w
rli
'Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Is/Uf* vsako sredo,
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
1__r
No. 48* Štev. 48.
OF THE GRAND CARNIQLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Poet Office at Chicago; Illinois, under the Act of August 24, 1912.
J--L
The largest Slovenian Weekiy is the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1151 W. 22nd Place Chicajp, DL
r
Chicago, 111., 8. decembra (December) 1915
Leto 1. Volume 1.
Lokalne vesti.
—	V nedeljo popoldne, dne 5. t m. se je vršila glavna letna seja društva sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. ob veliki udeležbi članov.
Navzoči člani so dali pri tej priliki staremu odboru najlepšo za upnico in priznanje, da so skoraj enoglasno izvolili ves stari obor še za prihodnje leto; le zapisnikarjem, ali II. tajnikom je bil izvoljen Anton Stonič, ker se je sobr. Zvezich zahvalil svojemu uradniškemu mestu. Na tej seji se je ču-lo poročilo našega agilnega društvenega predsednika John Žefrana, da društvo sv. Štefana vedno bolj vrlo napreduje, osobito v članstvu. Društvo šteje sedaj ravno 300 članov in članic. Istotako se je tudi sprejelo m odobrilo točko o uvedbi novega, ali otroškega oddelka pri K. S. K. J. — Pristopnina v to društvo je do preklica še prosta!
Dne 26. decembra, ali na dan društvenega patrona sv. Štefana bode v naši cerkvi sv. Štefana zjutraj ob 8 uri sv. maša za vse pokojne in žive člane društva. Te sv. daritve se morajo udeležiti vsi člani in naj prinesejo s sabo rega-lije.
—	Kakor poročajo chikaški listi, nastaja v našem mestu že pomanjkanje delavcev v gotovih strokah. Državna posredovalnica za službe, ki ima svoje urade na 526 So. Dearborn St. je iskala minuli pondeljek več delavcev kovinske stroke in 50 tesarjev. Plača za tesarje je določena 30 c na uro, a služba ni stalna. Največ preglavice dela v tem času raznim strankam vprašanje, ali pomanjkanje ženskih poslov. Plače ženskih služb za domača dela znaša jo od $4.— do $6.— na teden s prosto hrano in stanovanjem.
—	V Mc Donaldovem izvestju za 1. 1915 posnemamo, da je se-, daj v Chicagu 700 raznih delavskih obrtnih organizacij. Od teh je 36 tesarskih unij, 22 pleskarskih, 65 unij inženirjev, strojnikov in kurjačev, ter 40 unij voznikov. Skupno število organiziranega delavstva v Cook okraju znaša sedaj 150.000 mož.
—	Ker stavka krojačev še ni končana, in ker se vršijo še vedno nemiri med unijskimi in neunijski-mi delavci te stroke, je določil policijski načelnik več privatnih, stražnikov, ki bodo čuvali domove neunijskih krojačev pred kakimi napadi. Istotako bodo tudi policaji spremljali stavkokaze na delo in domov.
—	Dne 5. t. m. se je pridigovalo v 500 raznih angleških cerkvah našega mesta samo o treznosti: tem povodom se je razdelilo tudi okoli 60-00 reklamnih kartic, ki naj bi vzpodbujale ljudstvo za večjo temperenčno agitacijo. Dosedaj i ma glavna zveza temperenčnikov že 5000 svojih sotrudnikov, ki delujejo edinole na to, da naj bi postalo naše mesto popolnoma suho.
Ravno to nedeljo je bilo aretiranih zopet 20 gostilničarjev zaradi kršenja nedeljske postave. Sodi se, da bo župan vsem tem odvzel koncesijo, ker se ni oziralo na njegovo tozadevno odredbo.
—	Dne 5. t. m. se je zadušilo s plinom četvero oseb v našem mestu in sicer vse iz samomorilnega namena. To število tvori rekord v Policijski kroniki.
—	Minuli teden je poslalo lastništvo lista "The Chicago Daily Tribune" avstrijskemu feldmar-
von Schleyerju na Dunaju za $20.000 ali K 137.925 za avstrijski Rdeči križ. Ta denar se je nabral kot 50 odstotni delež pri ^topnini raznih kino gledišč, ki kazala vojne slike iz Avstrije Nemčije. Slike je izdelal vojni
poročevalec tega lista Edwin F. Weigle. —
—	Kdor bode dobil za praznike kako poštno denarno nakaznico, bo isto na tukajšni glavni pošti lahko izmenjal. Glavni poštar Campbell je dobil namreč iz Wa-shingtona, D. v to svrho ček za $1,414.081 kar kaže rekord v poštno nakazniškem prometu.
—	Mestni šolski svet bode potreboval letos za vzdrževanje ljudskih šol našega mesta za $5,000.-000 več kot lansko leto. Skupni stroški so preračunjeni na $23,-625.000.
Ameriške vesti.
Zasedanje kongresa.
Washington, D. C. 6. decembra. Povodom 64. zasedanja v kongresu je postalo naše mesto zopet zelo živahno, kajti številni poslanci in senatorji ter drugi politični a-gitatorji so došli že včeraj semkaj.
64. kongresno zasedanje se je otvorilo danes-opoldne. Najprvo je bilo na novo zapriseženih devet senatorjev in 140 kongrea-nikov; temu je pa sledila volitev " speakerja." Speaker jem je bil izvoljen zopet demokrat Champ Clark iz Mo.
Pri sedanjem kongresnem zasedanju bodo imeli demokrati za 24 glasov večine. Skupno so pa razdeljeni letos kongresniki sledeče: 229 demokratov, 197 republikancev, 6 progresivcev, 1 socialist in 1 neodvisne stranke. Vsled smrti kongresnika Whiterspoon ostane torej le eno mesto v poslanski zbornici prazno.
Ker je soproga podpredsednika Thomas R. Marshalla nevarno obolela, se tega zasedanja naš podpredsednik za nekaj dni ne bo u-deležil. Načelnikom v senatski zbornici, se bode torej določilo namestnika.	/
64. zasedanje v kongresni zbornici bode vsled tega velepomemb-no, ker se bode skušalo v imena vlade Zedinjenih držav doseči premirje v sedanji evropski vojni. Bivši državni tajnik Wm. J. Bryan je že naprosil predsednika Wil-sona, da naj ta skuša ukreniti potrebne korake. Naša vlada, ki tvori tudi veliko nevtralno državo, naj bi formalno vurašala vse bojujoče se države, pod kakšnimi pogoji bi bile iste pripravljene sklepati mir? Splošno se sodi v merodajnih krogih, da bode to kongresno zasedanje kaj pripomoglo k dosegi svetovnega premirja.
Poleg te važne točke se bode pri enem teh zasedanj prečitalo tudi poslanico predsednika Wilso-na za povečanje vojne sile v naši državi. Predsednik bode v prvi vrsti priporočal kongresni in senatski zbornici, da naj se stori že enkrat nekaj za zadostno narodno obrambo.
Sufragetke v državni zbornici.
Washington, D. 0. 6. decembra. Ako se bode dvema sufragetko-ma, Mrs Frances Jolliffe iz Cal. in Mrs Sarah Bardfield iz Oreg. dovolilo, bodo nastopile na govorniškem odru pred zbranimi kongresniki. Na ta način hočejo izraziti željo svojih tovarišic, da naj bi kongres kaj ukrenil v prilog splošne ženske volilne pravice.
Veselje socialistov.
Washington, D. C. 6. decembra. Danes se je razposlalo in razdelilo en milijon iztisov lista "American Socialist" z dne 4. t. m. To se je izvršilo v proslavo in vsled veselja, ker imajo pri otvoritvi sedanjega kongresa tudi socialisti svojega zastopnika in sicer, kongresnika Meyer Londona, iz New Yorka. V zgodovini Zedinjenih držav je to že drugi socialistični po-
slanec, ki sedi v kongresni zbornici.
Zaprte gostilne v Minn.
Kakor se nam poroča, je dala zvezna vlada vse gostilne v Chi-sholmu, Hibbingu, Keewatinu m Nashwauk, Minn, dne 1. decembra za vedno zapreti. Ta odredba se ozira še na staro indijansko pogodbo z leta 1855 in je vsled tega 72 gostilničarjev prizadetih. Gotovo hud udarec tudi za naše rojake gostilničarje v ondotnih kra-jih.
Mirovni agitator Ford.
New York, N. Y. 6. decembra. Znani mirovni apostelj, milijonar Henry Ford se je odpeljal dne 4. t. m. s parnikom "Oscar II." proti Evropi. Na tem parniku se nahaja 179 zastopnikov "Ameriške narodne mirovne zveze." Med temi je več duhovnikov, profesorjev, učenjakov itd.
Namen Henry Forda je sklicati v Kodanju na Danskem veliko mednarodno mirovno konferenco in ukreniti prve korake, kako bi se zamoglo bojuioče se države zo pet razorožiti, ali spraviti do premirja. Ker ni hotela dati vlada Zedinjenih držav Fordu in njego vim pristašem potrebnih potnih listin za Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Italijo in dr. bode potoval Ford v te kraje brez ameriškega potnega lista. Trdno je prepričan, da ne bo imel nikakih neprilik zaradi tega.
Fordovo misijo pozdravljajo v Evropi vse nevtralne države in so mu že obljubile svojo moralno .i dejansko pomoč. Ford bode plača1 vse stroške te ekspedicije iz lastnega žepa.
Predpriprave za Wilsonovo poroko.
Washington, D. C. 6. decembra. Tukaj se delajo že velike predpriprave povodom poroke predsednika Wilsona z Mrs Norman Galt. Poroka se bode vršila dne 18. decembra t. 1. bolj privatno. Predsednik in njegova zoročenka dobivata dan na dan razna dragocena poročna darila in povabila za o-biske.
Razni diplomatični zastopniki, ki bivajo tukaj v Washingtonu so naročili že števiine šopke *za ta dan. Sodi se, da bode znašala skupna vrednost teh rož okoli $30.000. Samo minister iz Ecua-dorja bode podaril novoporočen-cema velik šopek dragocenih cvetlic, ki bo veljal $1000. —
Dobiček pri denarnih pošilj&tvah.
New York, N. Y. 7. decembra Letos bode imela poštna uprava vsled izjemno nizke denarne cene tujih valut več milijonov dolarjev dobička. Pošta pošilja namreč denar v Evropo po stalni, ali še pred vojno določeni ceni, kupuje pa so-daj tujo valuto po zelo nizkem kurzu.
V prihodnjih dveh tednih se bode odposlalo samo od tukaj v inozemstvo kakih $10,000.000 kot božična denarna cterila; iz preostalih držav bode pa znašala ta po-šiljatev še trikrat toliko.
Pomiloščen kaznjenec.
Wheelling, W. Va. 6. decembra. Pred osmimi leti je bil obsojen tukaj v dosmrtno ječo neki Frank Johnson, ker je ukradel eno suknjo in neko posodo. Danes je pa guverner Hatfield tega kaznjenca pomilostil.
i Višja šola za rabince. * New York, N. Y. 6. decembra. Prvo višjo šolo za rabince v Zedinjenih državah se je otvorilo danes v našem mestu. Stroške za gradbo in vzdrževanje te šole bodo pokrivali premožni judje orto-doksne sekte. Na tej šoli se bo vzgajalo rabince, ki bodo tudi v angleškem jeziku oznanjevali svojo vero.
Obsojeni nemški zarotniki.
New York, N. Y. 2. decembra. Pred tukajšnjo zvezno poroto so bili danes obsojeni x dveletno ječo štirje višji uradniki znane "Hamburg American" parniške družbe in sicer: Dr. Kari Buenz, ravnatelj in bivši nemški general ni konzul v New Yorku in svoje-časni nemški minister v Mehiki; dalje je bil obsojen tudi superintendent te družbe George Kotter, in uradnik Adolf Hochmeister ter Joseph Poppinghaus.
Vsi ti označeni so bili obtoženi vsled tega, ker so pošiljali svoje-časno premog in živila nemškim bojnim ladjam, nahajajočim se v južnem atlantskem morju.
New York, N. Y. 6. decembra. Znana banda nemških dinamitar-dov: Robert Fay, Walter Scholz, Max Breitung, Dr. Herbert Kien-zie, Engell. Bronkforst in Paul Drehe je bila danes spoznana krivim pred tuk. glavno poroto. Vsem tem se pripisuje 5 nadaljnih krivih točk vsled poskušenega umora, vsled lastovanja morilnega o-roija in vsled poiskusa potopiti a-meriške trgovske ladje. Obsodbo, ali določeno kazen se bode naznanilo tem obtožencem jutri. O vodju nemških zarotnikov, Robert Fayu se je zadnji čas že veliko pisalo po ameriških listih. Tega špi-jona je poslala nemška vlada semkaj, da bi ustavil izvoz munieije v evropska pristanišča.
Izgubil 20 bratrancev v vojni
Jeanette, Pa. 6. decembra. Tukajšnji premožni trgovec W. C. Koerbel, rodom Nemec ima v starem kraju številno svojih sorodnikov. Od teh je bilo odpoklicano v vojno že 35 njegovih bratrancev, od kojih jih je padlo že na bojnem polju 20.
Inozemske vesli.
Črna gora v nevarnosti.
London, Anglija, 6. decembra. Z balkanskega bojišča se semkaj poroča o novem načrtu centralnih zaveznikov (Nemčije, Avstrije in Bolgarije) da nameravajo ti vdreti v črno goro in Albanijo, ali do skrajne točke ob jadranskem morju. To se jim bode najbrže tudi posrečilo, ker se srbska armada vedno bolj in bolj umika na zapadno stran pri Prisrendu in ob črnogorski meji.
Črnogorska vlada že čuti to nevarnost, vsled tega je dala prenesti svojo državng blagajno v Italijo. Iz Berlina se poroča, da so bili Srbi pri Prisrendu zopet od Bolgarov hudo tepeni. Ondi je padlo Bolgarom v roke 100 sovražnih topov in 200 vojnih avtomobilov z razno municijo. Istotako se poroča o velikih porazih, katere so Srbi doživeli blizu mesta Plev-lje v Črni gori in pri Ipeku. — Železniška proga med Belgradom, Nišem in Sofijo bo tekom 14 dni zopet otvorjena.
Zavzetje Bitolja. Berlin, Nemčija, 6. decembra.— Uradno se poroča, da so avstrijske, nemške in bolgarske čete zmagonosno zavzele mesto Bitolj, na južnem balkanskem bojišču. Nad vladinim poslopjem vihra sedaj v tem mestu avstrijska in nemška zastava, preostali stanovalci mesta so 'oaje novodošlo armado navdušeno pozdravili, osobito v Bitolju bivajoči prijatelji Bolgarov.
Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, Avstrija, 6. decembra — Danes je izdalo vojno ministrstvo sledeče uradno poročilo: Pri Foči in južno od mesta Plevlje na črnogorski meji so naše Čete pognale Črnogorce daleč nazaj. Pri tem spopadu smo zaplenili sovraž-
niku en milijon nabojev (patron). Pri Novem Pazarju smo zajeli 600 vojnih ujetnikov
Ubežni kralj Peter.
Sofija, Bolgarija, 6. decembra. Kakor poročajo tu se nahajajoči vojni ujetniki, se je v zadnjem boju pri Prisrendu nahajal tudi sam srbsKi kralj Peter, odkoder je moral bežati s svojim ostalim vojaštvom po dolini reke Drine preko meje. Ker je bil ubežni kralj Peter že zelo izmučen, so ga morali njegovi vojaki nositi na nosilnici s sabo.
Četverozveza v stiskah.
Solun, Grška, 6. decembra. — Dasiravno imajo sedaj Angleži in Francozi v Macedoniji že okoli 80.000 mož broječo armado, so ti še vedno v strahu pred sovražnikom. Grška se do danes še ni odloČila, če jim bo šla na roke, istotako je tudi z Rumunsko. Sedaj so angleške in francozske Čete zbrane v vardarskem prelazu bit? zu Krivolaka, odkoder odbijajo na obeh krilih bolgarske napade.
Italija je poslala na Balkan tudi 60.000 mož močno armado. Ta je zbrana na albanski meji ob jadranskem morju. Edino rešitev in pomoč se pričakuje sedaj še iz Rusije. Ker je odpoklicala ta zadnji čas pod orožje vse, za vojno sposobne mladeniče in može od 18—55 leta, se pričakuje, da bo poslala Rusija na balkansko bojišče številno svojo armado.
Bolgarski častniki begunci.
Sofija, Bolgarija, 6. decembra. Vlada je izdala uradno naznanilo, da je pobegnilo na Rusko 12 častnikov, kjer so se pridružili ruski armadi. Med temi je: general Radko Dimitrijev, general major Saraf ov, stotnik Loskanjev in nadporočnik Torkov.
Neresnična italijanska poročila..
Dunaj, Avstrija, 6. decembra.— Vsa italijanska poročila o zavzetju Gorice in Tolmina so neresnična. Zadnje dni so se res vršili zopet hudi boji na doberdobski in kraški planoti, a vse te sovražne napade je naše vrlo vojaštvo odbilo. Vsled uradne odredbe, je moralo tudi civilno prebivalstvo zapustiti mesto Gorico, ker jo je sovražnik neprestano bombardiral; pri tem je bilo ubitih mnogo civilnih oseb. Nad 300 hiš, ter vsi samostani in cerkve v Gorici so deloma, ali do cela porušene. Cerkve v Podgori, Grafenbergu, Pevmi, Štandražu in v Oslavju so popolnoma razstreljene, kakor tudi večinoma dotični kraji.
Značilno za vojskovanje Italijanov je bilo, ker so osobito na Vernih duš streljali na cesto, ki vodi na pokopališče iz svojih postojank, kjer se ceste dobro razloči.
Avstrija odklonila zahtevo Nemcev.
Rim, Italija, 6. decembra.—Ker je zahtevala Nemčija od Avstrije vojaško pomoč za ekspedicijo v Egiptu, je to zahtevo cesar Franc Josip enostavnp zavrnil, trdi namreč, da potrebuje Avstrija svoje vojaštvo na italijanski fronti.
Proklamacija Črnogorskega kralja.
Pariz, Francija, 6. decembra. — Tukajšnji črnogorski generalni konzul je prejel iz Cetinj poročilo, da je izdal črnogorski kralj Ni-kita na svojo ljudstvo poziv in prošnjo, da naj se bori nevstraše-no za domovino do konca, ter da naj pomaga nesrečnim Srbom.
Nemški cesar obolel.
London, Anglija, 6. decembra. Glasom poročila nekega dopisnika iz Berlina, je nemški cesar Viljem tako obolel, da ne bo mogel voditi več vojnih operacij. Postal je po-
polnoma otožen, tih in slaboten; zdravniki so vsled tega v velikih skrbeh.
Število rojstev na Nemškem pada.
Bern, Švica, 6. decembra. — Štatistiki iz 24 večjih nemških mest so dognali, da je število rojstev tekom aprila, maja, junija in julija letos padlo za 20 odstotkov. To število tvori primeroma 400.000 povprečnih rojstnih slučajev manj na leto kakor v mirnem času.
Dnevni stroški vojne.
London, Anglija, 6 .decembra. List "Economist" poroča, da znašajo dnevni stroški vojne v Angliji $22,500.000; v Nemčiji $20,000.-000, v Franciji $12,500.000, v Rusiji in Avstriji enako; v Italiji $7,500.000, v Srbiji, Turčiji in Belgiji $2,500.000 torej $63,000.000 tedensko, ali $1,250,000.000 na mesec. Ako bo trajala vojna še eno leto, bodo potrošile razne bojujoče se države še 32,850,000.000 dolarjev.
Angleške izgube.
London, Anglija, 6. decembra. Meseca novembra letos so znašale izgube Angležev na bojnem polju 1232 častnikov in 45.184 mož; meseca oktobra pa 7110 častnikov in 71,187 mož. Skupne izgube Angležev znašajo dosedaj 600.00 mož in častnikov.
Odpoklic novincev na Francoskem
Pariz, Francija, 6. decembra. — Z dne 15. decembrom letos bodo odpoklicani pod orožje vsi, leta 1897 rojeni mladeniči. Najprvo se bode iste izvežbalo v vojašnicah, zatem pa odposlalo na bojno fronto. '
Razstrelba smodnišnice.
London, Anglija, 6 .decembra. Iz Kodanja na Danskem se semkaj poroča, da je te dni zletela v zrak velika nemška državna smod-nišnica v mestu Halle na pruskem Saksonskem . Vsled tega je bilo usmrčenih več sto delavcev.
Japonska bo pomagala zaveznikom?
Pariz, Francija, 6. decembra. — Glasom izjave, ki prihaja iz ust nekega japonskega ministra, je pripravljena Japonska poslati večjo armado zaveznikom na pomoč v Evropo. To se bode izvršilo le v skrajni, ali največji sili.
Pogajanja za mir.
Rim, Italija, 6. decembra. — Pri otvoritvi konzistorija kardina^jK^ je sv. oče danes v Vatikanu osobito povdarjal, da bi se ukrenilo še enkrat potrebne korake za sklenitev miru v sedanji krvavi vojni. Dalje se je zavzel papež tudi za nesrečne Armence, katere koljejo Turki v tolikem številu .
Zahteve Nemcev pri sklepanju miru.
Berlin, Nemčija, 6. decembra— Nemčija je pripravljena prenehati z vojno, ali skleniti mir pod sledečimi pogoji in sicer:
1.)	Zahteva popolno oblast in moč na Balkanu, da se ji odpre prosto pot do Carigradu in v Malo Azijo.
2.)	Poljska naj bi postala neodvisna kraljevina.
3.)	Zopetna pridobitev stare državne meje na zapadni strani Nemčije. Belgiji naj se dovoli zopet popolno prostost. Odstopi-tev gotovega ozemlja v severni Franciji, osobito v onih krajih, kjer se govori francoski jezik.
Nasprotniki separatnega premirja London, Anglija, 6. decembra. V Londonu se je dne 30. novembra t. 1. podpisalo po vladnih zastopnikih Anglije, Francije, Rusije, Italije in Japonske pogodbo, ki določa, da se ne bo nobena, izmed tu označenih velesil spustila v kako mirovno pogajanje brez medsebojnega dovoljenja.
Dopisi in društvene vesti.
Is urada društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J. Chicago, XXL ,
Ker se nam bliža zopet koneo leta, zatorej naznanjam vsem članom zgorej imenovanega društva, da se bode vršila naša redna mesečna seja dne 12. decembra in sicer ob 1 uri popoldne. Te seje se mora vsak član udeležiti, ker bo volitev odbora za 1. 1916 in še več drugih važnih stvari. Zatorej ste cen j. člani, kateri stanujete v Chi-cagu, ali okolici naprošeni, da se te seje udeležite v polnem številu; kdor bi se ne hotel udeležiti te glavne seje, zapade kazni po pravilih, izvzeti so le bolni člani, ali pa oni, ki so zadržani vsled dela. Taki člani naj se že preje pri meni javijo, ali naj mi pa pišejo, da bom vedel.
Dalje opozarjam člane, ki ste zunaj Chicaga in vam bodo potne listine končane meseca decembra 1915, da se pravočasno zglasite in iste ponovite. Zaeno prosim tudi vse člane, da bi vsak svoje prispevke poravnal, posebno oni, kateri ste že precej na dolgu; kdor se ne bo ravnal po tem, si bode sam kriv, če bo suspendiran. Z rednim uplačevanjem koristite le samim sebi, tajniku pa prihranite dosti dela in pisave.
Pri tej priliki tudi prosim vse člane, da naj si vsak doma napiše na listek svoj naslov in naj istega odda tajniku pri seji.
Člani, kateri še niste oddali svojih certifikatov, se poživljate, da to v kratkem času storite. Oporoke, koje sem dosedaj prejel, sem že odposlal na glavni urad. Tudi imam še veliko novih certifikatov od onih članov, kateri ste dediče premenili. Prosim torej da se zglasite za nove certifikate pri meni.
Konečno še želim in upam, da se bo vsakdo udeležil naše prihodnje seje. Vsakdo naj skuša pripe-jati tudi ]>o enega novega kandidata za drtištvo, kajti sedaj je pristop še prost. Na ta način se bo vsak član izkazal, da dela v resnici za napredek društva in K. S. K. J.
Pozdrav do vseh članov društva sv. Alojzija štev. 47 in celega članstva K. S. K. J.
John Wukshinich, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam vsem članicam društva sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. v Rock Springs, Wyo., da se vrši dne 12. decembra t. 1. glavna letna seja. Na dnevnem redu je volitev od-bornic za !. 1916. Ta dan se bode predložilo tudi društvena pravila članstvu v odobritev, ko j a so bila sestavljena na izvanredni seji dne 18. novembra.
Vsaka članica, ki živi v Rock Springs in bližnji okolici in če izostane od te seje dne 12. decembra, — bode morala plačati 50c kazni v društveno blagajno. Torej pozor!
Naznanjam tudi, da bom že točno ob pol dveh pop. v društv. dvorani, da lahko članice že preje plačajo asesmente, da se seje predolgo ne zavleče.
Prosim tudi, da naj mi one članice gotovo ta dan prinesejo svoje stare certifikate, katere jih dosedaj niso oddale, — da jih bo mogoče poslati na glavni urad.
Ob enem želim društvu sv. Srca Marije veliko dobrega uspeha pri volitvi novega odbora, kakor tudi vsem društvom K. S. K. J.
Sosestrski pozdrav
Johana Ferlic, tajnica.
Torej Vas še enkrat opozarjam vse člane, da se gotovo vdeležite te seje, ker je največjega pomena v letu in s seboj pripeljite tudi vsak po enega noyega kandidata, da jih sprejmemo v našo sredino in pod okrilje naše dične matere K. S. K. Jednote! N
Pozdrav vsem članom (icam) društva sv. Jožefa štev. 16 in celemu članstvu K. S. K. J.
John Sumrada, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva, Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 K. S. K. J. v Aurora, Minn., se tem potom naznanja, da se bo vršila prihodnja mesečna redna ali glavna seja dne 12. decembra točno ob polde-veti uri dopoldne.
Ta dan imamo na dnevnem redu volitev uradnikov za prihodnje leto 1916 in rešiti tudi druge važne točke. Društveni odbor vabi in opominja vse člane, 4a s® zanesljivo in v polnem številu udeleže te glavne seje, da se vsak član lah ko prepriča o celoletnih dri£tve nih zadevah.
Sobratski pozdrav Odbor
dr. Marije sv. Rožnega Venca štev. 131.
društva! S tem Vas prosim, da se udeležite polnoštevilno prihodnje redne mesečne seje dne 12. decembra, kjer se bo volilo nove uradnike za prihodnje leto. Katera od te seje izostane, plača 50c kazni v društveno blagajno; izvzete so le oddaljene in bolne članice.
S sestrskim pozdravom
Marija Vidergar, tajnica.
NAZNANILO.
NAZNANILO.
1916. in še več drugih točk. Zatorej odbor društva vabi in opo-
'	NAZNANILO.
Is urada društva sv. Jožefa št. 16 K. S. K. J. Virginia, Minn.
Vse člane omenjenega društva se prosi in s tem opozarja, da se resnično vdeležijo glavne društvene letne seje, dne 12. decembra t. L kajti enkrat v letu bi se vendar spodobilo priti vsem članom skupaj, da bi skupno odobrili kar je koristnega in potrebnega za društvo. Ta dan bode na dnevnem redu tudi volitev uradnikov za leto 1916. Na društveni seji dne 14. nov, se je sklenilo, da vsak član, kateri izostane od te seje, bode plačal $1. v društveno blagajno, izvzeti so samo bolni in oddaljeni člani, ne pa člani, ki živite na Range .
Opozarja se tudi vse tiste, ki iz-ostajate z mesečnimi prispevki, da blagovolite dolg poravnati, drugače se bode postopalo po društ. in Jednotinih pravilih.
Iz urada društva sv. Srca Jezu sovega štev. 54 K. S. K. Jednote., Chisholm, Minn.
Cenjenim članom in članicam našega društva se s tem naznanja, da se je sklenilo pri zadnji redni seji dne 21. nov. da se bode vršila prihodnja glavna seja na 12. dec Pričetek seje ob drugi uri popoldan v Lawrence Kovachevi dvorani. Ker je pa to glavna seja in volitev uradnikov za prihodnje leto, se prosi vse člane, da se polnoštevilno udeleže. Kdor izmed članov izostane od te seje, se ga bode kaznovalo, kakor določajo društvena pravila.
Opominja se tudi vse one, kateri so zaostali z mesečnim asesmen-tom ali drugače dolgujejo društvu, da isto poravnajo pri prihodnji seji, da ne bodejo nastale kakšne neprilike vsled tega. Toliko torej v blagohotno upoštevanje in ravnanje!
Frank Fierst, ml. tajnik
Iz urada društva sv. Jožefa št. 55. K. S. K. Jednote, Crested Butte, Colo.
Tem potom naznanjam vsem članom goriimenovanega društva, da se bode prihodnja mesečna seja vršila dne 23. decembra t. 1. točno ob 7 uri zvečer v Hrvatski dvorani. Ta dan imamo na dnevnem redu volitev uradnikov za 1. več c druš
min j a vse člane, da se polnoštevilno in zanesljivo udeleže napovedane glavne letne seje. Pridite torej vsi brez izjeme na to važno sejo. Enkrat na leto si človek lahko odtrga toliko časa, da pride k tako važni seji če tudi je malo oddaljen. Potem se ne bode treba nobenemu izgovarjati: "to ste napravili, tega jaz ne vem," to in to bi morali napraviti, ali tega in tega niste prav napravili" i. t. d. Vsak naj pride na to važno sejo in naj tam pove svoje misli, kajti upoštevalo se bode vsacega.
Ako kateri izostane ali cclo zanemari to glavno letno sejo, bode plačal 50c. v društveno blagajno, kakor je bilo določeno pri zadnji mesečni seji dne 27. nov. Te kazni je prost samo oni kateri je bolan in kateri je oddaljen več kot 4 milje od mesta.
Zaeno tudi prosim vse tiste člane (ice) kateri (e) kaj dolgujejo društvu, da svoj dolg plačajo, zakaj njih dolžnost je, da mora zadnji mesec v letu vsak (a) član (ica) plačati svoj asesment popolnoma, da s tem prihrani dosti dela in muje novemu odboru. Kdor tega ne bo storil, se bode z njim ravnalo po pravilih K. S. K. Jednote.
Konečno voščim vsem članom (icam) K. S. K. Jednote vesele božične praznike in veselo Novo leto, posebno pa članom (icam) go-rinavedenega društva.
John Težak, predsednik.
Iz urada društva Srca Marijinega štev. 111 K. S. K. J. Barberton, Ohio.
Drage mi sestre gorinavedenega
Iz urada društva "Friderik Baraga" štev. 93 K. S. K. J. Chisholm, Minn.
Vse člane gorinavedenega društva se strogo opozarja, da se u-deleži prihodnje celoletne seje dne 12. decembra 1915 točno ob pol 10 uri dopoldne v navadnih zborovalnih prostorih. Ta dan i-mamo več važnih točk za rešiti, kakor n. pr. volitev uradnikov za leto 1916; zaradi bolniške podpore i. dr. Vsled tega ste še enkrat naprošeni, da pridete na lo sejo vsi brez izjeme. Kdor izostane, bode moral plačati globo.
Bratski pozdrav celemu članstvu K. S. K. J. posebno pa do našega društva!
Za odbor: Peter Staudohar, tajnik. ■
NAZNANILO.
H, ali prinesli svojih certifikatov, da naj iste s sabo prinesejo na prihodnjo sejo, ker bi imel rad vse v redu, da jih odpošljem na glavni urad, kadar bo zahtevano.
Na zadnji naši mesečni beji se je tudi odobrilo nasvet glavnega tajnika zaradi uvedbe otroškega oddelka pri naši Jednoti.
Z bratskim pozdravom John Krek, tajnik.
NAZNANILO.
Tem potom se daje članom društva sv. Jožefa štev. 112 K. S. K. J Ely, Minn, naznanje, da se bode vršila na prihodnji naši seji volitev novih uradnikov za 1. 1916.
Kakor znano, določajo naša društv. pravila, da se morajo glavne letne seje vsi člani udeležiti; izjema je le bolezen ali kak poseben zadržek. Kdor se tc seje ne udeleži, se bo ravnalo ž njim po društvenih pravilih.
Zaeno Vam že danes na srce polagam, da si izvolite v novi odbor dobre može in po Vaši najboljši presodbi, da ne bo potem kdo godrnjal, kadar se bo kaj predlagalo: "jaz nisem s tem odbornikom zadovoljen, ta že ne bo nikdar več sedel v odboru, i. t. d." Sedaj je prilika in tudi čas za pomislek, ali naj kdo prevzame kako odborni-ško mesto ali ne. Kadar je volitev "all right," potem ga pa ni več k seji in je treba druzega.
Pozdrav do vsega članstva naše si. Jednote, osobito pa do članov našega društva! Na svidenje na letnem zborovanju!
Nick Chernich, tajnik.
NAZNANILO.
S tem naznanjam članom društva sv. Jurja štev. 64 K. S. K. J. Etna, Pa., da se vrši naša glavna letna seja dne 12. decembra točno ob 2 uri popoldne na 28 Bridge St. Etna, Pa. Te seje se morajo udeležiti vsi člani pod kazniio 25c; izjema je le delo in bolezen. Ker se bo pri tej seji volil odbor za 1. 1916 je potrebno, da se iste vsak član gotovo udeleži in da se izbere novi odbor po Vašem najboljšem prepričanju, da ne bo potem kakega ugovora od strani tega, ali onega člana zoper novi odbor. Prav toplo priporočam, da si izvolite v odbor može, kojim bo v resnici pri srcu napredek društva in ne samo radi odborove časti.
Dalje se opozarjajo vsi člani, ki še kaj društvu dolgujejo, da na tej seji stvar uredijo in poravnajo, ker bo treba izročiti novoizvoljenemu odboru čiste knjige.
Bratski pozdrav John Škoff, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J. Federal, Pa.
Tem potom se opozarja vse člane gorinavedenega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. decembra t. 1. ker se bode na tej glavni letni seji volilo odbor za leto 1916. Kdor izmed članov izostane od te seje, se ga bo kaznovalo, kakor to določajo naša društv. pravila. Izvzeti so samo člani na potnih listih. Ako pa ravno hočejo priti, so nam pa tudi dobro došli. Dalje tudi ne plačajo te kazni bolniki, ki ne morejo zapustiti svoje bolniške postelje.
Zaeno opominjam tudi vse one člane; ki so zaostali z mesečnimi asesmenti, da naj iste plačajo na prihodnji seji, inace se bo s takimi člani postopalo po pravilih K. S. K. J.
Nadalje so naprošeni vsi oni člani, ki mi še dosedaj niso prisla-
Iz urada društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. J. Springfield, m.
Cenjenim članom našega društva se s tem naznanja, da se bo vršila glavna letna seja dne 16. decembra v dvorani slovenske šole sv. Barbare, na So. 15. cesti. Na tej seji bode volitev društv. uradnikov za 1. 1916 in še več drugih važnih točk.
Zato prosim vse cenj. člane, da se te seje v polnem številu udeležijo. Nihče naj se ta večer ne izgovarja, da ni imel časa, ali pa da ni vedel za to sejo. Ta seja je zelo važna zaradi, volitve društv. uradnikov. Ako ima društvo dobre uradnike, lahko napreduje, ker ti naj bi gledali v prvi vrsti za korist društva in druge zadeve.
Zaeno naznanjam vsem čitate-ljem tega lista, kako se nam godi tukaj v Springfieldu. Glede dela se ne smem hvaliti, ker se isto težko dobi v premogokopu, druzega primernega dela pa ni v tem glavnem mestu države HI.
Dne 17. novembra ob 3 uri ziu-traj se nam je zopet pripetila velika nesreča. Pogorel nam je naš najboljši "šaht" blizu slovenske cerkve sv. Barbare. V tem rovu nas je delalo okoli 400 ljudi, ki so sedaj brez posla; tudi okoli 60 Slovencev je radi tega zgubilo svoj kruh. Sedaj iščemo delo po celem mestu in okolici, pa vse zaman. Vsled tega so se že pričeli nekateri seliti drugam zaradi zaslužka. Zima je tukaj, res ne vem kako se bomo preživeli v tako slabem noložaju. To je zelo hud udarec za našo celo tuk. slovensko naselbino, osobito pa za našo slovensko faro in šolo. Dal Bog, da bi se obrnilo kaj kmalu na boljše!
S pozdravom do vseh čitateljev tega lista!
Jernej Mlakar, predsednik.
————__ ,
NAZNANILO. V
Društvo sv. Petra štev. 30 K. S. K. J. v Calumet, Mich, je imelo dne 28. novembra svojo glavno letno Zborovanje, ali volitev uradnikov za 1. 1916. V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki:
Mihael Majerle, predsednik.
Peter Zunich, podpredsednik.
John R. Sterbenz, tajnik in zastopnik.
Math. Prebilich, zapisnikar.
Marcus Sterk, blagajnik.
Odborniki: Math Prebilich, Paul K. Madronich, Paul D. Spehar, John R. Sterbenz ml., Martin Majerle in Geo Kotze. John Sterk, maršal ; Math. F Kobe, poslanec. Bolnišk obiskovalci za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in New Town: D. Spehar.
Za Laurium: Mihael Perušič.
Za Osceolo: John Pečavar.
Za Tammarack, N. Tammarack in No 5 Paul Madronič.
Za Raymboldtown: Math Liko-vič.
Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu.
Nadalje se opozarjajo vsi člani in članice, da poravnajo pri seji dne 12. decembra ves dolg za društv. prispevke za to leto, da mi bo mogoče koncem leta predložiti čisti račun gg. odbornikom.
Istotako prosim še enkrat one člane in članice, ki mi še niso izročil svojih certifikatov, da mi jih izročijo vsaj do prihodnje seje. To je moj zadnji opomin.
Certifikate, katere sem nrejel pred 21. novembrom, sem odposlal po ekspresu na glavni Jednotin urad.
S sobratskim pozdravom John R. Sterbenz, tajnik.
Iz urada društva Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. J. v Rockdale, HI.
Vse članice tega društva se u-ljudno vabi, da se ponoštevilno u-deleže prihodnje seje dne 12. decembra t. 1. Začetek ob pol 2 uri popoldne. Katera članica se ne u-deleži te seje, plača $1. — kazni. Na tej seji se bo volil novi odbor za 1. 1916 in prečital celoletni račun. Upati je torej, da se bodo te seje udeležile vse članice našega društva in da ne bo potem nepotrebnega govoričenja: da to se ni dobro izvolilo, i. t. d. — Vsaka članica naj voli torej po svoji volji in naj se ne gleda pri tem na prijateljstvo, ali celo kako zamero. Drage mi sestre! Na tej seji se ozirajte le na svoje prepričanje in izvolite take uradnice, o katerih ste sigurne, da bodo delale z vsemi močmi za blagor in korist društva in naše Jednote. Volite o-ne, do katerih imate popolno zaupanje, da bodo sposobne za u-radniške posle.
Vsled tega iz srca želim, da si izvolite novi odbor, ki bo vsem po volji in da ne bo potem nepotrebnih pritožb in pričkanja tekom prihodnjega leta.
Upam tudi, da bode to povi za prihodnjo glavno sejo zadostovalo in da se ne bo kasneje katera izgovarjala: jaz nisem nič vedela, tajnica mi ni poslala karte i. t d. Uradno glasilo naše Jednote dobiva vsaka članica in dolžnost je sleherne, da ta list tudi prečita.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne matere Jednote, ter želim vsem krajevnim društvom in K. S. K. J. kar največ uspeha in napredka v letu 1916!
Sobratski pozdrav Marija Kostelec, tajnica.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija »t. 95 K. S. K. J. v Broughton, Pa. se
tem potom naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 12. decembra t. 1.
Ker je to glavna seja prosim torej vse sobrate, da se te seje gotovo udeležijo, ker je na dnevnem redu volitev novega odbora in še neka druga važna točka.
Na svidenje dne 12. decembra 1915 v navadnem prostoru!
Anton Kozlenchar, tajnik.
NAZNANILO
Članom dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote, Waukegan, HI., se
uljudno naznanja, da se vrši prihodnja redna dr. seja dne 12. dec. t. 1. točno ob 1. uri popoludne. Na dnevnem redu imamo poleg družili važnih stvari tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto.
Ker je to glavna društvena seja, so najuljudneje vabljeni vsi člani, da se blagovolijo v polnem številu udeležiti te seje. Kdor se ne udeleži te seje brez tehtnga vzroka, zapade kazni po pravilih.
Prosim pa tudi vse člane(ice), a-ko je le mogoče, da naj plačajo svoje prispevke na prihodnji dr. seji, da mi bode mogoče knjige pravilno urediti, ter podati natančen račun.
Naznanjam pa tudi, da sem certifikate, kateri so mi bili izročeni, odposlal na glavni urad, v svrho premembe. Vse one člane (ice), kateri pa še niso oddali istih, pa najuljudneje prosim, naj to storijo na prihodnji seji.
"Mojstra Križnika božični večer" se bode imenovala igra, katero bodo vprizorila "Združena društva" na Štefanovo dne 26. decembra na odru Math. Slana-to-ve dvorane. Dobiček je namenjen v pokritje stroškov pri nabavi novih kulis. Več o tem se bode pravočasno poročalo.
Z bratskim pozdravom
John Petkovšek, tajnik.
		
lll&J -L1& ■ HfiiH i ^TTr i "Sili	r^f- rW rm rmi stiK rit-' r-%J rtfJ r4f- rif■	TI ^-TcfO-Ila^IIfenU laL tLJI
VRNIMO SE!
V LEKARNAH
ELIXIR
buter-wihe
THINIBOVO
HOgKE VINO
VK>«PH TP1«®
CENA $1.00
Pr&t radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil ▼ zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari f Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVUATI, v	OKREPČA PREBAVNO MOČ,
OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRENERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgičao. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
Izdetovatel} 1383-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
GLASILO K. S. K. JEDNOTK.
t
grada društva Marija Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. J., Allegheny, Pa.
Člani in članice gorinavedene-ga društva so naprošeni, da mi
blagovolijo poslati, ali pa prine gti svoje certifikate (testamente) kajti kmalu bo prišel čas, da jih bo treba poslati v glavni urac Jednote, kakor sem že zadnjič o-menil. Jednota bode izdala seda; i vsem članom nove certifikate na mesto starih. Kdor mi torej ne bo poslal ali izročil pravočasno certifikata, naj si sam prišteva krivico, če ne dobi novega.
Dalje naznanjam, da se vrši prva prihodnja seja, ali 17. glavno zborovanje našega društva dne 12. decembra t. L v K. S. Domu. Začetek pobiranja denarja bo ob pol eni uri popoldne; seja se bode pa ta dan vršila v nadstropju plesne dvorane (Dancing Floor) in ne zdolej zaradi premalo prostora. Vsled tega so naprošeni vsi člani, da se te seje polnoštevilno udeležijo točno ob določenem času in da naj plačajo svoje asesmente predno se prične zborovanje. Med sejo ne bo mogoče plačati, pri spevkov, ker bo treba čakati, da se ista zaključi.
Opominjam torej še enkrat vse - člane, da se udeležijo tega glavne ga letnega zborovanja, kajti drugače so podvrženi kazni 50c. Le bolezen in delo oprošča člana od neudeležbe.
Nadalje so naprošeni člani, da naj ne pljujejo, na tla v zboroval-ni dvorani, ter da naj se tudi ka denja malo zdržijo, kajti drugače nam ne bi odbor K. S. Doma do pustil zborovat v plesni dvorani
Vsaka glavna letna seja je zelo važnega pomena, ker se bo na isti volil novi društveni odbor za i. 1916. Kot sedanji tajnik Vam želim in svetujem, da bi si izbolili zmožne može, kojim bo blagor .in napredek društva pri srcu. Pri tej stvari naj se ne ozira na prijateljstvo itd.
Želeč Vam pri tem obilno uspeha, ostajem Vam vedno udani so brat,
Frank Trempuš, I. tajnik
Iz urada društva sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J., Joliet, 111.
S tem naznanjam vsem članom našega društva, da se vrši dne 12. decembra t. 1. glavna letna seja v dvorani stare šole. Na to sejo so vabljeni vsi člani, ker se bo volil novi odbor za leto 1916, poleg tega imamo za rešiti še več drugih važnih točk. Pridite torej vsi, da nam bo mogoče izvoliti prave može v odbor in urediti še drugfe stvari tako, da bo vsem prav in da morda ne bo kdo kaj ugovarjal.
Zaeno prosim vse člane, da kolikor mogoče poravnajo svoje prispevke za leto 1915, da mi bo mogoče urediti knjige in izdelati čist račun ob novem letu.
Dalje se vabi še one člane, ki ne spadajo k nobenemu podp. društvu, da naj pristopijo v naš krog. Sedaj se še lahko zavarujejo po znižani ceni $1.25 za pristop. Po novem letu bode ta znižana pristopnina potekla. Sedaj imate še lepo priliko in spominjajte se na pregovor: da zvonenje po toči več ne pomaga!
Sobratski pozdrav!
Rudolf Kuleto, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. ISf. J., St. Louis, Mo.
svoji zadnji seji sklenile, da gremo sedaj v adventnem času k skupni spovedi in sv. obhajilu.
Zatorej prosim vse članice našega društva, da pridejo v nedeljo dne 12. t. m. ob pol osmih zjutraj v šolske prostore, da potem skupno z regalijami odkorakamo v cerkev k mizi Gospodovi!
Ob enem pa prosim tudi vse članice, da se za gotovo udeleže prihodnje letne seje, to je 26. decembra, na kateri bomo volile odbor za 1. 1916.
Pridite gotovo, in volite v odbor članice, ki «se Vam zdijo, da so zmožne voditi naše društvo. Pod dobrim vodstvom bode društvo gotovo še bolj uspevalo, kakor sedaj, kar je moja srčna želja!
S pozdravom
Mary Bartel, tajnica.
NAZNANILO.
Vsem članicam društva sv. Barbare št. 92 K. S. K. J., Pitsburgh, Pa., se s tem naznanja, da se bode vršilo letošnje glavno zborovanje ali volitev društvenih uradnic v nedeljo, dne 12. decembra t. 1. ob 2 uri popoldne v dvorani v Bo-netu.
Ker je treba, da se vdeležijo te seje vse članice, torej Vas prosim, da upoštevate to naznanilo. Ne-vdeležbo se bo kaznovalo s 50c globe; izjema je le bolezen. Sosestrski pozdrav
Marija Novogradec, tajnica.
NAZNANILO.
Cenjeni mi sobratje! Dne 19. cembra t. 1. točno ob 2. uri popoldne se bode vršila glavna letna seja našega društva, na kateri i-mamo na dnevnem redu več važnih točk v korist društva in pa volitev uradnikov za leto 1916.
Vsled tega ste vsi člani naprošeni, da pridete polnoštevilno točno ob 2. uri pop. k tej seji. Kdor se iste ne bo udeležil, se bo ravnalo ž njim po društv. pravilih. Samo delo, ali bolezen, opravičuje člana od te seje!
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. želeČ jim vesele božične praznike in srčno novo leto 1916.
John Mihelčič, tajnik.
NAZNANILO.
urada dr. sv. Ane št. 127 K. 8. K. J ., Waukegan, IIL, se tem potom uradno naznanja, da smo na
Iz urada tajnika društva sv. Vida štev, 25 K. S K. J. Cleveland, Ohio.
Glasom sklepa društvenega odbora z dne 12. novembra se s tem uradno naznanja članom gori omenjenega društva, da priredi naše društvo na Štefan j i dan, to je dne 26. decembra t. 1. zabavni večer in sicer se prične ta veselica ob 7 uri zvečer. Vstopnice so po $1. — za moža in ženo; za posamezne člane 75c, za člane, ki se tega veče ra ne udeležijo je pa določen prispevek 50 c. v društveno blagajno.
Vsled tega so cenjeni člani, ali sobratje našega društva naproše ni, da se polnoštevilno udeleže go-rinavedenega zabavnega večera. Za dobro postrežbo in zabavo bo preskrbljeno. Društveni odbor želi, da bi na ta večer vsi člani in članice in tudi žene vseh članov goriimenovanega društva i. t. dr. bili (bile) navzoči (e) pri temu banketu. Upati je torej obilne u-deležbe, ker šteje naše društvo sedaj 490 članov in članic, ter je največje slov. katol. podp. društvo v Clevelandu, O. spadajoče k največji slov. podp. organizaciji K. S. K. J.
Ker obstoji naše društvo že nad 20 let, se je sklenilo prirediti v ta namen zabavni večer, ter povabiti vse člane omenjenega društva.
Morda se bo kak član izgovarjal: "Kaj bom hodil, i.t.d.?" kar pa ni pravilno. Ako si član društva, bodi navzoč pri vsakem povabilu svojega društva; saj je vendar tudi društvo vsakemu članu, ali članici v pomoč v boleznih t. d. Torej cenjeni brat, ako prispevaš ta dan 75c za vstopnino banketu bodeš imel dvojno korist. Prvič se bodeš med sobrati zabaval pri polni mizi, drugič pa, ter je ves preostanek od zabavnega večera namenjen v korist naše društvene blagajne, katere so v slučaju onemoglosti vsi člani enakopravno deležni, kakor določujejo naša društvena pravila.
Nadalje se naznanja, da se dobijo vstopnice za ta banket pri vseh društvemih uradnikih do 15. decembra t. 1.
Z bratskim pozdravom
Josip Russ, tajnik.
Forest City, Pa.
Cenjeni g. urednik: —
Prosim Vas, da ustrežete moji želji in da natisnete ta dopis, kajti gotovo si bo morda že kdo mislil, čemu Forestcityžani tako molčimo 1
To leto se je dosti pisalo po raznih listih in tudi čitalo v naši nasebini o priliki koncerta new-yorškega pevskega dr. "Slavec" korist tukajšne slovenske cer-
selbin o nas sploh, osobito pa še o
društvu sv. Ane! Saj je vendar to društvo, edino žensko podp. društvo K. S. K. J. v naši naselbini. In res, izražene je bilo dosti pohvale ter priznanja temu društvu za kar moramo biti vsem hvaležne za udeležbo, posebno pa gg. dopisnikom za priznanje. Hvalo moramo pa izreči, četudi že malo pozno, — izdelovalcu naše nove za stave Mr Frank Kržetu v Chicagu I1L ker je to naročilo tako solidno in v zadovoljnost izvršil, da že sa mo delo delavca hvali. Naša zastava je res nekaj lepega in krasnega vsled česar mu izrekamo še enkrat tem potom lepo zahvalo in ga to plo priporočamo vsem cenj. društvom, da naj se v enakih slučajih obračajo brez vse skrbi nanj.
Letos je stopilo naše društvo za en korak naprej, ki ima pomen posebno za društvo in tudi za vse posamezne članice tega društva kajti dobile smo letos zastavo, ki nas opominja, da smo tesno zve zane kot sosestre društva pod za stavo, ki nosi sliko zaščitnice tega društva sv. Ane in z vidnimi črka mi zapisano ime: "štev. 120 K. S K. Jednote.'' Kakor smo lahko po nosne na lastno zastavo, tako smo in moramo biti tudi ponosne, ker smo članice največje in najrnoč nejše slov. podp. Jednote. Vslec tega se vedno spominjajmo na po men te zastave in delujmo v korist društva sv. Ane in K. S. K. J. De lujmo skupaj kakor smo doslej!
Ker se pa še sem in tja sliši kakšne dvomljive besede nppram temu društvu, zato naj ob kratkem tu navedem, kako obstoji danes naše društvo.
Smelo trdim, da napreduje naše društvo bolj v finančnem oziru nego pa v članstvu. Ako premislimo, da si je društvo v teku 7 let in 6 mesecev spravilo skupaj po odštetju vseh izdatkov $1400. — čistega denarnega preostanka, je to lep napredek. K temu prište.jmo še vrednost mes. julija kupljene nove zastave $200 in drug društveni inventar $25. —, lanko torej trdimo, da znaša danes .skupno premoženje našega društva $1025. — In koliko bolniške podpore smo med tem časom že izplačale! Ista znaša po 50c na dan. Tudi pet smrtnih slučajev smo že imele od začetka društva do danes. Za vsak slučaj smo plačale po $50 — za po greb in $10 za venec. Pa, navzlic vsemu temu naša društv. blagajna narašča v primeru z številom članic, ki ne plačujejo več kot po 25c za društvo na mesec. Tz teh podatkov lahko vsaka, tu živeča Slovenka razvidi, kakšen namen ima naše društvo, kako obstoji, koliko se uplačuje članarine, in koliko znaša podpora. Vsled tega ne poslušajte cenj. rojakinje onih, ki Vam mečejo samo pesek v oči onih, ki govorijo slabo o našem društvu ali ki vas vlečejo v društva drugih narodnosti, o kojih še same ne vedo kako in kaj
Vsled tega Vas cenj. rojakinje uljudno vabim v naše društvo sv. Ane in K. S. K. J. ker zdaj lahko pristopite do 50 let stare za po-smrtnino $250. — J>ri K. S. K. J. Dalje vabim tudi vsa dekleta za pristop, dokler ste še mlade. Plačevale boste vedno tak asesment, kot za časa pristopa. Dalje vabim v našo sredino tudi vse tiste, ki ste pri moških društvih in pri K. S. K. J. ker lahko prestopite brez kake zdravniške preiskave in brez pristojbine za prestopni list. Plača se le $1. — pristopnine za društvo, ter boste članice našega društva. Zato pridite vse pod za stavo našega društva sv. Ane. Sedaj nas je vseh skupaj 97. Lahko bi jih bilo že več; vzroka o zadržku v napredovanju članstva res ne morem razumeti. Pridite torej k naši seji dne 19. decembra v mestno dvorano nad pošto ob 2 uri popoldne.
Torej naznanjam tudi vsem članicam našega društva, da se vrši naša glavna letna seja dne 19. decembra ob 2 uri pop. v navadnem prostoru. Prosim in opozarjam Vas, da se te seje udeležite polnoštevilno ker bodemo imele volitev društv. odbora za 1. 1916. Pridite vsled tega vse, da ne bo kasneje kakih izgovorov: "to ni prav!"
Na tej seji bomo imele tudi za rešiti točko o uvedbi otroškega oddelka pri K. S. K. J. kakor nam
V XWX«,.,	------------- " | >	— '----—--- ------
kve z dne 4. julija 1.1. in o slavno- je naš sobr. gl. tajnik nasvetoval. sti društva sv. Ane štev. 120 K. S.! Jaz mislim, da bi bil ta oddelek
K J. povodom razvitja svoje nove društvene zastave dne 5. julija. To je pa bilo vzrok, da sem molčala, hoteča se prepričati, kakšno mnenje imajo rojaki iz drugih na-
velike koristi za celo članstvo K S. K. J. in tudi Jednoto samo. Pridite torej vse dne 19. decembra na sejo, in povejte tam svoje mnenje o tem!
Sedaj pa želim h koncu mojega obširnega dopisa celemu članstvu K. S. K. J. vesele božične praznike in srečno novo leto in tebi naše Glasilo pa, da bi srečno pričelo svoje drugo letno izdajo, da bi delalo vedno v zadovoljnost in korist članstva ter naše podp. matere K. S. K. J. Jednoti pa želim, da bi se danes leto njena blagajna in število članstva podvojilo.
S sosesterskim pozdravom Marija Spec, tajnica.
]e varno shranjen.
Priporočamo m Slovencem, da vlagajo denar pri aaa MM na tokovni ali obratni račun in ji« .agotorimo reelej knlaatao portreti*.
La Salle, HI.
Cenjeni sobrat urednik:—
Ker je tukaj v La Salle in okolici še vedno dosti naših rojakov, ki ne spadajo k nobeni podp. organizaciji, hočem vsem takim roja kom priporočiti naše društvo sv. Družine št. 5 K. S. K. J. Rad bi jim razložil, čemu priporočam ravno našo K. S. K. Jednoto? Za to, ker sem prepričan, da je naša Jednota ena izmed najbolj močnih in najbolj .stara. To nam priča njeno večletno solidno poslova nje.
In tem rojakom morda še ni znano, da je v La Salle, še več drugih društev, ki ne odobravajo bigamije. Žal, da je tudi nekaj članov takih društev, ki se na vso moč trudijo, da bi zabranili Slovencem v mestu in okolici pristopiti h kakemu katoliškemu podp društvu in Jednoti. Dotičniki se celo norčujejo iz onih, ki želijo pristopiti h kaki katol. podp. organizaciji, da so vsled tega nazad njako, da so f.... i privrženci i. d. —
Da obvarujem dobro ime, ugled in čast dotičnih, ki se zanimajo za katoliško podp. idejo, svetujem vsem, da naj ponosno zavrnejo ta ke napade, ali govorice in naj jim povedo: jaz hočem pristopiti k društvu, ki je dobro, kjer so člani složni, razumni in ki • skrbijo tudi za izobrazbo naše mladine v slovenski šoli, — vi pa skrbite le za dramatiko, petje in godbo, ha šole pa pozabite! Kje je torej prava pot k napredku? Le pustite nas pri miru! — — Taki člani vedno vpijejo: "Svoji k svojim!" svojo deco pa pošiljajo v drugo narodne, ali tuje šole. S tem se|B kaže res lepo zmisel za združitev ^^ Slovencev v La Salle in okolice.
Zatorej Vafs, dragi mi rojaki še enkrat prosim in opominjam: pri stopajte v katol. podporna društva! Pristopite takoj v naše druš tvo, ki Vas bo z veseljem sprejelo pod okrilje naše slavne K. S. K. J.
Pozdrav vsem našim sobratom in sosestram naše podp. organizacije, Vam g. urednik pa mnogo u-speha.
John Tomcha.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Storeaee in ie torej tndi priporočamo njihovi naklon je noeti. Pri na* lahko nalagate denar ie živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraja Zdrai. držav.
Dva člana K. 8. K. Jednota ita naša dolgoletna nmluiben-ea: g. Jo«. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. In g. Joe. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino saneeljlvo ln po najnižjem kura. Oddajamo v najem varawtne ikrinjlce po $8.00 na lato aa akranjenje vrednostnih papirjev in dstin, kjer ao vedno tatvino. Iadajamo menjice na vse kraja.
prod ognjem ln
Poslopje, v katerem so naii uradi js lastnina te banke. Naia banka je d*po»tni urad aa mesto Joliet, aa okraj državo Ulineis in aa vlado Združenih držav.
Will,
The Joliet National Bank
/ JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.

"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli tttateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj aa nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pe«j, postsljs, omare, preproge itd. ali vee kar k temu spada, naj se obrne aa eene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim a svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnih.
✓ Joliet, HI.
Cenjeni g. urednik: — Prosim, da mi odstopite malo prostora v Vašem listu. Rad bi Vam sporočil glede naše - zadnje cerkvene veselice, ali "faira," ki se je zaklj. na Zahv. dan c:-at. v nedeljo, dne 28. novembra t. 1. Marsikdo se je vračal od te prireditve z zadovoljnim srcem domov, ser bilo je na razpolago zares več trasni-h dobitkov.
Sedaj je nam pa nastopil ad-ventni čas. Z veselicami bomo za nekaj tednov prenehali do Božiča. — Takoj po Božiču, to je na Stekanji dan, ali dne 26. decembra bomo šli pa zopet vsi v znano Ster novo dvorano, kjer bo naše vrlo društvo "Triglav" uprizorilo znano narodno igro izza Napoleonovih Časov "Naša kri"; spisal F. S. Finžgar. Kako lepo opisuje ta pi
Pozor krajevna društva K. S. K. J,
Kadar potrebujete nova druitren. pravila, piama ali korerta, vstopnic« m mm ▼ Malic« ali druge tiskovine, obrnit« se tudi na:
Narodno
2144-2150 BLUE ISLAND AVE.
TIskarno
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izvršila vse tiskovina ▼ najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri a as j« vse o sob je unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene,—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilo, knjižic." za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsak. društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov j« narejena na posebni tabelici in aa podlagi "National Fraternal Congress Kate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Piiite p. vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naii tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
WWWYV
Martin Nemanich
slovenska gostilna in restavracifa
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, 111.
si bode gotovo marsikdo privoščil tudi kapljico dobre pijače, ki nam ogreva srce in krepi naše telo.
...... .	,	.. Pri meni je taka kapljica doma. Imam v zalogi pristno, doma sprešano
satelj, koliko je moralo pretrpeti I ^ rdeče vino, katero točim na drobno in na galone. Enako priporočam tudi
svoj6 zalogo finih likerjev in druzega raznovrstna žganja. Za obilna, naročila in poset se toplo priporoča:
JOSIP PERKO
jlcsJcnsKi gostilničar
naše ubogo slovensko ljudstvo na ! kranjskem v tedanjih bojih. Igra je vseskozi zanimiva.
Torej, v nečfeljo, — dne 26. decembra pridite vsi v Sternovo dvorano, kjer bomo videli zopet v du-|2236 So. Wood St., Chicago, Ul., iu mile nam slovenske gorenjske traje! Vloge so razdeljene v do->re roke, torej je upati vsestransko dobrega uspeha!
Jolietean.
Telefon: Canal 298.
NA PBODAJ
je farma, obsegajoča 20 akrov v I epem kraju za nizko ceno $850.00 Zemlja je ondi rodovitna, podnebje in voda zdrava. 10 akrov je že\ izčisčenih ter zagrajenih z visoko in trdno žično ograjo. Na ostalem zemljišču je še nekaj lesa za po-1 sekati. Novo hiša, hlev s sked-| njem, velik kurnik in vodnjak. Pišite za pojasnila na: HIRT KAROLY 4018 Calumet Ave CHICAGO, ILL. (Adv. No 48 — 51.)
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
lcakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja

1T80-82 E. 28tfi St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO
80c. galona
VINO
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri maajib cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že
—Vina so popolnoma naravna, kar Naročilu je treba pride jati denar afi
Izhaja VMk« mdo.
Kranjak o-Slov enak e Katoliike t Združenih driavak ameriških.
Uredništvo ia upravaištvo: itei West 22nd Place, Chieago, HL Telefon: Canal 8487.
la Uane, aa let«................#0.90
Ia nečlane......................#1.00
Ca inosemstvo............. .....|LC0
OFFICIAL OBGAN of the
»BAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
owned by the Grand Osxniolian Slovenian Oatholio Union of the United States of America
OFFICE: 1061 West 2Snd Place, Ohlcaffo, XH. Phone: Caaal 2487.
embseription rate:
rss Members, per year..........60.60
Per Nonm embers......, ..........$1.60
Pes Foreign Countries...........6L60
»81
Državna politika in vojna.
Nobena stvar na svetu sc tako čudno in hitro ne izpreminja kakor državna politika. O tem nam priča zgodovina s svojimi raznimi svetovnimi dogodki, že leta in le ta. Gotovo, največjo državno politično komedijo smo pa doživeli zadnje mesece, ki se je prelevila v pravcato človeško klanje. Žal, da igrajo pri tem samo gotove in nekatere kronane osebe glavno u-logo, na povelje kojih so pričeli peti svojo smrtno pesem od ljudstva plačani topovi.--
Nihče ne more trditi,, da se je pričelo sedanjo svetovno vojno iz kakega tehtnega vzroka: da je bila morda vera, ali kaka dežela v resnici ogrožena? Sedanje evropske klanje se je započelo edinole vsled častihlepnosti, slave, iskanja premoči in bogastva kraljev, ter cesarjev. V starih časih in kasneje so so borili razni narodi le tedaj, kadar je bilo neobhodno potreba. Tako so nastopile razne evropske države napram bestijalnim Hunom in Turkom, ki so nepričakovano in brez kakega vzroka napadali mesta in vasi. O krvoločnih Turkih, ki so razsajali tudi na Slovenskem je že marsikdo čul in či-tal. — Take vojne so bile po naravnem in človeškem zakonu opravičene in umestne, nikakor pa ne dandanašnja!
Da se postavi državno politiko v jasno luč, je treba čitati samo svetovno zgodovino. Tako je bila n. pr. Turčija več stoletij strah in najhujši sovražnik Avstrije; — danes pa je njena iskrena zaveznica. Ko je leta 1848 nastal punt na Ogrskem, je istočasno vodila Avstrija tudi vojno z Italijo. Če bi ne bila tedaj priskočila Rusija na pomoč Avstriji, bila bi se Ogrska tedaj gotovo odcepila od Avstrije. Dandanes se pa vršijo hudi boji med Rusijo in Avstrijo. Leta 1866 je napovedala Italija in Pru« sija Avstrijf vojno. Kmalu po tej vojni se je pa sklenilo trozvezo med Avstrijo, Italijo in Nemčijo. Prejšnji sovražniki so postali leta kasneje najboljši politični prijatelji. Istotako je bilo tudi med Anglijo, Nemčijo in Francijo.
Pri celi sedanji državni politični komediji je uboga Belgija najbolj omilovanja vredna. Nikomur ni prizadejala kaj žalega in hudega, in vendar je največ trpela. — Belgija je vsled pohlepnosti od strani Nemcev danes popolnoma uničena. Hotela je braniti le svojo domačo grudo in svojo nevtralnost, — pa je prirjovel iz Nemčije germanski lev, ki jo je že sko-ro popolnoma pohrustal. Ubogo belgijsko ljudstvo!
Tudi Srbije ni več na evropskem zemljevidu. Ne da bi se zavzemali zanjo s kakega posebnega stališča, vendar mora vsak preso-den človek najstrožje grajati one sile, ki so jo uničile brez pravega vzroka!
Splošno se sodi in misli, da je nastala sedanja svetovna vojna vsled političnega spora med Srbijo in Avstrijo, ki ima na vesti življenje dveh nedolžnih oseb avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge. Dobro ! — Ako je hotela že Avstrija maščevati ta u-mor nad Srbijo na tak način ka-koršnega je sedaj izvršila, čemu se ni maščevala tudi leta 1898, ko
je italijanski anarhist umoril avstrijsko cesarico Elizabeto! Italija in Avstrija sta si bili zatem ise celih 27 let najboljši prijateljici. Avstrija je trpela, da se je gojiia na goriški meji iredenta. Dajala je v Trstu Italijanom vedno več prednosti kakor pa nam Sloven cem. Ali ni to ironija?
In zaradi umora 2 oseb, — ali je potreba, da je prelilo kri že na milijone in milijone nedolžnih vojaških žrtev? Pri tem je trpela na ravno Srbija veliko, — a še večje izgube in hude posledice pa trpi naša, svoječasno ljubljena Av stri j a.
Na milijone in milijone vdov, ter otrok bode še leta in leta pre kiinjalo onega, ki je prvi zanetil ogenj v sedanje nečloveško evrop sko klanje. In kdo je pravzaprav ta ogenj povzročil? Odgovor na to smo vam že povedali.
Ta članek smo napisali danes ne iz kakega posebnega sovraštva do nase nekdanje stare domovine Avstrije; napisali smo ga iz popol noma nevtralnega stališča, kakor-šno zavzema sedaj ona država, v kateri sedaj mi živimo. Spoštuje mo in častimo še Avstrijo vsled tega, ker nam je ondi tekla zibel ka, — a grajamo jo pa vsled nje ne zavožene državne politike, ker se je dala do cela vjeti v past pan germanizma. Saj vendar vedno či tamo, kako mora Avstrija plesati na povelje iz Berlina. Čitamo o vednih obiskih pohlepnega nemškega ccsarja, — Viljema, či-tali smo o novejših političnih razmerah v Avstriji, o sodbi dunajskega župana v zadevi Nemcev v Avstriji, o prepovedi rabe sloven skega jezika na drž. železnicah na Slovenskem, o prepovedi slovenskih "Čitank," o prepovedi rabe slovenske zastave, o uničevanju "Slovenske Matice," o slovenskih "šnop&rjih," i. t. d.
Vse to nam navdaje misel*, da je namen avstrijske državne politične komedije: ugonobiti vse, kar je slovenskega, ali sploh slovanske-* ga pod avstrijskim orlom.
Ako nam zamore kdo izmed naših cenj. naročnikov dokazati, da to ni resnica, ali da ne sodimo pravilno, — naj nam to s kakim primernim člankom razjasne in dokaže, za kar mu bomo iz srca hvaležni.
Lepo priznanje.
Slovenci smo res omilovanja vreden narod! Majhen košček zemlje v stari domovini nam hoče sedaj sovražni Lah šiloma pograbiti iz rok; kar pa ta ne bode dosegel, bode padlo sčasoma v vse-nemško žrelo. Sprva smo bili pri dunajski vladi vedno na zadnjem mest?i; ko je pa enkrat izbruhnila vojna, smo takoj "avanzirali",' ker se je Slovence postavilo v
prvo vrsto na bojno fronto!--
Na tisoče Slovencev je že padlo, bodisi na severnem, srbskem in goriškem bojišču, na tisoče je pogre-šenih in ravno toliko ranjenih.
Kakšno priznanje pa žanjemo zato od strani dunajske vlade, se je pokazalo zopet šele pred kratkem, ko je izšla v javnost neka nemška brošura, v kateri se Slovence naravnost blati, zasramuje in zaničuje.
Celo naši, nad vse ponižni rojaki v stari domovini se zgražajo zaradi tega narodnega škandala in zasramovanja Slovencev, koje ie potrdilo in odobrilo slavno c. kr. avstrijsko vojno ministrstvo.
Ljubljanski "Slovenec" piše o tej zadevi v svoji št. 252 zdne 4. novembra t. 1. sledeče:
"REŠIMO ČAST SVOJEGA IMENA!
Kakor poroča "Čas", zvezek 5., stran 292 je neki Robert Mfiller spisal in izdal knjigo, ki jo je odobrilo vojno ministrstvo, z naslovom "Was erwartet čsterreich von seinem jungen Thronfolger? — Česa pričakuje Avstrija od svojega mladega prestolonaslednika?
Vtej knjigi pravi na str. 76.: "Slovani so telesno in duševno nedotaknjeni in polni neizrabljene ljudske sile. To velja za vse, razen za SLOVENCE NA KRANJSKEM KI SO PO NEIZMERNEM UŽIVANJU ŠPIRITA ŽE DEGENERIRANI".
Ta knjiga bo že zaradi svojega naslova vzbudila mnogo pozornosti in se bo mnogo brala. Ni dvoma, da bo prišla v roke tudi našemu bodočemu cesarju. Naša slava bo šla po celi Avstriji: Slovenci na Kranjskem — degeniran rod vsled špirita! Vsi dobri, čvrsti, ne-
dotaknjeni, — samo mi skvarjeni vsled šnopsa. " Schnapsvolk!" bodo rekli Nemci.
Slovenci, ali bomo to kar mirno v žep vtaknili? Ali ne bomo niti žugnili na to, da smo širpemu sv« tu in našemu prestolonasledniku predstavljeni kot rod šnopsarjev? Ne, ta javna obsodba zahteva odpora — na eno ali na drugo stran ali pa na obe. Nato je treba ali nekaj odgovoriti, ali pa nekaj storiti. Oboje!
Odgovoriti. Ali je mar ta obsodba pravična? Slovenska proti-alkoholna zveza "Sveta vojska", ki mora pogostokrat tožiti na tem, da se pri nas pije preveč, se čuti vendar poklicana, da ugovarja temu, kakor da bi bilo ravno in edino pri nas najhujše. Da pije se pri nas vsega in posebno žganja desetkrat preveč, a drugod — nič manj.
Žalibog da je pri nas v Avstriji s statistiko tako slabo, da tega ne moremo s številkami dokazati. Niti za Kranjsko ne moremo koli-kortoliko zanesljive statistike sestaviti, dasi smo se obrnili v ta namen na pristojno mesto. Deželni odbor vojvodine Kranjske bi res smel dati sestaviti statistiko o konsumu Vsakovrstnega alkohola v deželi, če ne za drugo, vsaj zato, da bi se ime naše dežele ne blatilo tam okoli po svetu po knjigah in časnikih.
Če pa statistike nimamo, na vemo iz Knjig, časnikov in občevanja z drugorodnimi protialko-holiki, da četudi pri nas ni dobro v tem ozira, vendar ni slabše kakor drugod, in sicer bodisi po svetu sploh ali pa v naši ljubi Avstri ji posebe. Bolj trezni od nas so že od nekdaj Italijani, med Slovani pa Dalmatinci, ki svoje vino vedno in vedno mešajo z vodo, žganja pa malo poznajo; na severa Evrope pa Švedi in Norvežani, pri katerih je treznostna akcija že toliko zmagala, in najnovejši čas Rusi, pri katerih je vsak alkohol prepovedan. Razen teh pa nima nikdo pravice pred ,nami se kaj bahati ali pa kamenje metati na nas, ko prebivamo vsi pod stekleno streho. Povsod ista mizerija! Da med avstrijskimi1 Nemci ni boljše, priča ravno najnovejša številka na Dunaju izhajajočega "Alkoholgegnerja", kjer piše neki učitelj pod naslovom "Ein Bild aus Obersteiermark": Kakor mnoge naše alpske dežele je tudi Gornje Štajerska med pokrajinami, kjer je žganjarska kuga zelo razširjena. Potem se jezi, da dajejo deset- in tudi že dveletnim otrokom alkohola, in pravi: Nič čuda, če so mnogi otroci pritlikavci in kreteni, saj je po mnogih občinah vsak peti otrok slaboumen. — Ker nas pa Robert Miiller primerja le z drugimi Slovani, moramo pa reči, da žalibog tudi ti niso na boljšem od nas, ne Poljaki in R^-sini in ne Hrvatje razen Dalma-tincev. Tudi na Češkem so podobne razmere. Pa niti med Slovenci samimi se ne more reči, da smo Kranjci največji pijanci. So morda kraji na Slovenskem, kjer se več žganja pije kakor na Kranjskem. No, pa v tem ozira nimamo pravice eden dragemu veliko oponašati. Sicer je pa R. Miiller mislil vse Slovence.
Toliko resnici na ljubo in v obrambo naše časti.
Slabši kot dragi nismo, dasi smo — dosti na slabem. Brez podlage pa Robert Miillerjeva sodba nikakor ni. Zato bi bilo treba na to nečastno obsodbo ne samo nekaj odgovoriti ampak tudi nekaj storiti! Ne samo z besedami — z dejanjem branimo svojo čast! Zato velja iz te obsodbe izvajati faktične posledice.
Kako moreš ti, slovenski svet, tako javno obsodbo sprejeti in prenašati ravnodušno: Degenerirani smo — no, pa bodimo! Kako da se ne,"kar je v narodu zdravega in nepoštenega, ob taki javni sodbi ne vzdigne kakor en mož, — kakor Juda Makabejec s svojimi zvestimi, da otrese sramoto s svoje domovine ?! Zakaj še vedno posmehovanje tistim, ki jih ta narodna sramota boli, ki žele le čast in korist domovine? Zakaj z ozi-rom za treznostno akcijo še vedno toliko pomišljevanja, obotavljanja, ugovarjanja, če ne celo polena pod noge? Nasproti tolikemu zlu — propadanju našega rodu — je treba le energične akcije vseh najboljših, ki uživajo najkrepkej-šo podporo od vseh strani: od zasebnikov, od časopisja in od onih, ki imajo oblast. Zakaj ozire na vse strani, na vse posameznosti in.
I posameznike, samo ne na celoto? I Ta lahko degenerira, propada!
I Ali bomo res mirno gledali, kako naš rod propada, mirno nosili sramoto degenerirancev ?
Na degeneracijo bodi odgovor regeneracija! To mora nastopiti po vojski! Protialkoholna zveza, katere delovanje je za časa vojske zelo otežkočeno, bo začela po vojski intezivno akcijo. Pričakuje se krepkejše podpore vseh faktorjev kakor doslej. Predvsem podpore od strani c. kr. deželne vlade. Zato ž>e sedaj prosimo visoko c. kr. deželno vlado, naj ostanejo vse določbe glede omejitve točenja žganih pijač, ki veljajo zdaj v veljavi tudi po vojski. Deželna vlada ima v odredbah osrednje vlade toliko prostosti, da to lahko stori, če hoče. Saj vendar ne bo hotela pospeševati degeneracije ljudstva v deželi, katero vlada!
Na samo vlado se pa ni izgovarjati, kakor da naj ta stori vse. Vsi faktorji morajo sodelovati, da se ta madež zbriše in da se naš rod prerodi. Slovenci se ne moremo ponašati ne s številom, ne z močjo. Zato se moramo odlikovati z drugimi vrlinami, med katerimi je gotovo treznost prvi in glavni pogoj duhovnega in gmotnega blagostanja.
Slovenci, ali slišite? Degenerirani smo od špirita! Če imamo kaj časti v sebi, bomo skrbeli da zbrišemo ta madež v sebe, in delali z vsemi močmi na to, da se naš narod regenerira, — da ne bomo; narod degenerirancev, ampak "da bomo narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!"
"Sveta vojska"."
Dunajski župan o bodočnosti.
Na nekem shodu pri Dreherju dne 25. oktobra t. 1. se je izjavil dr. Weiskirchner o bodočnosti avstrijskih Nemcev tako-le: "Naši vojaki se niso borili samo za zmago, marveč tudi za to, da bi vsi vživali sadove zmage. Povrat-ka v stare razvrvane razmere tudi ne moremo trpeti. Iz krvi, ki ie tekla na bojiščih, naj izide nova Avstrija, v kateri zavzemajo Nemci tisto mesto, ki jim gre po njihovi zgodovinski n prosvetni važnosti. Ne poznam bodočih avstrijskih vlad, toda nekaj jim kličem: Gorje onim, ki bi se hoteli drzniti, avstrijske Nemce potisniti ob steno! Nemci v Avstriji smo s svojo zvestobo do cesarja in domovine že opetovano zlepili habsburško državo s svojo lastno krvjo m tudi v tem svetovnem požara so bili sinovi nemškega tiaroda, ki so junaško branili grudo. Ne bili bi vredni teh junakov, ako bi ne doprinesli tudi k temu, da se nemškemu ljudstvu v Avstriji ne godi več nobena krivica. Mi hočemo, da bojem, ki so se izvršili ramo ob rami z Nemci in sinovi donavske monarhije, da tej vojaški zvezi sledi tudi poglobitev politične zveze in da gospodarsko zbližan je obeh osrednih cfržav omogoči zmage tudi v mirni dobi. Če se je bojna fronta raztegnila od Vzhodnega morja do Srbije in Dardanel, potem naj se tudi gospodarska bodočnost razteza od Ostendeja do Bagdada, potdm naj stoji velika osrednja Evropa mogočno in gospodujoče ter diktira svetu, kar in kakor smatra za pravo nemški duh in nemško čut je." — Mi k temu pristavljamo dejstvo, da so vsi avstrijski narodi na bojnih poljanah v ljubezni krvaveli za pravično državo, da je geslo našega vladarja "Viribus unitis" in da je po členu 19. naše ustave zajamčena vsem narodom enakopravnost. Avstrijska misel je misel pravice in ne samo Nemcev!
Maeedonija in Mace-donci.
Poleg dosedanjih bojišč je postala isto sedaj tudi Makedonija. V. momentu, ko se je Bolgarija pripravila na oprostitev svojih bratov v Makedoniji, je tudi četvero-sporazum sklenil svoj bojni načrt. Zatrjeval je, da hoče pomagati Srbiji iz njenih stisk, namerava pa predvsem utemeljiti na dragi podlagi svoje dosedaj brezuspešno pustolovstvo v Dardanelah. V Solunu so se izkrcale angleške in francoske čete, italijanske jim skoro slede. Zapadne vlasti so se na ta način kljub protestu Grčije polastile tega važnega razhodišča. že-
leznic na balkanskem , polotoku Sledila bode okupacija Makedonije, ako tega ne bodo prej preprečile bolgarske čete.
Makedonija je dežela, ki je postala vsled svoje geografične lege in odkar je bila odvzeta turškemu oblastvu, za Evropo v političnem in ekonomičnem ozira veliko važ nejša. Spozna se takoj. Če se pogleda na njeno razmerje k balkanskemu polotoku. Ta je razdeljen po svojem goratem sestavu v dva precej različna dela. V zapadnem delu se nahajajo mnoga gorflvja, ki se raztezajo od severa proti jugu. V tem okvirju gorovja leže: Bosna, Dalmacija, politični stvor vroče doline reke Neretve, Hercegovina, kršna in pol patrijarhali-čna Črnagora ter Albansko Pri morje. Vse te dežele teže na* za pad. Drugače pa vzhodni del Balkanskega polotoka. Tam se razprostirajo gorske črte od zapada na vzhod in se naslanjajo na gore Balkana, ki tvori razvodje tamoš-ke doline.
V zvezi z Balkanom se dviguje jo veliko višja gorovja Rodopska, Oezgovska in Rilska, stvarjajoč tri dele gorskega okvirja. Zapad ni del tvori sedaj Bolgarija, ki je po naravi odprta proti Aziji. Vzhodni in zapadni del Balkanske ga polotoka pa vežeta od Donave dol. Srbija in Makedonija. Prva obsega dolino Morave, slednja postaja šele v dolini Vardarja poli tično-geografična skupnost. Reka Morava in Vardar tvorita najvažnejše doline Balkanskega poloto ka. Po teh dvah dolinah teče železnica od Belgrada do Soluna, ki je najkrajša pot iz srednje in zapadne Evrope do Egejskega mor ja. Skozi Makedonijo pa vodi tudi največja in zelo važna prometna črta od Jadranskega obrežja do Carigrada. Teče še vedno, če ravno je od Bitolja do Soluna in od tu do Carigrada že nadomeščena po železnici, od stari, slavni rimski cesti Via Egnatia militaris Romanoram, ki je izhajala iz Dra-ča. Makedonija je vsled tega v prometno-političnem ozira najvažnejši del polotoka. Samo ozek gorski prehod jo veže s Srbijo, drugače je oddeljena od Srbije in Bolgarije z visokimi gorami, čez katere je malo ozkih prelazov. V Staro Srbijo vodi iz Makedonije Kačaniški prelaz na Kosovo polje, slavnoznano po bitkah, ki so se bile na njem. Iz Bolgari je se pride po dolini reke Sirarne in dolinah Krive reke in Bregalnice doli v Makedonijo. Od Grčije jo deli razvodje reke Bistrice, od Tra-kije pa jo dele višine, ki obdajajo vzhodno obrežje Meste.
Dasi leži v isti širinski stopnji s srednjo in južno Italijo, ima ta dežela razen nekaterih krajev ob morju, le zmerno kontinentalno podnebje. Po zimi zamrznejo vse reke. Sneg zapade nizko doli do gorskih podnožij. Tedaj se brzo preseljujejo napol divji pastirski rodovi z visokih gorskih brd v ravnine ob morju, kjer prezimuje-jo s svojimi čredami. — Makedonija je tako velika kakor Štajerska, Koroška in Kranjska dežela skupaj. V zadnjih letih turškega gospodstva je štela približno dva in pol milijona prebivalcev.
Polna naravnih zakladov in zelo rodovitna, je samoobsebi vzbujala že iz davnih časov poželjivost sosednjih narodov. Vsled tega je postala Makedonija v narodnostnem pogledu prava zmes narodnosti. Število tu živečih Bolgarov gotovo presega en miljon. K temu pride 260.000 Grkov, ki bivajo v mestih in obrežnih vaseh in kakih 250.000 Bolgarov in 50.000 Ku covlahov, ki pripadajo grški cerkvi in se prostovoljno helenizira-jo. Vsak, ki je prepotoval Makedonijo, je čudom opazil ta etniško spreminjajoči pojav, ki z vednim asimiliranjem slovanskih, albanskih in ramenskih narodov obnavlja Helenizem, pojav, na katerega je opozoril že Fallmerayer.
Srbi živijo v Makedoniji v severnem goratem delu Porečje Španjolski židje so se naselili vsled izgnanstva iz Španije v Solunu. Oni tvorijo tu glavno maso prebivalstva, 60.000 oseb njihovega plemena daje mestu obličje židovskega mesta. Mohamedanske-ga življa v Makedoniji se ceni po zadnjih turških vojaških matrikah iz leta 1910., na kakih 900.-000 duš. Ti se stajajo iz Albancev, Turkov, nomadnih sečuskih plemen, Jurakov in Konjarjev. Slednje imenovani dve plemeni sta se priselili kot ovčji pastirji in pastirji velblodov iz Azije, danda-
nes pa se pečajo z rejo malih gorskih konj. Razun teh pa se nahaja po makedonskih gorah še vse
polno drugih narodnosti. Razpršeni ostanki narodov in plemen, ki jih je privabila lepa makedonska dežela, kakor privabi, topel, žareč plamen vešče.
Makedonija se deli po svoji to-pografični sestavi v "mnoge večje in male doline, katerih kulturna središča tvorijo večja ali manjfa mesta. Prebivalci po mestih so civilizirano ljudstvo balkanskega polotoka. Glavni kraj in naravno središče je Solun, ki leži na kraa-nem, rodovitnem obrežju, Turki so iz umljivih razlogov odvrnili del naravnega prometa iz Soluna v Carigrad. Po bukareškemu miru je postal Solun sedaj grški, mesto brez potrebnega zaledja, ki je bilo, kakor znano, dodeljeno Srbiji.
V starem veku je se je imenovalo Makedonija le ozko ozemlje 0-koli Soluna s Pello, rojstnim krajem Aleksandra Velikega. Danes leži na tem mestu revno grško se-lo Bellos. Solun je zgradil nek grški kralj in ga je imenoval na čast svoji soprogi TesalonikL Od 5. stoletja naprej je bila Makedonija slovanska dežela, a šele v 8. stoletju so se naselili Bolgari, prastar alta j ski narod konjenikov s turškim jezikom. Pomešali so se brzo s Slovani, pozabili svoj materin jezik in začeli ustanavljati prvo slovansko - krščansko državo v Makedoniji. Celo njihovi največji dedni sovražniki, Grki, so spoštovali njih kulturno dostopnost in sposobnost za civilizacijo. 400 let so se bojevali pozneje Bolgari in Grki za posest bogate pokrajine, dokjer so se toliko oslabili, jla niso mogli ubraniti Srbom pod vodstvom desetega Nemani-ča, carja Stjepana Dušana, zasedanja Makedonije in njihove začasno oblasti. V letu 1389., po bitki na Kosovem polju, so počeli Os-mani osvojevati si deželo in so jo koncem 15. stoletja popolnoma podjarmili..
Težji kakor turški jarem pa je bil bolgarskim Makedoncem vpliv grške cerkve. Vladike patrijarha-ta se niso strašili ni kakih sredstev, da preprečijo obnovitev ob-sovražene bolgarske narodnosti Sele ko je Rusija v svrho oslabitve grške cerkve, dosegla leta 1870. v Carigradu bolgarski ek-sarhat, so dobili Bolgari narodno cerkveno oblast in s tem podlago za politični preobrat naroda. Rusko - turška vojska je prinesla severnim Bolgarom svobodo. Ko so se 1. 1885. združili z vzhodnimi Bolgari, se je pričela borba za 0-svoboditev juga. Prebivalstvo Makedonije se je vdeleževalo te borbe z vso močjo. Začetkom 20. stoletja je zasnovalo revolucijonar-no organizacijo, ki je imela v vseh makedonskih mestih svoje odbore, v svrho, da pripravi splošno revolucijonarno dvignjenje. Ponesrečena vstaja na severa 1. 1903. je bila s krvjo udušena, bila pa je povod, da sta Rusija in Avstrija započeli reformno akcijo, sklenjeno 1. 1903. v Muerzstegu. Ker se je stvarjalo Makedonijo kot politično enoto, so se Grki in Srbi u-pirali započeti reformaciji.
Od leta 1909. je pritiskala Rusija v Sofiji k sporazumi j en ju s Srbijo glede Makedonije. Sklenila se je balkanska zveza, ko so vladajoče rasofilske straje v Bolgariji privolile, dasi narede, v delitev Makedonije. Po turši vojni pa je Srbija zahtevala celo Makedonijo kot vojno pridobitev. S tem se je vnela draga balkanska vojna. Bolgarija je morala, od vseh strani napadena, odstopiti vsled bukareškega mira večji del Makedonije, izjavila pa je takoj po svojem kralju da ne smatra 0-svoboditve makedonskih bratov za dokončaho.
Z ofenzivo Nemčije in Avstrije se je pričelo novo poglavje v zgodovini Makedonije.
Slovenski letalec.

' * Novine'' pišejo: Junija zadnje dni je eden ruski zrakostroj leto proti našim postojankam, da bi našega pregnao. Rusjfi letalec, naj vujti more, se zdigne dveje-zero metrov visoko; naš za njiro in v toj višini napadne iz našega stroja četovodja Hozjan Štefan * Dolnje Lendave ruski zrakostroj in ga dostreli. Hozjan je za to junaštvo imenovan za stražmeštra. T>a odlikovan z hrabrostnov sveti-njov. Veseli nas batrivnost slovenske krvi.
GLASILU K. S. K. JEDNOTE.
BBS
glfcuovljena ▼ Joiietu, HL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana ▼ Joiietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 30. septembra 1915. skupna izplačana podpora
$1,091.046.45.
—
GLAVNI URADNIKI:
fitdsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, HL l podpredsednik: Joseph 8itar, 805 N .Chicago St, Joliet, HL H podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. § lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. funoini tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. §fcvni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, I1L * Ofhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. frkovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, DL Geo. Thomas, 904 East B. 8t., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, I1L Frank Fran&č, 318 Pierce St, Milwaukee, Wia.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa Anton Gregorich, 2027 W. 23. 8t., Chicago, EL
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K..JEDNOTE":
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, UL Telefon: Canal 2487.
Via pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poMljajo m glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Izpise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa m: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, HI.
Jat—---------
if
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
PRISTOPILI ČLANI.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn. 20244 Babič Josip 28, 1000, — 21245 Bukovič Štefan 31, 1000, — 21246 Bukovina Jožef 33,
•	1000. spr. 14. nov. 1915. 21248 Markovič Nikolaj 26, 1000, spr. 24. nov. 1915.
K dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 21247 Penko Anton 34, 1000. spre 23. nov. 1915.	%
PRISTOPILE ČLANICE.
K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7545 Bukovac Ana 25, 500.
spr. 14. nov. 1915.	j /
K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7546 Jeraj Marija 25, 1000,
spr. 1. dee. 1915.
K dr. Mar. Cist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7547 Riggio Johana 37, 1000. spr. 8. nov. 1915.
K dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., 7548 Sklsnder Mary 18, 500, spr. 17. nov. 1915.	'
K dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 7549 Herljevič Ana t 37,1000. spr. 28. nov. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANL
Od dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20291 Kavčič Ivan 21,
B 1000. 21. nov. 1915.
Od dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 19482 Gregorič Franc, 24,
1000. 22. nov. 1915.
Od dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18814 Fugina Peter 24, 1000. 16. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 19922 Krašovec Jernej 30,
1000. 14. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 8785 Beniškar Franc 28, 1000 23. nov. 1915.	i
Od dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 13695 Klobučar Anton 31, 1000. 22." nov. 1915.
Od dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 20883 Raitz Anton 28, 1000. t- 16593 Pogorele Franc 39, 1000. 14. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16662 Cerar Jakob 37, 1000. 22. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio., 21015 Kukenberger 1 Ferd. 28. 500. 21. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs Wyo., 20567 Tušek Tomaž 42, 1000. 21. nov. 1915.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18826 Rpolar Josip 23, 500. — 20911 Gregorič Ivan 25, 1000. — 19131 Gluzar Frane 2G, 500. 18. nov. 1915.
Od dr. sv. Jeronima 153, Canntmsburg, Pa., 20317 Kirin Josip 25, 500. — 20260 Batista Frank 20, 500. — 7. nov 1915.
Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio., 15937 Železnikar Miha 18, 1000. 2?. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18938 Sarič Jurij 32, 1000. 27. nov. 1915.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis. 5962 Cerar Marija 35,
*	1000. 22. nov. 1915.
Od dr. sv. Mar. Pomagaj 129, So. Omaha Nčbr., 5171 Ribič Ana 19, 1000. — 4081 Pezdirc Kata 37, 1000. 15. nov. 1915.
Od dr. sv. Jeronima 153, Cannonsburg, Pa., 6090 Kirič Manja 23,
7. nov. 1915.	__ I
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7413 Režel Kata 26, 1000. — 5866 Rodič Ana 39, 1000. 26. nov. 1915.
Od dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 7404 Stariha Marija 20,
1Q00. 3. okt. 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL
% K dr. s. Jurija 73, Toluca, 111., 19844 Bobinski Adolf 30, 1000. 18.
_ K dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 9799 Smuk Ivan 23, 1000. nov. 1915.
K dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19942 Južina Ivim 21, 1000. 14. nov. 1915.
K dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 20539 Likan Andrej 30, 500. 21. nov. 1915.
K dr. sv. Barbere 68, Irwin, Pa., 5832 Ribič Ivan 33, 1000. 27. nov. 1915.
SUSPENDOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA
K dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, JU, 2113 Lavter Helena 39, 1000. 21. nov. 1915.
ODSTOPILI ČLANI.
Od- dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 12549 Mlinar Ivan 21, 1000. 24. okt. 1915
Oc3 dr.- sv Pavla 130, Dekalb, 111., 15538 Čulat Vit. 29, 1000. 21. nov. 1915.
, Od dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19439 Gašparovič Štefan 29, 500. 22. nov. 1915.
IZLOČENI ČLANI.
Od dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 Brezinski Filip 30, 1000. — 15381 Pavluh Ivan 38, 1000.17. okt. 1915.-
IZLOČENA ČLANICA.
Od dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4266 Pavluh Effa 3G, 500. 17. okt. 1915.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., k dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18145 Masle Lovrenc 20, 500. 8. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, k dr. sv. Ant. Pad. 72 Fly, Minn., 16785 Pavlič Karol 17, 500. 22. nov. 1915.
Od dr. Marije Device 33, Pittsburg, Pa., k dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 20325 Afrič Ivan 36, 1000. 14. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 19119 Lunder Ivan 16, 1000. — 14044 Pozelnik I-van 29, 1000. — 17286 Lunder Ivan 38, 1000. 21. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k dr. 'sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 16152 Cvetkovič Ivan 24, 500. 27. nov. 1915.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., k dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 5948 Žlogar Marija 21, 1000. 14. nov. 1915.
Od dr. sv. Barbare 128, Etna, Pa., k dr. Mar. Sed. Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 5144 Winski Marija 39, 1000. 1. nov. 1915.
. Od dr. Mar. Device 33, Pittsburg, Pa., k dr. sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., Afrič Johana 29, 500. 14. nov. 1915.
Od dr. sv. Jožefa 56 Leadville, Colo., k dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 5174 Pozelnik Johana 22, 1000. — 5566 Lunder Neža 38, 1000. 21. nov. 1915.
Od dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., k dr. Kraljica Majnika 157, Sheboygan, Wis., 4734 Zupančič Kata 18, 1000. — 5183 Mikulin Franca 18, 500. 20. nov. 1915.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO. $500 NA $1000.
Pri dr. Mar. Pomagaj 79, Waukegan, 111., 20858 Petkovšek Franc 31, zviš. 21. nov. 1915.
ZNIŽALI ZAVAROVALNINO $1000. NA $500.
Pri dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale 111., 4605 Konte Ana 39, zniž. 23. nov. 1915.
Skoraj dan za dnevom prihajajo v glavni urad Jednote poškod-ninska spričevala s zahtevo podpor za različne bolezni, poškodbe in operacije. Vsled tega naj blagovoli cenjeno članstvo vpoštevati sledeče :
1)	Do bolniške podpore so opravičeni le oni člani in članice Jednote, ki so v ta namen zavarovani (e) in plačujejo v to svrho potrebne asesmente. Ostali člani in članice, ki niso za bolezen zavarovani (e) ne morejo zahtevati bolniške podpore od strani Jednote, ker do iste niso opravičeni (e).
2)	Do poškodninskih podpor so opravičeni (e) vsi člani in članice Jednote in sicer le do tacih poškodb, ki so v soglasju s točko 185 sedaj veljavnih pravil.
3)	Istotako so vsi člani in članice opravičeni (e) do operacijskih podpor, in to le za operacije, ki odgovarjajo pravilom stran 82, točka 186.
Premnogokrat zahteva eden ali drugi izmed članov (ic) različne podpore, do katere na podlagi pravil ni opravičen (a). Če bi Je-dnota plačevala za vsako bolezen, poškodbo ali operacijo gotovo podporo, bi bilo vse dobro in bi se take podpore radovoljno in brez odlašanja izplačale. Ker pa pravila jasno in natančno določujejo kdo je opravičen do podpore in za kakšne poškodbe, ali operacije se plačuje iz Jednotine blagajnice, vsled tega je treba vsakrat preje vpoštevati pravila, nego se pošlje zdravnikovo spričevalo na urad Jednote. Če poškodba ali operacija odgovarja pravilom točka 185 oziroma 186, potem je gotov vsakteri izmed članov (ic), da je opravičen do predpisane podpore in Jednota mu jo brez ugovora izplača. Če pa operacija ali poškodba ne odgovarja pravilom, se pa nikakor ne more zahtevati podpore. V tacih slučajih se delajo! Jednoti ie nepotrebni stroški, ker vsako spričevalo je treba predložiti vrhovnemu zdravniku Jednote v pregled in na podlagi pravil točke 62 je vrh. zdravnik opravičen do 50c za pregled - poškodninskega, operacijskega sklada, in ta sklad popolnoma nepotrebnim potom trpi. Jaz nisem nevoščljiv vrh. zdravniku predstoječe svote, nikakor ne, toda amerikanski pregovor pravi: Business je business in gotovo mi ne bode brat vrh. zdravnk zameril, če slavno članstvo prosim, da naj se drži pravil oziroma predstojeeih točk pri zahtevanju podpor. Ni veliko 50c, ki se ji-h plača za pregled vsacega lista, toda, kakor sem že spočetka omenil, teh listov, ki so od vrh. zdravnika za izplačilo podpore zavrnjeni, pride tako velko, da se omenjenih 50c vedno množi in segajo nazadnje v dolarje. Vse to bi se dalo prištediti, če bi se vpoštevalo točke, kakor zgoraj omenjeno in bi se-zahtevalo le takrat podporo, do katere je član (ica) opravičen (a) na podlagi pravil.
Radi tega priporočam cenjenim društvenim uradnikom (icam), da v bodoče pazijo na to, ter da izdajo in podpišejo listine le takrat, kadar vidijo, da je član, ali članica opravičen (a) do podpore na podlagi pravil. S tem se bode prihranil Jednoti marsikateri dolar. • Spoštovanjem in bratskim pozdravom
Joseph Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111. 30. nov. 1915.
5
Nekdaj.
Zložil Ivan Z.
Nekdaj so fantje nad vasjo Zvečer prepevali; Ko za klobuke pušelce So lepe devali.
Zdaj petja pa ni čuti več,
Kot grob je tiha vas.--
Odšli so fantje na vojsko In zapustili nas.
Nekdaj je okna rožmarin In nagelj rdeč krasil. Deklet veselje, čast, ponos Se je na oknih vil.
Dišečih rož nekdanji cvet Usahnil je pa zdaj; S solzami ga zalivajo Dekleta,--in zakaj 1
Nekdaj otroci pod vasjo So skup prihajali; Na paši peli brez skrbi, Veselja rajali.
Pretakajo pa vsi solze Otroci tam sedaj: "Kam dragi oče si odšel t Se vrneš li nazaj t"
Nekdaj v tej vasi sreča, mir, Sta bila le doma.
Oj zlati časi, kje ste vi T--
Zdaj polni ste gorja!--
Slike Iz vojne.
DOBRDOBSKA PLANOTA — POGIN ITALIJANSKE VOJSKE.
(Izvirna poročila "Slovencu".)
POPRAVEK.
V št. 45 objavljenem finančnem poročilu gl. tajnika za mesec oktober 1915 je bilo društvo št. 69 dvakrat označeno. Pravilna upla-čana svota je $35.97. Društvo št. 66 je bilo pa izpuščeno. To društvo je vplačalo za asesment št. 10—15 $26.36.
Uredništvo.
Ako sodi človek bodočnost po svoji preteklosti, postane obup-
ljiv.	^
• • •
Ako bi ne imeli na svetu tudi neprijateljev, bi bilo naše. življenje preveč monotonično ali ena-količno.
Mlad svet dvori mlademu svetu z sladkimi besedami neoziraje se
na posledice teh sladkih obljub.
• • •
"Lepa beseda lepo mesto najde." — Pa tudi neprijazne besede ostanejo nekaterim v vednem spominu.	*
29. X. 1915. Peklenska borba, ki se bije na Doberdobski planoti, presega po srditosti vse dosedanje svetovne vojske. To trdimo mi vojaki, ki smo se udeležili groznih borb v Srbiji, ki smo se udeležili vojnih grozot v Karpatih, in to pravijo tudi višji častniki in vojni strokovnjaki. Grozna bitka traja že 12. dan z le malimi presledki noč in dan. Stojim ob topu, katerega so Italijani že neštetokrat iskali, i na tem mestu in s tem mojim topom sem izstrelil gotovo že lepe tisoč granate in šrapnelov, in mislim, da ne zastonj. 3 kilometre smo oddaljeni od sovražnika. Brezštevilne izstrelke nam je že poslal, a — hvala Bogu — še sem živ in zdrav. Takih dni pa, kakršni so sedanji, nisem še preživel. To vam je kovačnica, kjer se bije in tolče na levo in na desno. Še medsebojnega govorjenja ne slišimo. Poka pred nami, za nami, nad nami, na levi in na desni. Zemlja se trese, človeku zastaj«'. sapa in zdi se mu, da se svet podira, da se zemlja odpira in požira vase hribe in doline, reke in morje. Hujšega ognja in ognjenega žrela menda niti v peklu ni, kakor je tu na Doberdobski planoti zadnjih 12 dni.
GroznTso dnevi na tem bojišču. Mrzla burja z mrzlim redkim dežjem razsaja že več dni zaporedoma. Visoko gori nad nami plava italijanski aeroplan, poizveduje po naših pozicijah, meče bombe, naši obrambni topovi za nami pa ga preganjajo. Streli se križajo, enkrat z južne, enkrat s severne strani, tako da je kmalu vse nebo prepreženo z rdečimi meglicami eksplozij. Strel za strelom se v zraku oglaša. Že ta prizor napravi na gledalca globok utis. Tu pa stojimo v bojni črti in streljamo noč in dan. Borba je divja. Mno-gokateri pade, a na njegovo mesto pride drugi, tretji, četrti — brez konca in kraja. Streljamo in streljamo, se krijemo, se se skrivamo, merimo, se pripogibamo, opazuje-mo^in — mislimo, na kaki trenutki, kaki občutki!
Rekel sem, da marsikateri pade. Da, res je! Doberdobska planota je že marsikatero mlado življenje ugasnila. A Doberdobska planota je za italijansko vojsko prava mesnica in klavnica v najmanj desetkrat večji meri kakor za naše yojake. Joj, koliko jih je te dni padlo in jih še pada. In tam ležijo nepokopani, tam ob naših žičnih ograjah in še spredaj. Eden pade. Pride drugi, ki hoče preko mrtveca — a še on pade na krvavega brata. Pridrvi cela vrsta. Streljanje iz naših strojnih puškin naše pehote se začne. To je pra va žetev italijanskih vojakov. Padajo za vedno. Pade prva, pade druga, tretja, četrta, pade deveta deseta vrsta. Pade na tisoče mož in mladeničev. Ko vsi obnemorejo,
se od zadaj zopet oglasijo topovi, ki naznanjajo, da se borba mož z možem končuje. Premaganec beži preko trupel lastnih bratov tja doli proti Tržiču, Ronkam in Gradišču. Bojno polje je za trenutek mirno. — A ne mine par ur, ko pridrvi jo v gotovo smrt novi italijanski voji, ki se zaganjajo, vpijejo, streljajo, preklinjajo, rjovejo kakor besni. Naš o^enj vse pokonča in vrže na tla. To je strašno! To je slika, katere človeška roka ne more opisati. Le srce vse to občuti, ki pa ne more povedati.
It/ilijan bije ob Doberdobski planoti boj obupanca. Do roba hriba pride, naprej pa ne more. Mi smo kot skala trdni in se ne u-maknemo. Pa če se nam postavijo še toliki tisoči proti, jih pokončamo. Naše orožje je dobro, pozicije izvrstne, naše moštvo pa briljantno. Da, to je resnica! Preko nas bo mofral Italijan, če bo hotel priti na planoto, a umaknemo se ne. To je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Če zna Italijan streljati, znamo mi tudi, in če zna Italijan "šturmati," ga znamo mi pa dobro pokončati.
Mi se mnogokrat vprašamo, za kaj, zakaj toliko žrtev ni oltar izdaj alstva. In vest nam to vprašanje tako odgovori: Izdajica hujši od ubijalca. Seda i pa se iz-dajalstvo Italije maščuje in po-končuje silne množice cvetočih italijanskih mož in mladtničev. Izdajalec nima mirne vesti. Judež Iškarjot se je obesil in tako sklenil svoje grešno življenje *z nag'.o smrtjo. Italijansko izdajalstvo pa pokončujemo mi in bridko maščujemo pravico — hčerko božjo, katero je hotel nesramni Italijan poteptati in pokončati in nam — u-krasti naše najlepše južne pokrajine, našo sinjo Adrijo, našo soln čno Goriško in kršno Istro.
Kraška planota se trese, hrib in plan ječita pod ieklenimi udarci gorečih izstrelkov, grom udarja, morilno orožje žvenkeče, a naš vojak kljubuje usodi, kljubuje ognju in odbija napade sovražnika s tako strašansko silo, da ječi cela Italija pod udarci obrambe naše Doberdobske planote. Naša Doberdobska planota bo pogin italijanske vojske, kakor so bili mogočni slovaški Karpati pogin ruske orjaške vojske. Ta olanota je naša trdnjava, naš desetkratni Prze-mysl, katerega ne damo iz rok za nobeno ceno. Naj le grmi, se trese in se bliska, naj kraška Doberdobska planota le pije izdajalsko laško kri, naj se le odigravajo grozne zgodovinske tragedije na kršnem Krasu — saj po grozni, strašni nevihti navadno zašije lepo soln-ce, solnce miru in sreče, ki bo prineslo nam zmago in srečni svobodni razvitek na naši slovenski zemlji pod žezlom habsburške dinastije.
— ič.
Iz pisma vojaškega zdravnika,
nahajajočega se na bojišču, posnamemo po zagrebškem "Tag-blattu' nastopni odstavek: "... Kadar se tako strelja, je mnogo, mnogo ranjencev. Nedavno je trajal boj štiri dni in štiri noči. Oče! (zdravnik je pisal svojim otrokom) je moral neprestano obve-zavati. Vsem pomaga, kolikor le more: našim Hrvatom, Slovencem, Nemcem, Ogrom, kakor že prihajajo. Slovenci so tako lepi fantje! Ža enega mi je bilo žal — brhek dečko od Postojne, šele 24 let star. Nisem mu mogel pomagati. Tako daleč od domovine je našel rani ,grob . . . Tudi Ruse obvezujem. Vsi so obili, širokopleči, trdni, zdravi, močni možje. — Eden izmed njih je prišel uro daleč, je govoril z mano mirno, dobrodušno, brezskrbno in je bil zadet po strelu v pljuča. Po vsakem dihu se mu je skozi dve veliki luknji penila kri z telesa. In tako padajo na tucate. Pokopavajo jih in — konec je. Mnogo, mnogo se vidi v vojni! Sedaj pa sedim tu in pišem vam. Na levo tam gori stoji hišica ubogega kmeta in tam je moje obvezovališče. Njega kokoši so prišle do semkaj k potoku. Z eno sem sklenil prijateljsvo. Je povsem bela in ima 13 črnih okroglih piščet, ki se veselo pre-kopicajo do travi. Trosim jim ko-misa. Vsemu, vsemu se privadita človek in žival. Včeraj sem za hip, ko so topovi molčali, slišal kukavico. Metulji lete okolu. Ah, otroci, želim, da bi vsaj vi kdaj doživeli boljši £ čas sreče in— miru!"
apostolski misijonar med Indijanci v Severni Ameriki.
(Dalje.) Že smo barkarja vprašali, Koliko je pota še, Radovedno pogled Vali, Al' kak hrib že kače set
Že okoli barke plava Mah in kaka vejica, Rožice, zelena trava: Nam vesela znamenja.
Silno smo se zveselili, Ker Brno vsi prepričani, Da si bomo kmaF počili, Že iz barke rešeni.
Ko smo v barki preživeli Dva in štirideseti dan, Priti na suho z'lo želeli, Nam je hribec pokazan.
V	jedili sapi smo pritekli Ga pogledat, če je res; Vsi veseli, vsi smo rekli: Suha zemlja, res je, res.
Zdaj očedili, oprali Hitro svoje smo reči, Vse to svoje vkup pobrali: In iz barke vsak hiti.
Meni začne srce tleči, • Ko zagledam novi svet,
V	kterem v sreči al' nesreči Mi živet' je in umret'.
Razveselil sem se kmalo, Ko je barka v kraj prišla, Se ljudi je prikazalo — Cela truma jih je b'la.
Prinesp nam jesti, piti, Nam prijazno govore;
V	mesto nas žele spremiti, Se prihoda vesele.
Mesto New York imen'vano, Imenitno in lepo, Od vseh ljudstev obsk'vano, Najti lepšega ne bo!
Ko prijatli so sprejeli In pogostovali nas, Kar na barki smo trpeli, Je pozabljen hudi čas. —
Že od nekdaj imenitna Je Amerika res b'la, Prav bogata, rodovitna: Tu živeti je lahka.
Pa posvetne vse dobrote Lajšajo le života stan; Duše so zamorcev s'rote, Bog pri njih ni bil spoznan.
Bog naj v revi jih veliki K sveti veri razsvetli, Le katol'ški učeniki So jim ljubi in zvesti.
Jaz jim hočem pomagati, Jih učiti prav zvesto, Če mi moč Bog zvoli dati, Tud' moj trud zastonj ne bo.
Drugi dan svoj'ga prihoda Sem že tako srečen bil: Dva otroka tega roda % S svetim krstom sem oblil.
iJpam z božjo pa besedo Dosti ajdov omečit\ Z evangel j a sveto vedo Za nebesa pridobit'.
Kjer kol' božji duh me vodil, Bom imel v spominu vas, Prosil Boga, kjer bom hodil, , Za vas znance vsaki čas.
Da, ker nekdaj smo b'li znani, Skupaj pridemo enkrat, Na desnico Božjo zbrani Tam v dolini Jozafat.
Po vseh teh nevarnostih srečno dospe dne 18. septembra L 1835 v Detroit, glavno mesto michigan-ske države. Ondotni škof Rese ga preprijazno sprejme in odloči za pomočnika njegovemu rojaku Baragi.
O svojem delovanju poroča Leo-poldinski družbi iz La Croix dne 1. maja 1836. leta med drugim ta-ko-le:
Dne 16. junija 1835. sem osta-vil svojo domovino — Kranjsko. Po mnogih težavah in smrtnih nevarnostih sem srečno prišel v Detroit, glavno mesto michiganske dežele (18. dan septembra). Škof me je prav po očetovsko sprejel in podelil jako obširno duhovno oblast (jurisdikcijo). Ukazal mi je, naj grem prekp Gorenjega jezera (Lake Superior) k svojemu rojaku Baragi, da delujem z božjo pomočjo skupno s tem neutrud-ljivim misijonarjem v najgornejih pokrajinah škofije in spreobra-čam divjake. Zavoljo poznega letnega časa in bližajoče se zime niso vec vozili po jezeru. Moral sem se torej vrniti nazaj v michigan-sko pokrajino, da ostanem na zimo v La Croix, misijonski postaji (Krivega drevesa) 1' Arbre — Croche. Tukaj opravljam že pet
mesecev z velikim veseljem duš no pastirstvo.
Brzo sem se prepričal, da je re snica, kar se je poročalo o misi-jonih te škofije v Evropo.
Pravi biseri sv. cerkve so vsi misijonarji, ktere sem dosihdob o-sebno spoznal; zlasti g. Baraga, kterega čislajo in spoštujmo celo protestantje in divjaki. Žive v revščini, kakor apostoli v prvih časih krščanstva; navdani so z nenasitljivo gorečnostjo za zveli čanje svojega bližnjega. Neumor no se darujejo svojemu poklicu. Zato jih čisla narod tudi nad vse.
Misijonske cerkvice so lesene, pokrite z drevesnim lubjem. V njih je vse prav priprosto, pa snažno. Videti moreš v njih borne altarje, pa pobožne kristjane; lesene svečenike, pa zlata vredne duhovnike. Nikjer po teh cerkvah ne zapaziš zunanje bliščobe in liš-pa, pač pa prav jasno zrno krščanstva, duha kristjanov prvih časov, ki se kaže v obredih in po-božnosti vernikov.
La Croix, ki je 25 milj od 1' Arbre — Croche in 30 od Macki-nawa, ob obrežju velikega michi-ganskega jezera, našel sem okoli 200 katoličanov. Kmalu pa sem z božjo pomočjo zelo pomnožil njih število s spreobrnjenjem divjakov in neznabogov. Še bolj pa je mislim pomnožiti, da postane prava misijonska postaja.
Vsi ti verniki, ktere je krstil Jean, Baraga in Sendrl, žive večinoma še v krstni nedolžnosti. Ker redkokrat med letom vidijo misijonarja in so poduka zelo potrebni, razveselili so se jako, ko sem prišel k njim. Tudi so si prav pridno v svoj dušni prid obračali moje bivanje ondi.	f
Prvo adventno nedeljo sem jim blagoslovil novo cerkvico. Pridi-goval sem jim francoski s pomočjo tolmača. Vsak dan sem jih spovedaL Nenasitljiva je njih gorečnost poslušati božjo besedo in prejemati sv. zakramente; nepo-pisljivo njih spoštovanje do sv. cerkve, vere in duhovnikov. Če-stokrat občudujem njih ponižnost, čistost in ljubezen do bližnjega. Kažejo sploh velike zmožnosti za vse dobro in krščansko oliko. Večina mojih 32 učencev se je naučila brati v štirih mesecih iz molitvenika v indijanskem jeziku. Vsi se prav vesele službe božje, tudi iz daljnih koč redno prihajajo y cerkev. Pogostokrat pri-neso matere svoje otroke, da jih blagoslovim. Veselje je bivati med takimi kristjani; veselo je ozna-njevati besedo božjo tako gorečim ovčicam. B?aže se pa tudi očividno božji blagoslov in stoteren sad.
Veselja se mi udero solze, ko skoro vsak dan delim med sv. mašo pobožnim vernim nebeški kruh, ali ko med podukom jasno vidim na rudečih obrazih, kaj dela milost božja v njih nedolžnih srcih; zlasti pa, ko s pogostim krščeva-njem ob nedeljah pripeljem mar-siktero zgubljeno ovčico v hlev Kristusov, in vidim, kako se širi božje kraljestvo med gozdnimi prebivalci.
Jako je ganila moje srce pobož-nost mojih ovčic cvetno in velikonočno nedeljo. Oznanil sem jim blagoslov oljk in razložil pomen. Vsi šo prišli k božji službi z lepo dišečimi, ravno rastočimi in vedno zelenimi cedrovimi vejicami v roki, prepevaj e cerkveno pesem "Hosana sinu Davidovemu." Mislil sem si, te vejice so pač najbolj primerna znamenja Bogu dopad-ljive srčne pobožnosti teh pobožnih ovčic Kristusovih.
Velikonočno nedeljo sem jim hotel blagosloviti, kakor je navada, meso, kruh in druga jedila, da bi imeli vesel dan po dolgem postu. Odgovorili pa so mi, da ne morejo izpolniti moje želje, ker nimajo ne mesa, ne kruha. Le nekoliko podzemljic (krompirja) in turšice, ktero celo ali pa na pol stolčeno surovo jedo, in nekaj rib imajo še. "Želimo pa," rekli so, prejeti pravo velikonočno Jagnje in se toliko bolj veseliti te dušne hrane. " In res! velikonočno nedeljo so pristopili skoro vsi med mojo mašo k mizi Gospodovi v svoji priprosti vsakdanji obleki — lepo opranih kocih, in so z menoj vred prejeli živo velikonočno Jagnje. Vrli mladeniči pa so med sv. opravilom peli velikonočno pesem. Jednako pobožnost so imeli velikonočni pondeljek oni, ki
prednji dan niso prišli na vrsto k spovedi.
Tako živim pri teh dobrih rude-čekožcih (Indijancih) neizmerno zadovoljen; da, pogostokrat vži-jem jeden dan več dušnega veselja in tolažbe, nego vseh 20 let svojega pastirovanja v domovini.
Zategadelj vsak dan hvalim božjo previdnost in se zahvaljujem ljubemu Bogu, da me je pripeljal s svojim očetovskim varstvom v ta daljni svet. Tu vidim duha kristjanov prvih časo.v krščanstva v svojo lastno in drugih spodbudo ter zamorem storiti veliko dobrega v zveličanje bližnjega in lastno zasluženje. J
Pri svojih težavnih misij onih sem preobložen z delom, vendar pa vedno popolnoma zdrav in zadovoljen pri tej razcvetujoči se krščanski občini. Lahko jo stavim v živ zgled svojim rojakom in drugim kristjanom v Evropi.
Pač bodo sodni dan osramotili ti gozdni prebivalci, iz teme mali-kovalstva še le komaj poklicani k blažilnemu krščanstvu, marsikte-re kristjane, ki so siti božjih naukov in zveličavnih pripomočkov. Zato puščajo v nemar čeznatorne pripomočke sv. vere in hrepene le po tem, kar počutkom ugaja. Dneve pa, ki nas spominjajo največjih skrivnostij sv. vere, onečaste z napuhom, požrešnostjo in pijančevanjem, pogostokrat tudi s pregrešnim razveseljevanjem in nečistostjo."
Koncem leta 1836. se je število vernih s spreobrnjenjem divjakov pomnožilo toliko, da je postal La Croix samostojna misijonska postaja. Dušno pastirstvo izroči škof g. Pircu, ob jednem pa tudi misijonsko postajo v Sault Ste. Marie (Šmarji).
Zadela je Indijance po tej okolici tega leta velika nezgoda. Hud mraz je pokončal že meseca avgusta poljske pridelke — zlasti turšico, ki je glavni živež divjakom. Ubogi Indijanci so se večinoma razkropili po temnih gozdih, da se preži ve ob divjačini. Ker se je čeda razkropila, preseli se goreči oznanevalec božje besede 120 milj dalje proti severu Sault Ste. Marie (Šmarijo.)
(Dalje prihodnjič.)

ČAS
99
edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne Številke 25c.
Naslov:
Čas", 2711 S. Millard Al., Chicago, III.
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
BODITE PREPRIČANI kadar ste poslali denar v staro domovino skozi "A. S.", da bo isti prišel zanesljivo in točno v roke prejemnika, in sicer tako sigurno ter brez vsakovr-šnega odbitka v 20. do 30. dneh, kakor če mu ga bi Vi osebno vročili.
Gostoma slišimo, da pridejo denarji poslani skozi našo družbo, po več dni prej kakor pisma.
Nad stotisoč kron smo že letos poslali, pa še ni bilo pritožbe.
Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja.
V stari domovini izplača denar e. kr. pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom Prve Hrvatske Štedionice u Zagreb«.
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-am, ali pa v priporočf-nem pismu kar gotov papirnat denar.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri pride denar najzanesljivejše in se izplačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljate v.
Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega odgovorni, zato se ni bati nikakoršne neprilike, če pošljete denar skozi naše
posredovanje.
\ • • •
BOŽIČNA DARILA
v staro domovino pošiljajo rojaki in rojakinje najrajše V GOTOVEM DENARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja radi vojske.
5 kron pošljemo zdaj za........$ .75
50 kron pošljemo zdaj za........ 7.50
lOO KRON
/	ZA
$14.90
500 kron pa za................$74.50
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za nižje eene, da Vam prihranimo denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKAN8KISLOVENEC Joliet. Illinois.
Marija Sluga
2225 So. Wood St. Chicago, 111.
TELEPHONE: CANAL 298
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
■c uljudno priporoča al* venskim in hrvaškim
United Undertaking Go.
POGREBN1K1
Podjetje, s katerim m t zveni
tudi Slovenci.
Na vogalu Union A D. St., Pueblo, Colo.
Se priporoča BIotmmb na blagohotno naklonjenost. S.17.1C
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gtwtilno
"Hotel Flajnik",
3329 Pena Avenue,
v kateri točim vedno sveže
PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se eenj enema občinstva v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodoSli! NA SVIDENJE! GEO. FLAJNIK, LASTNIK, 3329 Penna Ave. . .Pittsburg, Pa.
^ZA VSEBINO OGLASOV tf •dfovorno ne uredništvo, ne v pravaištvo/0
Telefon: Canal 2638.
MATH GRILL
SLOVENSKA GOSTILNA
1847 W. 22nd St., Chicago, I1L (blizu So. Lincoln St.) kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, osobito pa pristno domače vino iz najboljšega newyorskega grozdja.
Biljardna miza je prijateljem biljardne igre vedno na razpolago. Slovencem se najtopleje priporočam za obilen obisk.
K 100 VELJA SEDAJ LE $14.85
Za $14.85 Vam pošljem sedaf
100 Kron v staro domovino.
•
Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene. ^
Tudi izdelujem vsakovrstne pravo vel javne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino.
. * Se Vam priporočam spoštovanjem
JOSIP ZALA&, 1004 N. Chicago Sit, Jotiet, HI.
Nazuiilo in priporočilo.
; ———
S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t.
preselil iz Jolieta, III., v
CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET.
Da sem se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je dokaz, da je A. Horwatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubi;— . Edina slovenska importna tvrdka A. Horwat izdeluje iz krarT skih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse druge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje.
Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera druga tvrdka in to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle.
Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam.
Z velespoštovanjem
A. HORWAT,
1827 W. 22nd St., Chicago, 111.

NE ZAKASNI.
Pridi in si oglej naše lepe
zimske obleke, suknje (Mackans)
Naše obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane Teclc Victor'.
V naši prodajalni diblte vse oprave, dalj« obivala za moške ia dečke (tolarje)
Mi izdelujemo obleke za moške po meri. • Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej.
Naše blago je vse jam ceno, ali garantirano.—Cene primerne.
Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim!
Patlogar & Thomas
n Imam še nekaj takih priveskov in brošk a člane in članice K. S. K. X v zalogi in jih prodajam: fino pozlačene po $2.00 (prej $3.00). 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). Imam jih v zalogi samo jaz.
F1.
2711 So. Millard Ave.,
■Si Chicago, 11L
zaboj najboljše pive
"OLD LAGER"
n
katero izdeluje
Citizens Brewing Co
v Joliet, 111.
North Collins Street.
Both Phones: 272.
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva in najstarejša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Joliet, Trustj
Z $1.00
se otvori lahko
pn nas
hranilno vlogo
katera se A obrestuje
• • • •
IAY1HCS
Bank
IJoliet Trust Savings Bani
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
T« banka je pod državnim
»vice iz stare domovine.
it
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Edica Lu-kesch, hči zobotehtnika, 4 leta. — Marija Rožic, begunka, 73 leta. — Jera Stanovnik, mestna uboga, 75 jet ___ Marija Vidmar, hči pečar-skega pomočnika, 10 mesecev. — Fran Kregar, pomožni uradnik v pokoju, 78 let. — Marija Železnik, trgovčeva hči, 8 let. — Neža Gol-t» s, postrežnica, 77 let. — Marija Križman, gostja, 81 let. — Anton Penko, posestnikov sin, 31 let. — Ivan Gali, Benedikt Bardach, Hubert Peichel, Laszko Pustav in Vasilij Buzsigan, pešci-vojaki. — Jerica Peršin, gostilničar jeva vdova. 72 let. — Ana Jenko, žena računskega podčastnika, 23 let. — I-van Čemažar, tobačne tovarne delavec v pok., 67 let. — Anton Sko-pec, "hlapec, 47 let. — Marjana Vrhovni k, hči stavhnega tehniko. 3 leta. — Mihael Sitar, rejenec, 8 mesecev. — Gašpar Špeletič, sin sobnega slikarja, deset mesecev. — Vincenc Szitar, Josip Mally, A-dalbert Cieslik, Pran Musiat, pešci. — Marjeta Kvas, tesarjeva vdova. 65 let. — Karol Strk, trg. sotrudnik, 19 let. — Anton Dobr-šek, domobranec.
Smrt izdajalca. — S pravomoč-iio sodbo c. kr. domobranskega sodišča petega armadnega etdpnega poveljstva je bil trgovec Franjo Petrič obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva po smislu par. 321." vojnega kazenskega zakona, kazen pa se je v smislu par 416. 5 V k. p. r. izpremenila na ustreljitev in se je izvršila dne 2. novembra t. 1. Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Ras-berger na 151etno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni moči države v smislu par. 327. (V. k. z.)
Ustreljen po preku sodu. "Lai-bacher Zeitung" poroča: Ivan Kromar, kovač iz Radohe vasi, o-kraj Novo mesto, je bil ustreljen po prekem sodu radi zločina motenja javnega miru po par. 65. a. drž. zak.
Umrla je v Ljubljani dobro znana bivša gostilničarka na Zgornjem Rožniku, gospa Jerica Peršin. v starosti 72 let, mati gospe Roze dr. Kavčičeve, soproge dvornega svetnika.
V	Ljubljani, v Kolodvorski u-lici 39 je umrla gospa Ana Jenko, soproga računskega ^podčastnika.
Umrla je v Ljubljani, Židoyska ulica 3, gospa Marija Maschke, za-sebnica, v starosti 73 let, mati gospe Maschke, poročene Stuhly.
Umrl je in bil dne 22. oktobra v Podmelcu pokopan 181etni c. kr. prostostrflec g. Maks Košar. Padel je kot žrtev nesrečnega slučaja. Pokojni je sin ljubljanskega kleparskega mojstra in hišnega posestnika g. J. Košarja v Ljubljani.
Umrl je v Radovljici nagle smrti znani šaljivec Jožef Račič, v lepi starosti 74 let. Pokojnik je bil sirom Gorenjske znan pod imenom "Hofrat."
V	Zagorju je umrla prodajalka Alojzija Klembas. Bolehala je na živcih in v trenotku duševne zmedenosti je izpila veliko množino octove kisline.
Umrla je v Stranjah pri Kamniku učiteljica gospa Mimi Ko-man, rojena Podlogar, stara šele 23 let. Svojemu ljubemu soprogu učitelju g. Maksu Koman, ki se nahaja na bojnem polju je pustila hčerko, sama pa legla k večnemu počitku. Doma je bil iz Kala pri St. Janžu na Dolenjskem. Službovala je najprej v Svibnem, Tržišču na Dolenjskem in zadnji čas v Stranjah. Bila je splošno priljubljena. Nesrečnemu soprogu •in žalujočim sorodnikom bodi Bog tolažnik!
Otrok utonil. Štiriletni deček I-van Bolha v Mali vasi, občina Iž-ka vas, se je igral v bližini žage, kjer je zaposlen njegov oče. Ko je sel deček čez most, je padel v potok z brvi in utoni.
Na grobeh v Ljubljani umrlih junakov. Dne 2. novembra popoldne ob 3. uri se je vršila na pokopališču pri sv. Križu pretresljiva slovesnost. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo na tisoče oseb, da se udeleže spominske slovesnosti za tu pokopane vojake. C. in kr. etapno poveljstvo je opremilo vojaške grobove s kri-& in jih za ta dan okrasilo z zelenjem, cvetlicami in lučicami. V središču ozadja oddelka vojaških
grobov je dal postaviti deželni odbor mogočen lesen križ, ki je bil ovit s črno tančico. Izmed odlič-njakov so se slovesnosti udeležili: deželni predsednik baron Schwarz z uradnimi predstojniki c. kr. deželne vlade, knezoškof dr. Jeglič, etapni štacijski poveljnik polkovnik Kleinschrot z nadštabnima zdravnikoma dr. Geduldigerjem in dr. Thomannom kakor tudi z vsemi službe prostimi častniki, vojaškimi kurati in vojaškimi uradniki, deželni glavar dr. Šušteršič, predsednik Rdečega križa okrajni glavar Del Cott, deputacija veteranskega društva pod vodstvom načelnika Mihaliča. Vojaški superior insgr. Kokolj je v nemškem nagovoru slavil padle junake in jim zagotovil trajen spomin. Slovenski nadaljujoč je izvajal, da bo sijajno junaštvo tu pokopanih bojevnikov za cesarja in domovino vedno najmogočnejša spodbuda, da damo za vzvišeno cesarsko hišo in domovino svoje blago in kri, Nato je g. superior opravil mrtvaške molitve in blagoslovil grobove, nakar je moški zbor " Glasbene Matice" pod vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada zapel štiri pretresljive žalostinke. — protestantskem pokopališču, kjer leži okoli 120 vojakov — po večini ogrski protestant je, pa tudi bosanski mohamedanci in judje različnih narodnosti — se je vršila spominska slovesnost ob pol 5. u-ri popoldne.
Kranjska vojvodinja na čast padlim junakom. Deželni odbor je na čast na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu pokopanim vojakom dal na ondotnem vojaškem grobišču postaviti mogočen križ in ga ozaljšati s cvetjem iz deželnega cvetljičnjaka. To znamenje kaže daleč na okoli, kjer leže pokopani oni, ki so dali življenje za cesarja in domovino. Na podstavku križa je deželni odbor položil krasen venec s trakovi v deželnih in cesarskih barvah in napisom: '' Junakom domovine — dežela Kranjska." Poleg dežele je dala na istem mestu položiti venec tudi c. kr. deželna vlada in ljubljanska mestna občina.
Venec za grobove vojakov. Njega ekscelenca gospod dežel, predsednik baron Schwarz je dal na Vseh svetih dan položiti venec na grobove vojakov tukajšnjega pokopališča. Dosedaj čaka pri Sv. Križu 1144 vojakov večnega vstajenja.
France Bevk, sotrudnik "Dom in Sveta," je bil težko obolel na pljučnem katarju, a že okreva. Mlademu mnogoobetajočemu pesniku želimo iz srca skorajšnje popolno ozdravljenje!
Poročil se je gospod Franc Petrovič, trgovec in posestnik v Postojni, z gospico Marico Dolgan iz Košane.
Poročil se je v Idriji profesor tamošnje realke Ludvik Mlakar z gdč. Gabrielo Turk.
Osebna vest. Notarskim sub-stitutom v Cerknici je imenovan gosp. Franc Burger z dnem 28. oktobrom.
V Ajdovščini je zgorela hiša g. Repiča. Kako je nastal požar, se ne ve.
Cesar za bolgarski Rdeči križ.
Na Dunaju se je konstituiral avstrijski pomožni odbor za bolgarski Rdeči križ. Cesar je dovolil, da prevzame nadvojvodja Franc Salvator protektorat nad tem odborom ter je sam odaril prvi prispevek 25,000 kron.
Morilec orožnikov v Radečah, Martin Župet je tudi na Jančem letošnjo spomlad s tovarišema Godec in Slugovic med sv. mašo vlomil v župnišče ter poleg denarja odnesel tudi revolver. Godec in Slugovic sta bila kmalu prijeta v Ljubljani in obsojena po 4 leta zapora. Župet, katerega sta ta dva imenovala "capo," je všel. Župet je vlomil tudi v župnišče v Kokri in še na več drugih krajih po Gorenjskem. Da bi pač ta nevaren rokovnjač kmalu prišel pravici v roke.
Prepoved potovanja v okupirane dele Srbije. Glasom ukaza c. in kr. najvišjega armadnega poveljstva op. št. 46.488 z dne 11. oktobra, je civilnim osebam strogo prepovedano, stopiti na Okupirano ozemlje Srbije. Kdor se pregreši zoper to prepoved, se aretira in izroči vojaškemu sodišču kot sumljiv vohunstva. Kdaj in^ pod katerimi pogoji bo prekoračenje
meje zopet dopustno, se bo svoj čas razglasilo.
Laski ujetniki, ki so jih te dni peljali mimo Ljubljane so pripovedovali, da bi bili v laški armadi že davno izbruhnili upori, da niso čet med seboj pomešali. Med laškimi ujetniki je bil tudi bivši trgovec s sadjem v Šolskem drevoredu Pilih, ki je živahno pozdravljal svoje znance.
Odlikovani slovenski častniki. Signum laudis so dobili: stotnik 1. polka dežel, strelcev Alojzij Vav-ken, rez. nadporočnik 72. domobranskega polka dr. Emil Sjtare, nadporočnik v evidenci 5. trdnjav-skega artiljerijskega polka dr. I-gnacij Rutar, rez. poročnik 47. pešpolka Makso Kosovel in stotnik 13. gorskega artiljerijskega polka Leon Zupančič. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stotnik — računovodja 10. artilj. divizije Emil Lapajne.
Tretje vojno posojilo. . Pri kranjski dež. banki so tretjega vojnega posojila med drugim podpisali: en milijon kron (s prvim in drugim vred 4,750.000 K.) tovarnar Karol Pollak en milijon (s prvim in drugim vred 1,375.000 kron); škof dr. Jeglič 400.000 K in 500 K, dež glavar dr. Šušteršič 10,000 K:
Iz ruskega ujetništva se je vrnil z invalidi tudi Matija Podgoršek doma na Skaručini pod Šmarno goro. Sedaj se nahaja v Ljutome-ricah na Češkem. Svojemu prijatelju piše: "Naznanjam, da sem prišel iz ruskega ujetništva, kjer sem bil od Božiča lanskega leta Drugače sem z&rav samo noga me še boli, ki jo imam pokončano v stopalu. Vozil sem se 10 dni z vlakom in en dan s parnikom po morju. Avstrijci, kakor tudi Nemci so nas z veseljem sprejeli. Pripeljali smo se Ljutomerice, kjer se nam prav dobro godi. Te pozdravljam. Na svidenje Matija Podgoršek.
—	Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko. Izdelovanje drobnega peciva ostatne za zdaj prepovedano. Obrtniško izdelovanje ne-cukranega prepečenega (vodenega), je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem deželne vlade. Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz pšenične krušne moke ali iz ržene moke ali iz poljubne zmesi teh vrst moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 490 gramov. Cena po določilih par. 4. izdelane^, kfuha s težo 980 gramov se določb na 52 v in onega s težo 490 gramov na 26 v. Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo dati kruh najmanjši 70 gramov za ceno 4 vin (par. 6). Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in drožene-ga testa, ki ima v sebi kot glavno sestavino moko, jajca, mast, mleko in majhno množino sladkorja, kakor pogače, kolači, potice, pred pustni krofi in podobno, je prepovedano. Ravnotako je pekom in slaščičarjem prepovedano prevzemati v zasebnih gospodarstvim izdelano masleno (listnato) in dro-ženo testo, da ga spečejo. Ta ukaz se mora po določilih par. 11. ministrskega ukaza z dne 11. avgusta 1915, drž. zak. št. 231, nabiti v prodajalnah in obrtovalnicah. Prestopki tega ukaza se bodo strogo kaznovali. Ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
—	Popisovanje zalog žita, mlinskih izdelkov in sočivja. C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je odredilo popisovanje zalog žita, mlinskih izdelkov in sočivja (fižola, graha in leče) po stanju z dne 15. oktobra 1915. V Ljubljani bodo to nalogo izvršile posebne komisije, ki bodo hodile od hiše do hiše, oziroma od obrata do obrata. Popis bo obsegal: 1. vse poljedelske obrate; 2. vse obrtne in trgovske obrate, ki uporabljajo, prodajajo ali shranjujejo žito, moko ali sočivje; 3. vse občine, javne korpo-racije ali druge aprovizačne poslovalnice, ki imajo vsled nove organizacije porabe v zalogi žito, mlinske izdelke ali sočivje. Pri zasebnih strankah se torej zaloge ne bodo popisovale. Zaloge, ki so 15. oktobra med potjo, mora prejemnik zglasiti v treh dneh po prejemu v posvetovalnici na mestnem magistratu. Opozarjamo, da je vsakogar patri-otična dolžnost, da svoje zaloge vestno napove in oblastva podpira pri njih nalogi. Vsako prikrivanje se kaznuje z napornimi denarnimi globami in z zapornimi kaznimi. Vrhutega se zatajene zaloge zaplenijo v korist državi.
ŠTAJERSKO.
—	Graška pokopališča na Vseh
svetih in Vernih duš dan niso bila razsvetljena. Magistrat je prepovedal prižiganje lučic pod kaznijo 2 K do 200 K oziroma šesturnega do 14dnevnega zapora.
—	Feliks Stegnar. V 74 letu svoje starosti je umrl v Mariboru vpokojeni c. kr. učitelj gospod Feliks Stegnar, ki se je s svojim delovanjem na različnih poljih narodnega življenja pridobil velike zasluge. Pokojnik je bil naprej c. kr. učitelj v Idriji, potom pa je prišel v tej latnosti v Ljubljano. Tu se je pridružil Bleweisovi narodni stranki in je bil več let tudi delaven deželni poslanec mesta I-drije. V Ljubljani je bil marljiv odbornik "Slovenske Matice" in ustanovitelj pevskega društva "Slavec", ki ga je v hvaležno priznanje za njegove zasluge izvolilo za svojega častnega člana. Ko je bil pred 20 leti v Ljubljani veliki potres, je bil pokojnik premeščen v Maribor, kjer je bil duša narodnega društvenega življenja in je neutrudno sodeloval pri dramatičnem društvu. Pred nekaj leti je šel v pokoj. Pokojnik si je tudi kot skladatelj pridobil zaslug za slovensko stvar. Bodi mu ohranjen blag spomin!
—	Iz Celja. (Profesor Ant. Ra-buza mrtev). Kadet v rezervi M. Šrol piše enemu svojih celjskih znancev iz jugo-zapadnega bojišča med drugim: "Naznanjam Ti tudi, da je padel rez. kadet, profesor Anton Rabuza. Zadela ga je granata, ki je tudi njegovemu slugi odtrgala roko." — Profesor Rabuza je podučeval na samostojnih nemško-slovenskih razredih v Celju. Kot dobrega učitelja ga je vse cenilo.	J
—	Iz Celja. Dne 19. oktobra je padel pri nekem saperskem oddelku na jugo-zapadnem bojišču g. Martin Pauher, zidarski palir v Celju. Pokojnik je bil zlasti priden član celjskega delavskega podpornega di^ištva in prav dober pevec; pomagaTLgfc rad pri vseh narodnih prirediiifth. Zapustil je staro mater in nedoletnega sina.
—	Umrl je v Zgor. Poljskavi na Štajerskem veleposestnik Josip Hojnik v 71. letu svoje starosti. Umrli je spadal med najodličnejše slovenske posestnike širše mariborske okolice.
—	V Gradcu je umrl gosp. Dragan Bernard, c. kr. davčni oficijal, v starosti 35 let.
—	Roko je zmečkalo mlinsko kolo mlinarju Pečniku v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, ko je hotel pri kolesu nekaj popravljati. Ponesrečenca so prepeljali v Celje, kjer mu bodo roko odrezali.
—	Mesto Maribor je dobilo dovoljenje, rekvirirati v mariborski okolici krompir ter jajca.
—	Grmenje topov z južnozapad-nega bojišča čujejo prav dobro v Mariboru in okolici. Poročajo, da se razločijo posamezni streli iz težkih topov. Grmenje imenujejo strašno in pravijo, da traja neprenehoma cele ure.
—	Iz begunskih krogov na Štajerskem se piše: Letina na Štajerskem je povsod dobra. Tudi živine je dosti. A draginja je velikanska. Producentje bogate, begunci z juga pa smo hudo udarjeni.
PRZMOBSKO.
—	Dr. Janko Šavnik mrtev. Odvetnik v Trstu, rezervni nadporočnik dr. Janko aŠvnik, ki je bil pred kratkim na srbskem bojišču zadet v glavo in v pleča, je umrl v bolnici v Stari Pazovi na Hrvatskem. Bil je pri vojakih že od začetka vojne in se šele pred nekaj tedni mudil na kratkem dopustu v Kranju in v Ljubljani. Poln zaupanja v prihodnjost se je vrnil na južno bojišče, kjer ga je dohitela smrt. Pokojnik je bil iz ve-leugledne narodne rodbine dolgoletnega kranjskega župana in lekarnarja ces. svetnika Šavnika. Bil je zlata duša, kremenit značaj in naroden v najidealnejšem smislu te besede, odličen "Sokol" in telovadec, in sploh mož, ki ga je vsak spoštoval in rad imel, kdor ga je poznal. Kako radi so ga i-meli tudi vojaki, to ve vsak, kdor je ž njim služil. Čestiti družini naše iskreno sožalje!
—	Na severnem bojišču je padel gospod Fran Špacapan, praporščak, asistent goriškega deželnega hipotečnega zavoda. Strel iz šrap-nela mu je končal življenje. Poročnik, ki je ž njim služil, piše v izbranih besedah o pokojniku, ki je predlagan po smrti v odlikovanje. Špacapan je bil živahen^ mlad mož, prijeten družabnik. Letos v januarju je vstopil v vojaške vrste, bil povišan že za praporščaka, boril se je povsodi pogumno, kar ga je doletela smrt. Časten mu spomin! Obenem pa se je izvedelo, da je padel tudi njegov brat, akademični slikar, in sicer na koroški fronti.
—	Znani goriški slikar J. Špacapan, ki je bil naš najboljši orna-mentist, je padel na tirolskem bojišču; "Grobovi tulijo..." — Blag mu spomin!
—	Tragična smrt duhovnika. Iz Solkana se piše dne 26. oktobra: Sinoči sem dobil sledeče telefonič-no poročilo: Danes, dne 25. oktobra, ob pol 12. uri dopoldne, je umrl č. g. Alojzij čubej, kurat v Batah; zadet je bil iz zrakoplova od laške granate. Danes sem privatno izvedel, da je ranjki gospod stal pred župniščem in opazoval zrakoplov. Prišla je takoj kazen. V petih minutah je bil mrtev. Blagi ranjki je bil solkanski rojak. Porodil se je dne 21. maja 1874, v mašnika bil' posvečen dne 11. oktobra 1896. Bil je kaplan v Kobaridu, zatem vikar na Trnovem pri Kobaridu in zadnja leta kurat v Batah. Bil je učen mož in blagega značaja.
—	Padel je na Doberdobu v tretji vojni ob Soči Josip Gruden iz Šempolaja, eden izmed dvojčkov, bratov, ki služita že od začetka vojne pri saperjih.
—	Profesor Ivan Kostjal, znani slovenski jezikoslovec, ki je služboval na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici, pa je bil vpoklican k vojakom, se nahaja v Novem mestu.
—	Na severnem bojišču je padel visokošolec Josip Laharnar iz Pečin na Goriškem. Pred dvema letoma je skoraj z odličnim vspe-hom dovršil gimnazijo osemnajst let star. Letos februarja je bil potrjen k vojakom, marca vpoklican, začetkom julija pa je kot kadet odrinil na severno bojišče, kjer je že 18. julija pri kraju Majdan
Krznowski od krogle zadet izdihnil svojo blago dušo, kakor poroča sam njegov poveljnik, ki je v tolažilnem pismu na njega mater
med drugim pisaF! Bil je zelo priljubljen. Lepo je pokopan. Naj počiva v miru!
—	Usoda primorskih irredenti-stov. Ni tako sijajno poskrbljeno za irredentiste v Italiji, kakor so si ti predstavljali. Nekateri res služijo italijanski oblasti za vohune in za informatorje, drugi, ki i-majo denar, živijo, kjer hočejo ali so pod nadzorstvom, ker italijanske oblasti ne zaupajo niti irre-dentovcem več, mnogo, jako mnogo pa je takih, katerih usoda je žalostna. Mnogi živijo tako siromašno kot begunci v gorenji Italiji, drugim je odkazala vlada bivališča, kjer morejo bivati in od koder se ne smejo ganiti. Doma so se pa tako veselili dneva odrešitve in komaj čakali, da so švigali preko črnožoltih mejnikov v Italijo. Kako razočaranje! Marsikedo, ki je poprej preklinjal Avstrijo, preklinja sedaj "mater Italijo."
—	Krščen na ime Hindenburg. Na Reki so krstili dvojčka družine Kolomana Barta enega na ime Karol Hindenburg, drugega na i-ine Viljem Konrad.
—	Ulični napisi na Reki. Svoj čas je občinski svet na Reki prekrstil celo vrsto ulic in trgov ter jim dal imena italijanskih pisateljev, znanstvenikov in umetnikov. Nekaterim teh imen se je že sedaj pripisoval izzivajoč značaj. V zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet predlog, da se v prihodnji seji razpravlja • premembi teh i-men. Trgi in ulice naj dobe spet stara imenovanja. Med meščani nabirajo podpise za prošnjo za tako premembo.
—	Goriški deželni odbor podpisal 100.000 kron tretjega vojnega posojila. Goriški deželni odbor je v 'svoji seji dne 27. oktobra na predlog deželnega glavarja dr. Faiduttija sklenil, podpisati 100,-, 000 kron tretjega vojnega posojila. Isti deželni odbor je podpisal za prvi dve posojili že 300,000 K.
—	Podgoro zadnje dni Lahi zopet obstreljujejo in rušijo še ono peščico hiš, ki so ostale nepoškodovane.
—	Svetogorski samostan je v
zadnjem topovskem ognju skoro docela porušen. Kako je s svetiščem ni še znano.
—	Dalmatinski junaki. Dalmatinski namestnik grof Attems je povodom armadnega in brodovne-ga povelja z dne 29. oktobra odposlal na general-obersta nadvojvodo Evgena brzojavno čestitko, v kateri je poudarjal, da se smatrajo Dalmatinci srečne, da se nahajajo pod poveljstvom gospoda Evgena. Najvojvoda Evgen je odgovoril: Presrčna hvala za čestitke povodom od Njeg. Veličanstva v armadnem in brodovnem povelju izraženega priznanja mojim vrlim četam. Med junaki tretje soške bitke se mora imenovati sinove Dalmacije v prvi vrsti. O-ni so dokazali s svojo vzorno hrabrostjo, da se prištevajo med moje najboljše vojake. Prosim Vašo Ekscelenco, da razglasite to v celi deželi in izrečete dalmatinskemu prebivalstvu mojo zahvalo za zvestobo za cesarja in državo, ki se potrjuje s strani Vaših deželanov na bojišču tako sijajno.
Zanesljivo pride sedaj	g
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. •
K100 velja sedaj samo $14.80, K 50 samo $7.55
s poštnino vred«
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	Mew York, IV. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
s
\
glasilo k. s. k. jbdnote.

Francoski spisal Paul Bourgst.—
Poslovenil A. K.
KANDIDAT.
Peter Montbrun je vendarle zapustil tekmovalno poljtično zborovanje. Vsaj lepaki po zidovih so tako naznanjali. Vršilo se je v največji dvorani, kar jih je bilo v mestu O. Ta dvorana je nekdaj služila uradnikom, ki so bili na' stanjeni v starem hotelu iz dobe Ludovika XIII. Ta stavba še nosi ime dvornika, ki jo je dal sezidati in čigar grb še sedaj krasi glavna vrata. Takoj bo umljivo, zakaj pripovedovalec, oziroma ste-nograf tega poročila ne označi natančneje niti tega poslopja, niti starega mesta, ki je vendar biser mnogih drugih politično znanih mest. Ob dolgih, dandanes zapuščenih cestah se vrstč sijajne fasade, visoka ojkna, balkoni, ki slone na Atlantih; stene pa obdajajo povsod stoletna drevesa, ki pričajo o imenitnem okusu starih svetovalcev, ki so znali tako združevati deželo in mesto po nasvetu Horaca, uradnega pesnika onijj, ki jih je Paskal porogljivo nazi-val "razvajence".
Hiša, v kateri se je vršilo pri* četkom omenjeno zborovanje, je bila prirejena deloma za stanovanja, deloma za gostilno. Glavna dvorana služi za ženitovanja in za bankete in, če je treba, tudi za shode, kakoršen jo je ravno ta večer napolnil s hrupom, kričanjem in tepežem. Eden izmed dveh poslancev, ki sta zastopala mesto O. v zbornici, je pred nekaj tedni umrl. Lepaki, celo po drevoredih prilepljeni, so pričali o borbi za njegovega naslednika. Tudi ime Montbruna se je svetilo spodaj med mnogimi drugimi. Bil je tudi kandidat. V takem krutem boju je bil, .je več kot dovolj pričala divjost, s katero so na več krajih trgali liste, na katerih je bil tiskan njegov program. Moral je imeti precej poguma, da je kljuboval jezi radikalnih meščanov, in da se je pogumno nazval "konservativca" brez kakega drugega dostavka. Toda ta večer ga je pa pogum skoro zapustil, ko je odhajal z zborovanja. Zanašaje se na izjavo svojega tekmeca, mladega advokata skrajne levice, ki mu je zagotovil svobodo besede, je bil prišel na zborovališče. Pristaši njegovega nasprotnika mu pa niti deset besedi niso dovolili izprego^ »riti; tudi toliko ne, da bi bil vsaj odgovoril na silno zlobne in globoko žaljive napade. Predsednik, ki je bil poslanec drugega volivnega mestnega okraja, je bil sokriv te sleparije. Celo uro je Montbrun kljuboval in ni zapustil odra ter vsak hip uporabil, da je izustil beseda "Gospoda!", ki pa jo je koj zatopilo glasno krohotanje. Pred seboj ni videl drugega kakor režeče se obraze, stisnjena usta in božjastne geste. Za njim pri mizi je pa uganjal burke predsednik s svojimi prisedniki, katerih eden je že pisal pristransko zavito poročilo o zborovanju za časnike svoje baze. Utrujen po brezuspešni borbi je Peter čutil sam, da ga zapušča hladnokrvnost. Po vstal je za hip podoben svojim zasme-hovalcem, vpil je nanje ter jim kazal pesti, po običaju obupnih demagogov, jim topot po pravici res zaklical:
"Pijani sužnji! Vi ste le pijani sužnji. Niste vredni svobode!"
In odtegnil se je pestem rok, med katerimi je bilo tudi nekaj njegovih braniteljev ter je zapustil dvorano. Bežal je pred nečednim prizorom z gnevom, ka-koršnega je že toliko drugih kandidatov občutilo, ko se jim je odkrila podivjana ljudska duša.-Ločivši se od domače družine, od vojašnice ali od cerkve, kjer vlada stroga disciplina, uda se hitro ljudska množica neumnostim ali surovostim! Dodobra spo-znavši zastrupljeno ozračje, se je ozlovoljeni kandidat prerinil na cesto skozi stranska vrata. Zavil je na tisto pot proti ^ svojemu domu, kjer si je bil sveet, da bo varen, kuhal je svojo jezo in si jo hladil, sedaj glasno, sedaj bolj^ tihi govoreč:
"Oh, divje zverine! Divje zverine! ... In kaki ničvredneži so njih voditelji! Kako se je smejal ta Lartail," tako se je imenoval njegov tekmec, "in kako se je režal ta Brillaut!". tako se je zval poslanec-predsednik. "Pa naj
mi reče kdo, da se ne smem nad njimi maščevati! — Ne! — Ne! bom se! — Lartail bo izvoljen čez dvanajst dni . . . Zakaj sem torej poslušal poštene ljudi, ki so mi prišli zatrjevat, da imam jaz s svojim imenom in spominom na svojega očeta nekaj upanja. .Ce bi ne bilo strahopetno odtegniti se sedaj v krizi, ki vlada v deželi kako bi se rad in mirno vrnil k svojim knjigam! . . . Počasi! V poldrugem tednu me volivci lahko zopet pokličejo. Vsekako bom kakih dvatisoč glasov vendarle odtegnil tem lopovom . . . Pa kaki suroveži so to! In to naj bodo potomci Francozov, ki so zidali mesta, kakor je to-le."
Tako govoreč se je oziral Peter Montbrun okrog sebe. Polagoma se mu je vračal mir v dušo. Rojen v tem mestu in po materini strani v sorodu s starimi poznatimi meščanskimi družinami, je Že v zgodnji mladosti jel čislati zgodovino svojega kraja. Njegov oče je bjl zdravnik in mu je zapustil premoženja, da bi bil lahko brez dela živel. Peter se je lahko popolnoma svobodno udal svojemu veselju do zgodovine. V tridesetem letu svoje starosti je pisal nekemu svojemu rojaku, ministru nekdanje vlade, znamenito nagrajeno monografijo. Tudi zgodovina njegove pokrajine je bila v delu, in en del, ki je izšel v neki znani pariški reviji, je dosegel lep uspeh. Peter je bil na tem, da postane velik mož mesta O. Ta rastoči njegov ugled je bil nekaterim veljakom v mestu povod, da so mu ponudili kandidaturo, ki je na hrupnem shodu tega večera povzročilo mučne dogodke ter je bila mlademu zgodovinarju tembolj bridka, ker je bil vnet za stare čase. Bilo je preveliko nasprotje med nravno nizkoto, ki so jo volivci ravnokar pokazali pred slikami preteklega časa, ki jih je vzbujalo staro veliko mesto, dremajoče v rajskem miru. Montbrun je videl na pragu teh zaprtih vrat nekdanje svetovalce z onimi potezami, ki so izražale tako popoln francoski značaj, kakor ga je znal zadeti samo narodni slikar Filip iz Champaigne. Te podobe, energične in jasne, dražest-ne in zmerne, ki se je v.njih človek kazal mirnega in razumnega, so se kaj lepo strinjale z arhitek-tonično lepimi in trdno zidanimi poslopji. Mladi mož si je predstavljal v teh plemenitih meščanih nekdanjo domovino, to čudovito Francijo sedemnajstega stoletja, ko je narodna moč počasi in krepko krožila od kmetske do kraljeve družine, in bila tako lepo razdeljena po stoletnih običajih! Odtod je izviralo zdravje vse socialne celote kljub vsem pomanjkljivostim, ki so pa, dejal bi, nujne; toda organizem je bil zdrav in metal je iz sebe nesnago ter se sproti čistil.
In vnovič so vzbudile te misli v Montbrunovem srcu zaničevanje do teh propalic, s katerimi bi se bil ravnokar skoro nečastno stepel.
"Bedaki in zlobneži iz leta . . 89. so torej podrli veličastno stavbo naših starih navad! Toda kamni teh hiš pa kličejo, da taka velika dežela ne more ostati igrača navadnih in malovrednih ko-varjev, ki jih vzdržuje neveden in surov narod!... Kdo bo maščeval, ne tega ali onega ali mene, ki so z njim grdo ravnali, marveč prednike, ki so to deželo vstvarili? Ti ljudje so jih zatajili. Onečaščuje-jo jih . . . Kdo se bo nad njimi maščeval v blagor domovine? . ."
(Nadaljevanje sledi.)
AMERIŠKE VESTI.
Srečen berač.
Webb City, Mo. 6. decembra. Bivšega 631etnega ubožnega pastorja Z. R. Cotton je zadela zadnje dni velika in nepričakovana sreča. V Richmond Ark. je umrl pred 14 dnevi edini njegov brat, ki mu je zapustil $650.000 gotovine in za $1,500.000 vrednega zemljišča.
Z. R. Cotton je že 22 let slep in popolnoma brez denarnih sredstev. Dosedaj se je preživljal z miloščino, ali beračenjem po cestah. Sedaj, na stare dni mu pa ne bode potreba nič več prosjačiti okoli.
Nemški poslanik t stiski.
Washington, D. C. 6. decembra. Nemški poslanik grof Bernstorff se je mudil danes osebno v uradu državnega tajnika Lansinga, kjer je naprosil našo vlado, da naj mu pojasni, čemu se je izdalo ukaz, da morata oba nemška vojaška atašeja Boy Ed in von Papen zapustiti Zedinjene države? Oba sta bila namreč v zvezi, ali zapletena v a-fero bivšega avstrijskega poslanika Dr. Dumbe.
Kakor se sodi, ne bode dala naša vlada nikakih natančnih vzrokov o odpoklicu teh diplomatičniH nemških uradnikov. Namignilo se bo le Nemčiji, da sta Boy Ed in von Papen tukaj nezaželjeni osebi. — Tudi glede avstrijskega generalnega konzula v New Yorku, Aleksander von itfuberja so se pričele v justičnem oddelku obširne preiskave. Njemu se pripisuje, da je bil vodja znanih pangerman-skih zarotnikov, ki so skušali škodovati ameriški trgovini pri izvozu blaga v evropske države. Najbrž bode moral iti tudi ta generalni konzul v svojo domovino.
Gradba velikih nasipov.
Wheeling, W. Va. 6. decembra. Vladni inženirji, ki gradijo ob reki Ohio od Pittsburgha do Belleville, W. Va. velike nasipe proti povodnji zatrjujejo, da bode to delo končano do 1. septembra 1. 1916. Dosedaj je dovršenih že 12, 8 nasipov bo pa potreba še zgraditi. Skupna dolžina teh obrežni u nasipov bode znašala 201 miljo.
Otvoritev Edisonove navtične šole.
Orange, N. J. 6. decembra. Znani mojster elektrike, Thomas A. Edison je otvoril tukaj posebno navtično šolo, v kateri se bo poučevalo častnike in moštvo podgorskih čolnov o tehniki in elektriki. Podučevanje vodi Edison
sam.
Dva brata zgorela.
Pana, HI. 6. decembra. V hiši družine Jolly je nastal tukaj ogenj ki jo je docela upepelil. Razen 17 letnega John Jolly in njegovega 21 let starega brata, so se vsi preostali člani te družine pravočasno rešili, navedena dva brata sta pa zgorela
Vstoličenje generala Carranza.
Montery, Mehika, 6. decembra.
V	glavnem mestu države Mehike se delajo že sedaj velike predpriprave za slavnosten uhod in vstoličenje novega predsednika, generala Venestiano Carranza, ki se i-ma vršiti začetkom novega leta.
V	to svrho se bo postavilo pred glavnim mestnim vhodom velike slavoloke in druge ornamente.
Nove najdbe lugaste soli.
Washington, D. G. 6. decembra. Državni geologični urad poroča, da so našli v okraju Unite, Utah velike sklade alunita, ki vsebuje lugasto sol (potash.) Sedaj se bo skušalo pridobivati ta mineralni izdelek tukaj, namesto istega uvažati iz Nemčije; na ta način si bodo Zedinjene države prihranile več miljonov dolarjev na leto.
Za obrambo našega obrežja.
Boston, Mass., 6. decembra. Prvo zračno obrežno patruljsko postajo se bode v kratkem ustanovilo ob Casco obrežju blizu Port-landa, Me. Vlada Zedinjenih-držav je že naročila pri nek: tvrdki en hydro aeroplan najnovejšega sistema ki bode opravljal poizvedovalno službo ob iztočnem atlantskem obrežju.
S tem orjaškim hydro aeropla-nom, ki bode preletel 60 milj na uro 2000 čevljev visoko v zraku se bode lahko že 50 milj v razdalji opazilo sovražno bojno ladjo. Lahko bode tudi mogoče isto z zračnimi bombami ustaviti. Hydro aeroplan bo tudi Zvezan z vsenri obrežnimi trdnjavami potom brezžičnega brzojava, kar bo za varnostno obrambo našega obrežja velikega pomena. Slične hydro aeroplane se bode postavilo tudi v službo na južnem, ter na pacifiškem obrežju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tajnik društva št. 63, Cleveland, Ohio.
— Vaše uradno naznanilo glede Vaše glavne letne seje, dne 12. decembra t. L je došlo prepozno semkaj. List je bil tedaj že v tisku. Čemu niste pisma oddali tedaj, ko ste ga spisali? Sobratski pozdrav!
Po bolezni.
Nedavno smo prejeli sledeče pismo: Kakor vam znano, sem vas vprašala, kje bi zamogla dobiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ravno tedaj je pa dobil Mr. J. Hrabak nekaj istega in sedaj ga kupujem od njega. To vino/je v resnici zelo dobro zdravilo. Ker sem trpela hude bolečine v želodcu, sem dvomila, če bom mogla kedaj sploh še hoditi? Dasiravno sem bila tedaj tako slaba kakor kako novorojeno dete, me je to vino do cela okrepčalo. Mrs. Agnes Dobias, . Maynard, Ohio." V slabostih po hudih boleznih je bilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno kot najboljši pripomoček z velikim u-spehom. To vino odvrača težave v trebuhu ter drži črevesje čisto in v redu. Pri boleznih, v zvezi z zapeko, ali pri telesni slabosti se morate vedno zanesti na ta zdravilni izdelek. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago. 111. i •
Ako rabite kako zdravilo za drgnenje po telesu vsled revmatičnih ali živčnih bolesti, pri oteklinah, pri izpahkih in slabosti v kitah, izberite si Trinerjev Liniment. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.	(Advert.)
ZAHVALA.
Podpisana si štejem v dolžnost, da se v mojem injenu kakor tudi v imenu moje družine javno zahvalim, vsem onim, ki so nam ska-zali pomoč in sočutje, v bridkih dneh in strašni nezgodi, ko smo na tako nepričakovano krut način zgubili našega blagega soproga in skrbnega očeta,
Frank Hočevar-ja.
Prisrčno zahvalo izrekam društvu sv. Barbare štev. 23 K. S. K. J., ki je blagemu pokojniku kot svojem članu priredilo krasen pogreb in mu darovalo lep venec v zadnje slovo; ravno tako se zahvaljujem vsem ostalim slovenskim društvom, rojakom In rojakinjam, ki so spremili nepozabnega rajnkega do groba. Bog Vam vsem povrni, kar ste nam storili dobrega v najžalostnejših dnevih našega življenja.
Dragega nam pokojnika priporočamo v molitev in t)lag spomin. Iskreno se zahvaljujem tudi slavni K. S. K,lJednoti, ki mi je tako hitro (v treh tednih) izplačala u-smrtnino $1000.00 za pokojnim soprogom. Toplo priporočam K. S. K. J. vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki, da pristopijo pod njeno okrilje, ki tako samaritan-sko pomaga svojim, težko prizadetim varovancem. V nesreči se še le prav spozna, koliko je vredna, naša slavna K. S. K. J. in njena društva.
Bridgeport, Ohio dne 29. novembra 1915.
Žalujoča soproga: Ana Hočevar, John Hočevar sin; Mary, Ana, I-vana, Štefanija, omožena Spelič hčere Frank Spelič, zet.
V MIRNEM ČASU.
Na Trinerjevem stenskem koledarju za 1. 1916 je videti krasno sliko o bogastvu narave in prospe-ritete v mirnem času. Dalje kako se po suhem in po vodi pošilja na svetovni trg zemeljske pridelke in konečno, kako veselje navdaja svet v mirnem času.
Ako želite en tak koledar, pošljite 10 centov v poštnih znamkah na:
Mr Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave, Chicago, HI.
(Adv. No 48 — 50.) .
DVA SALUNA se oddasta v najem
z novim letom, in sicer na voglu Jackson in Indiana Sts., ter na 209 Indiana Str. v Jolietu, 111. Obe gostilni sta samo en blok od slovenske cerkve in poznane v tej naselbini za najstarejše in najboljše.
Vprašajte osebno pred 1. decembrom po 6 uri zvečer pri
Jos. Stnkel, 209 Indiana St.
Joliet, H.
IDEALNA LEGA ZA SLOVENSKO NASELBINO.
Potreba je le malo kapitala. — Lahki pogoji.
Zemljišče, katero lastuje Baldwin County Colonization družba, se nahaja v južnoiztočnem vogalu Baldwin okraja (County) v Alabami ob mehikanskem zalivu. Ta svet se prostira na planoti, ki je dobro z odtočnimi jarki preskrbljena. Zemljišče je tu zelo rodovitno, peščeno ilovičasto, vsled česar se isto lahko obdeluje. Pitna voda je tu zdrava, mehka in kristalna. V bližini se nahaja več kia-jev z znanimi trgovišči. Istotako so tukaj že cerkve, šole, trgovine, mlekarna, telefon, organizacije farmarjev in socialno življenje,— vse se nahaja že tukaj. Vaše pridelke, kakor: koruzo, oves, mrvo, bombaž, irski in sladak krompir, sladkorni trs, vse vrste sadja in in vretne zelenjadi, živino, prašiče in kurjad, lahko pošiljate po železnici ali po vodi v razna severna mesta. Iste lahko tudi peljete sami z vozom v Pensacolo, mesto z 30.000 prebivalci, ter stvari ondi prodate. Vrnete se lahko nazaj še isti dan. Tu raste vse, kar,se potrebuje za udobno vsakdanje življenje, tako da se lahko ta kraj imenuje "Ameriški raj". Na zahtevo Vam dopošljem radevolje cirkularje in knjižice z opisom te naselbine in Vam dajem na pisme-isa vprašanja potrebna pojasnila.
MATH CESAR, 1900 West 22. Street,
(Adv)	Chicago, 111.
SLOVENCI .POZOR!
Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si svoj dom v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Imamo še naprodaj par hiš, ki morajo biti prodane pred zimo, zaradi tega, ker so gospodarji teh hiš že kupili, ali pa nameravajo kupiti v drugi okolici Sedaj je torej Čas kupiti te hiše za gotovino ali na tako nizke obroke, skoraj kakor bi plačevali rent, in Vas zagotavljamo, da bo-dete zadovoljni, ako kupite od nas. Lahko vprašate druge, ki so že od nas kupili hiše, če so zadovoljni ali ne?
'Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela, pregledujemo vse gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše posestvo proti ognju. Vsak nasvet je brezplačen.
Slovencem se priporoča, Frank Kosmach z Emil A. Basener.
2116 W. 22nd Street, Chicago, 111.
Telephone Canal 2138.
PETER CUUG
JA> VJVI JVOTA.H 1245 So. Santa Fe Avenue,
PmUo, Colo '
Izdeluje vsakovrstne pravove ljavne listine, spadajoče v note sko stroko za Združene države n staro domovino.
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916. Izšlo je Sestero knjig in sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka it. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske Večernlce, 69 zv.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-nika.
En iztis knjig po pošti stane $1.50 za naročnike v Pittsburgu, Cleveland«] in Chicagu pa samo $1.30 ker v teb mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo j eden dolar.
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402, New York Cltj, N. Y.
(11.10—12.29. 15.)
Barbara Stajdohar
807 Chicago St., Joliet, m. (blizu slovenske cerkve)
se priporoča Slovenkam in Hrvaticam za izdelovanje kit. Iste delam iz česanih ali izpadlih las. Dalje izdelujem iz las ženske in moške verižice za ure, prstane razne cvetlice in druge okraske, primerne za božična darila. Rojaki, podpirajte rojakinjo! (Adv. 11. 17. 15. — 2.17. 1B.)
Dr. Martin J, \\
Slovenski zdravnik
PfcpMM-Siirieea
Vrhovni zdravnik K. S. K. j.
900 N. Chicago St
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad craven slov. cerkve, / #
Uradne ure: 10—12; 2—4;
Chicago telefon: 4295.
I	Dom 2192 L.
Frank Petkovšek
720 Maxket Street WAUKEOAK. ILLZVOia
Zastopnik raznih paro brodnik At^ Pošilja denarje v stare domovine is » pravlja notarske posle.
Be toplo priporoča Bloves kegaa in okolieL
v Ve
TEL.: CANAL 6027.	* 1
PRVA SLOVENSKO-HRVATSU
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY
iS!a W. 22nd St.. Chicago. Ill
Pozor gospodinje! Ako rabite ari gospodinjstvu sveže mleko, doki« sladko, ali kislo smetano, (Ci ali okusno, doma narejeno m (Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prodajem mleko, ki je pasterib-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno pr» skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; tors} garantiram ali jamčim, da je naravse. Mleko take vrste je posebno pripon-čati otrokom refeneem.
Mleko razvažam po hišah točno vsak dan o pravem časa.
Za obilna naročila m toplo pripore-čam:
rHAAJC CHILL.
ilmnlHWUrtb
Tatafon: «7 E.
LOUIS M. PTAK
oblastv. potrjeni
POGREBNIM
210 St. M ar K* Strici
PERU. ILL.
•
Se toplo priporoča roiakom Slovene® v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, UL, za oskrbo pogrebov. Jaz son rodoa Ceh in sem edini pogrebnik v tem kršil ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulsnbl voz, ter kočije za razne prilike: porok*
krst i je, itd. ČUai podpira*« {feMl
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupno na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani is pripomogel do Vaših pravic. Ts' odvetnik ie prijatelj delaveev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije
United Mine WorK*r4 of America.
District 12.
Osobito se priporoča delavce* v odškodninskih tožbah. Njegov naslov je?
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILDfNC
Springfield,