Vdj* u tm leto Za pol leta - • • - $6.00 • . $3 00 Za New York odo leto . $7.00 Za inoiemrtvo celo leto $7.00 Ust slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 42. — fcTEV. 42. Entered as Second Class MatterfSepUmbgr 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. nnder Act of Congress of March 3, 1879. >■ NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 19, 1927. — SOBOTA, 19. FEBRUARJA 1927. ■m ....................a. The target Skmafap Drib ^ tke United States. Issued every day except Sundays s mud legal Holidays. 75,000 Readers. ■—iiiirri—iif=P TELEFON: CORTLANDT 2876. PREM0GARSKA POGAJANJA SE NADALJUJEJO Najbrž se bodo popolnoma izjalovila pogajanja, ki s« vrse sedaj v Miami. — Premogarji in delodajalci priznavajo, da je dogovor nemogoč. — Delavci so preprečili skrčenje plač. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Strašen tornado v Poveljnik je branil državi Louisiani. svojo organizacijo. na delu. PLEASANT HILL, La., 18. feb. Deset ljudi je mrtvih in kakih na-daljnih dvajset je bilo poškodovanih vsled tornadi), ki je obiskal pokrajino eno miljo in pol od tukaj. Mrtvi so: ^frs. Hiks, Keys Ilicks, Verdi neki neidentifieiran moški ter štirje majhni otroci. Tukajšnji prostozidarski tem-polj je bil izpremenjen v začasno bolnico, ko se je privedlo mrtve in umirajoče semkaj. Domneva se, da bo končno se-eiranje razkrilo vee kot ducat mrtvih. Vsled naporov lista The Shreve-port Times se je odposlalo v Pleasant Hill bolniške strežnice in zdravnike z ambulaneami iz North Louisiana sanatorija. Pičla poročila .ki so prišla včeraj zvečer, pravijo, da je bil tornado pol milje širok in da je na svoji poti uničil hiše, skednje in druga poslopja. Velik luraval v angL parlamentu. Poslanska zbornica se je strasno razburila, ko so laboriti očitali stroške potovanja vojvede i z Yorka in njegove žene. MIAMI, Fla., 18. feb. — Možnost, da bi bil dosežen nov mezdni dogovor med United Mine Workers zastopniki delodajalcev iz centralnega tekmovalnega polja tekom sedanje skupne konference v Miami, je skrajno oddaljena, soglasno z izjavami premogarjev in delodajalcev. Po treh dneh brezupnega mrtvila sta včeraj izročili obe strani predloge mezdnemu podkomiteju. Ko pa so se vrnili ob koncu seje Člani tega podkomi-teja iz posvetovalne sobe, so priznali, da niso ničesar ukrenili. Več delodajalcev v tem podkomiteju je izjavilo, da je njih naloga neizvedljiva ter so rekli, da bi bilo prav tako dobro za konferenco, če se takoj od-godi. Nekateri so celo obdolžili Johna Lewisa. predsednika United Mine Workers, da nalašč zavlačuje pogajanja v upanju, da se bodo delodajalci naveličali neprestanega barantanja in da bodo privolili v zahteve premogarjev. Vsi soglašajo, da ne bo v tem tednu mogoč noben dogovor, in vsa znamenja kažejo, da se bo morala konferenca raziti, če ne bo sklenjen noben dogovor do prihodnjega torka ali srede. V takem slučaju bodo pogajanja prekinjena za dva ali tri tedne, nakar se bo mezdni podkomitej najbrž sestal v kakem iztočnem mestu. Jacksonville dogovor, tikajoč se unijskih rovov mehkega premoga Ohija, Indiane, Kentucky-ja in zapadne Pennsylvanije, bo avtomatično ugasnil dne 3 I. marca, in če ne bo takrat sklenjen nov dogovor, bodo zapustili premogarji delo dne 1. aprila. Nekateri premogarji so mnenja, da si žele gotovi delodajalci zavleči novi kontrakt do časa I. aprila in da bi z veseljem pozdravili kratko stavko, ki bi jim nudila možnost, da se iznebe velikih zalog premoga, katere imajo sedaj ob rovih. Delodajalci pa to zanikujejo. Pravijo, da je trgovina v sedanjem času dobra, da obratujejo s polno paro in da hočejo obdržati ljudi na delu, če le mogoče. Stavka bi ne bila v sedanjem času usodepolna, ■ flijo, , predno se jo izvrSi1o t0 jp ker so zeleznice in velike industrijalne naprave pri-Jfian delavsko stranke. Kirwood. čakovale kaj takega ter so se vsled tega dobro za-,,ako ort!o'~'no protestiral, da je o-ložile s premogom. Glasi se, da imajo železnice za-'predSHlnik zbornice "j""0" ve izraze za sramotne. T^aborit Scnrrin, ki je nasprotoval predlogu, je dvomil, da bi prinesel kraljevski obisk na drugi strani sVeta kake koristi v sedanjem easn. *a vojvoda in njegova žena bi morala vsaj potovati na običajen način, na krovu potniškega parnika. — V vsakem slučaju sem prepričan. da ni to primeren čas za izletniško potovanje take vrste, ko vlada taka beda med ljudmi doma. Laborit Kirkowod pa je povzročil velikanski tnmult, ko je rekel: — V sedanjem stanju nezaposel nosti bi se ne smelo zahtevati od dežele, da plača sedem tisoč funtov za to, da se pošlje kraljevski visf-kosti v najbolj oddaljene dele sveta, a deželi bi bilo popolnoma vseeno, če se vrneta ali ne. Nadalje je rekel Kirkwood: — Vojvoda iz Torka in njegova žena sta dobila $25,000 na leto ob času, ko sta se poročila. Naj torej samo plačata to potovanje. Nikakega dohodninskega davka ne plačujeta. V svojem zaključnem protestu je vzkliknil: — Vi beračite za ona dva pri delavskem razredn. Ramsay MaeDonald. prejšnji ministrski predsednik in voditelj delavske opozicije, je zapnstil zbornico. Deset ljudi je bilo ubitih Novi poveljnik Reichs-in dosti ranjenih v tor- wehrja j e zagovarjal nadu, ki je obiskal po-' svojo armado. — Gen. 1 jedelski okraj v Louisi-1 Heye je prosil pred dr-ani«—Reševalno moštvo žavnim zborom, da se oprosti armado političnih vmešavanj. BERLIN. Nemčija. 18. febr. — Bcj nemškega Reichswehrja, da se zadrži iz armade politične in parlamentarne vplive, se je nadaljeval včeraj- v državnem zboru, Ashbv. Opal Ashbv, Mrs. Brown. ^V* HeVe' novi .„. . držav Poskus Pinede se je zopet izjalovil. Poskus italijanskega avi-jatika, da poleti preko Atlantika, se je zopet izjalovil.—V Rimu pravijo, da so bili viharji vzrok zakasnitve. LONDON, Anglija, 18. febr. — Včeraj zvečer je sprejela poslanska zbornica predlo«*, da se dovoli .... , - . , . K-, . . ' " , ,so podrejeni lzpremembi m ki bi s<*rieni tisoč funtov za stroske po-1. ,, *________; ne hrambe. General Ileve je izjavil, da-je Reichswehr narodov in za narod in da mora uživati polno zaupanje vseh razredov. Kot ideal je naslikal narodnega duha, ki je podpiral armado leta 1014 ter rekel, da je"šla armada v bojne vrste, podpirana od celega naroda. — Stvar zunanje politike je, — je rekel general, :— truditi se za uveljavljenje trajnega miru in dolžnost armade je pripraviti se s celo svojo silo za vojno. Omejen od'Versaillske mirovne pogodbe ne more general Ileve zgraditi bojnega stroja, katerega smatra za potrebna za zavarovanje nemškega naroda, vendar pa je prepričan, da je mlada armada 100,000 mož lojalna do jedra. Glede obdolžitev. da so častniki monarh istieni v svojem srcu je rekel general, da je spoznal, da so nekateri častniki prepričani, da je monarhija boljša oblika vlade, da pa kljub tsm uslužnjo nemški republiki ter da bi nikdar in pod nobenimi okoliščinami ne izdali zaupana, katero se je stavilo vanje. General je označil vojaščino kot profesijo. ki zahteva dolgo dobo v^žbanja pod kompetentnimi inštruktorji. katerim se tla prosto roko. Ti inštruktorji ostanejo neovirani od političnih nazorov, ki BIENOS AIRES. Argentina 18. februarja. — Soglasno s poročili iz Bolama. portugalska Gvineja. je vprizoril de Pinedo včeraj zvečer ponovne poskuse, da prične s poletom preko Atlantika v Južno Ameriko, a zopet brez uspešno. RIM, Italija. 18. februarja. — Le velik vihar bo preprečil de Pi-nedi nadaljevanje poleta iz Bola me v Port Natal v Braziliji. t Poročila, ki so dospela v ofici-jelne aeronavtične kroge, kažejo, da je bil letalec zelo razočaran, ker ni mogel odlctcti v predpretekli noči vsled atmosferičnili razmer ter. da je sedaj naravnost nestrpen. da se loti nevarnega poleta na razdaljo 1875 milj preko južnega Atlantika. Zračno ministrstvo izjavlja, da ni nikake resnice v poročilih, da se ni mogel de Pineda dvigniti i7 vode radi pokvarjenega motorja Trdi se, da so motor in vsi drugi deli njegovega letala v izvrstnem stanju in da je vsled tega zavle-čenje poleta izključno le krivda atmosferičnili razmer, ki so bile tako slade. ha T)i pomenjal odlet naravnost nesrečo. Poročila od italijanskih ladij v južnem Atlantiku pravijo, da se niso še pole«rli viharji. j tovanja vojvode in vojvodinje iz | Yorka v Avtralijo in Novo Zelan- dostne zaloge premoga za tri ali štiri mesece v slučaju stavke. K.o bo končana današnja seja mezdnega podko-miteja, se najbrž ne bo vršil noben nadaljni sestanek pred ponedeljkom. Večina delodajalcev in premogarjev namerava napravti izlet v Havano, odkoder se bodo vrnili v ponedeljek zjutraj. Soglasno s člani komiteja, ki so bili navzoči, se je tikal včerajšnji sestanek resolucij Haskinsa in I_ewisa. Ko so premogarji ponovno izjavili, da ne bodo pod nobenim pogojem odbrili dogovora, ki bi vklju • če val skrčenje sedanje mezdne lestvice, so delodajalci prav tako vztrajali pri svojih zahtevah, da se uveljavi skrčenje. Trdijo, da so vspričo sedanje mezdne lestvice prisiljeni prodajati premog pod produkcijskimi stroški, da tekmujejo z neunij-skimi rovi. Pet mrtvih pri spopadu. BO MBA J, Indija, 16. febr. — Proti spopadu med Injdici in mo-hamedanci je bilo v ponedeljek ubitih pet oseb, devetnajst ljudi je bilo ranjenih. Soglasno s poročili, je napadla množica kakih dva tisoč mohame-dancev ženske, ki so se vračale s nekega verskega obreda. Mohamed« nci so tem ženskam očitali, da so dovolile godbo pred neko mohamedansko mode jo. Posredovati je morala policija in kavalerija, da uveljavita zopet red. Protimilitarist na stra-dalni stavki. LOS ANGELES, Cal., 18. feb. Kari S. Robinson, Ivi se nahaja v ječi nadaljuje pogumno svojo stradalno stavko, čeprav ni že 28 dni zavžil nobene hrane ter je izgubil 40 funtov svoje teže. Jetni-ški uradniki izjavljajo, da ne vzbuja njegovo stanje nikakih skrbi. Bil je obsojen na 35 dni ječe radi omejevanja prometa ua tlaku Pershing trga. Tam je razpecaval protivojne letake. Ko je bil areti- jizpodkopali ustašnost ter znianj-išali moralo armade, j — Disciplina, pokorščina in do-j bro tovarištvo enačijo našo Reichswehr. — je dostavil gene-j ral. — Resigniral bom iz svojega urada, ce mi ne ho mrjroče vzdržati armade s temi znaki. Proces proti morilcii tašče. MINEOLA. N. Y.. 17. febr. — Mrs. Annie Garrison, mati 2fi let starega Harold Websterja. proti kateremu se vrši proces radi umora tašče dne januarja, je danes omedlela v sodnijski dvorani, ko je hotela nastopiti kot priča o-brambe. Obravnava je bila prekinjena za par minut. Splošna okupacija vse Nicaragve. Šestnajststo mornariških vojakov bo takoj odposlanih v Nicaragvo. — Podobna usoda preti tudi Hondurasu in Guatemala -Iran, je izjavil, da ima pray toliko WASHINGTON, D. C.. 18. feb. Mornariški urad je izdal včeraj zvečer povelje, da je treba takoj transportirati v Niearagvo šestnajststo ameriških mornariških vojakov. Ti vojaki imajo ukaz aktivno poseči v boje ter zasesti deželo. Položaj je tako kritičen, kot se oficijelno izjavlja, da bodo vsi mornariški vojaki do sobote mobilizirani za službo v Nicaragvi. „ Pomožna ladja za podmorske čole, Melville, ki je vzela včeraj v San Diego v Californiji na krov dvesto vojakov, je dobila povelje, naj se poda z vso naglico v Corin-to, Nicaragua. Dvesto nadaljnih mornariških vojakov se je premestilo z različnih ladij na visokem morju na pravice posluževati se Pershing.krov križarke Trenton, ki je ta-trga kot armadna rekmtaeijska ko j odjadrala proti Panamskemu postaja, ki i*če tam "kanonski jkanaln, da izkrca mornariške vo-futer". ^ . m * w v Corinto, na zapadni obali. Ostalih 1200 mož se bo takoj prevedlo v Niearagvo na krovu transportne ladje Henderson. Del mornariških vojakov se bo uporabilo v Matagalpa. v drugrem največjem mestu Nicaragve. Mest c .ie sedaj v rokah Sacasovih čet ter bo proglašeno po prejšnjih vzgledih za "nevtralno ozemlje". Nadaljni mornariški vojaki bodo zasedli trge in vasi Istočasno se izjavlja, da vre po ee'i centralni Ameriki, posebno v Hnndhrasn in Gnatemali in da ne bo povzročilo nobenega presneče-nja. če bo admiral LaJ^mer tudi v teh deželah izkrcal čete. "če bi bila ogrožena ameriška življenja in lastnina". KANT0NČAN1 SO ZASEDU VAŽNO POSTOJANKO HANČ0V Armada maršala Suna je demoralizirana, pognana v beg ter se nahaja šestdeset milj proč cd Sang- haja. — Zmaga je otvorila Kantončanom pot v Sanghaj. — Sestanek angleškega kabineta. SANGHAJ, Kitajska, 18. feb. — Predstraža Sanghaja, mesto Hančov, je padla v roke kanton-skih čet. Čete maršala Sun Cuan Fanga, vladarja provin ce Kiangsu, so premagali Kantončani. Neki potnik, ki je dospel semkaj po železnici, po roča, da so se vršili predvčerajšnjim zvečer v predmestjih Hančova boji. Sunovi vojaki so se umaknili pred napadi Kantončanov. Severna armada v provinci Cekiang, koje glavno mesto je Hančov, je bila razpršena. Tukaj ni še znano, če je katastrofa armade tako popolna, da ne more,iiuditi nikakega nadaljnega odpora proti na padu na Sanghaj. Hančov leži le 11 3 milj od Sanghaja. Tukaj domnevajo, da bo izgubil maršal Sun pro vinco Cekiang, če ne bo dobil pomoči od severne armade v Santungu. Maršal Sun je plačeval poveljniku v Santungu, generalu Cangu, po po! mili jona dolarjev podpore na mesec pod pogojem, da mu slednji pošlje pomoč v slučaju potrebe. Capa ni storil ničesar ter se domneva, da čaka le trenutka, ko bo armada Suna popolnoma zdrobljena, nakar bo sam zavzel Sanghaj. Ameriška transportna ladja Chaumont, ki je s 1200 ameriškimi mornariškimi vojaki na poti iz Honolula na Kitajsko, je dobila povelje, naj takoj odpluje v Sanghaj. Ko bo dospela, bo v Sanghaju 2300 ameriških vojakov. V tukajšnem pristanišču je 21 bojnih ladij, med temi pet ameriških. Ker je sedaj Hančov v njih posesti prevažajo lahko Kantončani provijant in artilerijo po vodni poti, dočim so morali prej spraviti vse zaloge na hrbtih kulijev po težavnih gorskih stezah. Poroča se, da je bila morala Sunovih čet v več:i meri omajana vsled agitacije in propagande Kantončanov kot pa potom njih vojaške akcije LONDON, Anglija, 18. feb. — Angleški zunanji minister Chamberlain je rekel včeraj v poslanski zbornici, da je Anglija na dolgo in široko obrazložila Ligi svojo politiko in da vsled tega angleška vlada ne ve, na kakšen način bi mogla Liga pomagati uravnati sedanje težkoče. Kabinet je bil včeraj zvečer sklican k posebni seji. ko je bilo potrjeno poročilo, da je bila armada maršala Suna popolnoma poražena. Sedaj name-ravajo odgovoriti na dve zahtevi kantonskega zu nanjega ministra Cena. Cen vztraja pri izpolnitvi svojih zahtev, predno bi obnovil pogajanja z angleškim pooblaščencem v Hankovu. V prvi vrsti zahteva odstop vlade v Pekingu. V drugi vrsti pa zahteva, naj se ne izkrca v Sanghaju nikakih nadaljnih čet. Kabinet je odločno proti sprejemu teh zahtev. Seznam Dinarji Din. .... 600 .... Din..... 1,000 .... 1MB. ... 2,500 .... Din..... 5,000 .... Din. .... 10,000 .... Za pofeUJatre, ki pra OovoUoJcmo voaaboa mm • »• tanjam To je temam, ki pokaže, koliko ameriškega ali Kanadskega denarja nam y trena poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ' dinarjih »!. Ls-h so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajal*. poe^L-rso h*, ako b-^te vpoi^-vaK riat in naao zanesljivo t»r točrio pc«tr*ftm. --1-' L! r % Lir...... 100 ............S 5.05 Lir...... 200 ............$ 9.80 lar...... 300 ............$14.40 Lir...... 500 ...... $23.50 Lir ...... 1000 ............$46.00 Deeettlaoč Dinarjev ali pa Dvatiao* IAj popust 9 »45 $ 18.60 $ 40.25 9 98.00 9183.00 Posebni da tki rrtatajbln.-* za i.pLr eli» uwrHUh dolar, lev v JofAsbriJi 1» Italiji nate kakor 125. alt 75 cen ; «4 $25. naprej $3M. pa S cent* j ( t t Za vetje svete po FRANK SAKSER S 82 Cordandt Street '<■ nasi: OOKtLAHDT SMMBBaHBaMSMBBB TE BANK • New York. N. \ hjJžg^&ilrf^r-^t^^^ažfefc- , _ Jjfaaaiaifci d '-s asPfpgsEif? GLAS NARODA, ile6Š^SBESSSte5555!5!55Č5ifc 19. FEB. 1927 NARODA (gLOTOKS DAILY) Owned Md Pubtitksd hf f LOVBNIC PUBLISHING COMPA&C TA C*rp*roiU») , pretidenl. Look B«oedik, lr«M«r«r. Plaee of taurine« the corporation and address« of abort offiects: 82 Cortlandt 81, Borough of Manhattan, Nov York City, N. Y. "GLAS NAHODA" "Voice cf the People" Itemed Every Day Except Sundays and Holiday*. Jv t... ONfijkl jSwH^Ptife-^ lil Komade______+SJQO fSa pol Ufa «_______$5.00 Ka četrt leta______ Za New York §a eeb M| Zo pol leta .........-___—. gfUW Hie Za inoeemetne m eele lete_$7.00 Za poZ Ma-----J&I0 Subtcription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" ieKaja vsaki dan iewemh nedelj in ywwttif, Popisi brc« podpisa in osebnosti se ne priobSnjejo. Denar naj ss blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi krsja naročni-k«T| prosimo, da ss nam tudi prejšnjo bivalift&e mininl, da hitreje najdemo naslovnika. "G LAB NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ PRIZNANJE IZ DOMOVINE Slovenski pregovor pravi,.najesti ne fcdcli na sobice, ki ima mas]p na glavi. V tem slučaju se mu tegnie maslo kaj hitro stopiti. Možak, ki je pri letni seji slovenske katoliške podporne organizacije očital vestnemu uradniku nerednost ter mu .skušal dokazati nepoštenost, ni brez vsakega masla. O tem hi vedeli marsikaj povedati nekateri rojaki, ki so kupili pred leti farme a- East Wordiest or. X. Y. Par mesecev kasneje se je se- KJP PREDSEDNIKA GEO. WASHINGTONA Nekateri zakoni so srečni. nekateri pa strašilo npsr^-iii. Mož zvrača krivdo na ženo. žena pa na inoža. in Tak»> je leto za letom hoj in postajna. Marsikdaj se žena moti. marsikdaj mo/. I)a hi pa drugemu pri- znala svojo zmoto — o. |e«ra pa ........ ' ...Jr ........... Pod naslovom "'Nepričakovana požrtvovalnost' naših amerikših rojakov" piše dne 2. februarja ljubljanski dnevnik "Slovenski Nnrod" sledeče: — Uprava lista "OJas Naroda" je poslala zopet /.;< poplavijence ljubljanskemu odboru rdečega križa v štirih čekih znesek 824.27 dolarjev. Razen tega je tudi uprava "Nove Dobe" poslala v isto svrho nadaljna dva čeka po 25 dolarjev in 21.65 dolarjev. V prvonavedeni vsoti je zapopaden znesek 372.87 dol. kot prebitek prireditve uewyorskili Slovencev, ki so po svojih pevskih društvih Danica, Domovina in Slovan priredili v Newyorku koncert. Vsako leto dne 22. febi •n a rja na- Požrtvovalni odziv naših ameriških rojakov preso r°(l Združenih držav proslavlja ..» ... . spomin svojejja največieea narod- ga res nase najbolise pričakovan te. 1 , , ° 1 ' nega junaka — Geor«re \\ ashinjr- Zavednost in domoljubje naših amerikanskih Slo- tona, ki se je rodil tejra dne v le-yeneev mora ganiti vsakogar. tu i'32. Rojstni kraj mu je bil Bodi tudi javno vsem cenjenim darovalcem in pri- Brioroka. On je bil čemeren in pred tako velikanskimi težkočami. uosti poklicanih faktorjev. Opeto- ^amega -ebe, ona je bila pa razočaranji, nesporazumljenji. za-jvano je bil razočaran, ker še ni huda kot osi. vistjo. nemarnostjo in ' brezbriž-j uresničila obljubljena pomoč s^ od srebrne poroke sta se vozi-nostjo; z vsem tem se je Washing-j strani Francije. Končno se je si- |a v avtomobilu. < »n j.- molčal ter ton moral stalno boriti tekom dol-ituaeija vendarle enkrat obrnila na'zamišljeno zrl predse, njo je pa se vojne, ki je trajala šest let. Ko: boljše. Amerikanei pod Lafavct- j^zik srbel ter je neprestano dre-je prišel v fioston. je našel, da j toni. baronom Steuben in drusimi za|;1 vanj: vsa vojska ni bila nič več kot obo-j*o potisnili britanskega generala j _ \(, zakaj pa tako molčiš4 rožena druhal. Xi bilo sposobne- j Lord C'ornwalla se\-emo v Virgi- Oanes je vendar petindva iseth t-ga častnika, ki bi se brigal za vno-juijo, kjer se je ta ustavil pri niča. odkar sva se poročila vačevanje ali vežbanje. za bara- j Vorktr-wnn. Washinirton se je te j < in nj odgovoril. ke ali za bolnišnice. Vojaki so daj nahajal pri reki Hudson v. _ Tj prokleti pustež! _ j.* sprejemali plačo jako neredno, in 6000 Amerikancev in FVaneozov nahrulila. _ Kj»j |>a molčiš f Ali zato je bilo dezertiranja vsak dan. j in je takoj ukazal formiran marš.1^, rt.s oglasil.' Pa zares se nam zdi kot pravcato( Hitro je prekoračil 400 milj doj on pa samo vzdihnil:__IVe- čudo. da je Washington že v pri- Virgi ni je in ulovil Cormvallisa misij nje m hodnji spomladi mogel imeti svo- upri Yorktownu. Cormvallis se je T<> ji je bilo dovolj. je vojake precej disciplinirane, da moral predati z vso svojo vojsko j__k a i pa premišljuješ: Kaj i i je mogel z njimi tvegati manever, dne 10. oktobra 17^1. To je zna- jr freha premišljevati ' .laz pre-k» je |>risilil sovražnika na hiter čilo konee dolgr» in junaške hor^niišljujem. jaz. ti pa ne smeš pre-umik iz Bostona. i be. ! inišljevati. Po tem svojem prvem uspehu j Ko je Washington vzel slovo o.i Navsezadnje jo je pa vendar .fe Washington hitel s svojo voj- svojih vojake.v. je zopet postal fir|>^,. premagal: sko v Xew York, kjer se je pri- privatni meščan ob obali Potoma-; _ p;i vseeno povej, kai premi- čakoval ptiliodnji napad angleške ca. v nadi. da bo od sedaj naprej šljnješ.' vojske. Po porazu na T^ong lslan-1 uživa* zasluženi mir. Ali kmalu u„ ^^ j,, okorajžtl t<-r tako od- •lu je bil prisiljen na postopno u-'je postalo jasno, da narod ni m o- „OVoril • j . , , ^ , mikanje. Uspel je odbiti sovražni- g« l biti hr«-z svojega prejšnjega COPrNlOMI UNOCMWCOO 4 KNHKVOuft n T George Washington. PRETEČA STAVKA Te sem premišljeval: če hi ka na Ilariem Heights in obdrže-j vodje. J|p |)r>1|| petindvajsetimi leti. ko vati svoje pozicije pri White! Združene države >.o liile nstvar- .va vra»'ala od poroke, zada-Plains. ali kmalu je uvide! potre-j jene. ustava spremljena in vsa viJ IIJe zftprii. in sodnik bi m.» bo umakniti se preko IJudsoua v (zemlja je zahtevala naj hode obsodil na petindvajset l.*t ječe. Xew Jersey. Počasno umikanje. Washington njen predsednik. I Danes bi kazen prestal ter bi bil miljo za miljo je zahtevalo vse vr-| Washington je končno privolil ,,rnst j,, svoboden... line vojskovodje in izknšalo nje-,iu je bil zaprisežen dne 30. apri-| ("*,. mu je ona kaj odgovorila ;di ga je začela kar brez besed in ; poz nal.f zmerjanja daviti... o tem pa *'gov značaj. Vojaki so dezertirali la 17S0. ustavim plav, dokler led ne od-|v velikem številu, dostikrat po ce-| Že v samem začetku j. plava naprej, ali brzina struje je i0 stonije na enkrat, in širomjda mu je treba stopati r»o '*nepo-(inol-j ZL,odov*ma. zagnala plav s tako sile proti pa-j poloxili prisego angleškemu kra-gojenih stezah". Zbral je okolij lici. ri,i ,la 0esiii i n na levi breg r,.]v-c Delaware sredi noči. ledu in j na in nastopna leta so pokazala. iitt dalje fistopna reke. ali ker smo bili blizu male- smlre božični predvečer leta Ida je Tuija postajala ira otoka sredi reki«, napustili smrtj 3 jn iznenadil sovražniške «"eteJ močnejša. Washington se je j>a- plav in po težkem trudu stopili na Trentonu. ki so se predale. Po met no izogibal prepirom z iuozem otoeič. Mraz je bil tako hud. da je su,'.n; zmagi pri Prineentonu se je skimi državami. vzlie domačin moj drug imel vse prste na roki vs;, situacija spremenila. Prepir-1napadom proti njemu, ker je uvi- .;vom eno o poroki. Ženske so se navzele moderne- !ii nogi zmrznjene , j|jvi kongres mu je izrazil ponov-jde!. da dežela potrebuje mir v pr-|"a duha. <> pokornosii ui nobene- Franeozi so se s porao jo Tndi- nrt zaupnnje in ga je na janeev trdno ubranili proti angle- praVcatiin diktatorjem. skim zahtevam in kolčno je An-j p0 zmagah pa je nastopila! l iške službe se je poslovil od svo-.^P^ h odpravile pri poroki vpra-gli.ja priposlala trmastega genera- ,'rna doba 18 mesecev samih po- jih sodržavljanov s sijajnim gola Braddoek. ki naj pomaga ko-jr.,zov ;n trpljenja. Po porazu prijvorom. v katerem je izrasil te-lonistom zapoditi Francoze. Ta je Rrandvvvine Creek in German- meljna načela, po katerih naj se ere cerkve Pogajanja, ki se vrst* v Miami, Fla., med zastopniki delodajalcev in koparev mehkega premoga, se bodo najbrž zvodenela. Nobena stranka noče odnehati. Zastopniki delavcev zato ne, ker hi z vsakim popustom neizmerno poslabšali že itak slab položaj pre-i mogarja; zastopniki delodajalcev pa zato ne, ker so si svesti svoje moei in ker imajo na razpolago dovolj nc-unijskih polja ter niso odvisni od organiziranega dela. Premog iz neunijskih polja je cenejši. V neimij-skili poljih se dela skoraj sleherni dan in tudi delavci so precej primerno plačani. Organiziranemu delavcu ne kaže drugega kot vztrajati. In čast mu, vztraja, dokler more. Ko pa ne more več, in ko postane diktatura želodca le preveč silovita, se v borbi za vsakdanji kruli odpove svojim najvišjim idealom. To je tisto prokletstvo, ki uravnava in gladi delodajalcem pot, da počno vse karkoli se jim izljubi, da se smejejo v pest vsem naporom unijskih voditeljev. Ako se bodo pogajanja izjalovila, je edino, skrajno in obupno sredstvo štrajk. Štrajk pa ne bo uspešen. Kvečjem bo le dokaz de-Javske solidarnosti. O MASLU NA GLAVI Človek, ki hoče izvrševati kako javno delo, ki nastopa v javnosti pod svojim imenom, ki opravlja pri organizaciji odgovorno službo, ne sme imeti madeža na fcebi, 0L- *tPf*r Članstvo mu mora popolnoma zaupati. Njegova beseda mora biti poštena kot zlata vaga. PrečŽno kaj izreče, mšfr-a desetkrat premisliti in se vprašati če iie bo ško-Sovai Waw^ii^ed* ^ ugledu s^jeg^feliž^jega, ^ novi narod ravna. imenoval Washington« Članom toxvn jP Washington utaboril svojejra štaba. Ko je Braddock. ki(Pri Valley Forge, par milj severni hotel imeti nikake izkušnje 7.'no otl philadelphije. dober gozdar kot ostali v moj. vojskovanjem po prajrozdih in j To je bil brezdvomno najbolj družbi, sem se slekel kot ponava- j divjinah, korakal proti francoski ^ kl.itieni trenutek revolucijonarne Vernonu. dne 14. decembra 1700. ■ vojne. Zima je bila kruta. Polu- T;im se nahaja njegov erob. ki je bil je napaden iz zasede in strašno napj \a;.n\ niršavi in bledi voja- svetišče ameriškega naroda, poražen. Xa AVashingtona je pre-j kj delali SO sredi hudih metežev Šla žalostna naloga privesti nazaj km «flružina bobrov", da si zgra-poražene čete. sanje : "Ali l>oš svojemu mo/.u pokorna !" In zgodilo se je takole: Peljala >tn >e k poroki on in d i. da poležem v posteljo, kakor' trdnjavi z 20(X) rednih vojakov,' so ji pravili, ko sem v svoje veliko začudenje našel, da ta postelja ni bila nič drugega nego malo slamo, skupaj zmetane, brez nika-kih rjnh ali dnijiejra raznn neke razcefrane odeje, dvakrat toliko težje radi množine uši, bolh in sličnega mrčesja". Washington je med tem ])osve-čeval mnogo časa proučevanju vojne taktike in leta 17-12 ga- je virginijski governor imenoval majorjem. Boj med Angleži in Francozi v Ameriki, ki se je razvil v zgodovinsko francosko-indijansko vojno, s katero je za vedno od-klenkalo francoskemu gospodstvu v severni Ameriki, je ambieijoz-neinu mlademu, vojaku ponudil priliko za izkušnja njegovih vojaških sposobnosti. Governcr je sredi zime odposlal Washingtona no Tievqrno ekspedicijo. da izžene Francoze iz anose-stvu. Kasneje je bil izvoljen čin-' nom parlamenta kolonije Virginia. House of Burgesses. To so bi-J la leta predigre k bodoči revoluciji. Wa sli i n gt on o v i nazori o pretečem spopadu odsevajo iz pisma, naslovljenega prijatelju leta 1760: "Da nikdo bi se ne smel obotavljati ni za trenutek, da se loti orožja v obrambo tako vredne blage-dati. od katere je odvisno vse dobro in zlo v življenju, je odločno moje mišljenje. Ali orožje, dovolite mi da povem, bi moralo biti zadnje zatočišče, končno sredstvo". Kmalu so se dogodki začeli razvijati in rastoče ogorčenje med( Angreško in kolonijami je privedlo do odprtega nasilja. 'Boston Tea Party* bil je dramatični od-j govor angleškim prizadevanjem.! da bi s silo obdačil kolonije brez, njihove privolitve. Dne 5. septembra 1774 sestal se je prvi "Kontinentalni kongres" v Philadelphi-ji. in izmed delegatov najdemo tam poleg Washingtona večino o-nih prvakov, ki jih je zgodovina zabeležila kot prave voditelje re-| volueije. V niyitopni spomladi so-bitke pri Lexingtonu in Concord n s, U.J VREDNOST VL0ŽNE KNJIŽICE V pismih, ki jih prejemamo od strank, opazimo večkrat zagotovilo, da nalože pri nas denar, kakorhitro spravijo v to svrho vec-ji znesek skupaj. Res je, da večji znesek ver zaleže, ni pa to pravilen prie'etek nalaganja. Dokler imate denar v žepu, v predalu ali mogoče celo v nogavici, je izpostavljen raznim nevarnostim, zlasti skušnjavi, da ga potrošite hrez posebne potrebe. Oe pa naložite denar v sigurni banki, se tej nevarnosti izognete. Vložna knjižica ima poleg drugih tudi to prednost, da Vas »lalUgp obvaruje nepotrebnih izdatkov, ki so Vaša popolna izguba. Naložen denar je pa v slučaju resnične potrebe vrednosti, ki se ne da izraziti v številkah. Vloge od $5.— naprej obrestujemo po 4% za znesek, ki je vložen prvega dne vsakega meseca. Poleg tega Vam nudi varnost, postrežbo in vse druge ugodnosti domača, po vseh Združenih državah priznana — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, ft. Y. Tri leta kasneje je veliki Wasli- ona. (>n je bil ponižna ovčica. ona in ir t on — oče svoje domovine —.P« divji zmaj. umrl v svojem omiljenem Mount Duhovnik je bil še staroverski i» je vprašal: — Ali boš svojemu možu pokorna Ona ira je začudeno poplednl.-t in se raztofrotila : — Kaj pa mislite, fla sem erazv! Ženin, ki je najbrž preslišal ta njen odgovor, je pa še precej odločno rekel: i — .Ta. AT)VERT7SE it» M AS NATiOTiA N'eki suhač pravi, da je prohi-bieija prejrnala dosti zloglasnih pjrostorov. v katerih so se ljudje omamljali z opojnimi pijačami. Res je. da je prohibieija pregnala salone. Toila prejšnje čase je človek vedel, kam je prišel, če je stopil v salon. Danes pa ne ve. kje je. ako stopi v navidez najbolj pošteno restavracijo. Človek, ki molči, je zavidanja vreden. Ljudje domnevajo, da ve deset krat več kot ve v resniei. * Najboljše in najlažje uspevajo tisti ljudje, ki izkoriščajo napake in slabosti svojega bližnjega. Bivšemu prohibicijskemu ravnatelju S. D. Butlerju so hoteli postaviti v Philadelphiji spomenik. On je pa to čast odločno odklo-nil- | Možak je zmereh in pošten.* No-i imeti fhUftfH,' ftmar -itr -zjrshtžii. " , -raj - ""i ^HJJff- ' "T VOJNEGA DETEKTIVA Po "Narodnem Dnevniku". c H. L TJ C I £ T O C (Nadaljevanje) j.sem imel opraviti iz Irmo Staub.V i večini slučajev m' mi je posrečilo, "Ne zairjwjfp mu p reve*"- sem'da onemogočil njeno delova- ji odvrnil in se tudi nasmejal. --'nje. radi čefcar je po navadi kar Včafcih >em zelo divji/' ! divjala. Priznati jr«, moram, ne da Dolgo mo je fiksirala, potem se' bi m- .sra-movrfl. da so bili moji n-je | mi znova nasmehnila in dejala! speli i le bolj slučajni. Knkrat mto jo skoraj ujel. Tola ušla mi je, kar takrat ros ni bila moja krivda. O tem dogodku hočem pripovedovati. wonieno: "Bomo videli!" "Nato smo »» znova pozdravili, in Ji«- de bi se brigali drug za drugega — vsaj na vide/ — smo obedovali naprej. Toda med tem. ko Kta I rma Staub in njen .spremlje-\alee govorila samo francosko, sva moj prijatelj in j a-/, govorila izključno nemško. Ne nevtralnih tleh. a ne drnjrodJ IMENITNA ZVIJATA STA I'll IRME Dva mojih tovarišev sta sodelovala z italijanskimi agenti pri naifcHorovanju četvcrokotnika Do- je elovek tudi v takem .slučaju do 41i„ i>,n. ., ,, • , ..... i nio,ia>soie. I'atianze. Bellajrio, Bel- skrajm).>ti uljnden. I »• , ; , - , " , . . . . i Inzona. kjer ,se Jf* nahajala tolpa, lo je eden slueaj izmed Uso«"ih.. ■ , . , .. . ... . , . ,- , kl J*' hotela uvesti v Italijo siK^ei- iz katerega rftzvidrmo, kako drzna , ! jalna razstreljiva. da poženejo v I /.rak nekatere tovarne mogočne je bila ta izredna že irska. Razen tega je bilo zelo int»-li-g»ntna, študirala je mnogo, govorila je OM»m jezikov, razumela sije izborno na svoje delo in bila v Ntanu i;*vršrti vsako akeijo. Razen tju vršila svojo .služIm i/, domoljubja in ne iz pohlepa jm denarju, kar je zelo redek slina j. Bila je radi tega še bolj nevarna, kajti z visoko vsoto se vragih lahko kupi podkupljivega agenta, nikdar pa ni mogoče kupiti vesli. Razen t«<»ra je bila Irma Staub \ dobri šoli. V vse skrivn<«ti Tier-gartena jo je uvedle znameniti t Richard Cuer.% ki je bil dolga leta vo lil spi jonski urad v liruxellesi Njeni poznejši profesorji v berlinskem Zeiigliauzu so bili Tliei-sen, major von Wenker, tudi prvovrsten špijon. m slednji«* Ilaupt-lnanii l»rose. eden naših najnevarnejših na.>prot nikov. Pogosto se mi je pripetilo, da Bil je tako nervozen, da ni mogel opravljati svojega dela. Mr. W. \ \V.-M-r, Fntt 'ii. ,Xlo. je TrjM'l r»u n««rv.i2ii.)i- i. ncpivhuvno*li iri <>Htul>floHtl. X|((tm i i«-y..t i•' tifta vmvi 117 funtov. Ko j« |T>11,1 dve sO'kltiti-«•«■ xuiw-tmw, ii,ihi j* pluil. '•sedaj v.i-irnut IT!« funtov in l:<;ihii tlilani. ne tla <>i bil Umu/Wi ill :iervre-havnoftti. nupihnenoMti, plinih v leKnU-i:. irlavobolu, omotlri, ^n.bniti ti-ku. ne-»pirfnoHlI, «plo#nl mtuueiDMi n iz tem.i IsviruJoOim iHtleznini V.-iik«. Jte |k>- muKit Xuga-Tmie ti.-nu'n.i k Mi.!JAomu »tira v Ju m m off. Crodaj.) «<• v vwh i<--kiu nuji jhj mi javili nekega jutra, da so videli avtomobU 1 mir Staub, kra-•M-u "Aferodes",* v Tesseretu, vo-zee v smeri proti Luganu. Po poroeilih nemških agentov, ki so padla v naše roke, sem vedel, da je von R..... naroeil slavni špi- jonki, naj si preskrbi nekatere podatke o naši avijatiki. ko.je aktiv-nost je vedno bolj vznemirjala sovražnik«'. Z druge Mira u i sem pa zvedel, d^i je bila pred nekaj dnevi skupina francoskih interniraniii ofi-eirjev, ki so izboleli -f .sovražnih nemških jeeali. poslanih v Lugano*. da sem tain odpoeijejo in se jvozd ravijo. Meti temi oficirji se je nahajalo vee znanih Iotaleev, med njimi zna-nieniii porcx«iiik (»., kojega beg je nekaj dnj pozneje povzrooil veliko seresacijo. Vsled t eg sem se vprašal, ali ni bilo potovanje Irme Staub v Lu-J ga no v ne|>OKredni zvezi s prisot- j nosijo -teh oficirjev v istem me-; stu. Medtem sem izvedel, da je biLi Irma Staub naročila zase v hotelu " Helvetia-Palace" in sicer pod imenom baroaik-e D "A.vpremont. Z i lo vol jen jem svojega šefa sen» odpotoval še isti večer hi |khI masko starega, zelo revmatičnega l>a-tnljoiiskega komandanta sem m* nastanil tudi v Istem hotelu. Ko sem napravil toaleto v svoji >ohi. .sem šel dol v hotelski bar. kjt*r se je že nahajala elegantna m mnogobrojna družba. opis. Spring mil, W. Va. Ker poteka naročnina za moj priljubljeni list Glas Naroda, nemudoma pošiljam ček za celoletno naročnino. Toplo se vam zahvaljujem za redno posiljatev lista. Hvala tudi za stenski Koledar, in Slovenske Amerikanski Koledar, ki je pom"en v vseh ozirih. Posebno spomini pisatelja Ivana Cankarja so zanimivi. Toraj kdor ga še nima. naj ga naroei. dokler je čas. ne bo mu žal za 50e. ker se res izplava. Tukaj v Spring Ilill, W. Va. je malo Slovencev, pa kljub temu se dobro imamo. l'e katerega veter zanese v te kraje, naj se oomena. kakor poročajo medicinski Jisti. POZOH ROJAKI! WOODRI FF. S. C., 18. febr. — Dvajset iuož je rešilo psa. ki je bil zaprt v duplini, kamor je sledil lisici, potem ko je bil ujet 110 ur. Pes je takoj skočil v naročje svojejra gos j »oda rja. Radio v jug. brzovlakih? Direkrija državnih železnic v j Zagrebu je prejele te dni vlogo., s katero se prosi dovoljenje /;i i ... . j prejemanje emisij radio-postaj v, jug. brzovlakih s pomočjo prejem-1 ^''ll,ul IM,r"*'iLn '-x r.mid. nili aparatov. r> J '1^" .... i 'SEOB\ in tuiile maline : iloltfti s«-zij;i: isTer.l>aiu>: dotter ki da je neki braziljanski učenjak iz-;v Beogradu. KI HOČEJO FOSTATT DRŽAVLJANI. našel neko m »rod ni kom. znancem in prijateljem. da je za vedno zaspal dra-• li soprog1 ozirema oče FRANK GODI NA. 1 "mrl je ii februarja oh .V klada nemškemu narodu izvanred-!tisnI,i n<'kako belkasto tekočino, j priročno knjižico, ki je namenjene žrtve". pobavost ravnio v Brazil tj ina onim, kateri žele postati ame- ! silno razširjena, saj je samo v dr-' riški državljani. Knjižica je niša-* - , • .n • - • O »j i r -nnn , , - i li , . , . I zjutraj. Ntar je bil 4* let. Doma je zavi S^o Paolo nad o«HH) takih si-! na v lahko razumljivi angleščini: i -, - , . , 4 . , t . , K .. bil iz (iornjega Logatca. \ Ain<'- romakov. je ta iznajdba za onam odločil. Pokojni za- NAZNANILO IN ZAHVALA. pnšea v starem krajti 2 sestri, tu-S tužnini srceni naznanjam so- kaj pa žalujočo soprogo. sinove se je vršila interesantna obravna-; . . . • .. ^rooniKom. prijateljem 111 znan-'m 1 been. Nova vstaja Morov. va za ločitev zakona zbo£ zelo ne (%OTOI»ATO. Filipini. Soglasno s poročili, katera je do- I običajnih okolnosti. Tožbo za lo- j in27 ,jmrl nfl. ppeHu^jMli s i cite v je vložil mož, ki je navajal. JOHN J OEGL IR icem. da nam je dne 3. februarja j Tem potom se želim zahvaliti sin {društvu št. 104 S. S. P Z. za da- bil polkovnik policije na konjih, jva ____. __________________irovane vence, katerega so mu po- 18. feb. (la «b tako mrsavi in koscem po-, y Rtarosti 1Q ,pt jn mosecev jložili na krsfo pokojnomu v yM. Ranjki se je obstrelil z otroškim ; nji spomin. Zahvalim se vsem lovici ne more. več živeti. Njego- je bila pred par leti še revolverjem in je bil takoj Luther Stevens, so se završili mcdj*isto dostopna zakonska tovariši-L^™-,^ oskrbi, t0llll so ]>r(,_ ">00 Mori v različnih okrajih pro- j ^ to se pravi, da je bila takih o- nifllo ar;nl zdravnikovih nasvetov, in nastopila je bolezen Laek- vinee Ootobato in vladnimi silami I da mož ni čuiil proti njim ostri boii. i odpora. Odkar pa je svet ponorel Stevens je takoj odšel z artile- i'11 se ženske začele navduševati tudi na Petra Zgaga ne smem po- rijo na pozorižče nemirov. > stradala iz' vajala gimnastične vaje ter v letu dni izgubila 15 kgr na teži. Mož ne :bi bil nič imel zoper to. če bi bila ^obar. izena mršava po svoji materi, to I zabiti, ker nam vedno kakšno pošteno pove. Pozdrav! F. A. Kausck. * Mercedes je nemška avtomo-bilna tovarna. I (Op. prev.) * Lngano je v Švici, med vojno je bilo torej na nevtralnem ozemljil. (Op. prev.) Albanija pripravljena skleniti pogodbo z Jugoslavijo. PARIZ, Francija, 18. februarja. Tukajšnji albanski ]>oslanik. Elias bej Brioni, ki je bil imenovan zunanjim ministrom v kabinetu Ah-meta Zogu. je izjavil včeraj v nekem pogovoru, da je Albanija pripravljena skleniti z Jugoslavijo Ljubosumnost prekinila sprejem. Jow. kateri niso za mogli, pomagati trije zdravniki ter ji je podlegel v Johnstown Merry Hospital. Oče je domn iz St. Vida pri Stični. mati je pa iz znane hrvatske i se pravi, če bi jo bil tako poročil; Pogreb ranjkega se je vršil v v mnogoštevilnim udeležencem pogreba ; hvala vsem. ki so r-uli ob njegovi krsti. Hvala predsedniku in sobratom društva št. 104 S. S. P. Z. Jožef n Sajoviču zn gin-l ji v nagrobni nagovor. Najiskre-nejše so zahvaljujem Joe Petrieu in Frank Susteršiču za trud. Lepa hvala Mrs. Orašie, Filipovič in sodelavkam v lapertovi tovarni za vonop in ostanek, katerega so mi ................, , .. x J nedeljo t>. februarja popoldne po j izročili. Zahvaljujem se ('aliju BERLIN, Nemčija. 18. febr. — toda umetno dosežena kose en ost U. . nliM „„ 1 i;*" s, .. , . . , , , . , ., - - - - .-katoliškem obredu na pokopahsee < \ erbn*. ki je prem! zadnje nre dlPlomaticnih krogih ^ arsave,gft prav nič ne mika in zato se je R()ka y Johnstowll pa . krs{i unipIepL Zahvaljujem se je vzbudil vehko pozornost dogo-;hoče otresti. Zahvaljujem se vsem za obilno vsem sobratom. znancem, prija.e- dek pri nekem sprejemu v svicar- | udeležbo pri pogrebu ter vsem. ki Ijem in sorodnikom, ki so me to- skem poslanistvu. Zena svicar- Senzacije s slom v Moskvi. . , . , , — .... , , 1 ociu.av.jc m„ »« »oir« j.,^,11 v teh urah. Hvala daroval- cem in vfcem. ki s.i dali avtomobile na razpolago. Zahvaljujem se m. ki -»o darovali v denarju. . , - - - ------ materi Marv Kobar. ter Venee so darovali družina Šte- Ko se je razburjenost nekohko|ski državni cirkus. Toliko število|strieoma Oeo in Mike Kobar. rod-lfi. družina T?ihnikar. družina Jo-]K)legla. je povabila ameri-Ljčnov se že leta in leta ni pojavi-i bini Cecilija Franguš. rodbini Zef Sajovie družina Joe Petrie škega poslanika Stetsona. vse go-, lo „a moskovskih ulicah. Kljub j Amlv frbas. ki so tako lepo okra- \fr ilk Mrs fJrasič družina Peter ste v svojo hišo, kjer se je na da- |vmu je mrajr neobičajno tr-' slično pogodbo kot jo je svoj čas ,jevala z zabavo- Do,nneVa da J rtovratno pritiskal, so sloni kora je bila ljubosumnost povod deja- ka]1 J>pS od postaje do svojih ki so dali ^voje avtomobile na raz-, nja zene ^-.carskega poslanika. ;kletk Po ulicah kod(.r so Ale ži- po1a|rn Jo]in Pik^ Johll škof,' vali. se je ustavljal svet in je na-jjAhtt Kukovic. John Koplar, Pa-pravil tako gost špalir. kakršnega vei Palijan in Jack Matan ter Zadnji ruski carje veljal za naj-'ne pomnijo ljudje izza Leninove- i ki so se ndeležili pogreba, bogatejšega človeka v Evropi. Nje-'ga. pogreba. \ Posebna hvala pa odbornikom govi letni dohodki so znašali 150 Bila je taka gneča, da je 1110- društev Sv. Alojzija, št. 36 J. S. milijonov zlatih rnbjelv, njegova! rala vzdrževati red policija na ko- K. J. in Delavec, št. ."iS S. N. P. J., civilna lista pa 32 milijonov rub- njih. Sloni so bili prepasani z de- j katerih član je bil ranjki. j lev. Poleg tega je imela vsaka j belimi odejami, ki so jih ščitili j TVbi dragi nepozabljeni naj bo princesa in vsaka velika kneginjajpred ozeblinami. Posebno glasno. labka ameriška zemlja, spavaj v skega jtoslanika je priletela krog polnoči naenkrat v dvorano ter a. za obilno udeležbo pri pogrebu ter vsem. ki Senzacije s sloni v Moskvi. , mp to]ažni h, t;|ko nam olflj5ali Veliko senzacijo so imeli te dni j nikdar pozabljene izgube našega v Moskvi z devetorieo slonov, ka-j sinrka. Iskrena hvala za darovane pozvala goste z močnim glasom, j tw so pripeljali v Rusijo iz Nem-| vpnep r0flbini Lonis C>fr,ar. rod- vse. da naj takoj zapuste poslojije. i čije. kjer so jih kupili za moskov- bini oz. APARAT ZA ISKANJE RUDE I sklenila z Ttalijo. Zadnja ]>ogod-ba, ki je bila podpisana decembra i meseca med Italijo in Albanijo, je povzročila v Belgradu kabinetno , krizo in nekaj Časa je izgledalo, kot tla bo prišlo do spora med Ttalijo in Jugoslavijo. V Parizu se smatra predlagano pogodbo z Jugoslavijo za proti-potezo mogočnih francoskih interesov v Jugoslaviji, ki naj bi preprečila nadvlado Ttalije v Albaniji. j sili oder ranjkega. Nadalje sp zahvaljujem vsem. Bogastvo bivšega ruskega carja. svojo apanažo. Carjevi dohodki so je hreščal ženski svet. ki je odpi-bili tako ogromni, da je mož vsako ral okna in se vsipal iz hiš v go- leto naložil v blagajno za doto svo- Tisoč rudarjev v bakre- piI",fera 80 mili'°7v ™b,'ev .. .. , v- ! Poleg tega je imel ruski car v nih rovih nezaposlenih. VWM.WOO. A MMI*««ai M. V. Znanstveniki so iznašli poseben aparat, s katerim je baje mogoče ugotoviti navzočnost rude v zemlji. Ce se bo aparat ohnesel, bo enkrat zavselej konec romantičnega prospelitanja. BUTTT. Montana, 18. febr. — Anaconda Copper Mining Company je objavila včeraj, da se bo zatvorilo vsled sedanje depresije na bakrenem trgu dva najstarejša bakrena rudnika v But te okraju. To sta Mountain View in Stewart rova. Tisoč do tisoč sto delavcev je izgubilo vsled tega delo. jlikanske vrednosti v nepremični-I mah. Vse to je podedoval, toda tega še ni bilo dovolj in je svoje i-metje množil z dokupavanjem. Naposled so njegove nepremičnine zavzemale tolik prostor, kolikor znaša cela površina današnje Nemčije. Gozdove je sekaL les pa prodajal, a zemljo je dal ljudem v obdelovanje. Nepregledni so bili carjevi vinogradi, rudnik^ darle. da je ž.ena kriva in je ugo-!in mlini. V Sibiriji je imel ear naj- dilo moževi zahtevi. stih masah. Moški, ki so bili tega dne pc opravilu v Moskvi, pa so se slovnov bali in so pustili v strahu pred njimi svoje kluseta in vozičke kar na cestah. Toda konji niso bili nič manj plašni od gospodarjev in so jo odknrili s priprego vred takoj, ko so ugledali dolge rilce. Sodišče je proglasilo salomon-sko razsodbo. Izjavilo je, da se sicer zakon ne more presojati po kilogramih, toda priznalo je ven- miru! Ostal spominu. nam boš v vednein Žalujoči ostali : John in Bfary, Ceglar, sta riši. Velma, sestra. ..Raymond in George, brata. Conemaugh. Pa.. 12. febr. 1027. ■Mii^rittHtoMiiMiUMi^i ZAKAJ TRPETI? JUmatičn«, narralgične in bolačine r milicah so hitro odpravljene • primarno uporabo &PAM-EXPELLERJA>$ Tvora lika tanka raf. v pat. ar. Zdr. dr. Glajto, da dobita pristnega—sUmtaca U Ti kot 50 let. I Solar. Mr. in Mrs. Joe Stiru. družina Janežič, družina Stirn. »lruži-na Vi«-i«-, dnižina Prosf»n, «lrtižina Frank Sajttvie. Mr. in Mrs. P»-t«»r 1'rbane. družina Sustarsič. Mr. in Mrs. Kern. Mr. in Miss Kami Eglič. LFpert (irenn Co.. Mrs. in Mrs. Matjašič, Frank T'rbane. Mr. in Mrs. Johan Turk. Angela Tieli. družina 0ruden. Mr. in Mrs. Joseph M. Stirn. Mrs. in Mrs. Oster-nian. družina A. Benčan. B. F. Med i/o vee. F. Polajnar. F. Metelko. J. N. Pošt h. A. Pošt h. Mr. in Mrs. Sleitingr. Mr. in Mrs. T. F. Zavrl, Miss Jennie Vreček. Ana Snelties. ITarv Srh oreh Doris, Mi. Mary Stofd. Zahvaljujem se vsem. katerih imena mi niso znana, ki so mi dobro storili. Lepa hvala! Dragi mi nepozabljeni. počivaj v miru in lahka Ti naj bo ameriška gruda!,Ostaneš nam vedno v spominu. Žalujoči ostali: ^ Francis Godina, soproga. Joe, Frank, Alfonz, sinovi. Ana, Sofija, hčeri. GLAS NARODA, 19. FEB. 192T SKRIVNOSTNA GOSPA. ROMAN. Za Glas Naroda priredil G. P. ZNANI AMERIŠKI SLIKAR . < Nadaljevanje.) Vedno je morala misliti na to. O. te muke, kedaj bodo vendar končane!? Spodaj se je poslav Ijnla medtem Malvina. Obljubila j«' Mariji, da bo kmalu zopet prišla, a ko se je peljala po frladki eesti. so bivale' njene misli še vedno na Trenberjru. Videla je Ilerberta. kako je zardel, ko se j«» poverilo o mladi vdovi ter videla nato sama čudovito I**|k> mlado žensko. IColiko bi dala pač Malvina za to. fla bi mopla menjati z l*r-niiio ! Ni slutila, da se je zavidana borila samo s seboj in da bi rada stopila na njeno mesto. * Vse tri dame w se vrnile iz Baden-P»adena vidno okrepčane in vodstvo gospodinjskih zadev na Trenberpii je zopet prešlo nominalno v roke g-ospe Konstanee. V splošnem pa je bila 1'ršnla prav tako neumorno zaposlena kot dotedaj. Gospodinjstvo ji je prijalo ter pregnalo otožne misli, ki so jo včasih preveč mučile. / Bližala se je zima in pričel je že naletavati prvi snejr. Počasi in svečano so padale snežinke ter legale na prazno naravo kot bela o (ieja. Uršula si je včasih mislila, da bi bilo dobro, če bi postali beli ludi njeni lasje. Le biti stara, — je bila vedno njena želja. Kiikn lepo mora biti, če stoji človek daleč vstran od viharjev mladosti, da ne misli ničesar vee kot: Bilo je nekoč! ZAHRBTNA BOLEZEN Influenea je zahrbtna. Zdravi zapustite svojo hiSo. veseli in brez skrbi, toda nekje v zasedi čaka na vas zahrbtna bolezen in domov ko vrnete s kalmi bolezni v svojem telesa. Ako čutite kake znake, Znani ameriški slikfir Anton Kni pričela Kljub temu pa ni bila Fršula Sc nikdar tako lepa kot je bila ^nimati za ženo, ki je počivala tam spodaj. Neprestano se je vpraševala. zakaj manjka letnie pod njenim imenom. sedaj. Just Roden je pripravil za prihodnjo spomlad vsakovrstne iz-boljšovalne načrte za Trenberjr. Njegova najbolj vroča želja je bila nabaviti si par velikih poljedelskih strojev, a ni mogel spraviti za enkrat skupaj svote, katero bi potreboval. Posestvo je pričelo šele po zadnji letini nekoliko okrevati ter ni n.opel sprejeti obveznosti, ki bi mu mogoče pozneje povzročale zadrege. Bil je slabe volje ter iskal izhoda, ki bi bil ugoden njegovim veljam. Malvina je prišla pogosto v hišo. včasih s stariši, ponavadi pa *ama, kajti hrepenenje po Herbert n jo je vedno vabilo tjakaj, čeprav jo je mučila ljubosumnost. Just Rosen se je nahajal v knjižniei ter iskal neko strokovno knjigo, katero je potreboval. Uršula mu je pomagala pri iskanju. Imela je potrpežljivost in srečno roko. da najde izgubljene stvari. lies, prav v skrajnem kotu neke velikanske omare je našla zaže-l.ieno knjigo. Bila je težka in Vršula se je morala poslužiti vseh svo-,:h moči, da ji knjiga ni zdrknila iz rok. Pri tem je zadela na višje l"žeči predal in kak dueat večjih in manjših knjig je padlo na tla. Med njimi je bila molitvena knjižica s srebrno zapono. 1'ršla je postala pozorna na to knjigo in medtem, ko je podala strieu poljedelsko knjigo, je menila : — Koliko starih knjig je v vaši knjižniei! Dosedaj se šc nisem brigala zanje. -Tiist Roden, ki je bil že zaposlen z debelo knjigo, je rekel malomarno : — Da. dosti čliva imamo za dolge zimske večere. Med temi so ludi zelo stare knjige. (V te zanimajo, so ti na razpolago. Prijazno je pole ima I Uršuli ler odšel s svojo knjigo. ---■ 1 - ftretanie oarnik«* . SMmMc Mžfrte pustite delo. Ostanite v gorki postelji in imejte odprta čreva! Tri-nerjevo grenko vino je izborno zdravilo v ta namen, zato ga vedno imejte v svoji hiši. V tej deželi je brez števila družin, ki tako. delajo eelo leto. Mrs. (i. II. Kin-eaid nam je pisala iz San Felipe, Tex., 14 .januarja: "Brez Triner-jevega grenkega vina nismo mogli biti". Dobite ga v lekarni, vprašajte pa tudi za Trhicr's Cold Tablets (30 e.> it» Triner's Cough Sedative fmala stekleniea 2~>. velika >1. februarja: llaimunl«, Cherbourg. 22. februarja: Bsrtn. Cher bo nr®. Bremen. 23. februarja: Republic, fhtrbo*ir*. Bremen. K februarja: - WeatphaJia, Ham bur*. M. februarja: Parte. Havre: Leviathan. Cher bourc: A qui tan i*. Charbourc. s 1. marca: Martha. Washington, Trat. t. mraca: Prea. Harding, Cherbourg, Bren.es. a marca: Albert BaWs, Cherbourg, Baa-bug. a marca: Olympic. Cherbourg; Musnchsa, Cherbourg. Bremen. 9. marca: Prea. Hooeerelt, Cherbourg, Bremen. 10. marcar Rochambsau, Havre; Thurlngfa Hamburg. 11 marca: Berengarfa. Hamburg. Breme a Bremen. Cherbourg; France. Stuttgart, Cherbourg, Bra- 17. marca: DautaclUand. Cherbourg. 1a marca: Aquitanta. Cherboorg 1*. marca: Leviathan. Cherbourg;, Cherbourg, Bremen. 22 marca: Prea. Wilson. Tret Columbua. Cheroourg, S3, marca: La 8avole. Havre. oturge Wash-Ington. Cherbourg 24. marce: Cleveland. Hamburg. M. marce: Ulymi^c. Cherbourg; IlepCbtla Cnerbourg, Bremen. 30. marca; Prea. Harding, Cherbourg. Bremen. SI marca: Suffren. Havre; Hamburg. Cherbourg. Hamburg. Ue~Un. CbefWurg. Bremen. 1. aprila: Fran«-e, Havre — SKUPNI IZLET 14«KUPXI IZLET s parnlkom PARIS 2. julija: SKL'PN'I tZI-FTT ILK DB FRANCE. z DDVim parni kom Ali naj govori o tem s llerbertom .' Kot pokoren, se neki višji moei je šla naslednje^ dne v kape- -0 e } knjfl vsp to jo vo]ikn pomo; lo. \ iflela je, ki+tu jf spravil Herbert kiju«"- k ^robniei. lies, tam je visel za oltarjem. (Dalje prihodnjič.) v teh dneh —AdVt. V A LEXTIX K ATAJEV: Srečni obročki. Meseenik "Krasna ja Xova". — Moskva, decembra 1920. Način nedeljskega i z prehod a je Vrši a je pričela pospravljali. To je storila hitro in spretno ter je obdržala pri tem molitveno knjižico. Knjiga io je zanimala in ho-lbom roki hraln nso<1° : vso rPS' tela jo je odnesti v svojo sobo. |nico t5 bom P°VPpejk. Te pustiš brati — lietiiui Roden. — anno lSOli. Spodaj pa je stalo: — Pomagaj nam. Gospod, iz vsake sile! Preperel duh sc je dvigal i/, knjige. 1'ršnla si je podprla glavo z desno roko ter zrla zamišljeno navzdol. usodo, bo dobro znte. — če ne boš pustil — žal ti Tio'. Paška je premislil in rekel : — Prerokovanje usode. teta. je bedarija in vraža : sicer pa le vze- Uetina Tioden! Izgovorila je njeno ime naglas ter morala takoj mi desetieo in prerokuj — saj bo itak vse zlagano. Ciganka je skrila desetieo v pe- misliti na sarkofag v kapelici. Ko je tako zrla na knjigo, se ji je zdelo, da je ne vidi danes prvikrat. Knjiga se ji je zdela znana, kot da jo je že imela v svojih rokah, pred davnim, davnim časom. Raz- stro krilo in pokazala črne zobe: mišljala je, a ni našla nobene oporne točke. Pričela je listati. ' — Boš srečal, mladenič .prijet- Xekako sredi knjige je tičal list. Uršula ga ni hotela izprva od-jno osebo; zbog tega srečanja ti preti, ker je domnevala, da je mogoče preskrito pismo. L.ist pa je bo srce otožno. Tebi je na poti bil star kot knjiga. f'e je bilo to pismo, je že davno mrtev tako pre-' prileten moški. Xič se ne boj: boj jemnik kot odpošiljat olj in vsled tega se ne bo vmešavala v nikake skrivnosti. . Počasi je razgrnila domnevano pismo ter spoznala v svoje veliko začudenje, da je vsebovalo načrt za kameniti sarkofag. Slika je popolnoma soglašalo z resničnostjo. Tukaj sta bila tudi dva na'za vse življenje. Dobro zabavo! prib se mladeiiič. edino noža. Imel boš z nožem mnogo neprilik, ne boj se prijatelja — boj se sovražnika, zelena papiga pa ti bo prinesla srečo robu sedeče angelja in spodaj je stalo: — Retina Roden. Pod sliko je stalo par vrst v pojasnilo. Uršula je čitala : — Jlodel sarkofaga, katerega sem dala postaviti še pri življenju v naši grobnici. Kedaj sem bila rojena in kedaj umrla naj se izkleše med mojim imenom, ko bom počivala spodaj. — Petina Roden. 1'ršnla je zmajala z glavo. Ciganka je napihnila votel trebuh ter veličastno odkorakala naprej. praskaje po zemlji z rjavimi golimi petami. — Glej jo. coprnico. kako laže — je rekel Paška. pomežiknil. se divje muzal; pravkar je imel vreči zadnjih pet obročkov. Suknja mu z z verižen i 111 prstom. Paška je zaigral cel rubelj, a no- je kar vihrala. Železni obročki so.ben obroček ni padel. Osupel se mu zleteli iz nerodnih prstov, u-jje preril skozi množico v šetališ-daril ob nože in zažvenketali. če in je zavil pod lipami poleg vo-valeč se v spodaj obešeno vrečo, j de ,ki je bila rožnata od zarje. — Gledalci so se smejali. Fant je bil j Koma j vidna megla je stala nad ves rdeč. Po obročkih zadeti no- j ribnikom. Čvrst mraz je ščipal roži so prožno peli. se tresli in širili ke. Kinematograf se je zrcalil z v meglene lijake. — Trikrat prokleti ti noži v. obročki vred! —- je zavpil razočarani fant. — Rubelj in pol sem zaigral.-Ko bi bil vsaj kaj dobil! — In se je poparjen prerinil skozi gnečo. — Zadnjo nedeljo je zadel nekdo škornje. — je rekel deček v zakrpa ni h hlačah. — Za deset rub-ljev je vrgel. — A ! Xo. pa prosim. — je rekel Paška in stopil tesno pred mizo. — zanima me. kaj bo. Stari mu je dal obroče. V IN IZ I0G0SLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK (novi) ; HAMBURG deutschland ALBERT BAL.LIN RESOLUTE RELIANCE Natl parniki na trt vijaka CLEVELAND, WESTPHALIA thuringia EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198.— Iz NEW YOB K A do LJUBLJANE In NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In arose informacije ae obrnit« na lokalnega agenta ali na Hamburg - American Line United American Lines, Ine, General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK ognjenim stebrovjem v nežni vodi. Marsikateri par ostriženih pun-čar z zelenimi in sinjimi glavniki v laseh je stekel mimo Paške. — Dr/.ale so sc za roke, sc ozirale za njim in ga nalašč suvale — glej ga kakšen zal fant je to! A Paška je šel naprej un se ni zmenil zanjtf. Zamišljen je pel: — Ciganka ,ciganka, povej mi(| bolezni. Pijte dosti vode ter vzemite usodo, ciganka, ciganka, poglej mi roko. POČASNA SMRT Bolesti bolečine, nervoznns>tt težavno spuščanje vode—to je večkrat znamenje nevarnih neredov. Poskušajte svetovno slavno zdravilo za ledice. jetra, mehur in podobne VWrum CMU ^ --------- ~ p........ Zopet je postala pozorna vspričo= nasmejal in šel naprej. s ličnost i pisave zamrle z njeno lastno pisavo. Nato pa je prieela raz- Ostalo mu je zgolj eno: miši jati. zakaj sc ni spodaj navedlo rojstnega dne in dneva smrti,'si pripravnih deklet in se ž poisve njimi vozari v čolnu .potem pa bodi\iz-črpane vse nedeljske zaba\-e. Slučajno pa se je zgodilo, da je korakal naprej, dokler ni prišel k ne znanemu šotoru. Ob široko odpr- kljub izrecno izraženi želji Čudno, da jc manjkalo oboje. Tako izrecno navedene želje pokojnega se ponavadi ne pozabi. Zgrnila je skupaj sliko, zaprla molitveno knjigo ter jo položi-ia nazaj v predal. Hila je trudna ter legla spat. Le težko je zaspala, kajti vedno se je zalotila pri tem. da je'tem vhodu se je gnetla množica, razmišiljala, kedaj pač je že imela to knjižico v roki. Vprašanje pajčulo se je kovinsko rožljanje in je ostalo neodgovorjeno. čefvrav je poslala spomine daleč nazaj. To j smeh. je bila njena fiksna ideja in prav tako fiksna jc bila tudi njena mi-j — Ktaj pa imajo? — je vprašal sel, da že pozna mramornnti sarkofag v grobnici. Slične domišljije Paška pritlikavega rdečega voja-so bile tesno spojene z njenimi živci, ki so jo mučili. Xikdo pa ni.ka, ki je tudi cepetal pred vrat-Mnel slutiti, kakšne duševne muke trpi. j mi. Raditcga je ponavadi tako trdno stiskala ustnici in raditega je tudi govorila le najbolj potrebne stvari. Uršuli se je včasih zdelo, da mora zakričati v svet vso svojo bolest, da ji ne bo razjedla srca. Kljub temu pa je morala molčati. Njene misli so sc vedno vračale k stari molitveni knjigi ter k sliki sarkofaga: Betina Roden je dala zgraditi sarkofag še tekem svojega živ- Ponoči se je dokončno in trdno! gg^Qjyg zaljubil. Ves mesec pa je zahajal! , . , . , . „ 1 . . ■ Izboron odvajalni pomirjevalne. Znan vsako nedeljo v šotor in metal je kot unro,ino zdravila Holandske več-— Tedaj, — je vprašal Paška. obročke. Zapravil je polovico pla- kot 200 let. Pri vst-h lekarnarjih v — če zadenem spodnji nož. mi daš'če. Na dopust ni šel — zamudil je treh^velikostih. .Skalijo sladkarij ? svoj rok. Bil je kakor u ročen. De-j ^S^tU"" _ Tako je. — jc odvrnil starec kle mu je vedno podajalo obročke! ■ — ■ . — ravnodušno. • povešenih oči. Včasih se je na-1 NAPRODAJ POSESTVO — ('e pa bom zadel višje, dobim: smeli nil o. kakor'da je imelo ka-lv Doljni Brigi p^i Kočevju. Za kar budilko? Stari je prikimal. <— Zanimivo! Za samovar pa bo treba meriti kar pod strop. — No, le pazi. da zad«neš vsaj se jeTj(da »e svetijo skozi tenak batist dekličine pleči kakor temne pecivo; klepetal boš lahko pozne- naetahnjene breskve. Naj se je ko tiho misel. Drugikrat, ko je za-J podrobnosti se obrnite na notarja gledalo Pasko sredi množice, je Sajovec v Kočevju ali na lastnika postalo temnordeče v obraz. Zdelo* John St&mfel, 295 Remsec St., — Obročke mečejo. To ti je čudna igra. Ce boš zadel, dobiš samo- var. Paska »je radoveden pogledal povrh glav v žarko razsvetljen šotor. Zadnja stena je bila pregr-njena z rdečim blagom. Na tri vr- ]4mWk** >mkf»VBf; .naslednikov se .ni zdelo vxe£n(X pobrigali ste polic so bili nasajeni štrleči no- je. —• je zarohnel nekdo med množico. — Prični! Paška je položil na mizo svojo si ko, ki mu jo je naredil pred pol ure potujoči fotograf, odrinil je s komolci ljudi, ki so ga tiščali, se naslonil, nameril — a nenadoma mu je zadrhtela roka. obroček je izmuznil prstom, 'padel na tla in se skotalil naprej. Paška je ostr-mel in mravljinci so mu zagoina-zeli po hrbtu. V kotu tik police je sedela na stolu in skromno držala roke na kolenih čedno opravljena deklica take lepote, da je stopila Paski tema pred oči. Dekle je urno vstalo,, najelo obroček in ga izročilo, ne cla bi ga pogledalo? ne- Jamaica, N. Y. (3x 18,19,21) Paška še. tako potrudil^ nikdar ni mogel njefi trenotka, da bi bil odkril dekletu srce: zdaj so nagajali ljudje, zdaj ga je gledal skozi [ očalfl neprijazni starec, si praskal nos ž zveriienim prstom, kakor da bi grozil Paški: Nikar ne bodi blizu, dekle ni zate, kar poberi se!. Nekoč pa je Paški vendarle uspe-, lo, da se je za silo pomenil. Ljudi ^ je bilo malo, stari pa je pravkar ( stekel iz šotora, da bi z gorjačo napodil podivjano deeo. — Dober dan, gospodična, — je rekel PaŠka in sree se mu je ustavilo. — Kako vam je ime? (Dalje prihodnji) Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. in- n T. 11 n Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Zdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da j« puo* Cen o potnih Ustih, prtljagi Id dragih stvareh. Vsled nase dotfoletas lak uSnje Vam ml ss moremo dati najboljfta pojasnila In priporočamo, vedno le prvovrstna bnopsrnlka. Tudi nedrfavljaci samcejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti •i morajo dovoljenJt sli permit ta Washingtona. bodisi sa eno isto aH (i meaeoev in ae mora delati pro-injo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, o. C. na generalega naaalal-ikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo sl Julija, 192* sa nikoanr veC ne pofflje permit po pofitl, ampak ga mora iti iskati vsak poslles osebno, bodisi v najbllSnji naaelnl-Ski nrad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kodo v proSnJI saproal. Kdor potuje v« brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost Kako dobiti svojca b starega kraja* Kdor Seli dobiti sorodnike sl3 svojce is starega kraja, naj nan' prej pilte za pojasnila. Is Jugoslavije bo pripufifenlb v tem letn 070 priseljencev, toda polovica ta kvote je določena sa amerliko drfav« ljane, ki žele dobiti sns nariše la otroke od 18. do 21. leta In pa aa. poljedelske delavce. Amerind dZavljanl pa sa morejo dobiti sem Sene ta otroke do 18. lata brea da m mu »eti v kvoto, potrebno pa j« delati proiojo v Washington. Predno padvs&saats kaki koral* pilite FRANK SAKSE8 STATE BANK S3 CORTLANDT 0T„ NSW VOH Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri lcateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. O - -Vi A2VMSTI8MJ* QLASlfASOJfAS.PMtASA^ ROJAKI, KABOCAJTK 8£ HA "GLAS NAHODA *. Vi 'if * H. t <«*»f!r« ti i »""i • ■j)'«r - sactaw ^tc i ii