P« (talna fltiani r joIotIdL II, izdaja. Cena Din l*tr Izhaja vsak dan cjutraj rarven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2'—: mesečina naroSnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo f Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 tn 30-71 Jugcskmn Rokoplao« o• vraSam« Oglasi po tarifi ln dogovora O p ra ra v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-G& Podružnica v Maribora, Alefc-Bandrova cesta St 24, teL 29-G0. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. Jek. raS.i LluMlana 1H62L St. 144 Ljubljana, petek, dne 26. junija 1931 Leto II. §i#t Dr. Djurič Djordje, naš novi finančni minister, do sedaj poslanik v Londonu. Minister š vrl juga na Bledu Beograd, 25. junija. AA. S snočnjim brzim vlakom ob 10.50 je odpotoval s svojo gospo na Bled minister brez listnice dr. Stanko Svrljuga. Tam ostane nekoliko dni, nato pa odpotuje na odmor v inozemstvo. Nov kancelar kraljevih redov Beograd, 25. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta razvezan dolžnosti kancelarja kraljevih redov Dušan Stefanovič, divizijski general v pokoju, za kancelarja kraljevih redov pa je postavljen Dragoljub Jereinid, brigadni general V pokoju. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta odlikovan z redom Sv. Save I. stopnje Dragoljub Jeretnič. brigadni general v pokoju. Italijanska industrijska misija v Rusiji Rim, 25. junija, n. Italijanska industrijska misija, ki je sedaj v sovjetski Rusiji, je poselila Moskvo in Nižji Novgorod, sedaj pa odpotuje v Leningrad. Kakor javljajo fašistični listi, so sovjetska oblastva prisrčno sprejela italijanske industrijce. Danes javljajo, da je bil za bivanja te misije v Moskvi izdelan sporazumno z zastopniki sovjetske vlade obširen program za vzajemno trgovinsko in industrijsko sodelovanje. Sklenjeno je bilo, da se bo vršila širša konferenca med italijanskimi indu-strijci in zastopniki sovjetskih gospodarskih organizacij. V službenih krogih trdijo, da bo sovjetska vlada predlagala italijanskim indu-etrijcem, naj se italijansko-sovjetska pogodba o naročilih, ki je bila nedavno tega zaključena v Rimu, razširi v toliko, da sc sovjetska naročila v Italiji zvišajo za 200,000.000 rubljev. Na drugi strani pa bi Italija kompenzirala ta naročila z nakupom ruskih kmetijskih pridelkov in pa petroleja. Ni še ugotovljeno, ali je resnična vest, da so pri tej priliki italijanski industrijci vodili s svojetsko vlado pogajanja' o vprašanju svobodnega sovjetskega pasu, ki naj bi se ustanovil v tržaški luki. Pred rešitvijo uradniškega vprašanja v Avstriji Dunaj, 25. junija, d. Danes opoldne sta se »vezni kancelar dr. Buresch in finančni minister dr. Redlich sestala v parlamentu z zastopniki velenemcev in s strokovnimi referenti na razgovor, da bi se odstranile težkoče v zadevi uradniških predlog. V teku konference je vlada predložila nov posredovalni predlog, ki meri v glavnem na to, da se namesto dosedanjega načrta znižanja plač uvede enkratno črtanje pri decembrskih nagradah uradnikov. To skrčenje decembrskih nagrad naj bi se stopnjevalo po tem, ali je uradnik samec, ali je oženjen brez otrok, ali pa oženjen z otroki. Znižanje renumeracij bi znašalo od 20% navzdol do 10%. Po daljšem razpravljanju je bil ta kompromisni predlog v načrtu sprejet. S tem so odstranjene težave, o katerih so včeraj in predvčerajšnjim pisali razni listi in jih označevali kot znamenje za bližnjo krizo nove vlade dr. Burescha. Novi predlogi bodo v smislu današnjih razgovorov že v bližnjih dneh predloženi parlamentu. Hkratu bo stari načrt po željah velenemcev umaknjen. Gombos sit politike Bratislava, 25. junija, n. Tukajšnji »Reggek javlja, da je madjarski vojni minister Gombos razočaran in da se namerava popolnoma umakniti iz političnega življenja. Pri volilni agitaciji je uvidel, da je vojska in sploh oborožena sila popolnoma za Bethlena, ne pa zanj. Optimizem v Ameriki po odgovoru Francije Ameriški zakladni tajnik v Parizu - Sestanek francoskih in nemških državnikov se bo vršil - Italija za enoten nastop s Francijo in Belgijo Pariz, 25. junija. AA. Minister za zunanje zadeve Briand je sprejel v posebni av-dijenci nemškega poslanika Hoescha, a katerim je imel dolg razgovor. Po časopisnih vesteh je odgovor francoske vlade na Hoovrov predlog zelo kratek in obsega samo 4 daktilografirane strani. V odgovoru se poudarja duh francoske koncilijantnosti. Francija želi, da ostanejo določbe Youngo-vega načrta v veljavi, pripravljena pa je izročiti brezpogojne anuitete reparacijskih plačil banki za mednarodna plačila, ki jih ta naj da v lastni odgovornosti kot posojila. Stališče Belgije Bruselj, 25. junija. AA. Vanderveld je v parlamentu odgovoril na Hoovrov predlog. Dejal je, da se Belgija ne more odreči privilegiranemu položaju, ki ji je bil priznan t pogledu odškodnine za nesrečo, ki jo je pretrpela. Hymans se je pridružil Vander-veldu ter naglasil potrebo, da se predlagani moratorij dobro prouči, preden se da odgovor. Stimson zadovoljen s položajem London, 25. junija. AA. Iz Washingtona poročajo, da bo ameriška zvezna banka skupno z angleško francosko in mednarodno banko dovolila Nemčiji zasilni kredit, ki naj ji omogoči izpolnitev obveznosti, ki zapadejo ta mesec. Ameriški zakladni tajnik Mellon, ki se mudi trenutno v Angliji, je odpotoval davi v Pariz, kjer bo razpravljal 8 francosko vlado o položaju. Pravijo, da ameriški državni tajnik .Stimson zelo optimistično gleda na sedanji položaj. Dejal je, da bi bil zločin, ako bi se Hoovrov načrt izjalovil. Današnja borza je bila zaradi bolj optimističnega razpoloženja glede usode Hoovrovega predloga precej čvrsta. Angleški in nemški vrednostni papirji so precej narasli. Dasi vsebina francoskega odgovora Wa-shingtonu ni še popolnoma znana, menijo, da je Francija pristala na Hoovrovo akcijo pod pogojem, da ostane Youngov načrt ne-izpremenjen. O tej zadevi bo razpravljal ameriški zakladni tajnik Mellon v Parizu. Sestanek med francoskimi in nemškimi državniki Pariz, 25. junija. AA. Poročajo, da se bo sestanek med francoskimi in nemškimi državniki, ki ga je predlagal Briiniug, vršil v kratkem. Objavili so uradni komunike, da je ministrski predsednik Laval obvestil nemško vlado, da bo z veseljem pozdravil poset kancelarja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa v Parizu. Komunike ne navaja datuma za poset nemških ministrov. Vendar menijo, da se bo to kmalu zgodilo, najbrže že prihodnji teden. Nekateri listi pa pravijo, da nemška ministra ne bosta posetila Pariza pred koncem julija. Poučeni krogi menijo, da bodo določili definitivni datum poseta nemških ministrov šele po zunanjepolitični debati v francoski zbornici, ki bo v petek. Anglija sprejme žrtve London, 25. junija. Izjava zakladnega ministra Snovvdena na včerajšnji seji spodnje zbornice, da se Anglija pridružuje Hoovrovemu predlogu, je napravila tudi na opozicijonalne kroge dober vtis, dasi bi Anglija zaradi moratorija izgubila v tem letu 7 milijonov funtov sterlingov, ki bi pali v breme angleških davkoplačevalcev. Snowden je poudaril, da bi bila to velika žrtev za Anglijo. Vendar bi bila bolj kot upravičena, ako bi pomogla svetu do blagostanja. Stališče Italije Rim, 25. junija. Kakor javljajo službeno, je italijanska vlada stopila v zvezo s francosko in belgijsko vlado, da skupaj prouče Hooverjev predlog o moratoriju in se o njem definitivno odločijo. Značilno je, da se je to zgodilo ob istem času, ko je fašistični tisk obsojal stališče Francije napram ameriškemu predlogu o moratoriju in napovedoval, da ostane Francija osamljena ter da bo Amerika odbila eventuelne francoske protipredloge. Francoska vlada pa je med tem dala utemeljen odgovor Ameriki. Francoski poslanik v Washingtonu Claudel je sporočil ameriški vladi, da Francija v načelu sprejema Hooverjev predlog. Neposredno nato pa je predsednik italijanske vlade dal brzojavili nalog italijanskemu poslaniku v Washingtonu De Martiniju, naj ameriški vladi sporoči, da tudi Italija v principu sprejema Hooverjev predlog. Besedilo Mussolinijevega odgovora Ameriki slove: »Proučil sem predlog predsednika Hooverja o enoletni ustavitvi plačil vojnih dolgov in reparacij. Ta predlog nalaga Italiji znatne žrtve. Toda po zrelem premišljevanju sem se odločil, da ga v načelu odkrito sprejmem. Nameravam pa naknadno podati o tem svoje pripombe ameriški vladi, kako naj bi se ta predlog na pravičen in praktičen način lahko izvedel, kar je bil gotovo tudi namen predsednika Hooverja. Nadejam se, da bo inicijativa predsednika Hooverja, katere velik moralni pomen je italijanski narod popolnoma razumel, odprta pot k boljšemu in koristnejšemu sodelovanju med narodi, ki je tem potrebnejše, ker se morajo v tem času obvladati splošne težave in ker se je treba pripraviti na prihodnjo razorožitveno konferenco. Fašistični tisk prinaša ta Mussolinijev odgovor in poudarja, da je Italija s tem, da je pristala na ameriški predlog, vnovič dokazala svojo iskrenost in lojalnost. »Tribuna opozarja, da je bilo treba takoj odgovoriti na ameriško ponudbo, ker bi moral moratorij začeti funkcijonirati že 1. julija t. 1. Zaradi tega ni mogoče niti misliti na sklicanje konference prizadetih držav, ki pa bi sicer utegnila saino škoditi stvari. Jasno je, da predloga o moratoriju ne smemo smatrati samo za začasen ukrep; kajti po tem činu se ne bo mogoče vrniti na staro. Zato bo t#služilo kot izhodna točka za novo ureditev mednarodnih odnošajev. »Giornale d’ Italiac naglasa, da bo Italija s tem, da sprejme ameriški predlog, trpela žrtve, ki se ne dajo meriti z žrtvami, katere trpe druge države zmagovalke. Imeti je treba pred očmi dejstvo, da je Italija pri sklepanju mirovnih pogodb ostala ob strani. Ona ni dobila kolonijalnili kompenzacij. Poleg tega pa se je Italija prostovoljno odrekla reparacijam, ki bi jih morale plačati siromašne države, kakor so: Avstrija, Madjarska, Bolgarija in Turčija. Italija ne štedi z žrtvami, da bi se v praksi izvedlo mednarodno sodelovanje. Zato je v načelu sprejela ameriški predlog o moratoriju ne da bi pri tem računila, koliko s tem izgubi ali pridobi. Potrebno je, končuje »Giornale d’ Italia«, da se ozračje mednarodnega zaupanja ne pooblači, da bi se čim preje mogla vzpostaviti solidarnost na svetu. Zadoščenje v vatikanskih krogih Rim, 25. junija, n. Vatikanski »Osserva-tore Romano« pozdravlja Hooverjev predlog o moratoriju in naglasa pri tem, da temu predlogu, naj se presoja karkoli, nihče ne more odrekati genijalnosti. Kakor je Lindbergh nenadoma preletel Ocean, tako je tudi ta akt prišel nepričakovano. Medtem ko se je tenma noč že spuščala na ves svet, ki preživlja težko gospodarsko krizo, izgleda, da ta akt napoveduje skorajšnjo zoro novega dne. Četudi bi se vse nade, ki jih stavljaino v ta čin Amerika, ne izpolnile, vendar je to važno dejstvo, ki bo brez dvoma okrepilo medsebojno zaupanje svetu. Trg. pogodba med Češkoslovaško in Jugoslavijo Pogodba sprejeta v odboru za zunanjo politiko — Poročevalec g. šeba o jugoslovanski zvestobi Praga, 25. junija 1. V odboru za zunanjo politiko je bila včeraj izglasovana trgovinska pogodba z Jugoslavijo. Poročeva- lec je bil bivši poslanik v Beogradu g. Šeba, ki je naglasil, da je ob priliki nedavnih razprav o nemško-avstrijski carinski zvezi Jugoslavija imela priložnost dokazati svojo zvestobo. Jugoslaviji je Nemčija ponudila izvoz velike količine žita v olajšanje težkega stanja kmetijstva. Jugoslavija pa je to možnost odklonila, ker ni hotela ogrožati svoje politične neodvisnosti. G. Šeba je dalje naglasil, da se bo ob priliki nove ureditve uvoza žitaric nudila možnost, da se Jugoslaviji, Romuniji in Madjarski, ki so močne kupovalke češkoslovaških industrijskih proizvodov, zagoto- vi prednostni postopek pred prekooceanskimi državami. Drugi govornik, socialnodemokratski poslanik Mašek, je med drugim dejal, da je treba krilatici »zvestoba za zvestobo« dodati: »blago za blago«. Spor med Vatikanom in fašizmom Odgovor rimske vlade na noto sv. stolice — Italija vztraja na svojem dosedanjem stališču Rim, 25. junija. AA. Včeraj je grof De Vecchi, italijanski poslanik pri Vatikanu, izročil kardinalu državnemu podtajniku noto italijanske vlade. V noti izjavlja italijanska vlada, da vodi strogo preiskavo, da se ugotovi kdo je krivec radi žalitev papeža in oškodovanja papeževe palače. Italijanska vlada se istočasno pritožuje proti eksteritorijalnim sodiščem, kjer so bili sestanki, na katerih se je sklepalo o protifašističnem delovanju. Italijanska vlada izraža prepričanje, da smatra tudi Vatikan za svojo dolžnost nadzirati te zgradbe, ker se ne more dopustiti, da bi bila njihova eksteritorijalnost naperjena proti državi. Glede §§ 43. in 44. sporazuma smatra italijanska vlada, da je treba priti glede njihovega tolmačenja do soglasja. Društev kakor Marijine kongregacije, ki imajo popolnoma nabožen pomen, ne bo italijanska vlada zabranila. Ukrepi proti katoliški akciji pa bodo ostali tudi še nadalje v veljavi v zmislu italijanskih zakonov. Vendar italijanska vlada želi, da se vsa vprašanja uredijo sporazumno. Rim, 25. junija. AA. Italijanska vlada je včeraj odgovorila na zadnjo vatikansko noto. Po sprejemu note je papež izjavil romarjem, da ni nekaj v redu in da upa v božjo pomoč. Italjanska nota je sestavljena v zelo koncilijantnem in v spoštljivem tonu. Vendar ne kaže niti najmanjšega znaka, da bi italijanska vlada opustila svoje dosedanje stališče. Politične prilike na Romunskem Vlada pripravlja zakon o razpustu občinskih svetov - Komunistična zarota v Temešvaru Bukarešta, 25. junija, n. Vlada bo na sedanjem zasedanja parlamenta predložila nove zakonske predloge, med drugimi zakonski načrt o cestah, o prisilni poravnavi, o vseučiliškem pouku, o reviziji zakona o upravi in zakon, s katerim se razpuščajo občinska zastopstva in se daje pooblastilo notranjemu ministru, da postavi občinske beležnike. Tomešvar, 25. junija, n. Tukaj so odkrili veliko komunistično zarolo. Komunisti so že 8. junija ponoči nalepili po mestu plakate, ki sa bili naperjeni proti dinastiji. Uvedena je bila takoj preiskava, ki se je sedaj uspešno končala. Zaprli so 4 voditelje organizacije, pri katerih so našli mnogo kompromitujočega materijala in mnogo denarja. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 25. junija, d. Pričakovati je hladnejšo vreme z nevihtami, posebno na zapadu, zlasti pa na jugu. Pczdravljcni ? Narod govori, kadar vzhaja njegov čas. Nikdar ne govori zaman, njegove besede so iskrene in značajne, kajti narod piše sam svojo zgbdovino. Naš narod je spregovoril takrat, ko je črnožolti orel izdahnil svojo propalo dušo. Rojaki-bratje, tudi vi, naši najbližji, vi, ki ste naši ožji domovini nudili toliko materijelriih žrtev, ki ste skupno z vso našo domovino bojevali boj v odločilnih dneh naše usode in zanesli besedo svobode med viteški ameriški narod, prihajate danes k nam, da se prepričate in vidite, kako mi, vaši sobratje, čuvamo krvavo zasluženo svobodo. Pozdravljeni v našem domu, ki je tudi vaš dom! Oglejte si te naše skrbi, prepričajte se o ljubavi in slogi, ki spaja tri brate po krvi! Pot, po kateri smo hodili in katera nas vodi naravnost, je prosta. To pot nam je kazal in usmerjal naš in vaš vodnik — jugoslovanski kralj Aleksander. V njegovih rokah je svoboda čista in neomadeževana. Vse, kar boste videli in kar vam bo pokazala ožja domovina, je po vaših pojmovanjih skromno, vendar ne pozabite, bratje, da je to naše, da so to žulji naših rok, vam in nam v ponos. Bodite kot lastniki v svojem domu, navžijte se našega duha, naše lepote in naše ljubezni do vas in do naše rodne grude! Osvežite vse one domorodne vezi, ki nas spajajo in povejte onim, ki so v zmoti in pozabljajo na svoj rod, da je usoda domovine v junaških rokah. Živeli in dobrodošli! Nova šolska ladja naše mornarice Lacija, ki se bo imenovala »Jadran«, je bila včeraj skupščena v Hamburgu v morje DejaniLo pomoč našim izseljencem Ni dala domovina svojim izseljencem niti kruha, a kljub temu so skoraj vsi ostali zvesti domovini in svojemu narodu: A ne samo to! Čeprav sami v najtežjih prilikah, ko so si morali z največjim naporom vseh sil in tudi s tveganjem življenja ustvarjati svojo eksistenco, so vendarle še imeli časa, da so delali za svojo domovino in ji v osvobodilni vojni naravnost vzorno priskočili na pomoč. Ne-venljive so zasluge, ki so si jih pridobili naši izseljenci iz Severne in Južne Amerike za našo svobodo in že samo zaradi teh zaslug bodo naši izseljenci vedno deležni naše ljubezni. Iz vsega srca in z vso ljubeznijo zato tudi kliče vsa Slovenija svojim najdražjim gostom, svojim vrlim izseljencem svoj najiskrenejši pozdrav. Živeli nam naši ljudje, najdražje med dragimi! Ni pa zadosti, da pokažemo svojim izseljencem svojo ljubezen samo z besedami, temveč treba je to ljubezen podkrepili z dejanji. Ko smo živeli še nesvobodne dni, smo se še mogli izgovarjati, da smo bili sami tako revni, da izseljencem nismo mogli pomagati. Takrat je bilo še nekako opravičljivo, da smo sprejemali samo težko zaslužene dolarje naših izseljencev, a da sami nismo nič storili in žrtvovali za nje. Danes pa smo svobodni in izgovor iz neprostih dni ne velja več, danes moramo in tudi moremo dejansko pomagati svojim izseljencem. Zlasti pa onim najbednejšim, ki jih je sila razmer pognala v Južno Ameriko in ki jih je gospodarska kriza pritisnila tako, da se že z zadnjimi silami bore za golo življenje. Vsem tem moramo dokazati, da ni domovina pozabila na nje, temveč da so del velike jugoslovanske družine, v katero emejo z vso pravico zaupati. Naša dolžnost je zato, da smo izseljencem na vseh poljih v pomoč: na gospodarskem prav tako ko na kulturnem in socijalnem. Sedanja vlada gen. Petra Zivkoviča je to svojo voljo že dokazala, ko je vrnila izseljencem denar, ki so ga izgubili vsled poloma neke naše banke, in s tem prevzela večmilijonsko žrtev za naše izseljence. Sedaj je potrebno, da tudi jugoslovanska javnost dokaže z dejanji enako zanimanje in ljubezen za izseljence. In na kulturnem polju more takoj vsak Jugoslovan storiti mnogo za naše izseljence. Ali ta pomoč bi se morala vršiti sistematično in po gotovem načrtu, ker le tako bo tudi v polni meri učinkovita. Obenem pa se mora vršiti tako, da se naša mladina popolnoma vzgoji in usposobi za kulturno delo v korist naših izseljencev. Vse to bi se najbolje doseglo na ta način, da bi vsako večje mesto v Jugoslaviji prevzelo skrb za eno jugoslovansko naselbino v tujini. Kakor je imel za časa svetovne vojne vsak zavezniški polk svojega »strička«, ki je skrbel za kulturno življenje, v polku, tako bi morala imeti tudi vsaka jugoslovanska naselbina svojega »Strička«, ki bi oskrboval naselbino z vsem, kar je potrebno za njeno kulturno življenje. Naše prestolice bi seveda prevzele največje naselbine in pri tem tudi upoštevale, iz katerega kraja je največ izseljencev. V tej naselbini bi mesto, ki bi bilo določeno za »strička« ali »patrona« naselbine, ustanovilo knjižnice in .čitalnice, podpiralo liste izseljencev, jim pošiljajo spisana predavanja, opremljena tudi s skioptičnimi slikami, skrbelo nadalje za šolstvo in za soci-jalno pomoč vsem izseljencem. Zlasti na socijalnem in šolskem polju bi bilo potrebno najintenzivnejše delo, ker smo drugače v najresnejši nevarnosti, da se nam druga generacija izseljencev narodnostno izgubi. Za večje akcije pa bi se dogovori- lo več mest skupno, da bi bilo mogoče zbrati večja sredstva. Na ta način bi ustvarili najživahnejši kontakt med izseljenci in domovino, prišlo bi do osebnih vezi, ki so vedno najmočnejše in najtrdnejše. Poleg tega pa bi se na ta način silno uspešno pritegnila mladina k delu za izseljence. Tako bi n. pr. mogel vsak letnik abiturijenlov dokazati svojo narodno zavednost s tem, da bi ustanovil v Ameriki eno knjižnico. Samo malo dobre volje je treba in takoj bi mogla biti la misel uresničena. Življenje samo pa bi prineslo še tako polno ugodnih prilik za udejstvovanje, da bi mladina tudi z veseljem sodelovala pri tem delu. Samo mimogrede bodi omenjeno, da bi samo filatelistične možnosti mogle marsikoga za vedno navezati na delo za izseljence. Polno možnosti je, da delamo za naše izseljeniške naselbine, da postanejo te prave Beograd, 25. junija. AA. Današnji slavnosti, ki bo v Hamburgu o priliki spuščanja v morje nove šolske ladje naše kraljevske mornarice, ki ji jo je Jadranska straža poklonila, bo prisostvoval z odobritvijo Nj. Vel. kralja viceadmiral Stankovič, ki je tja odpotoval. Prava proslava bo pa šele tedaj, ko ta ponosna ladja, dokaz ljubezni vsega našega naroda, pride v naše vode. Nj. Vel. kralj je dovolil, da se ladja imenuje »Jadran«. K današnji proslavi je beograjska Jadranska straža Dunaj, 25. junija, d. Ukinitev nemškega dijaškega reda o ustavnem sodišču, ki je, kakor znano, narodno socijalistično »nemško dijaštvo« povzdignil v vladajočo organizacijo na dunajskih visokih šolah, je že predvčerajšnjim dovedla do velikih izgredov na dunajskih visokih šolah, pri čemer so mnogo socijalističnih in židovskih dijakov krvavo pretepli. Včeraj so narodno-socijalistični dijaki nadaljevali s kaljenjem miru. Proti polnoči so izgredi dosegli višek, ko so narodni socijalisti r nekega zborovanja odšli proti vseučilišču in v njegovi okolici napadli nekatere kavarne. Policija je šele z velikim trudom mogla napraviti red. Danes dopoldne so se demonstracije ponovile, pri čemer so narodno-socijalistični Ljubljanska »Grafika« pri poslaniku Andjelinoviču Dunaj, 25. junija, d. Deputacija ljubljanskega pevskega odseka »Grafike«, ki se, kakor znano, na povratku iz Češkoslovaške mudi na Dunaju, se je predstavila jugoslovanskemu poslaniku Andjelinoviču kot prvemu zastopniku kraljevine Jugoslavije na Dunaju. Minister je povabil nato vse navzoče člane »Grafike« k sebi. Z njimi so prišli tudi 4 člani dunajske »Freie Tipographia«. »Grafika« je zapela več slovenskih pesmi, ki so žele odobravanje. Drago Kosem je nato poročal ministru o uspehih »Grafike« na Češkoslovaškem in o tamošnjem bratskem sprejemu ter se končno ministru zahvalil za sprejem. Tudi minister se je zahvalil, nakar se je lepa prireditev z neko hrvatsko pesmijo zaključila. Vlada za kraje, ki so trpeli od toče Beograd, 25. junija AA. Ker je te dni vladalo v nekaterih naših krajih težko neurje in so nevihte napravile veliko škodo, je zahteval minister za kmetijstvo od vseh referentov, naj mu predložijo poročila o povzročeni škodi. Minister se je pobrigal za odobritev izrednih kreditov za nujno podporo oškodovanim krajem. V krajih, kjer je to potrebno, se bo dajala prebivalstvu tudi prebrana, v drugih krajih pa podpora v semenu uničenih kultur. Proslava obletnice Solferina in Kustoce Mantova, 25. junija. AA. Tu je bila velika proslava v spomin na bitko pri Solferinu leta 1859. Prisostvoval je državni podtajnik pri ministrstvu za vojeko Manoresi, ki je v svojem govoru poudaril, da sta bili leta 1859. in 1915. Francija in Italija veliki prijateljici. V Veroni je bila spominska svečanost v spomin bitke pri Kustoci 24. junija 1866. jugoslovanska kolonije. Neoprostljivo grešimo proti sebi in lastnemu narodu, če teh možnosti docela ne izkoristimo. A nič drugega ni treba, ko da jim dokažemo vso svojo veliko ljubezen z dejansko pomočjo. Z obljubo dejanske pomoči pozdravimo zato tudi naše izseljence in potem bo naš pozdrav tudi pomemben in pričetek tesnejših vezi med izseljenci in domovino. Zato pa še enkrat: Dejansko pomoč izseljencem! poslala N j. Vel. kralju ta-le brzojav: »Danes, na dan spuščanja v morje šolske ladje, ki jo poklanja v dar kraljevski mornarici ljubezen članstva Jadranske straže in vse države do kralja in domovine, tolmači izvršni odbor Jadranske straže v Beogradu želje članstva in vsega naroda ter najvdaneje pozdravlja junaškega vladarja, v katerem vidi največjega tvorca domovine, in se nadeja, da bo ladja dostojna naše suhozemske vojske v srečo kralja in Jugoslavije.« dijaki nadlegovali celo trgovce v okolici vseučilišča in tudi v notranjem mestu, posebno na KSintnerstrasse. Policija je morala večkrat posredovali in se ji je končno posrečilo vzpostaviti red. Zaradi teh nemirov je odšlo dane odposlanstvo trgovcev iz notranjega mesta k notranjemu ministru Winklerju in zahtevalo daicko-sežnih varnostnih ukrepov, ki jih je minister tudi obljubil. Z izgredi se je bavila tudi izraelitska 'verska občina, ki j • sklenila oster protest proti temu, da akademska oblastva trpe take demonstracije na vseučiliških tleh. Izraelitska verska občina poziva državno oblast, naj ščiti varnost židovskih dijakov, kjerkoli je ta ogrožena, in naj zatre te kulturne države nevredne izgrede z vsemi sredstvi, ki jih ima. Položaj Narodne banke Beograd, 25. junija. 1. Po službeni objavi Narodne banke je bilo njeno stanje 22. junija takole: Aktiva: kovinska podlaga v kovanem zlatu, srebru in tujem denarju v vlogah v inozemstvu in v raznih valutah: 207,589 tisoč dinarjev, v primeri s stanjem prejšnjega tedna za 12.361 tisoč več; posojila na menice in na vrednostne papirje: 1.479.255 tisoč dinarjev, t. j. za 15.357 tisoč dinarjev več kakor prejšnji teden. Saldo raznih računov: 398.962 tisoč, torej za 6.423 tisoč dinarjev manj kakor prejšnji teden. Skupaj znašajo aktiva: 8,245.035 tisoč dinarjev. — Pasiva: Bankovci v tečaju: 4,518.565 tisoč dinarjev; t. j. za 96.949 tisoč manj kakor prejšnji teden; državne terjatve po raznih računih: 256.090 tisoč dinarjev, t. j. za 211.713 tisoč dinarjev več; razne obveznosti pro žirovnih računih in po raznih računih so znižane za 93.468 tisoč dinarjev. Madjari računajo s spremembami v čsl. vladi Budimpešta, 25. junija, n. Danes dopoldne bi se bila imela v Ženevi začeti trgovinska pogajanja med Madjarsko in Češkoslovaško. Češke delegacije pa ni bilo v Ženevo, ker je mogoče, da se na Češkoslovaškem izpremeni vlada. Jzgleda, da bi tam namesto dosedanje koalicijske vlade imela priti uradniška vlada. Obsodba italijanskih rokovnjačev Rim, 25. junija. AA. V razpravi proti sicilijanski tajni organizaciji »Mafiji« je bilo obsojenih 1‘2 obtožencev na dosmrtno ječo, 37 drugih obtožencev pa na 107 let ječe. Proces je trajal eno leto. 100 milijonov dolarjev za Nemčijo London, 25. junija, d. Angleška banka, francoska banka in reparacijska banka v Baslu so z veljavnostjo od danes sklenile, da dajo nemški državni banki do 16. julija t. 1. na razpolago kredit v višini 100 milijonov dolarjev. V enem dnevu iz Londona v Varšavo in nazaj London, 25. junija. AA. Kapetana Neville Stark in Chaplin sta včeraj postavila s poštnim angleškim letalom nov rekord. Preletela sta progo iz Londona do Varšave in nazaj v enem dnevu. Pot meri 2200 milj. Zastopnik prometnega ministra Beograd, 25. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve postavljen za zastopnika ministra za promet Nikola Precca, minister brez listnice, ker bo bival minister za promet ing. Lazar Radivojevič nekaj časa v inozemstvu. Imenovanja in premestitve Beograd, 25. junija. AA. S sklepom ministra za promet so v soglasju s predsednikom ministrskega sveta prestavljeni k mestni terenski sekciji v Ljubljani ing. Rafael Eržen, pristav direkcije v .Ljubljani, Miroslav Urbanec, tehnični uradnik 8. skupine 35. terenske sekcije, Miroslav Cehner, tehnični uradnik 8. skupine 3. terenske sekcije, Josipina Rogi, arhivska uradnica 35. terenske sekcije v Celju, Alojzij Furlan, in Anton Kavčič, tehnična uradnika 9. skupine ter Silvester Kavčič in Miroslav Crkvcn, tehnična uradnika 10. skupine terenske sekcije v Ljubljani; k 3. sekciji v Ljubljani Milan Le-nasi, tehnični uradnik 8. skupine 35. terenske sekcije v Celju, Josip Puntič, praktični - tehnični uradnik 9. skupine 35. terenske sekcije; k 10. sekciji v Maribor ing. Stanislav Podboj, uradniški pripravnik; k 11. sekciji v Vinkovce Ludvik Turk, praktični tehnični uradnik 9. skupine 9. sekcije v Mariboru. Beograd, 25. junija. AA. S sklepom predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve je postavljen za pisarja 8. skupine pri predstojništvu mestne policije v MariboruCi-ril Bevc, dozdaj v 9. skupini, za nadzornika policijskih agentov v 9. skupini v Ljubljani pa Janko Gosič. Beograd, 25. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve premeščen po potrebi službe za sres. načelnika 7. skup. v Metliki Fran Žmigavčič, dozdaj višji pristav iste skupine v Črnomlju, za banskega svetnika pri kr. banski upravi dravske banovine pa je postavljen v 4-1 Leon Graseli, dr. Marko Ipavec, dr. Bronislav Fischer dozdaj v 4-II, v 4-II dr. Leo Bogataj dozdaj v 5, za politično-uprav-nega tajnika v 5. skupini Fran Mramor, dozdaj v 6. skupini, za pomožnega političnoupravnega tajnika v 6. skupini Ivo Metlič, dozdaj v 7., za sreskega načelnica v mestu sedanje službe v 4-11 v Slovenjgradcu Friderih Viher, dozdaj v 5. skupini, v 5. skupini v Radovljici dr. Ivan Vidmar, v Krškem dr. Janko šiško, v Ljutomeru dr. Alojzij Trstenjak, v Kočevju Adalbert Pla-cer, v Gornjem gradu Matko Kandič, za sreskega podnačelnika v mestu dosedanjega službovanja v 5. skupini v Brežicah Fran Maršič, dozdaj v 6. skupini, v Ljubljani Mirko Brezigar, v Kočevju dr. Tino Suša, na Prevaljah Ivan Milač, v Mariboru desni breg dr. Ivan Vrehar, v Kranju dr. Ivan Zobec, v Šmarju pri Jelšah Anton Svetnik, za politično-upravnega tajnika v 5. skupini pri sreski izpostavi v Škofji Loki Fran Levičnlk, v Mariboru levi breg Fran Vov-šek, v Mariboru desni breg dr. Ivan Potočnik, za sreskega podnačelnika v 6. skupini v Logatcu Ivan Bavdek, v Krškem dr. Josip Tomšič, v Slovenjgradcu Leopold Ajlck, za političnoupravnega tajnika 6. skupine v Dolnji Lendavi Jakob Počkaj, v Celju Ivan Forčcsin, za političnega komisarja 6. skupine pri sedanjem predstojništvu mestne policije v Mariboru Stanko Kon, za političnega komisarja 7. skupine pri železniški policiji v Mariboru Stevo Krajnovič, za višjega nadzornika policijskih agentov 7. skupine v Ljubljani Silvan Pečenko, za višjega nadzornika pol*'” ' straže v 7. skupini v Ljubljani Dragotin Gril. Odredba o izdajanju tapij in o prisegi Beograd, 25. junija. A A. Minister za pravosodje je na osnovi zakona o izdajanju tapij izdal pravilnik kot uredbo o načinu izdajanja tapij. Beograd, 25. junija. A A. Na osnovi čl. 1. zakona o prisegah je izdal minister za pravosodje uredbo o tekslu prisege v resoru ministrstva pravde. Kongres slovanskih botanikov Varšava, 25. junija. AA. Tu je bil svečano otvorjen kongres slovanskih botanikov. Sodelujejo botaniki iz Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Poljske. Skupščina dunavsko-savsko-jadranske železniške družbe Dunaj, 25. junija, d. Dunavsko-savsko-jadranska železniška družba je imela danes pod predsedstvom predsednika dr. Falla svojo 82. glavno skupščino, na kateri je bil odobren računski zaključek za leto 1930. Na skupščini je bilo sklenejno, da se poslovni prebitek v višini 399.000 zlatih frankov porabi tako, da se 19.000 zlatih frankov dene v rezervni sklad, 379.500 zlatih frankov pa v sklad za amortizacijo kapitala. Dividenda se še ne bo izplačevala. Funk-cijonarji družbe pa so obetali v svojih poročilih, da se bo dividenda lahko kmalu delila. Aretacija dveh angleških duhovnikov v Zadru Louilon, 25 junija, o. Veliki angleški list »Evening World«, ki izhaja v Bristolu, javlja v svoji zadnji številki to-le: G. Samer, vikar crkve ev. Jerneja v Bristolu, in njegov sin, vikar cerkve v Newmarku, potujeta po Dalmaciji. Ko sta prišla v Zader, staro prestolnico Dalmacije, so ju policijska oblastva osumničila samo zato, ker sta imela s seboj fotografske aparate. Ko sta vprašala, zakaj so jih prijeli, jima niso hoteli nič odgovoriti. Na policiji sta oslala celo uro. Tam so jih natančno zasliševali, zakaj nosita fotografske aparate v garnizijskem mestu. Ko sta pokazala svoja dovoljenja, so ju izpustili. G. Samer in njegov sin potujela po Dalmaciji, kjer vršita znanstvena preiskovanja in fotografirata stare krščanske bazilike v tem delu Evrope. Ti kraji so turistom še deloma neznani. Izgredi dunajskega nar.-soc. dijaštva Nasilja nad socialisti, Židi in trgovci — Notranji minister Winkler napoveduje stroge varnostne ukrepe France Grafenauer iz Ziljske doline v Ljubljani Njegovo posvetilo beli Ljubljani — Med nami ostane nekaj dni Ljubljana, 25. junija. Z vlakom ob 12-27 je prispel danes v Ljubljano voditelj koroških Slovencev, bivši narodni poslanec, France Grafenauer, čigar 70-letnico smo praznovali nedavno v Ljubljani. Slovesnosti se Grafenauer žal ni mogel udeležiti, ker je nenadoma zbolel. Zato je zdaj prišel k nam za nekaj dni, da pogleda belo Ljubljano in svoje številne stare znance in prijatelje. Na kolodvoru so Grafenauerja pozdravili predsednik Kluba koroških Slovencev g. dr. Fellacher, tajnik g. Fran Urši?, g. Primoži}' Ludvig s hčerko, g. Martinjak Simon, g. Tone Miiller in gospa dr. Špornova ter novinarji. Poslanec Grafenauer je prisrčno pozdravil svoje znance, nakar je odšel v spremstvu vseh v hotel Štrukelj, kjer je obedoval. Ob tej priliki je obujal 9voje spomine v razgovoru z našim urednikom, kateremu je izjavil, da zahtevamo samo to, kar je naše, ko je pogovor nanesel na naše brate na Koroškem. Pripovedoval je, kako je živel kot pregnanec interniran med vojno v Miillersdorfu. Starček je med pogovorom vzplamtel, oči so se mu zaiskrile, ko je pripovedoval o borbah naših Korošcev za svobodo. Tedaj se mu prav nič ni poznalo, da ima že sedem križev. Kakor mladenič je z zamahi in jedernatimi, klenemi besedami bruhal besede za našo stvar. Pa tedaj bi ga morali videti, ko je obsojal tiste, ki se nemškutarskega duha še pri nas ne morejo otresti in na skrivaj hrepene po onih starih hlapčevskih časih! M. Z. Vi'! sit * 1 /l-SA ?J /i . -> —____.. , * /L-f istrr/s *i *** . c/r0 '-Hit /^- ''HO, * -d’’* 'A« ■/-c') s* /&>!/<# _ ' < J X / — f s' ¥ ¥ s ***$**} <*nt> *r(ct 'A& l6 t iv v« /t- {v-irjt/r>^_ sttmif-rj Vi Grafenauer — častni član kluba koroških Slovencev Ljubljana, 25. junija. Nocoj se je v unionski restavraciji vršil sestanek prijateljev bivšega koroškega poslanca g. Grafenauerja, ki se ga je udeležil slavljenec sam. Pevski zbor kluba koroških Slovencev je zapel več koroških narodnih pesmi, nato pa je imel predsednik kluba g. dr. Fellacher daljši govor, v katerem je najprisrčnejše pozdravil g. Grafenauerja v sredi njegovih prijateljev. Povedal je, da je klub koroških Slovencev izvolil g. Grafenauerja za častnega čla- na. Nato je izročil slavljencu skromen narodni dar. Gosp. Grafenauer se je dr. Fellacherju in vsem svojim številnim prijateljem zahvalil za Čestitke k jubileju in o priliki proslave jubileja. G. Grafenauer se je uato v svojem govoru spominjal nekdanjih dni. Njegova izvajanja so napravila na vse globok vtis. Govoril je še prof. dr. Rožič, ki je povedal mnogo zanimivega iz življenja skupno z Grafenauerjem. Prosil je slavljenca, naj nadaljuje svoje spomine. Prijateljski sestanek je trajal pozno v noč. Smrtna nesreča na Dravi Mladenič utonil pri preiskušanju novega čolna globoke reke. Ker Matzer ni znal plavati, ga je Dvorak prijel in hotel ž njim k bregu, kar se mu pa ni posrečilo. Reka ju je odnašala vedno dalje, dokler ni pod mostom Dvorak omagal in v smrtni borbi Matzerja izpustil. Nesrečni mladenič je nekaj časa grabil po svojem tovarišu, na to pa je za vedno izginil na dno. Dvorak je plaval dalje in se skušal približati bregu, kar se mu je pa posrečilo šele pri tekstilnih tovarnah v Melju s pomočjo kopalcev in čolnarjev, ki so mu prihiteli na pomoč. Obenem so pričeli iskati tudi Matzerja, toda ves trud je bil zaman. Požrli so ga motni valovi deroče reke in ga odnesli neznanokam. Maribor, 25. junra. Včeraj krog 19-30 sta spravila 26-letni češkoslovaški državljan Josip Dvorak in 20-letni nemški državljan Ivan Matzer, oba zaposlena pri nekem tukajšnjem podjetju kot mizarska pomočnika, na Dravo velik platnen čoln. Vozilo, katero sta izdelovala že od meseca februarja, sta hotela preizkusiti in sta zalo odveslala od Pristana v sredino Drave. Veslala sta prav dobro, nenadoma pa sta se začela zibati, da bi videla, kakšne sunke more njuno novo vozilo prenesti. To pa je bilo za oba usodno, kajti kakšnih 50 metrov nad državnim mostom se je čoln prevrnil in oba, Dvorak in Matzer, sta padla v deroče valove 13-leten deček pogasil gorečo streho Rešil je jedva Slov. Konjice, 24. junija. Pred dvema mescema je kupil sluga okoiiške občine Konjice, g. Podluošek Pavel majhno domačijo na Dobravi pri Konjicah. Hišo si je čedno popravil in v njej uredil stanovanje. Ko je pred dnevi žena g. Podlunšeka s svojim sinom Pavlom okrog 7. ure delala na bližnji njivi, zapazi trinajstletni Pavel, da se dviga gost dim iz strehe njihove hiše. Opozoril je mater nato, ona pa je bila mnenja, da prihaja dim od bližnje opekarne g. Gologranca. Fant je nemudoma stekel domov in na svojo veliko presenečenje zapazil, da gori na podstrešju kup sena, katerega je bilo okoli 100 kg, in ognjeni kupljeno domačijo zublji so se že oprijemali tramovja in lat. Za klice na pomoč je bilo prepozno, zato je deček stekel v naj večji naglici s škafom po vode, ki je bila na srečo ostala zidarjem, ki so nekaj dni poprej popravljali hišo in je začel pridno gasiti goreče seno in tlečo tramovje. Po velikem naporu se mu je posrečilo udušiti poslednjo iskrico. Tako je uspel, da je rešil jedva kupljeno domačijo propasti. Za svojo neustra-šenost in preudarnost si je zaslužil nedvomno vso pohvalo. G. Podlunšek bi pa bil ob nesreči še tem huje prizadet, ker je bila hiša le za malenkostno vsoto zavarovana. Priprave za kongres narodnih strokovnih organizacij Trbovlje, 25. junija. Kongresa se bodo udeležili poleg delegatov iz vseh banovin naše države tudi zastopniki češkoslovaškega, poljskega in bolgarskega narodnega delavstva. Ko se je v prvih mesecih letošnjega leta pričel v rudarskih revirjih živahnejši narodni delavski pokret, je bil še marsikdo v dvomih, da- li bodo možje, ki so v vodstvu tega pokreta, mogli premagati zoperstavljajoče se ovire ter zbrati za narodno idejo dovolj odločnih, sposobnih, požrtvovalnih in delavnih mož, ki bodo jedro tega zdravega narodnega delavskega pokreta. Danes je delo v tem pogledu dovršeno in led v celoti prebit. Jugoslovanska narodna in državna misel je danes v trboveljskem rudarskem revirju na zmagovitem pohodu. Na eni strani Siri naše marljivo Sokolstvo, na drugi strani pa naša Narodno-strokovna zveza rešilno miselnost jugoslovanskega narodnega bratstva med najširšimi plastmi našega delovnega ljudstva, ki uvideva, da je rešeno spon tujega hlapčevanja in da je lahko na svoji rodni zemlji svoj gospod. Upoštevajoč ta sijajen razmah narodne misli med delavstvom največjega industrijskega revirja v državi, je Federacija jugoslovanskih na-cijonalnih delavskih sindikatov v Beogradu sklenila, da se vrši letošnji kongres vseh jugoslovanskih narodnih delavskih strokovnih organizacij 15. in 16. avgusta t. I. v Trbovljah. Izvršni odbor Narodne strokovne zveze je na svoji zadnji seji, katere se je udeležil tudi predsednik tukajšnje podružnice Narodno-strokovne zveze, razpravljal o pripravah, ki naj se izvršijo za la kongres v Trbovljah. Kongres bo v veliki dvorani ge. Forte na Vodah, kjer je tudi sedež Narodno-strokovne sveže. Ta sklep ponovno dokazuje, kako silno je napredoval narodni delavski pokret v trboveljskem revirju in še stalno napreduje, tako da se je sklenilo ustanoviti stalno okrožno tajništvo Narodno-strokovne zveze za vse rudarske revirje. Meddržavni kongres ne bo le velika manifestacija jugoslovanske narodne ideje ter narodnega in državnega edinstva, marveč bo tudi z udeležbo slovanskih delegatov jz bratske Češkoslovaške, Poljske in Bolgarske najizraziteje potrjena bratska vzajemnost med slovanskimi narodi. Slavnostna otvoritev električne cestne železnice na Viču Ljubljančani, pohitite ob tej priliki na gosto-Ijubui Vič Slavnostna otvoritev električne cestne železnice na Viču bo jutri v soboto ob 18. uri s tem-le sporedom: 1. Od 17.—17 30 zbiranje zastopnikov občine, cerkve, meščanske in osnovne šole ter vseh društev na Viču kakor tudi narodnih noš, konjenikov in godbe pred osnovno šolo na Glincah. 2. Točno ob 1730 odhod k sprejemu ljubljanskih gostov na mestno mejo pri mitnici na Tržaški cesti. 3. Ob 18. sprejem gostov. Pozdravni nagovor župana Jurija Petrovčiča, godba, streljanje s topiči. 4. Na to sprevod na čelu konjeniki, godba in narodne noše do konca proge, nakar se vozovi vrnejo pred župno cerkev na Glincah, kjer bo blagoslovitev proge. 5. Po cerkvenem obredu je za povabljene goste zakuska v Sokolskem domu, pri kateri sodelujeta »Pevski krožek« Vič-Glince in godba Sokola I. iz Ljubljane. 6. Od 19.—20. koncert viške godbe pred osnovno šolo. 7. Zvečer razsvetljava in prosta zabava po vseh gostilnah. Po tej slavnosti se bodo vrnili vozovi z narodnimi nošami v Ljubljano povabit Ljubljančane in Ljubljančanke na gostoljubni Vič, kjer je že vse pripravljeno pri vseh gostilničarjih za prijazen in gostoljuben sprejem. Vičani pričakujemo, da nas Ljubljančani v velikem številu obiščejo. — Zupan. Še o posledicah nedeljske toče Kranj, 25. junija. Okolica Kranja v nedeljo ni bila preobčutno prizadeta, vendar je ponekod toča napravila precejšnjo škodo. Največ je trpelo polje med vasmi Visoko, Hoteniavže in Luže. Med grmenjem, tleskanjem ter močnim nalivom je padala dvakrat tudi toča, ob 14. uri in okoli 17. ure. Zlasti je toča pobila rž, ječmen in druge poljske pridelke. Fižol, pesa in krompir se bodo najbrž popravili. Toča je padala med nalivom vsakokrat po četrt ure. Skupna škoda zna-8a nad 50.000 Din. Gradnja planinskega doma na Ljubniku Škofja Loka, 25. junija. Gradnja planinske koče na Ljubniku lepo napreduje. Podružnica SPD v Škofji Loki oddaja tesarska in zidarska dela od 21. t. m. do 28. t. ni. Pogoji so razvidni iz podrobnih načrtov, ki so na vpogled pri predsedniku gradbenega odseka g. Janku Potočniku, trgovcu z usnjem na Mestnem trgu v Škofji Loki. Ob tej prilik! podružnica najvljudneje prosi vse Ločane in Lo-canke križem jugoslovanske zemlje, da se spolnijo poslanih prošenj in vsak, četudi najmanjši dar, čimpreje nakažejo SPD v Škofji Loki. Vkljub vsemu naporu in delu bo materijelne žrtve mogoče zmagati le s skupno voljo! Po *aniisleku mora biti koča v septembru otvor-Jena. Teren za kočo je izbran in si ga je grad-('-ii odbor na mestu že ogledal. Izreden občni zbor novomeškega učiteljskega društva Novo mesto, 25. junija. Izredni občni zbor novomeškega učiteljskega društva UJU se je vršil v sredo dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Udeležba je bila razmeroma prav dobra. V glavnem so razpravljali o likvidaciji sedanjega društva, oziroma o prilagoditvi društvenih pravil in poslovanja §§ 76. in 345. U. Z. Nova pravila so bila sprejeta že na lanski glavni skupščini in so tudi že odobrena od ministrstva za prosveto. Zborovalci so soglasno ustregli novim zahtevam in krstili svoje novo društvo: UJU, sresko učiteljsko društvo novomeškega sreza (za novomeški in trebanjski sodni okraj) v Novem mestu. Dosedanji odbor bo vodil društvene posle še za velike počitnice, v oktobru pa bo sklicana redna letna skupščina z novimi volitvami, ki bodo veljale za tri leta. Ako žužemberškeniu učitelj-skeniu društvu ne bo več dovoljen obstoj, se bosta bratski društvi spet združili ter si jeseni izbrali skupno upravo. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Železniki Pevska prireditev. V nedeljo popoldne je prispel k nam številen pevski zbor škofjeloškega Sokola in je zapel na Košmeljevem vrtu vrsto izbranih in ljubkih narodnih, pa' tudi umetnih pesmi. Sokolske brate je sprejel ob prihodu domači starosta br. Janko Bogataj. Železnikarji so pokazali za pevski izlet bratskega društva kljub deževnemu, skoroda viharnemu vremenu veliko zanimanje in so z vsem občutenjem sledili pestro nanizanim pesmim. Po skoro dveurnem sporedu, ki so ga živo izpopolnjevali komadi škofjeloškega tamburaškega zbora,’ je pozdravil Ločane šolski upravitelj iz Železnikov prosvetar Sokola br. Josip Primožič. S toplimi pevskimi in rodoljubnimi besedami se je zahvalil za Škofjo Loko davčni nadupravitelj br. Adamič. Sokole je imenom trške občine pozdravil njen župan br. Dolenc Karel; s poljudno besedo je odgovarjal notar br. Stevo Šink. Vsi bratje so želeli sokolskemu gibanju, petju in ožjemu spoznavanju čim večjega napredka. Po sporedu se je razvilo med navzočimi prav živahno razpoloženje. Prireditev je nehote postala lepa sokolska manifestacija. Ko je dodal pevski zbor še nekaj pesmi, se je 23-članska skupina bratov Sokolov najprisrčneje poslovila od Železnikov. Vpisovanj^ na šolah Na deški osnovni šoli r Novem mestu bo sklepna šolska maša v soboto ob sedmih v frančiškanski cerkvi. Nato bo v šolski telovad nici velika Vidovdanska proslava z govorom, deklamacijami, telovadnimi in rajalnimi nastopi ter z goslanjem in petjem. Starši in prijatelji mladine so prav vljudno vabljeni. Vpisovanje na državni meščanski šoli v Or možu bo na praznik 29. junija t. 1. od 8, do 12. V prvi razred se sprejmejo oni učenci, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili četrti razrejali so ga v bolnico roškodba je nevarna. Novo mesto Seja mestnega občinskega zastopa je bila sno-či v mestni posvetovalnici s prav zanimivim dnevnim redom. Natančno poročilo o poteku seje bomo objavili v nedeljski šlevilki. Vidovdanska zadušnica. Ker pade Vidov dan kot dan svečanega spomina na preminule bojevnike za vero in domovino na nedeljo, se bo zapovedana zadušnica vršila v kapiteljski cerkvi že v soboto 27. t. m. ob devetih dopoldne. K . tej slavnosti vabi komanda mesta vse gg. rezervne oficirje. Obleka službena. Kdor te nima, naj pride v civilni. Zbirališče pred kapiteljsko cerkvijo točno ob 8_50. >, Kresovi so plamteli na predvečer godu Janeza Krstnika po vseh okoliških hribih. Kol vsako leto, je zažgala tudi letos kmetijska šola na Grmu mogočen kres, pokali so topiči, prasketale so rakete, nekje je zadonelo pelje; bila je prava kresna noč. Maturo so naredili na tukajšnji gimnaziji sle deči osmošolci in osinošolke Golob Mirko, Kna felc Anton, Krall Jože, Polenšek Ivo, Strojin Franc, Trenz Ferdinand, Verbič Miroslav ter Ipavec Kornelija in Strašek Vera. Čestitamo! Med otroci. Igrala sta se šestletni posestnikov sin Tonček Lavrič iz Podlipe iti njegov mali petletni prijatelj. Pa je slednji vzel v ročice koso, ki je bila v bližini prislonjena, ter je • mahnil z njo po tleh, pri tem pa nesrečno za-del Tončka zadaj v levo peto ter mu jo skoro odrezal. Usmiljeni bralje ga bodo ozdravili. Še nekaj nesreč. 53-letni poljski delavec Jože Ančimer je nalagal na voz mrvo, pa ga je vpre-ženi vol podrl na tla ter ga pritisnil v trebuh, da mu je raztrgal obleko in ga občutno ranil. — V »gori« so kopali in zvečer so se vračali fantje domov. Tudi Potočarjev France iz Spodnjih Kamene je bil med njimi. Moral je imeti sovražnika med tovariši, ker eden izmed njih ga je prehitel ter ga iz zasede z vso silo lopnil črez trebuh, da se je fant na mestu zgrudil. — V Brusnicah pa je posestnik Jernej Biček na poti tako nesrečno padel, da si je na ostrem kamnu presekal levo koleno. Vsi trije so v oskrbi kandijske bolnice. Žerjavica mu je šla v čevelj in mož je odnesel precejšnje opekline na desni nogi. Bil je to mladi oglar Rudolf Pintar iz Grčvrha pri Mirni peči. S tovarišem sta prekopavala ogljeno kopo, pa mu je vroča plast zasula nogo ter mu skozi odprtine padla tudi v čevelj. Moral je v bolnišnico. Hrastnik Ponesrečila je v sredo dopoldne najemnica gostilne v rudarskem konzumu ga. Koza Avsenak. Na svoji njivici na Logu je zagledala kačo, baje modrasa, pred katerim je bežala. Padla je in si zlomila nogo. Že z opoldanskim vlakom so jo odpravili v ljubljansko bolnišnico. Dela pri uovi šoli. Tvrdka >Slograd« priprav lja ob rudniški progi najprej zlagališče za ma-terijal, ki bo prihajal po železnici. Takoj se Iki pričelo tudi s kopanjem temelja, saj hočejo spraviti stavbo do jeseni že pod streho. Dvav&ki d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 37 z dne 26. junija 1931 ima sledečo vsebino: Uredba o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev. — Uredba o razporedu zvauičniških in služiteljskih zvanj v resorlu ministrstva za poljedelstvo. — Pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji. — Pravilnik za izvrševanje zakona o urejanju hudournikov z dne 20. februarja 1930. — Popravek k zakonu o carinskih ugodnostih za hotelsko industrijo. — Odločba glede pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani. — Naredba o odobravanju cen za tujske sobe ter pregledovanju sob v letoviščih in zdraviliščih. — Razglas glede plačljivosti nadurnega dela v industrijskih in rudarskih podjetjih. — Popravek k uredbi o skupnem davku na poslovni promet. — Objave glede pobiranja občinskih trošarin v letu 1931. — Izpremembe v slaležu banovinskih uslužbencev v področju Dravske banovine. d Odlikovanje univerzitetnega profesorja dr. Grivea. Univerzitetni profesor dr. Franc Grivec v Ljubljani je bil odlikovan z znakom, katerega mu je poklonilo Društvo ruskega rdečega križa (stara organizacija) za njegove številne zasluge na literarnem, socijalnem in dobrodelnem področju, ki jih neprestano izkazuje bratom Rusom. — Profesor dr. Grivec je povsem uresničil geslo, ki stoji na poklonjenem mu znaku: Ljubi bližnjega kakor samega sebe. d Novi doktorji prava. 27. junija t. 1. ob 11. uri bodo promovirani na univerzi kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani za doktorje prava abeolvirani pravniki Gangl Jakiča iz Ljubljane, Rodman Ernest iz Vipave, Šmajd Albin iz Kranja in Terseglav Alfonz iz Ljubljane, čestitamo 1 d Slovenski Krožek na Dunaju priredi svoj zadnji letošnji izlet v nedeljo 28. t. m. v Stam-mesdorfu, končua postaja tramvaja 331. Zvečer ob 8. povratek v društvene prostore Narodnega doma, kjer se člani vredno poslove ob razstan-ku, ko večina odide na počitnice, na dopuste ali letovišča. Prvi večji sestanek na jesen bo prvo nedeljo v oktobru. Štiri letošnji izleti so bili filmani, enako tirolska slavnost pred Karlovo eerkvijo in izlet jugoslovanskega dijaštva pod okriljem društva jugoslovanskih žena v Bock-keller v Nussdorfu, ki se ga je udeležil tudi poslanik dr. Grga Andjelinovič. To je okrog 800 metrov filma, ki »o ga Krožkarji nekajkrat videli v svojih prostorih. Lahko rečemo, da tako živahnega delovanja ne more pokazati zlepa kako naše društvo v tujini. Za jesen se pripravlja še večje delovanje v društveni slovenski Soli in tauiburaškem zboru. V svojih prostorih ima tudi majhen oder za morebitne dramatske predstave. d Dr. Robert Neubauer — častni član Udru-ienja ruskih vojnih invalidov. Udruženje ruskih vojnih invalidov, ki je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla, je izvolilo g. dr. Roberta Neubauerja, primarija — upravnika zdravilišča Goluik, za svojega častnega člana. Ta izvolitev je čin hvaležnosti ruskih vojnih invalidov, ki so se na ta način oddolžili g. dr. Neubauerju za pomoč in pozornost, ki so jo deležni njih člani v zdravilišču na Golniku. d Poljšakov sanatorij na Dunaju. Primarij Rudolfove bolnišnice na Dunaju dvorni svetnik dr. Funke je na svojem predavanju o zdravljenju raka z mažo našega rojaka g. Alojzija Poljšaka napovedal tudi že — sanatorij za Poljšakovo metodo. Izvedeli smo, da je za tak sanatorij več načrtov. Zanima "se tudi že Amerika in celo sovjetska Rusija. Vsled člankov v »Politiki« je živo zanimanje za Poljšaka tudi v Beogradu. Ali kolikor vemo, je Poljšak sam zavzet v prvi vrsti za vzoren sanatorij na Dunaju, ki bo nekak institut za izobrazbo zdravnikov po tej novi metodi. Denarja je na razpolago za enake institute po vseh evropskih državah. — A. G. d Volna, bombaž, nogavice in pletenino v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidov-ska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in žkrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Slovensko Planinsko Društvo razglaša: 4. ih 5. julija t. 1. priredi mežiška podružnica SPD na Peci veliko slavje na čast sv. Cirilu in Metodu. Obenem se bo proslavila tudi petletnica obstoja podružnice. V soboto 4. julija zvečer se bodo zažgali kresovi in umetni ognji. Pri slavnosti bo sodelovala godba mežiškega rudnika. Naslednje jutro 5. julija ob 9. uri bo pred kočo maša z godbo, po maši koncert pred kočo. Vabimo planince iz vseh delov domovine, da pohite na lepo slavnost na >Peco«, kamor je že sam izlet nadvse lep. Preskrbljeno bo za prenočevanje. Udeleženci naj se prijavijo v pisarni Osrednjega odbora v palači Lj. Kred. banke, IV. nadstropje do 30. t. m. Če bo večje število udeležencev, bo vožnja polovična. — Staničeva koča bo od 25. t. m. odprta in oskrbovana. . d Sadno drevje po znižani ceni. Sadno drevje po znižani ceni bo letos zopet oddajalo Breško načelstvo v Murski Soboti Sadno drevje bo prvovrstne kakovosti primernih sort. Reflek-lanti naj se čimpreje priglasijo pri svoji kmetijski organizaciji. V poštev pri dodelitvi drevesc pridejo samo člani kmetijskih društev. d Pogreša s« od sobote 20. junija zvečer Štefka Vrečer, praktikant,inja v drogeriji San it as '* CeiJja. Stara je 17 let, podolgovatega obraza, črnolasa z e Ion frizuro. Ako bi kdo o njej kaj vedel, naj nemudoma sporoči njenim staršem v Vojniku ali pa v drogeriji Sanita« v Celju, d Vremensko poročilo. Včeraj j« kazal taro- t haii2C>vine meter v Ljubljani 759’5, termometer 202, relativna vlaga 83%, tiho, jasno, dež (8 3 man). V Mariboru je kazal barometer 757-2, termometer 22-8, relativna vlaga 54%, smer vetra W, jasno. Opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 28-9 (14-2), v Mariboru 25 (16-1), v Mostaru 36’8 (23-1), v Zagrebu 30-2 (194), v Beogradu 34-6 (23), v Sarajevu 35-2 (21-1), v Skopi ju 32'3 (19'2), v Kumboru 84-3 (20-1), v Splitu 349 (20-3), na Rabu 34'4 (19-4) in na Visu 845 (20). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Ljubljančani, udeležite se današnjega sprejema ameriških rojakov ob 8.40 na glav. kolodvoru polnoštevilno! Hjubljama. Petek, 26. junija 1931, Virgilij. Pravoslavni: 18. junija, AMlini. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. j * ■ Vidov dan 28. junija se vsako leto praznuje kol spominski dan preminulih borite-ljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan 28. junija na nedeljo in se po liturgičnih predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opraviti requi-eni, bo v zmislu prejetega sklepa jugoslovanskih škofov julija 1919, izdanega v sporazumu z ministrom za vero, obhajala katoliška cerkev proslavo v soboto 27. junija t. 1. V ta namen se bo v ljubljanski stolnici opravil slovesni requiem v soboto 27. t. m. ob 10. uri dopoldne. Svečani pravoslavni obred za vidovdanske junake bo v nedeljo 28. junija ob 10. uri dopoldne v pravoslavni kapeli v vojašnici Vojvode Mišiča. Evangeljska služba božja bo v evangeljski cerkvi isti dan dopoldne. ■ Poslovilni večer prote g. Jankoviča je preložen zaradi nepričakovanih ovir na poznejši čas. ■ Zveza visokošolskih profesorjev v Ljubljani bo imela izreden občni zbor v petek 26. 1. m. ob 18. uri na univerzi v sobi št. 69. Dnevni red: Sprememba pravil po §§ 76 in 345 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. — Predsednik: Dr. Lukman 1. r. ■ Ljubljanski moški zbori se zbero danes ob 3/410. uro pred Delavsko zbornico. Ob 10. uri nastop ob otvoritvi Kongresa. — Uprava Hubadove župe JPS. ■ Svečano odkritje Davorin Jenkove spominske plošče v Cerkljah bo v nedeljo popoldne ob 'A 3. uri. Prvi govori minister Ivan Hribar, za njim pa predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Matični zbor zapoje pod vodstvom ravnatelja M. Poliča tri Jenkove skladbe. Takoj potem bo odkritje spominske plošče Ignacija Borštnika, kjer govori predsednik Udruženja gledaliških igralcev g. prof. Šest. Društva se zbero ob 2. uri na Vavkno-vem vrtu, odkoder odkorakajo v sprevodu do hiše, v kateri je stanoval Davorin Jenko. Pozneje pa k rojstni hiši Ignacija Borštnika. Ljubljančane opozarjamo, da je avtobusna zveza iz Ljubljane v Cerklje točno ob 3/4 na 1 izpred kavarne Evropa. ■ »MOTOH« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Akademiki! Danes ob 18‘17 pride v Ljubljano 23 akademikov-slavistov iz Bratislave pod vodstvom prorektorja g. dr. A. Pražaka in še dveh gg. profesorjev. Kolegi so člaui akademskega društva filozofov »Ljudevita Štura« in slovanskega seminarja na filozofski fakulteti univerze Komenskega v Bratislavi. Naše mesto je — z Bledom — zadnja točka njihovega potovanja po Jugoslaviji, od 10. do 28. t. m. Ljubljanski akademiki se zberemo ob 18. uri na glavnem kolodvoru, da dostojno pozdravimo češkoslovaške tovariše in tovarišice! — Odbor Zveze slušateljev Aleksandrove univerze. ■ Zahvala ruskih emigrantov proti Janko-1 viču. Prota G. Dm. Jankovič je v nedeljo 21. t. m. poslednjič služil sv. mašo v pravoslavni kapelici na Taboru in se nato poslovil od vernikov. Ruski emigranti v Ljubljani se ob odhodu g. prote hvaležno spominjajo njegove požrtvovalnosti v več nego desetletnem pastirskem delovanju. Z izredno nesebičnostjo se je g. prota Jankovič redno odzval na verske potrebe svojih križem Slovenije raztresenih ruskih župljanov, četudi je moral s kovčegom v roki po več ur peš v hribe. Ruski emigranti obžalujejo odhod blagega duhovnika in mu želijo obilo sreče na novem kraju njegovega udejstvovanja. ■ Dve razstavi na tehniški srednji šoli. Na tehniški srednji šoli je bila predvčerajšnjim ©t vor j ena razstava izdelkov grafičnih vajencev Dravske banovine, včeraj pa jubilejna razstava tehniške srednje šole. Ker bosta razstavi le kratek čas odprti in vsebujeta obilico izdelkov, ki kažejo, da imamo izvrsten naraščaj, opozarjamo občinstvo še prav posebno nanji. Vstop je vsakomur prost. ■Tatvina posteljne odeje. Šivilji Angeli Če-mažarjevi d* Svabičeve ulice 4, je bala ukradena iz nezaklenjene drvarnice posteljna odej«, vredna 90 Din. »ta ■m N* državni deški meščanski šoli v Mari boru je vpisovanje učencev v ponedeljek 29. in v torek 30. junija t. 1., vselej od 8. do 12. ure. V prvi razred se lahko vpišejo učenci iz Maribora in okolice, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili četrti razred osnovne šole. Učenci vseh razredov naj se pri vpisovanju izkažejo s poslednjim izpričevaloin. Pripominjamo, da je to glavno vpisovanje in da bodo v septembru le izjemoma sprejeti novi učenci. m Zaključni izpiti na državni trgovski akademiji v Mariboru. Pod predsedstvom ravnatelja Mateja Dolenca so se vršili od 10. do 23. junija zaključni izpiti, h katerim se je prijavilo 29 kandidatov in kandidatinj. Izpit so napravli z odliko: Aučič Milena; s prav dobrini uspehom: Škarabot Franjo, Urbas Erna, Plesničar Marica, Ličen Nada; z dobrim uspehom: Vitez Stanko, Mlaker Karol, Duh Alojzij, Klubička Premislav, Kotnik Helvik, Iloraček Fedor, Černe Drago, Legat Micka, Purkeljc Franjo, Vojnik Marica; z zadostnim uspehom: Korošec Mihael, Lobnik Ivan, Marguč Edvard, Thaler Gabriel, Šinigoj Marija, Radej Vilihald. Pet kandidatov je bilo odklonjenih za eno leto, trije kandidatje pa so bili reprobirani za 3 mesece. m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Diplomski izpiti na državnem ženskem uči teljišču. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca, vpokojenega ravnatelja Jovana Jovanoviča, so se vršili od 1. do 23. t. m. na tukajšnjem državnem ženskem učiteljišču prvi diplomski izpiti, katere so dovršile kandidatinje: Adamič Marija, Auernik Leopoldina, Bajec Ivanka, Bibič Marija, Bobič Verena, Brglez Marijana, Cejan Nada, Ceker Marija, Čede Amalija, Čepe Marija, Čremošnik Marija, Eichkilz Margareta, Faninger Jelisava, Germek Zofija, Grobin Karolina, Grundner Franja, Gustinčič Marija, Heric Tea, Horvat Antonija, Hvalec Jožica, Ipkret Erika, Janežič Zora, Jenčič Valerija, Jenčič Vida, Jug Marija, Kobal Pavla, Krammer Ema, Lah Antonija, Lah Danica; Matoh Terezija, Mažera Friderika, Merkuš Aliče, Nest Ljudmila, Novak Tatjana, Obleščak Zora, Obran Anica, Ornik Franja, Pavlin Pavla, Pinterič Danica, Pipan Mira, Potisk Jožica, Pur-kelc Emilija, Rep Alojzija, Hudež Bronislava, Schwarz Avgusta, Skaza Sighilda, Štebih Franja, Stegu^ Jožica, Štancar Jožica, Šušteršič Justina, Terčak Veronika, Zajec Marija, Zidarič Danica, Zorčič Marija, Žitnik Gabriela in Zoher Avgusta. Štiri kandidatinje so bile reprobirane za 3 mesece. m Pijte original »CHABESO«. 1114 ..iu Učni uspeli na zasebnem ženskem učiteljišču. Na zasebnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je bil dosežen naslednji uspeh: v 5 razredih je bilo 151 učenk, od katerih jih je izdelalo z odliko 20, s prav dobrim uspehom 115, z dobrim uspehom 12, popravni izpit imajo 4, padla ni nobena. Na vadnici je bilo 206 učenk, padlo jih je 14. m Vpisovanje na dekliško meščansko šolo. Na II. drž. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici bo vpisovanje učenk-novink na Vidov dan po maši ter 29. in 30. t. m. od 8. do 12. ure. Celje * Razglas mestnega načelnika. 28. in 29. t. m. se vršijo v Celju velike prireditve viteške organizacije Sokola kraljevine Jugoslavije z župnim zletom. Na Vidov dan 28. t. m. bo ob 10-30 na Glaziji pravoslavni in katoliški obred za padle junake. 29. t. m. obli. bo skozi mesto svečana povorka. Ob 14 30 pa javna telovadba na Gla-ziji. Mestna občina celjska bo prihod številnih odličnih zunanjih gostov počastila z okrasitvijo svojih poslopij z državnimi zastavami ter vabi vse hišne posestnike mesta Celja, da imajo ob navedenih slavnostnih dneh na svojih domovih razobešene državne zastave. — Mestni načelnik dr. Goričan. * Javna seja mestne občinske uprave. Danes popoldne ob 18. se vrši v posvetovalnici na mestnem načelstvu javna seja občinske uprave. * Legitimacije za polovično vožnjo na župni zlet so se razposlale vsem društvom. Legitimacije veljajo za vse udeležence izleta, člane kakor tudi nečlane. Na odhodni postaji kupite cel vozni listek, ki ga dajte potem v Celju v zletni pisarni na Glaziji potrditi. Obrtniški praznik. 19. julija bo celjsko in okoliško obrtništvo praznovalo svoj praznik, ko se bo vršila svečana blagoslovitev in otvoritev Obrtnega doma. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. ban dr. Drago Marušič. * Razstava ženskih ročnih del osnovne šole pri šolskih sestrah bo v nedeljo 28. ter v ponedeljek 29. t. m. * Smrtna kosa. V javni bolnišnici sta 25. t. m. umrla 45 letna Pavline Marija, natakarica v gostilni Janič v Žalcu ter 31 letni Goreč Štefan, delavec v Westnovl tovarni, doma s Sp. Hudinje. V vojaški bolnišnici je 23. t. m. umrl redov Penez Gojko Jovo, star 21 let, doma iz Gustovara pri Mrkonjičgradu. * Državna meščanska šola v Celju. Vpisovanje v vse razrede bo v sredo 1. julija od 8. do 12. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili četrto šolsko leto in nimajo v nobenem predmetu red »slabo. S seboj naj prineeo šolski izkaz ter krstni list. Vsak učenec plača pri vpisovanju 20 Din za zdravstveni fond. * Dodatki k poletnem voznem redu mestnega avtobusa. V Logarsko dolino (do Tillerjeve koče oziroma do Plesnikovega hotela) bo čez poletje vozil celjski mestni avtobus ob nedeljah in praznikih tudi zjutraj z odhodom ob 430 izpred celjskega kolodvora ter iz Logarske doline ob 18'30. S to vožnjo se bo pričelo 28. t. m. ob 4'30 iz Celja in samo pri jutranji vožnji v Logarsko dolino se bodo izdajale za celo progo retume karte za ceno 110 Din z veljavnostjo za isti dan. Dosedanja vsakodnevna popoldanska vožnja v Log. dolino ob 18'16 te Celja in ob 5 45 iz Log. doline ostane neizpremenjen:.. — Celjski dijaki imajo s šolsko lzkaz iico ali sličnim potrdilom do preklica pravico za polovično vožnjo na vseh progah mestnega avtobusa. — Na p-ogi Celje—Rogaška Slatina se uvedejo za vso progo returne karte z« ceno 45Din in s veljavnostjo za lati dan. .................' ii i mn—fr—— Celjsko učiteljsko društvo bo imelo izredni občni zbor v ponedeljek 29. t. m. ob 8'30 v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu je sprememba pravil odnosno likvidacija društva v smislu predpisov zakona o uradnikih. * Ustanovitev treznostnega društva. V sredo zvečer se je v Narodnem domu po uspelem predavanju vršil ustanovni občni zbor treznostnega društva »Jutranja zarja«. Za predsednika je bil Izvoljen g. prof. Lojze Pavlič. * Najdbe. V mestu je bila najdena denarnica iz rjavega usnja z vsebino 150 Din ‘ zlat uhan. Oboje se dobi na policiji. * Nezgoda. Včeraj dopoldne je rešilni avto prepeljal s kolodvora od vlaka, ki pride ob 10. iz Ljubi; e, nekega Povaleja ali Povaveleja Fran-O;, starega 31 let ter d na iz Motnika. Moral je nelJe pasti t .• je dobil ' 'de notranje poškodbe, tako da -ogel povedati, kaj se je 2 njim zgodilo. Prepeljali so ga v javno bolnico. Kranj Povratek amerikanskili rojakov. Rojaki, ki obiščejo staro domovino, se pripeljejo z brzo-vlakom preko Jesenic in pridejo v Kranj danes ob 8. uri zjutraj. Na kolodvoru jih bo pozdravila ^šolska mladina. Tudi ostali meščani se udeležite pozdrava na kolodvoru. Proslava Vidovega dne. Sokolsko društvo v Kranju bo proslavilo Vidov dan z javnim večernim nastopom, ki se bo vršil v soboto ob 20. uri pred Narodnim domom. Po nastopu se bo predvajal v .kinu »Narodni dom« film o vse-sokolskem zletu v Beogradu. • Produkcija Glasbene šole. Glasbena šola priredi s svojimi gojenkami in gojenci ob koncu šolskega leta 1930/31 javno produkcijo, ki se vrši danes v petek 26. junija v gimnazijski telovadnici. Vstopnine ni, vabljeni vsi prijatelji glasbe. ' Golnik Odličen poset. V nedeljo popoldne so prispeli na Golnik direktorji higijenskih zavodov iz cele države pod vodstvom direktorja Higi-jenskega zavoda iz Ljubljane g. dr. Pirca z direktorjem Centralnega higijenskega zavoda iz Beograda g. dr. Ivaničem na čelu. Odlični goslje so si ogledali vse naprave zavoda ter se zelo laskavo izrazili o njegovi ureditvi in naglem napredku. Godovni dan šef-zdravnika g. dr. Roberta Neubauerja. Vsako leto se na večer pred imen-danom gospoda šef-zdravnika zbero vsi pacijen-ti in nameščenci v veliki dvorani zdravilišča, da na priprost, a prisrčen način izkažejo svojo hvaležnost svojemu velikemu dobrotniku in blagemu predstojniku. Tudi letos je bilo tako. Lično okrašena dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Spored, ki je obsegal v glavnem pevske točke, je sijajno uspel, za kar gre zasluga ge. dr. č. Lep je bil (udi pozdravni govor, ki je očrtal v kratkih potezah veliko in zaslužno delo priljubljenega šefa ter končal z željo, da bi mogel g. dr. Neubauer še dolgo delovati v prid pacijeniov zavoda in vse javnosti. Zagorje Nedeljski nogomet. Oh 10. uri je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Hrastnik in SK Zagorje. Zmagali so gostje in dosegli rezultat 1:2 (0:1). Sodil je dobro g. Adamič. Zagorska promenada. Že od soboto dalje uživajo Zagorjani atrakcije cirkusa, ki potuje od vasi do vasi. Nameščen je ob glavni cesti, kjer se v večernih urah hladi vse polno vaščanov. Ti imajo sedaj vsak večer zastonj promenadni koncert, kajti cirkus ima tudi godbo, ki svira in tolče, da je joj! Pa moramo hiti zadovoljni, ko drugega ni! Trbovlje Udeležba Sokola na župnem zletu v Celju. 29. junija t. 1. je za vse člane Sokolskega društva obvezen župni zlet v Celje. Člani, ki imajo kroje, se ga udeleže v krojih, ostali pa z znaki. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri br. Dolinarju ter se naj pravočasno preskrbe. Sokolstvo društvo vabi svoje članstvo, da se udeleži cerkvene proslave Vidovega dne 27. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi v Trbovljah. Udeležba v civilu z znaki. Kresovanje. Po stari navadi so sinoči v čast sv. Janezu Krstniku tudi v naši dolini zažareli številni kresovi. Posebno so se odlikovali Do-brnčani, ki so jih sežgali 5. Največjega pa so sežgali samski fanlje na Gvidi, ki je tudi naj-dalje gorel. Tudi na Kumu so se letos postavili, kajti dolgo v noč je svetlikal močan ogenj v dolino. Skupno se je naštelo sinoči v naši dolini 17 kresov, kar dokazuje, kako globoko so v narodu vkoreninjeni stari narodni običaji. Praznovanje Vidovega dne. Narodni praznik Vidovega dne bo tudi pri nas dostojno proslavljen. V soboto priredi Narodna strokovna zveza v dvrani Korte predavanje o Kosovem. £o predavanju petje in recitacije. Na Vidovdan ob 8. uri v farni cerkvi v Trbovljah zadušnica za kosovskimi junaki. Službe božje se udeleže vsa javna zastopstva, rezervni oficirji in šolska mladina trboveljske šole. Ob 9. uri služba božja, kalere se udeleži šolska mladina vodenske šole. Ob 10. uri v Sokolskem domu proslava za vso šolsko mladino. Proslava se bo pričela s petjem državne himne in drugih narodnih pesmi, ki jih ho odpel mladinski zbor, nato sledi govor o pomenu Vidovega dne za našo narodno svobodo, recitacije iu deklamacije in končno telovadni nastop ženske dece na prostem. Želeti je, da bi se vseh proslav Vidovega dne udeležilo čim več prevalsjva, da s tem dokažemo pieteto do onih velikih kosovskih junakov, ki so v davnini padli za svobodo našo in naših potomcev. Sestanek zaupnikov Narodne strokovne zvezo bo v soboto 27. junija ob 9. uri v dvorani Forte. Razpravljalo se bo o novi kolektivni pogodbi in o novem zaupniškem ustroju organizacije po kolonijah. Vsi kolonijski zaupniki Narodno strokovne zveze naj se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Visok obisk. Danes dopoldne je dospel v Trbovlje v spremstvu gen. direktorja Trboveljske premogokopne družbe g. Skubeca in svojega štabnega načelnika podpolkovnika g. Sokoloviča komandant dravske divizije divizijski general g. Hi*. Ogledal ii je nekatere rudniške naprave, popoldne, je p« odpotoval.