ttiofetas p* ?oitt K W—, U JjuhliaM K JS — • »otltte« , . . M’—, « » • fctittotao . . - 10 —. - . - 0'— w W|5fi((Ul muh 3*50» n « *» ^ vrcdntStvo ta upreta: Kopitar)«« ulica ®. — Telefon 50. NEODVISEN DNEVNIN inseraii: Enostotana petttmta (59 m* Kreto ta *«)» visoka sli *}• prostor) u enkrat po 50 »m- te tfta« In vetkret po 45 »In. — Oh sobotah dvomi ter*. — Poslana: EnosVrtpna petitmta K f-—. — Uhaja »sat dan. iuzemšl «edeJ|e ta praznike, oh S. «rt popoldne. Ententa priznata državo SHS. Posebno poroča!« »Večernemu listu«. Zagreb, 11. februarja. (Izvirno poročilo »Večernemu listu«)- Semkaj je došlo iz Ženeve poročilo, glede katerega doslej Še ni dognano^ aH je oHcielno att ne, ki naznanja, da je ententa formalno priznala državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Amerika pozdravila zedinjenje Jugoslovanov v državo Srbov, Hrvatov In Slovencev. Mele določi mirovna konferenca. > Pariz, 9. feb. (Lj. k, u.) Čehoslovaški tiskovni tirad poročam Ameriški državni tajnik Lanslng je poslal Jugoslovanom noto, v kateri razlaga stališče vlade ZedS-ftjenih držav napram Jugoslovanom. Lan-king opozarja na pripoznanje Jugoslovanov po ameriški vladi it* poudarja, da'še je s premembo srbske vlade v vlado Srb(nr, Hrvatov in Slovencev udejstvila združitev jugoslovanskih narodov, katero pozdravlja vlada Zedinjenih držav. Določitev srbskih mej pa Se mora prepustiti mirovni konferenci. ‘ ■ * Perl*, 9. feb, {LJ.k u,) l>«n. kor: urad poročar Kakor javlja *Tetnps*;|e Lansing naznanil dr.. Trurabiču, da se bo, ofi, delno pripoznalo zedinjenje Jugoslovanov, da se pa mora končnoveljavno ureditev mej prepustiti mirovni konferenci. Sporazum glede črte ŠpiSJe—Radgona - Koroška. Posebno' poročilo »Večernemu listu*- Maribor, 11. feb. Pri pogajanjih med Slovenci in Ncmci s« je snoči do 9, ure zvečer za črto Špilje—Radgona dosegel popoln sporazum v tem zmisiu, da bi jugoslovanska demarkacijska črta tekla nekako ob železnici Špilje—Radgona. Nemška demarkacijska črta bi bila več kilometrov severno, med obema pa bi bil nevtralen pas. Maribor, 11. februarja. Pogajanja za- radi črte Špilje - Lučane - koroška meja so se nadaljevala sinoči od 8, do 9. ure zvečer. Do točke Kapla se je dosegel sporazum, tako da bi Lučane blie še v našem ozemlju. Med šplljami in Ernovžem gre demarkacijska črta ravno v sredi med obema seloma. Od Lučan proti zahodu gre naša demarkacijska črta čez ICaplo in od tam naprej proti koroški meji. Poganjanja se prekinila. ^odaSJevanie razgovorov danes popohidne. Posebno poročilo * Večernemu listu*. Maribor, 11, febr. Glede črto proti koroški meji so zastopniki Slovencev in Nemcev niso mogli zediniti, kor je deželni glavar pl. Kaan zahteval, naj so naša demar- kacijska črta umakne v dravsko dolino, kar so naši zastopniki odklonili. Vsled tega so so pogajanja prekinila in se začno dano« ob 2. url popoldne znova. Cria miru. Snoči so se začela v Mariboru po ga* janja o demarkacijski črti, ki naj se potegne med slovenskim in nemškim ozemljem na Štajerskem, da se prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Pogajanja vodi francoski major Montegu* Slovence zastopajo gene« ral Maister, načelnik njegovega generalnega štaba Ankerst, dr. Žerjav, dr, Lajnšič, dr, Rosina. Pogajanja so se pričela na poziv Francozov; povod tanje so bili brez« umni nemški napadi na Radgoao pred nekaj dbevi. Pogajanja so trajala do 9, ure zvečet^ in se bodo nadaljevala danes ob 2. uri popoldne. Kolikor je mogoče doslej razbrati« se bo na obeh stranen, določila demarkacijska črta, katere niš sme ac jugoslovansko ne nemško vojaštvo prekoračiti Vme* bo nekaj kilometrov širok pa«, kateri bo> zastražen po nemškem orožništvu, ki bot v dotičnih vaseh skrbelo za red in inir, S tisto minuto, ko bo. pogodba podpisana, bodo prenehale vse sovražnosti in se prekličejo vse posledice dosedanjega vojnega stanja, kakor kazni za ubežnike in za tipoma mesta. Da se preprečijo nadaljnji napadi jpo civilnem prebivalstvu, se bo o« demarkacijski črti pobralo vse orožje. Mi ta mirovna pogajanja iskreno pozdravljamo, kakor smo sc Odkrito veselili premirja na Koroškem. Čas je, da minejoi male praske za posamezne vasi in mostove. Ti krajevni boji so bili posledica nerednega stanja, v katerem je bila Ev** ropa po svetovni vojski* in so se pojavljali med Čehi in Poljaki, med Poljaki in Ukrajinci, med Čehi in Madžari, pri nas med Slovenci in Nemci. Ententa je uvidela, da je tako bojevanje nezmiselno, in je poslala v vsa sporna ozemlja svoje komisije, da urede razmere, V inv^ni entente posluje tudi francoska komisij v Mariboru in uspeh njenega dela bomo, kakor upamo, videli v najkrajšem času. Čc se pogajanja ugodno končajo, bomo imeli na severu mir. Odpadla bodo nepotrebna gmotna bremena, štedile se bodo človeške moči, nehalo bo sovraštvo. Ut ih* bo nepotrebni bojni krik, ki je zelo odveč v teh dneh gospodarskih težkoč, obmejne vasi se bodo umirile, tudi tam se bo začelo redno delo. Zato pozdravljamo črto miru* Maribor, 11. febr. Ob koncu ginočne Beje je dež. glavar pl. Kaan omedlel in se zgrudil na tla. Bilo je treba zdravniške pomoči, prodno se je zopet zavedel. PL Pl. Kaan med poganjanji obolel. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Francoski pritisk na Nemčijo. Novi mirovni pogoji. Budimpešta, 10. feb. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslovaškega tiskovnega urada poroča »Az Est« iz Weimarja: Predsednik nemške komisije za premirje Erzberger je prejel (Ovoje diplomatskih not: eno iz Francije, eno iz Anglije. Zlasti francoska nota je sestavljena v posebno ostrem tonu. Njena vsebina se pritajuje. »Az Estovemu« dopisniku se je kljub temu posrečilo izvedeti, da se v tej noti Nemčiji očita, da ni izpolnila premirjevnih pogojev glede oddaje prevoznega materijala in poljedelskih strojev. V isti stvari bo Erzberger dobil tudi ameriško noto. Pod vtisom teh not se je sestal poseben ministrski posvet. Pariz, 10. feb, (Lj. k. u.) Glasom Čehoslovaškega tiskovnega urada kritizirajo Irancoski časopisi zelo ostro Ebertov govor. Pravijo, da se v njem v novih izrazih kaže stari nemški imperializem, ki na ruševinah svoje nekdanje veličine ni izgubil prav nič na oblastnosti, Nemci še vedno Kaan bo je danes odpeljal v Gradec, da poroča o dosedanjih pogajanjih in da pripelje eeboj Ressla, Rintelena in novega vojaškega zastopnika. niso popustili nade, da se bodo rešili posledic vojske. Spričo takega nphovega nastopanja so resni ukrepi, kakor odvzetje orožja, zmanjšanje efektivnega števila armade, zasedba Esena ter železaren na Westfalskem, nujno potrebni, Bern, 10. feb. (Lj. k, u.) Glasom Čehoslovaškega tiskovnega urada je oficielna »Nouvelle Correspondance« izvedela iz Pariza, da določajo novi premirjevni pogoji, da mora Nemčija svojo armado skrčiti na 25 divizij in oddati vso svojo arti-ljerijo. Švicarska brzojavna agentura pa je dodatno izvedela, da je to poostreno zahtevo povzročilo poročilo maršala Focha, po katerem bi mogla nemška armada tekom dveh mescev šteti tri milijone mož, dočim bi mogli aliiranci v isti dobi postaviti samo en milijon 800.000 mož. Nadalje je Foch izrazil žebo, naj ententa zasede Ruhrsko dolino z Essenom. Pra«a, 10. feb. (Lj. k, u.) Glasom Če- i hoslovaškega tiskovnega urada poroča pa- I riški »Echo de Pariš«, da je v zadnji plenarni seji, ko je generalni tajnik pariške konference Dutasta izustil ime »Srbija«, Pašič zaklical: »Ujedinjeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!« S to diskretno popravo je stari minister protestiral proti počasnosti petih velesil, s katero se pomišljajo, priznati ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno samo kraljevino. Potem vprašuje list: »Zakaj in čemu ta počasnost?« Denarni promet s Trstom. Dunaj, 10. februarja. (Lj, k. u.) Čeho-*1ov. tisk. urad poroča: Kakor čujemo, so dunajske banke, ki imajo v Trstu podružnice, prejele odlok državnega urada za finance, da za eksport v Italijo ni nobenih zaprek, čim so izpolnjene vse iz zakona o izbegavanju davka itd. izvirajoče obveznosti. Češka trgovina. London, 10. februara. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk, urada poroča Brzojavna kompanija službeno: Vlada je spo- 1 razumno z aliiranimi in asociiranimi vla- -j dami z ozirom na to, da je Čehoslovakom ! treba pomagati pri vzpostavitvi trgovine z Anglijo, sklenila počenši z 8: februarjem dovoliti trgovino s Čehoslovaško. Trgo- i vinski urad izda v zvezi s tem dovoljenjem posebna trgovska dovolila. Trgovci se opozarjajo, da so transakcije s tvrdkami v Čehoslovaški republiki, ki so posredovalke za tvrdke v Nemčiji, v Nemški Avstriji ali na Ogrskem, na podstavi zakona, ki prepoveduje trgovino 8 sovražniki, nedopustne. Poljska mornarica. Berlin, 10. februarja. (Lj. k, urad.) Glasom Čehoslov. tisk. urada poroča »Ber-liner Tageblatt« iz Berna: Kakor javljajo z zanesljive vojaške strani, se je v Mod-linu ustanovila poljska flotilja na reki Visli. Poveljuje ji neki bivši avstro-ogrski admiral. Moštvo nosi mornariški kroj, na čepicah pa napis: »Poljska mornarica«. Čehi na mirovnem posvetu. Haag, 10. febr. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada priobčuje londonska »Morning Post« dobeseden govor, ki ga je na mirovni konferenci imel čehoslovaški minister za zunanjo stvari dr. Beneš. List piše: Ko je danes ob treh popoldne bila otvorjena seja desetčlanskega odseka, so bili čehoslovaški odposlanci pozvani, naj osvctle svoja vprašanja, kar je storil dr. Beneš. Obrazložil je, kako so Čehoslovaki kot narod izza prvega početka vojne tja do najtemnejših trenotkov te vojne nastopali zoper habsburško monarhijo ali dinastijo, njeno vtelešeno predstaviteljico. Policija je Čehoslovaka zasledovala, toda njihovi voditelji -eo bili v tesni- zvezi * ort tentnimi deželami in za to svoje politične smeri niso1 določali samo raz svoje narod* nostno stališče, marveč tudi v mednarodnem interesu. Bili so v vseh ozirih zvesti ententi. Dr. Bcncšev govor jo izzvenel k ugotovitvijo, da bo Čehoslovaki na mirovno konferenco prišli navdani z istim du-hom. V svojih izvajanjih jo dr. Beneš povedal, da obsega nova čehoslovaška država troje dežel: češko, Moravsko in Šlezijo. Raz zgodovinsko stališče o tem ni treba razpravljati, ker so vse te tri dežele od nekdaj spadale skupaj in tvorile deželo češke krone. Seveda treba pripomniti, da je na češkem znatno število nemških našel« nikov, toda to je stvar posebnega vprašanja. Zaradi tešinjskega ozemlja je med Čehoslovaki in Poljaki nastal konflikt* Alj spada Slovaško k republiki, ali ne spada k njej, ne more tvoriti posebnega problema, ker ni dvomno, kje naj potekajo slovaške meje. Na podstavi madjarskih statistik rešitev tega vprašanja ni mogoča, ker je madjarska vlada s pomočjo svoje statistike slovaško deželo vedela zmanjšati tako, da je bila na zemljevidih videti kaj neznatna. Čehoslovaki zahtevajo, da naj južna meja nove čefloslovaške državo poteka ob Donavi, potem pa vzdolž gorskega vznožja do reke Tise. Poseben problem, o katerem je treba govoriti v tej zvezi, jo vprašanje Karpatskih Rusov, ki stremijo za združitvijo s čehoslovaško republiko. Drug problem tvori bodočnost LužiŠkih Srbov, tega poslednjega preostanka Polabskih, ali bolje rečeno, Baltiških! Slovanov v Nemčiji. Čehoslovaki smatra« jo, da je njihova sveta in moralna dolžnost, mirovni konferenci predložiti zahteve Lužiškili Srbov. Čehoslovaki Lužiških Srbov ne reklamirajo zase, marveč samo pozM-ajo mirovno konferenco, naj n kar nent aških narodov ne potapljajo v nemškem morju. To vprašanje je v veliki meri prav tako politično kakor moralično, Mnogo težavnejši za čehoslovaško republiko je problem tržaške luke, ki jo Italijani zahtevajo zase in čehoslovaških od-nošajev do nje. — Dr. Benešev govor jo trajal tri ure in je v istini zelo ugodno vplival na mirovno konferenco. Mnogo posebnih vprašanj, ki jih je dr. Beneš sprožil v tem svojem govoru, je odkazaidh komisiji, ki bo mirovni konferenci predložila posebne, na ta vprašanja nahajajoče se predloge. Weimar, 9. svečana. (Lj, k, u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Sedaj kroži nastopni ministrski imenik, ki ga seveda še ni smatrati končnoveljavnim. Ministrski predsednik: večinski socialist Scheide- mann; podpredsednik: demokrat Payer; minister za deželno hrambo: večinski socialist Noske; državni urad za delo: socialist Bauer; državni gospodarski uradf socialist Avgust Miiller; za državni urad za prehrano in za demobilizacijo: imenovana bosta dva večinska socialisti, katerih imeni še nista znani; minister brez portefelja bo sedanji poverjenik Laube, Razen teh socialističnih ministrov bodo 5e nastopni ministri iz meščanskih strank imenovani J frbiia ali Jugoslavija. liiavni urad za notranje stvari: dr. Pretiss (demokrat)} državni minister za finance: Scfjjffer (demokrat); minister brez porte-felja: Hausmann ali Petcrsen (demokrata). Petersen je v Hamburgu senator in sedaj prvič v državni zbornici ter velja za enega najo Uičneiših zastopnikov demokratske stranke. Državni kolonijilni urad: Erz-berger (centrum); državni poštni urad: Ste-Servrald (centrum); državni urad za pravo-sodstvo; Bell (centrum). Državni tajnik zs zunanje stvari ostane grof Brocksdorff-Rantzau. Nemška skupščina prepočasna. Welmar, 10. febr. (Lj. k. u.) čehosl. tiskovni urad poroča: V političnihkrogih se močno kritikuje počasno delovanje narodne skupščine. Pričakujejo, bo v prihodnjih dneh vlada sestavljena. Pariz, 9. feb. (Lj. k. u.) Jugpslov. dop, urad poroča: Jutri se sestane v Lyonu francosko italijanski kongres, l ubežali. Italijani so sedaj sedmo-Dalmatincev gostih in slavili, a ne ,^° 80 namreč vnrašali, da-li 'i Tf/1"05 Priti Italijo, so fantje •° odlečno zanikali. Tedaj so trojico in-■^anteristov, ki so bili medtem na lastno zahtevo nvrščeni v jugoslovansko legijo — •pipodili s fronte v Cassino, kjer je bila ‘uai četvofica mornarjev, Tu so jih silili, Prisežejo italijanskemu kralju, kar so . a Dalmatinci odločno odklonili. Nato so L1 * Poslali v Nocero Ombra, kjer jc bil abot* jugoslovanskih častnikov. Od tu so In po polomu na fronti ob Piavi na njih zahtevo odpravili v Solun, kjer so vstopili v francosko vojsko. Eden teh vojakov — Radoslav Farčič — se je sedaj na potit domov mudil v Zagrebu in poleg gornjega povedal še to, da so Italijani pred mesecem dni na Korčuli aretirali njegovega očeta in brata Antona, ki je radi svojega jugoslovanskega prepričanja tri leta trpel po avstrijskih ječah. Oba so odvedli v Italijo. Tako delajo torej Italijani vsepovsodi z Jugoslovani, katerim edino se imajo zahvaliti za svoje cenene »zmage« na morju in na kopnem! Po pravici je rekel Farčič, da mu je žal, da je takim »zaveznikom« pomagal, Ali tudi za Italijane pride dan obračuna! . Iz po!fralme. kr Jugoslovanski dijaki, obisk vseučilišča 5n tehnike v Pragi! Minister-po-slanik Hribar v Pragi je na intervencijo poverjeništva za uk in bogočastje brzojavi!, da jugoslovanski visok ošolci morejo biti sprejeti na vseučilišče v Pragi, tehniki naj se pa obrnejo na tehniko v Brno, ker je praška tehnika že prenapolnjena. Medieiricem so se dovolile vse ugodnosti, katere uživajo, odnosno katerih bodo eventuelno deležni češki medicirici. — Dr. Karel Ve^s lov š e k ,1. r. Poverjenik za uk in bogočastje'. kr Svetinje za invalide. Celjski, ljubljanski in tržaški pešpolk sc potom poveljstva II. vojnega okrožja darovali v korist f slovenskim, vojmm invalidom in slepcem: 136 srebrnih svetinj II. razr., 5 srebrnih svetinj L razreda, lt vojnih zaslužnih križcev, 4 srebine »Sigr.um taudiš«, 2 zaslužna križca s krčno,- 2 zaslužna križca. kr NaSe sove Edeetvinaru?« znamke. Priatelj našega lista nam piše: Te dni sem kupil v trafiki 20 deset vinarskih znamk. Zapazil sem takoj, da so zelo slabo gumirane. Ko seir. napisal sedem, pisem, sem jih prilepil nanja. Čez par' ui tih vtaknem v > >. da bi jih vrgel v bližnji nabiralnik. Ko jih. hočem vreči noter, .-zapazim, da r.a treh r< znamk. Sežem v žep in privlečem ti’ papirčke — znamke na dan. To je rfo-v< !j dokaza, da so rečene znamke preslabo gum5rane. Slabo gumvune pole bi se mo-raV. škartifati, da n*, bo občinstvo, zastonj ktiprvalo znamk in i n el o petem še nepri-iike in neprijetnosti, kr Kako postopajo Ifflltiam s zonami.' Ko so prišli Italijani v Rabac, so nastinili v šoli vojake, učifgljico pa so octirali v sosednjo vas. Ko so no enem mescu vojaki odšli in se je učiteljica vrnita,, je videla, da je iz Seta zmanjkalo več stvari. Ko je izračunala škodo, jo te nesi n na laško poveljstvo, da se ta škoda plača, Tu so jo pa zgrabili, peljali v Trst, zaprli jo med prostitutke in jo zaslišali šele čez 22 dni. Sodnik io ie vprašal, zakaj noče biti Italijanka. Ko so jo izpustili, je morala podati v časopisih izjavo, da niso napravili vojaki nobene škode. Tako so začeli s kulturnim delom. kr HolijaB^ta trgovina na RA?.. Kakor poročajo hrv. listi, so sj^ravili Italijani na Reko velike množino različnega blapra, ki f?a zamenjujejo s Hrvat' za surovine. kr To so hogatašL Podravina je znana kot najbogate^ša pokrajina Hrvatsko-Slavonske. To se je pokazalo tudi ob ži» gosanju denarja, ko so samo v Gjurgjevcu prinesli žigosat za okroglo 6,300.000 kron bankovcev. kr Železničarskemu štrajku ▼ zase* denth krajih so se 6. t, m. pridružili iz solidarnosti tudi reški železničarji. kr Iifuh v Zagreba. Od 4. t. m. pečejo v Zagrebu kruh iz 50 odstotkov pšenične in 50 odstotkov koruzne moke. Hleb, ki tehta 31 dek in je narejen iz nu-lerice in koruzne moke, stane 1 K 12 vin., enak hleb iz moke št. 2 in koruzne moke 72 vin. kr Klavnico v Novem Sadu bodo razširili, tako da bo mogoče v njej zaklati vsak dan po 500 prešičev. lcr Fr omet v Srbiji je sedaj urejen ta-ko-le: £elczniški promet se vrši od Skop-lia do \ ranje in od Leskovca do Niša. Med Vranjo in Leskovcem vozijo angleški avtomobili. Med Nišem in Belgradom in obratno vrše promet francoski avtomobili, Sr. Smedereva vozijo ha Čuprijo preko Palanke in Lapova vsak dan po štirje vozovi, ki morejo sprejeti do 40 potnikov z največ 30 kg prtljage. Vožnja v avtomobilih je brezplačna, a zasebni potniki se sprejemajo le v toliko, v kolikor ostane prostora poleg službenih potnikov. kr Srbsko paroplovno društvo obstoja od leta 1890. Delniška glavnica znaša 3 milijone dinarjev; delnice so večinoma v rokah raznih upravnih korporacij. Država jamči delničarjem za 6odstotno dividendo. Društvo ima' 11 parobrodov s 4680 tonami in 18 pontonov. Za poslovanje vzdržuje društvo 20 agencij. Društvo vrši večinoma lokalni promet, V zadnjem letu društvenega delovanja so društvene ladje prevozile 27,515 ton blaga in 430,726 potnikov. V Gukarici ima društvo popolnoma urejeno delavnico za poprave ladij in veliko zimsko luko. Društvo je tudi lastnik rudrnka »Aiiksar« pri Brzi Palanki, kr .'legat plen. 7, t. m. so zaplenili na zagn jbJketb -državnem kolodvoru sedem vagonov manufaktumega blaga in en vagon riža, namenjenega v Budimpešto. V vsakem vagonu so dobili po enega Italijana kol tihotapsko stražo, ki jc spremljata blago iz Reke, Italijane so zaprli in blago zapečatili, dokler vlada končnove-1 javno ne(odloči o usedi obojega, kr Ce«-? ptaina so v Zagrebu znatno padle; tiočim je stalo domače platno še pred tednom dni 32 K meter, so ga proda j.-,'Ji. 7. t. m. po 20 K meter. kr ZR^rebška trgovska in obrtna Zbornica je v svoji seji 7. t. m. sprejela resolucijo proti italijanskemu nasilju in sklenila podpirati zahtevo, da se Medmurje pripoji varaždinski županiji. Sprejeli so proračun za leto 1919., ki izkazuje 280.000 Z dohodkov in 205.502 K izdatkov, od tega 109.142 K osebnih, 51.000 K stvarnih, 34.000 K strokovnogospodarskih in 11.000 K izrednih. Dohodki temelje večinoma nn 5odstotoih nakladah. 2000 K bo dala zbornica za tehniko v Zagrebu, 50.000 K pa pokojninskemu zakladu za svoje uslužbence. 1 Organisation Iranko — tlovine. Seja novoizvoljenega odbora se vrši v sredo, dne 12. t .m .ob 8. uri zvečer v organizacijski pisarni, Narodni dom I. nadstropje levo, soba št. 6 .Vsi odborniki naj pridejo zanesljivo in točno. Slavnostna akademija francosko slovenske organizacije o priliki njene ustanovitve* se vrši v nedeljo, dno 16. t. m. ob 11. uri dopoldne v .Narodnem gledišču. Vspored se objavi pozneje. Člani organicacije, ki so doslej prijavili svoj pristop, imajo prednost do ^stopnic in znižano ceno. Člane dobo Vstopnice v organizacijski pisarni v Na-fcodnem domu do četrtka zvečer. V petek In soboto prodajale so bodo vstopnice tudi za nečlane pri blagajni narodnega gledišča. 1 Gasilska župa ljubljanska je imela v aedeljo, 9. t. m., skupni občni zbor. Zastopanih je bilo 28 društev. Odsotna so bila: Horjul, Polhov gradeč, Zgor. Kašelj in Zalog, Soglasno so bili izvoljeni: načelnik Fran Barle (Ljubljana), podnač, Ahlin Vinko (Ježica), odborniki; Mavrer Vilko (Spod. Šiška), Zupan Fran (Moste), Drašler Anton (Borovnica), Arhar Jožef (Viž-marje), Malavašič Venčeslav (Vrhnika); namestnika: Gašperin Ivan (Vič-Glince), iTomšič Ivan (Vrd); župni poslovodja: Janko Ilojan (Ljubljana); pregledniki raču-ttov; Kadunc Anton (Ljubljana), Graul Fr, (Zgor. Šiška), Rojina Ivan (Sp. Šiška). — Kot župno odposlanstvo za občni zbor jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana se je določilo ves odbor ter še sledeče zastopnika* Makovec Jožef (Moste), Bernik L. (Sp. Šiška), Zalar Jožef (Borovnica), Din-tar Anton (Ljubljana), Kušar Jakob (Notranje gorice), Grom Tomaž (Stara Vrhn.), Štrukelj Fran (Gameljni), Lenarčič Ivan (Bevke), Jezik Ivan (Pirniče) ter Pečnik Maks; 1 Ljubljana—Beograd. Oficirju, 'ki bi dal na razpolago svoje stanovanje v Beo- Sradu, dam svoje v Ljubljani, obstoječe iz veh sob in kuhinje. Ponudbe pod šifro »Beograd 1047« na upravo tega lista. 1 Mesa goveji mesarji do soboto ne bo-'flo oddajali, ker »Vnovčevalnica« ni dostavila živine. Politična kronika. p Dijaki na Dunaju, K dejstvu, da so Izgnali jugoslovanske dijake iz dunajskega vseučilišča, je pripomnila »Arbeiter Zei-lung« tole: »Ta izgon dijakov se je izvršil kot povrnitev za mariborske dogodke. Kot moramo iste ožigosati (!) tako se motamo zoperstaviti tudi sklepu voditeljev visoke šole, ki se hoče maščevati nad onimi, ki tega niso zakrivili. Posledice so jasne. Jugoslovanski oblastniki bodo izvajali nove povrnitve na ondotnih Nemcih in nemških napravah. Tako se vedno huje pritisne vijak, ki smo se ga priučili v štiriletni vojni. Ali ni v krogu akademskih osebnosti nobenega, ki bi opozoril na lo? Mi moremo to komaj verjeti in na vsak način zelo obžalovati, < Tako piše list, ki mu je ostalo po vsem tem, kar smo doži- veli zadnja leta, še največ možgan in poštenosti, če je komu to prav ali ne. p Masaryk o laško-jugoslovanskem sporu. Dopisniku »Neue Freie Pressc« je Masaryk na vprašanje: »Kako stališče zavzema čežko-slovaška republika proti ju-goslovansko-laškem sporu?« odgovoril ta-ko-le: xPopolnoma nevtralno. Z jugoslovanskim ljudstvom živimo že dolgo časa v prijateljskih stikih, z Italijo pa smo se med vojsko pobližje spoznali, Italijani podpirajo naše zahteve in oborožujejo našo armado v Italiji. Iz teh razlogov moramo biti nevtralni.« p Mrzel curek vode za Jugoslovane, Kje pa je? »Freie Stimmen« vedo.Fasič je baje dejal v nekem pogovoru, da se dajo v ozemlju bivše Avstro-Ogrske, ki je jezikovno tako mešano, težko potegniti prave mejo. To listu »Freie Stimmen« silno ugaja in Pasič mu je celo simpatičen. Gleda naj, da se končno ta simpatija'ne sprevrže v bridko jezo in žalost. Misli namreč, da je stom zadeta ljubljanska vladna politika. List naj nikar ne misli, da bo Pasič pustil Nemcem kraje, v katerih so oni le v mestih bolj 'znatno naseljeni, a ima drugače dežela slovensko lice. Tako naiven Pasič ni kot mislijo naivne »Freie Stim-meni. p Izigravanje agrarne reforme. Vukovarska »Nova Doba« poroča, da nekateri tamkajšnji vojni bogataši, ki so za časa vojno nakupili mnogo zemlje, sedaj to zemljo spričo napovedane agrarne- reforme hitro prodajajo ali zadolžujejo. List poziva vlado, naj temu hitro napravi konec. p Srbski državni dolgovi. Srbija je odplačila in. obresti svojih državnih dolgov začasa vojne v inozemstvu potom svojih bank redno izplačevala. Sedaj bodo naknadno izplačali kupone tudi lastnikom državnih papirjev y Srbiji, p Agrarno reformo na Ogrskem začno izvrševati tekoči teden, Parcelacijske komisije bodo delovale na 100 krajih. Parcclirala se bodo vsa posestva, ki obsegajo nad 200 oral. Parcele bodo znašale po kakovosti zemlje od 20 do 50 oral, p Slabo kaže politični barometer za združitev Nemške Avstrije z Nemčijo, —■ Preko Genfa namreč prihaja poročilo, da je izjavil francoski ministrski picdsednik, da Francija ne prizna združitve. p Svojo »Staatssprache* so dosegli Avstrije, marveč v svoji nabogljeni Nem-Nemci vendarle, seveda ne v okviru bivše ški Avstriji. Ustavni odsek ja sklonil opra-vilnik, v kateri določa nemščino kot edini razpravni jezik za nemške konstituante. p Nemci upajo. Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Predsednik Seitz, ki se je včeraj vrnil iz Berna, je opisal tirolskim poslancem svoje vtise v Bernu. Izjavil je, da ima tehtne razloge za to, da meni, da ne bodo ugodili italijanskih zahtevam po nemška južni Tirolski. p Kaj pišejo o boljševikih. Iz Bremena nekdo opisuje to le slike: Delavski shod. Najradikalnejši skrajne levice se postavi pred množico: '»Sodrugi! Vi odločite! Ne 4 marke na dan, 4 krat 4 zahtevajte. Papirja je dosti. Naj tiskajo nove bankovce. Stavite najvišjo zahteve!« V ti mi- nuti je postal Bremen komunističen. ~ Druga: »Tovariši, delavci! Mesto stoji pred bankerotom. Sedem tisočev brezposelnih je nemogoče izplačevati tako visokih podpor. Pustite od naših trideset mark dnevne mezde le tri marke za brezposelne to-voariše.« Klici: »Preki sod! Linčajte lumpa!« — Tretja: Pripovedujejo malo zgod- . Irico, ki jo ve že vsak. Včeraj je bil prostozidarski vojak, danes je vladar, ki odločuje srečo ali nesrečo nad tristotisoč ljudmi« j Vodja vojaškega sveta. Njegova žena, biv- j ša perico, je kupila v znamenju nove časti v prvovrstni prodajalni kostum za 800 mark. »Kam bomo kostum poslali?« je vprašala prodajalka. »Pošljite ga gospe svetnici N...« — Tako pišejo nemški listi. p Zastopstvo Libanona v Parizu. V. Pariz jc prišlo zustopstvo Libanona, ki sestoji iz dveh Maronitov, enega grškega ortodoksa, enega Druza, enega Mohame-danca in enega Malehita. Ti zahtevajo podpore francoske vlade za kulturni napredek dežele in hočejo garancij za svobodo Libanona. p Laški šmok zavija. »Narodna politika« javlja, da se italijanski časopisi na grd , način poslužujejo citatov iz našega čašo« J pisja, ki jih na svoj način zavijajo in ko« mentirajo. Kaj hočejo s tem doseči,, je jasno. Nemški šmok in laški šmok sta v tem oziru vdana bratca. ž Znanost in ženska enakopravnost. Zabavno je .zasledovati, kako so si nasprotniki in zagovorniki ženske enakopravnosti vdmjali znanost v boju za svoje mnenje. 1 ako so n. pr. nasprotniki ženske enakopravnosti iz vsega početka trdili, da je dejstvo, da je bila ženska v vseli časih in pri vseh narodih podrejena možiiv najboljši dokaz njene manjvrednosti, kajti »vse je modro urejeno«. Prijatelji ženskega gibanja so pa odgovarjali, da je ravno velika starost te uredbe sumljiva, kajti Spencer pravi, da »prvotne sodbe človekove le redkokdaj kažejo pravilno snovanje misli«. Opozarjajo, da je stališče žene pri divjih narodih najnižje, dočim sc pri kulturnih narodih čimdalje bolj dviga, To je najboljši dokaz, da je podrejenost i« državljanska brezpravnost ženske zmota, primitivnih narodov. Še drugi pa pravijo: »V začetku je bila ginckokracija« t. j« vlada žensk. O, T. Mason pripoveduje, da je imela žena v tistih časih edino pravico nad otrokom in važne predpravice v občinskem svetu. Tudi iznajdljivost ženskega duha se je tedaj v veliki meri udejstvovala, saj se je imel človek njej zahvalita za vsa preprosta hišna, poljedelska, Lončarska, pletarska, prejska in podobna1 j orodja. Kaj so porekli na to nasprotniki?! Posegli so po Spencerjevih besedah ’n rekli: »Tudi v tem vprašanju se je človek najprej zmotil in še-le pozneje spoznal pravo«, — Nekateri feministi so navajali kot vzrok ženske podrejenost njeno telesno šibkost. Toda drugi prijatelji ženskega gibanja pa pravijo, da temu ni tako, češ: pri divjih narodih, kjer je razlika v telesnih močeh med možem in ženo najmanjša, je ženska najbrezobzirnejše pod- fejena, v prosvetljenih narodih pa, kjer je Ulesna razlika razmeroma mnogo večja, vživa ženska mnogo več -pravic. Antjfe-ministi pa pravijo, da temelji ženska podrejenost v njeni duševni inferiornosti, Manjvrednosti. Toda, odgovarjajo femi-nisti, kako pa to, da ženska v časih visokega kulturnega razvoja naenkrat pokaže voljo do svobode, zahteva državljanske pravice in kaže vročo željo po udejstvovanju v državnem življenju? Ako .bi bila Ženski duševna inferiornost prirojena, potem bi bili taki pojavi pač izključeni. Pa šc nekaj: Če bi bil moški v dno duše prepričan, da je podrejenost ženske naravna posledica njene duševne nesposobnosti, potem bi se bil ob tem dejstvu kot ob sebi umevni uredbi popolnoma upokojil in ne bi bil čutil potrebe, še posebej govoriti o njej in jo vedno ižnova utemeljevati, kakor se je to dejansko godilo in se še godi. *—• Morgan pravi, da je klasična civilizacija propadla zato, ker je bila nesposobna, da bi bila razvila žensko, antifeministi pa trdijo ravno nasprotno. — Broca je prvotno menil, da izvira manjvrednost ženske ‘Z posebnosti ženskih možgan; kasneje je •o izrecno preklical, a'kljub temu ga an-•šfenrmisti še vedno navajajo kot pričo Žornjcga mnenja. •— Dolgo časa so se nasprotniki ženskega gibanja sklicevali na to, da ima ženska manjšo glavo nego moški, kar je najboljši dokaz njene inferiornosti, Ko je pa znanost napredovala, so prišli na to, da je razmerje med težo telesa in obsegom glave, takoimenovana »rela-. tivna kapaciteta črepinje««, za storilno sposobnost važnejša nego . absolutna- ; ta kapaciteta ;e pa pri ženski večja nego pri moškem! — Ustroj kosti je pri ženski podoben otroku. Tudi to je za antifeminlste dokaz, da je narava sama hotela žensko manjvrednost in podrejenost. Havclock Ellis je pa znanstveno dokazal, da se človek ne razvija do zrelosti »navzgor«, marveč le do tretjega leta; od tega leta dalje se vse proporcije človeškega kostnega ustroja vedno bolj bližajo količinskemu razmerju pri divjih narodih in opičjim proporcijam, kakor ima tudi opica, ko se skoti, najbolj človeku podobne prooor-'Cije glave in telesa, kasneje pa se čimdalje bolj oddtdjuje od njih, Ovrok kaže torej oblike daljnjih bodočih rodov ali če hočemo: »nadčloveka«. Ženska, ki ostane ®troku podobna, jc bodočemu človeku Potemtakem podobneša, bližja nego moški in moremo to dejstvo pač preje tolmačiti v nasprotnem smislu, nego ga tolmačijo antifeministi. — Bischoff je svoj učil, da so ženski možgani približno 100 gramov lažji nego moški. Tega so ®e z veliko vnemo oprijeli vsi nasprotniki ‘enskega gibanja in gradili na njih vse ^°je razloge proti ženski enakopravnosti. Uejstv°, da so našli pri marsikakem idi-izredno težke možgane in da so imeli •^kateri veliki duhovi zelo majhno črepinjo (n, pr. Voltaire), tega sdokaza« ni omajalo, ker so sc se vedno lahko skli-• jev.a^ na visoko povprečno težo pri nadarjencih. Ugovor, da jc kakovost mož-žtevilo in razdelitev možganskih ce-j*c najbrže važnejša nego količina, so an-hfeministi hladno odklonili. Toda prišel čas, ko so se ravno tega ugovora ra- dostno oklenili. Nepristranski učenjaki so namreč opozorili, da more imeti pomen za duševno sposobnost cdino-le razmerje med težo telesa in težo možgan. Ko se je nato pokazalo presenetljivo dejstvo, da ima ženska višjo relativno težo možgan, da ima v primeri z možem pravzaprav 340 gramov možgan preveč, —- tedaj so se spomnili gornjega ugovora in ga sprejeli v svojo orožarno, — V časih, ko še ni bilo znano, da prihaja posebnost moškega čela od večjih zračnih votlin, so antifeministi izrabljali večje moško čelo seveda v smisla svoje dogme o inferiornosti ženske. Čelo so imenovali sedež mišljenja in med laiki sc še danes govori o »čelu mislecev«. Razni znanstveniki so dokazovali, da je žensko čelo slabše razvito nego moško ter so imenovali žensko »Hom o parietalis«, moškega pa ’>Homo fronta-Ks«. Kasneje sta pa Eberstaller in Cur-ningham dognala ravno nasprotno, da je čelna lobanja pri ženski bolje razvita nego pri moškem: Sedaj so antifesr In sti takoj presedlali in naglašali, da se čelna lobanja nikakor ne more imenovati sedež višjega miselnega dela; da, sedaj so povedali celo to, da jc čelna lobanja pri opici v razmerju z < stalo lobanjo sploh večja In da H^ajo slaboumni mnogokrat nenavadno v« lik o čelno lobanjo. — Sedaj so začeli naglašati, da je sedež mišljenja v pnrietal-ni lobanji In dokazovati, da je le-ta pri moškem bolje razvita nego pri ženski. Sedaj so moškemu nadeli nazi/ -Homo parietalis«, ženski pa »Iiomo frontalis«. — Bodi dovolj! Žc iz navedenega' se da spoznati, kadeo nezanesljiva jo božja hčerka- znanost, kadafc se \ dinja majhnim ljudem, ž Jugoslovansko žensko gibanje. Srbski in hrvatski listi poročajo, da snujejo Belgrajčanke veliko žensko organizacija, ki naj sc razširi po celi kraljevini SHS. Težka pot velike Esmsinice. Med gledališkimi igralkami ni veliko osebnosti — v katerem stanu jih je? — osebnosti, ki bi te brez ozira na njihovo umetniško sposobnost silile, da se ustaviš pred njimi v spoštljivi razdalji in se vanje 'zamisliš. .. Ena izmed teh redkih izjem je Marija Mayer z dunajskega dvornega gledališča, Nc zanima nas tu kot igralka — kdo izmed nas jo je ali jo bo videl igrati? — marveč kot osebnost, kot žena. Rodila sc je kot hči potujočega »komedijanta« v znanem zelenem vozu, in od svojega 10. leta dalje je morala po vaseh in sejmih za skorjico kruha nastopati na-sodru« svojega očeta, zastrtem z umazanimi »dečimi cunjami. Nepopisno bedna je bila njena prva mladost, bogata edino le na pomanjkanju, ponižanju in pravi, resnični lakoti. Vendar je že takrat vse skrivnostne globine svojega srca posvetila enemu idealu: dramatični umetnosti. Prišla je v gledališče,, Tu ji ni bilo prihranjeno nobeno razočaranje, nobena kruta iztreznitev, komaj katera ostudnost in tudi ne pomanjkanje in lakota. Spomin na temno, žalostno mladost jo je neprestano spremljal, bila je čudno resna in se umetnosti na ljubo ni hotela odpovedati svoji pravi notranjosti. Umetnost se je mo- rala priličiti njej, in ker je ona v resnici bila nekajs velika in globoka duša, zato je končno zmagala tudi njena umetnost, vsa zamišljena in trpko, razglabljajoče zatopljena, skoraj moška. Na moško dušo spominja tudi njena neizmerna častihlepnosti nost — izvirajoča po njej vsekakor iz globoke rane, ki jo je njenemu ženskemu ponosu vsekala žalostna mladost. V Berlinu je slavila njena umetnost prve zmage, Na-» to so jo klicali na Dunaj, in sicer v dvorno gledališče. Teda vedno resna in preudari na je zaenkrat odklonila dvorno gledališče in sprejela angažma na novootvorjei nem dunajskem Ljudskem odru. —- In res: ljudstvo je globoko umelo umetnost proletarske hčere, in jo hvaležno dvignilo na višek slave. Tedaj je Marija Mayer ve« dela, da je zrela za Dunaj in jc 6prejela mesto v dvornem gledališču. —- Marija Maycr nič ne prikriva, da ima svojo najboljšo umetniško moč zahvaliti notranji zvestobi do svojega preprostega rodu, do bedne otroške dobe, do bolestipolne mladosti, Svoji mnogoletni osamljenosti. Nikoli in v ničem sc ni ravnala po 'zgledu tistih pisanih gledaliških princezinj, ki jih obdajajo vonji po lepotičju pa govorice o ljubezenskih pustolovščinah in aferah. Sama o sebi pripoveduje: : Pozno sem‘se naučila smejati in biti vesela in še danes čutim vso težo, M SO mi jo boji take mladosti položili v kri. Poslej sem se tek varila v »velik odamo«; no, malo mi je za tisto sijajno družbo, v k a te, K »se človek ne dolgočasi«* Pravzaprav živini, še. zmerom v tisti sa-jnoliy ki seni , jo v svoji »zgodnji mladosti mnogokrat tako mučno občutila. Danes seveda imain svoje kniige, par lepih slik, glasbo, nekaj pametnih in razumljivih ljudi, •mojo umetnost. Gledališče sem kljub vsem bojem in trpkim izkušnjam ali morda baš zaradi n«ih vedno fanatično ljubila, dobesedno živim prazaprav samo tiste hipe, ko stojim iia odru. Časih se mi seveda zdi, da so se ravno -tu komaj še uresničile moje umetniške želje, da mojega čakania, ki je izpolnilo vso mojo potrpežljivo in dolgo razočarano mladost, še ni konca. A pot<-m pač unam. da tudi mo? čas že še pride. Potem se zatečem h krjtfii, zatooim se v sliko ali pa nišfim kot mlada deklica dolga pisma prijate}'-'*'!, ki živi nfcfcie,' in spomnim se, da so bila mudračocenejša srečanja v mo?em življenju ti«ta, ko sem se seznanila ' Jadrni, k? so bili v svoji najgloblji notranjosti osameli,« s Spominska palača v Parna, Ministrski predsednik Clemenceau je odobril izdelani načrt za zgradbo narodne soomin-ske palače, V ti palači bo cela vrsta dvoran in galerij, v katerih bodo izloženi portreti 1,'PO.000 mož, ki so ps.dli v svetovni vojski. Obenem bo v ti palači šola za vojno zgodovino in muzej. Palača bo okrašena s freskami francoskih umetnikov, ki bodo nredst»vljale znamenite bitke te vojske, Ta načrt morale sorejeti obe zbornici. Unajo, da ga Dotrdita. s Zvonovi zmage wes4mfosterske or>aH‘e, Šest zvonov westtrnnsterske ooa-tiie bo zopet izročenih svojemu namenu: svonili bodo v slavo zmage. Že prve dni rmage so hoteli zvoniti, a spoznali so, da zvonovi trenotno niso rabljivi. Popraviti so jim morali korenine, Ti zvonovi so za Angleže velike zgodovinske važnosti, De-Joma so bili vliti v 15, in deloma v 16. stoletju, Z njimi so zvonili le ob redkih prilikah, Ti zvonovi imajo čudovit lep glas, kot redki zvonovi v državi. Težko čakajo Londonci, da zopet zazvonijo ti zvonovi in jim oznanijo svečano vest, da so zopet pridobili sijajno zmago, s O grbu Jugoslavije piše obširno »Jutranji list«. Prvotno je bil določen za grb Jugoslavije beli dvoglavi orel, ki nosi na prsih ščit, razdeljen v tri dele: levi del je srbski, desni hrvatski, a spodnji slovenski. Srbijo predstavlja beli križ v rdečem polju in krog križa so štiri črke C. Hrvalsko predstavlja šah iz 24 polj, ki so rdeča in srebrna in sicer šest vrst po štiri poija. Slovenijo pa predstavlja bela zvezda in bel r U-mesec na modrem ozadju. Prišla pa je nota naredba, ki spreminja hrvatski del gr.pa na la način, da se polja v šahu ne vrste- rdeče, belo, rdeče, belo, ampak na ta način, da nastane v figuri znamenje dvojnega belega križa (Arpadov križ) Ta misel ni srečna radi vzporedbe ba.v in radi križa ne, ki spominja ca ogrsko go-sopdstvc. Neki heraldik se je izjavil, da ni pogrošen samo hrvatski grb popolnoma, arap^ k tudi srbski grb, ker je to grb blzan-Drtske hiše Paleologa, ki so ga bdi vzeli Nemanjiči, in ima štiri ognjila in ne štiri črki C, To vprašanje bi moral rešiti parlament, ki bi moral vprašati za sodbo.in svet hrv.riske in srbsKe heraldične stro-kovnjaKe, s Gledališče in cesar. Ko je dramatik Schonherr izročil dvomi drami skoraj hkrati svoji/ dve drami »Kraljestvo« in »Zemlja«, je Franc Ferdinand prepovedal vprizoritev drame »Kraljestvo«. Ob ti priliki pa so stavili vprašanje višjemu dvornemu mojstru: »Kaj pa je z »Zemljo««? Ali se ne misli lahko: da je stari kmet, ki noče umreti, Njih Veličanstvo in njegov sin, ki ne more podedovati, Njih cesarska Visokost Franc Ferdinand«? Igro vseeno niso prepovedali. Pozneje je dobil zanjo kos polja in Schillerjevo državno nagrado, ker pa ni poslal hitro nekega dokumenta, bi se bilo vseeno kmalu vse podrlo. Na zadnje je vendarle dal nemški cesar svoj podpis in dobil je 6500 mark. Zdaj bi rad kupil hišico za svojo mater, ki jo je tako silno želela, pa je ni bilo več med živimi. s Začetek sveta. Indijanski rod Ba-kiri v notranji Braziliji je edino nam znano ljudstvo ki do zadnjih dni še ni prišlo v stik z ostalimi ljudmi. Raziskovalec rudnin, ki je prišel prvi izmed ostalega sveta med nje, je hotel vedeti, kakšno vero imajo ti ljudje o svetu. Zato je vprašal njih poglavarja o početku sveta. »O«, je odgovoril, »edini človek pri nas, ki je tako star, da je bil takrat zraven, je ravno^ odšel na lov. Počakati moraš, da se vrne, pa ti bo povedal.« s Novopečene Američanke. Mnogi ameriški vojaki so porabili vojno priliko za to, da so se oženili z Evropejkami. Sedaj so ameriške oblasti pečajo z vprašanjem, kako bi vse te novopečene Ameri- čanke: Francozinje, Angležinje, Italijanke itd. spravili v novo domovino. Spričo vojaških transportov to ni lahko. Sklenili so, da bodo vse te vojaške žene zbrali v eni evropskih luk in jih nato skupaj prepeljali v Ameriko. s Tragedija služkinje. Služkinja Frančiška Pšand Ina Dunaju je imela razmerje z nekim pazpikom z imenom Hakl, s katerim je imela tudi otroka. Ta pa je padel pozneje v vojni. Prosil pa jo je za ljubezen njegov brat, ki mu je ni odrekla, in zanosila otroka z njim. Nekega dne pa je dobila od svojega ljubčka pismo, v katerem jo je vabil na svoje ženitovanje. Tedaj je sklenila, da umori otroka in sebe. Peljala ga je k Donavi in tam celo popoldne’ molila. Ko sta se približali dve gospe, je pahnila otroka v valove in se sama skočila za njim. Nje so rešili. Te dni je bila obsojena pred sodiščem na tri leta težke ječe. Ničnostna prijava je bila odklonjena. s Tajnosten umor. Veliko pozornosti je obrnil London na tajnosten umor, ki se je izvršil v neki elegantni hiši enega naj-lepših okrajev mesta. Begata vdova, ki je živela s svojo služinčadjo, je bila najdena neko jutro mrtva v postelji, V njenem grlu je tičal vozel, narejen iz žepne rute, kot jih nosijo navadno angleški vojaki. Morilca iščejo pridno, a do sedaj se jim ni posrečilo, dobiti ga. Ker pa jc umorjena izbirala svoje prijatelje iz višjih krogov in nikdar iz nižjih plasti ljudstva, in jih sprejemala, je stvar zamotana tem bolj v nek tajnosten mrak. Angleški detektivi imajo obilo dela, s Premi'era v Milanu. V Milanu so jo igrala prvič komedija »L' irmesto«, ki jo je spisal IM ra ude 11 a. Vsebina je: Mož in žena živiia 7 let srečno, n njun zakon je brezploden. Ljubila sta se »ljubavniško«, mož ni budil v ženi ljubezni materinstva. Naenkrat pa je navalil na ženo neki posu-rovelež in jo je posilil. To je prvo dejanje. Moža jo to neljubo dimilo, no, sčasoma so se zopet vrnili prvi »ljubavniški časi«. Stari vrtnar, ki govori pisateljevo filozofijo, pripravlja počasi ženo na čas, ko pridejo posledico onega napada. Ta čas je prišel — žena je bila noseča. Mož so je zopet razhudil nad ženo, a pod vplivom vrtnarja, ki mu ja dokazoval iz primer rastlinskega življenja, da je ta zločin neznaten in iz govora žene, ki mu je dokazovala, da misli samo na njega, se je končno zopet udal. Občinstvo pa je bilo baje pri primjeri različnega mnenja. s Višja vrsta ljudi. Francoski, časopisi pišejo: V Nemčiji se je dogodilo to-lc: V nekem gledališču ob Reni, je sedelo par vojakov, ki so pošteno plačali svoje vstopnice, blizu orkestra. Kar pride reditelj in pravi, da morajo prepustiti svoje plačane sedeže oficirjem. Drugi dan je izšla naredba, da se smejo za vojake izdajati vstopnice samo za 4. vrsto. Vi se zgražale, nad tem postopanjem junkerjev? No, ne govorite več o junkerjih. To se je res zgodilo v Nemčiji, ali v — okupirani Nemčiji, pri naši deseti armadi. Gotovi smo, da v strelskih jarkih gospodarji niso silili na prvo mesto. — List ima ponotnoma prav. s Slavni italijanski igralec Erneste No* | velli je 29, m. m. umrl v Neaplju, Pokopali so ga z največjimi častmi. s Kino In šolska mladina. V Brnu jc pregledalo učiteljstvo kinematografske filme in ugotovilo število šolskih otrok, ki kino obiskujejo. Od 3300 otrolc v 95 srednjih in višjih razredov je hodila polovica semintja v kino, tretjina pogostoma alt pa redno in le šestina še ni bila nikoli v njem. Videli so pa v kinu: geografske slike 1658 krat, slike iz industrije in tehnike 1353 krat, mučenje živali 988 lcrat, pijance 1350 krat, prešestvovanje 1120 krat, otroke so zavrgli 163 krat, ustrelili so 1224 ljudi, zastrupili 625, zadavili tudi 625, obglavili 420, zadušili 336, zabodli 647, utopili 704, mučili 203 .sežgali 23, ž.ivo zazidali 4, 207 se jih jo razbilo. Dalje: Kop 1645 krat, tatvina 1179 krat, požig in umor 1173 krat, samomor 795 krat, detektivnih romanov 1225 lcrat. Celo v 250 od policijo pregledanih kriminalnih romanov vidimo 37 umorov, 45 samoumorov, 51 prešestev, 18 slik, kako napeljujejo k odpeljevanju, •’ 22 ženskih ropov, 176 tatvin, 25 vlačug, 35 | pijancev in celo armado detektivov. Vsa- „ I k a opomba je odveč; samo začetek je dober, vso drugo pod kritiko. s Živila za n&piiabao. Sedaj med voj- j sko se je pripetilo marsikaj. Pride v ber- j linski hotel neki gospod z več težkimi za- ; boji; imel je notri živila za svoje beiTn- j ske sorodnike in prijatelje, med drugim krompir, jajca, surovo maslo in klobase. Poklical je obdarovane« v hotel in jim j razdal, kar jim je bilo namenjeno, Nekaj je pa še ostalo. Poklical je torej hotelsko ' osebje in jih je vprašal, kaj jim je ljubše, navadna napitnina v denarju ali živila. Soglasno so sc seveda vsi izrekli za živiia. Dal jc plačilnemu natakarju 25 funtov krompirja, sobnemu postreščku dvanajst jajc, sobarici funt surovega 'masla, vratarju pa srednje veliko klobaso. To je ' razdelil že v začetku svojega večdnevnega bivanja v Berlinu in je pravil na potov a- , nju domov, da še nikdar v življenju ni bil v nobenem hotelu tako dobro postrežen kakor sedaj. Vse osobje ga je prosilo, naj se kmalu zopet oglasi. s Razbcjmštvo arabskega spahšje v Budimpešti. Pred par dnevi je napadel arabski spahi Hali t cn Hiivat zidarja Ivana Fabijane v neki budimpeštanski ulici in mu vzel 1400 kron denarja. Policija ga je hotela prijeti, a on je bežal in v tem begu je ustrelil enega izmed redarjev. Končno je bil ujet in oddan svojemu polku, Dokazalo se je, da je spahija napravil več hudodelstev, s Spomenik Tegethofu v — Run, Pia« ;■ vijo, da bodo spravili spomenik Tegett-hofa iz Polc v Rim, kot vojno trofejo. Naj ! vzamejo še otok Vis v Rim, da bodo imeli ] vse zlate spomine skupaj. s Sodba. V nekem mestecu v Dalmaciji je imel sodnik izreči sodbo nad obtožencem. V sitnem položaju je bil, ko ni vedel, v čigavem imenu naj izreče sodbo. Pomislil je. Nato se je dvignil. Nastala je silna tišina, sodnik pa je izpregovoril: »V mojem imenu vas obsojam . . .« — Gorje nam, če nas začnejo soditi v svolem imenu' 8 Visokošolec — razbojnik. Te dni »rog poldne je zasebnik Ivan Sigi v Pragi JiriSel iz banke Union, kjer je dvignil več-vsoto denarja, in se napotil domov v Platnersko ulico. Opazoval in sledil mu # mlad mož, ki ga je v prvem nadstropju napadel s topim orodjem in ga pobil na tla. Sigi je zaklical na pomoč, nakar so prihiteli ljudje. Napadalec je zbežal, a so Ža ujeli in dognali, da je slušatelj tehnike Edvard Karner. Sigi je težko poškodovan, s 800.000 K je poneveril, jih zaigral »a borzi in se nato ustrelil ravnatelj an-glo-avstrijske banke v Budimpešti Bi-hary. s Brezalkoholne volitve bodo imeli ®a Dunaju, kjer bodo ob volitvah za tri dni prepovedali vsako prodajo alkoholnih Pijač. s Politično visoko šolo ustanove v Pragi, ki bo imela najbrže šest oddelkov; en oddelek bo deloval kot diplomatska Sola, drugi pa časnikarska šola. s Nepojasnjen umor. V Ljubnu na Štajerskem je 5. t. m. nenadoma umrla žena višjega inženerja Wrubel, Mary Wrubel. Mož je odredil, naj se truplo prepelje v MOnakovo, kjer bi ga sežgali. Ker je bil vzrok smrti nejasen, je pa odredila oblast policijsko-zdravstveno obdukcijo in tu so dognali, da je imela umrla na glavi sedem težkih poškodb, ki so morale povzročiti smrt. Poklicali so nato 3e prof. dr, Albrechta iz Gradca, ki je ugotovil isto. Državno pravdništvo je proti inženerju Wrublu uvedlo preiskavo, i proti varščini 20.000 K so ga pustili na Svobodi. Wrubel taji vsako krivdo. s Ustreli! se je in obesil. Jako origi-*alna smrt ni več samo v pregovoru. Poskusil jo je storiti 57 letni mesar Franc Oobrovolni, ki je te dni napravil dvojni samomor.. Vtaknil je glavo v zanjko, ki je visela na nekem žeblju in se ustrelil z^e" volverjem v desno sence, ^ Ko se je Do-brovolni nezavesten zgrudil, se je zanjka zadrgnila. Moža so dobili že mrtvega. Vzrok samomora je bila žalost za svojo ženo, ki mu je bila umrla. s »Siromaki« ro državo sleparili. Nadvojvoda Karol Štefan — tako piše »Arbei-ter Zeitung« — ki je stanoval v Saybu-scliu in se je čutil že na pol kot poljski krali, je imel hčerko Eleonoro, ki se je poročila s pl. Klotzom, Ko pa se je poročila, se je morala odreči vsem nad vojvodskim Pravicam. Nadvojvodi .in nadvojvodinie pa ,, so imeli tudi posebno pravico, da jim ni bilo treba frankirati pisem in sploh nobe-aih pošiljatev ne. To prednost pa niso imeli sjamo vsi, ampak tudi tisti, ki so pisma pošiljali. Med .ojno je živel pl. Klotz V nlegova soproga pa na Dunaju alt v Kacinu. Dan za dnevom sta si pisala pri-*50r^ena pisma, ne cla bi plačala poštnino. To pa se je zgodilo na ta način: K*otz .. Z{^,3isal na naslov: »Nadvojvodinja Manja Terezija«, ki je njegova tašča in njegova žena se je podpisala kot odpošilja-*eljica »Nadvojvodinja Marija Terezija«, četudi n?ena mati pogosto ni bila doma. Na ta način so sleparili, da so prihranili znamke. Če pa je hotela pri nas uboga *enica pisati sinu v bolnišnico v zaledju, lc morala plačevati znamke na pisma. Peter Klemeni Moja pot. Zapiski kurirja, ki je hodil prepočasi. (Dalje.) Zagledali smo nedaleč večje število slabo SKrpucanih barak, na levi pa velikansko število navadnih vojaških šoto- j rev. Voznik je bil tako prijazen in nam je j namignil, da mi kot »signori« pridemo v baraise. Pripomnil sem, da^ mora uoogo vojaštvo posebno ponoči zebsti v navadnem letnem taborišču, a on je odgovoril, da kurijo »e si trovano molto bene (m se počutijo 2elo dobro) <. Ni bilo več časa ne za razgovor ne za sentimentalno razglabljanje, kajti stali smo že pred pisarniško barako. Karabinjerja sta izročila naše listine stotniku, se postavila nam za hrbet, da kdo nc uide in čakala na povelje. Stotnik jima je dal znamenje, naj odideta. Zaslišal nas je drugega za drugim in znova smo začeli pripovedovati o svoji jeremijadni misiji in politični brezmadež-nosti. Tako nedolžni in naivni smo bili postali, da bi se vislice zlomile iz usmiljenja oo naSj če bi nas hoteli po avstrijsko kaznovati. Oh, ti dobri, nadčloveško usmiljeni Franc Jožef!! Ti, ki nisi imel nikake človeške slabosti, Ti, ki si, kot so pisale naše brumne bukve, prestal toliko človeškega gorja, tudi par ur karabinijerjev ne bi ti bilo škodovalo. Stotnik je naše listine pogledal in jc omenil, da sam glede nas ne more ničesar ukreniti in mora naše popirje poslati »al comando supremo« (k najvišjemu poveljstvu ujetniškega tabora, to se pravi: k gospodu majorju). Po njegovem odhodu nas je počastil s svojim obiskom neki »sottotenente« (podporočnik). Zelo prijazen je bil in govoril je tako po domače, da bi bil kak otrok dobil zaupanje vanj. In govorili smo o naših krajih, o Trstu in Ljubljani, o Reki in Dalmaciji. »Torej, kaj mislite napraviti z nami, ali nas zaprete, ali internirate, ali izpustite?« »Eh, probabilmente si resta qui, pot-che t loro documenti non valgono ma pipa di tabacco (najbrže ostanete tu, ker vaši dokumenti niso vredni pipe tobaka)«. Najbolj se je interesiral zame, ker mu je dobri Goba povedal, da sem iz Ljubljane. Vpraš-l me je, kako je pri nas s prehrano, in ko sem mu odgovoril, di je vsega malo, me je hudomušno zavrnil, češ, da je ribji lov v jadranskem morju zopet prost in lahko lovimo ribe. Mož je imel pač čudne nazore o naši aprovizaciji. Seveda bi bilo čisto umestno po italijanskem raziranju, da bi mi Jugoslovani poleti jedli kebre, po zimi pa bi se izpremenili v morske pse in bi se mastili po Jadranskem morju, kjer bi nas naši »kulturni prijatelji« lovili in izvažali našo mast. »Eh,« je nadaljeval naš prijatelj, »vsaj en mesec prezgodaj ste prišli v Italijo? Raje bi bili ostali doma!« »Kai se to pravi, kaj mislite s tem: en mesec prezgodaj?« sem ga ponižno vprašal. »To se pravi, da postanete naši gostje, kakor onile tam,« je ironično pripomnil, kazaje proti barakam. Nato -nam je še pripovedoval, da je bil pred vojsko petnajst let v Ljubljani m da ima pri rias edino kranjske klobase v dobrem spominu. Ko nas je tako nekaj časa »zabaval«, je odšel in ostali smo sami. Nismo dolgo časa čakali, pa jo hitrih korakov primana nazaj in nam pove, da ne ostanemo v Regini, »Greste nazaj v Castelfranco, od tam pa ali naprej ali nazaj,« tako nam je obljubil, meni pa je naročil: »Quando arriva a Lubiana, saluti 1’amico Predovič e le sue »klobase« (kadar pridete v Ljubljano, pozdravite prijatelja Predoviča in njegove klobase)!« Zahvalil sem se za oba pozdrava, a rekel sem, da drugega pozdrava nimam komu izročiti, ker so klobase med vojsko pri nas izumrle. Sedli smo zopet v voz, ki nas je že čakal, in karabinijerja sta zavzela svoja prejšnja mesta. Zdrdrali smo nazaj v Castelfranco, a ničesar nismo znali, kaj se godi z nami. Mrak se jc že delal, ledena sapa je brila od severa. Dospevši v mesto, nas vpraša karibl-nijer, ki je sedel zadaj na vozu: »Kam pa je naročil podporčnik, da gremo?« Začudili smo se vsi, kako da on tega ne ve, posebno neprijetno pa se nam je /-delo, ker je trdil, da mu tudi naših dokumentov niso vrnili. Zahtevali ^ smo, da takoj gremo nazaj v Regino. Avtomobil se je obrnil in hajdi zopet v tabor po dokumente. Ko srno prispeli tja, je neki častnik ozmerjal karabinijerja, zakaj nista prosila za povelje in nista vzela naših dokumentov, ko smo odhajali. 1 A eden se je izgovarjal, češ, da sta nas mislila spremiti do postaje, a ker nam ni bilo o tem nič zna^erfa, smo se vrnili nazai. da vzamemo tudi listine. Poklical nas je nato maior v svojo pisarno in izjavil skoraj z obžalovanjem, da nr.s ne mere obdržati, ker naši dokumenti diše nekam po diolomatičnih poslih in bi bilo za rešitev našega vprašanja treba posebne konrsije interaliiranih držav. Diktiral je svojemu strojepiscu pismo in ker je govoril precej glasno, smo slišali vsebino: »Francoskemu poveljstvu v Castelfranco. Poslanih ljudi ne morem sprejeti, prosim da niih izročitev in preiem tega dopisa pofrdite. Komandant ujetniškega tabora v Regini.« čicrovazacra. a Vojne blaftase na rumene Izkaznice C štev. 2-101 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C pre;mejo vojne klobase v sredo, dne 12. t. m." pri Muhleisnu. Določen je tale red: v sredo, popoldne od 2. do 3. ure štev. 2401 do 2600, od 3. do i. ure štev. 2G01 do 2800, od A. do 5. ure štev. 2801 do konca. Stranka dobi en četrt k« klobas, kilogram stane 4 krone. Deklica Elsalila. Roman. — Napisala Selma Lagcrlof. Bil je obrnjen proti tramu, kje je pokojnica stala in gl#edal v njo. Elsalila je mislila« da on ne vidi rajnice. On ni govoril o nji, temveč o nekem, na katerega neprestano misli. Ona bi bila rada vedela, oa lcoga gospod Arhi je neprestano misli. Naenkrat je zapazila, da je pokojnica sedla na klop poleg gospoda Arhijeja in mu nekaj šepeče. Toda Arhije ni vedel, da mu je ona tako blizu in da mu šepeče ... Elsalila je videla, da jc gospod Arhije naenkrat naslonil glavo na roke in jokal. »Ah, da nisem našel to mlado deklico«, je dejal. »Ne kesam se za druge; ali zakaj fcisem odpustil deklici, ki me je tako lepo prosila!« Oba Škota sta nehala piti in prestrašeno pogledala Arhijeja, ki se je kesat •tvojega dejanja. Nekaj časa so molčali, »ato je voCal eden, stopil do krčmarične mize in «atočil veliko čašo črnega vina. Potem se je vrnil do Arhijeja, potrepljat ga po rameni in dejal: Pij brate! Še je dobra letina Amejeva! Dokler imamo denarja, da kupimo vina, sc ne izplača žalovati!« V tem . hipu je Elsalila videla, kako je pokojnica vstala s klopi in izginila. V istem trenutku je videla Elsalila tri ifudi z velikimi bradami in kožuhi, ki so tolkli po Amejevih ljudeh. In zdaj je videla, da so to oni trije ljudje, ki so sedeli v pivnici: Arhije, Filip in Preginald. ni. Elsalila je šla iz sobe, kjer je prala čaše in tiho zaprla vrata, V ozkem hodniku se je naslonila na steno, kjer je stala nepremično skoraj eno uro. Ko je stala tako, je mislila: Jaz ga ne morem izdati. Če tudi mi je napravil toliko zla/ ljubim ga. Ne mogla bi ga spraviti ria vislice. Ne bi mogla gledati, da bi mu trgali roke in noge. Vihar/ ki je divjal cel dan, fe postajal močnejši bolj ko se je bližal večer in Elsa-Hla je slišala njegov šum, ko je stala v mraku. Prišla je prva poletna ploha, je pomislila ona. Prišla je, da otaja led, da sc odpelje Arhije in 6e ne vrne več in ne, bo delal več ‘zločinov v tem kraju. Čemu bi se vrača!, da bi ga vi ovili in kaznovali? Tega ne želijo ne živi in ne mrtvi, Elsaliia- je ogrnila ogrinjalo. Mislila je it* domov in se lotiti dela, a nikomur nič povedati o tajnosti. Toda predno je šla, se je premislila. Postala je in poslušala, kako zavija burja. Mislila je zopet na to, da bo kmalu prišlo poletje, da ibo skopnel sneg in ozelenela Kemija. . Bog se usmili, kakšno bo to poletje ame, >e pomislila Elsalila. Kako srečna setn b'!a pred letom! S sestrico sem šla ;ozcl, da prineseva zelenja. Tedaj so Jule, kako je ob potu okleščena mlada breza. Toda opazili sta, da je pričela zeleneti narava. (Dalje.) Sestrica jo je ustavila in dejala: »Ah, ubogo drevesce, kaj si storilo, da ne moreš umreti, četudi si vso ob sekano. Zakaj zeleniš, kot da še živiš? s Tedaj se je Elsalila nasmejala in odvrnila: »Zeleni za to, da oni, ki jo jc ob-sekal, to vidi, kakšno škodo je napravil in se radi tega pokesa.« Toda njena sestrica 3e ni smejala, nji so prišle solze v oči, »Velik greh jc, posekati drevo, ko brsti in ima toliko moči, da ne mor-' umreti. Strašno ie mrtvim, ki ne najdejo miru v grobu. Ne morejo čakati ne dobrega, ne vživajo ne ljubezni, ne sreče. Samo po enim hrepenijo, da bi počivali v miru. Jaz bi zajokala, ko ti praviš, da breza ne more umreti, ko misli na moritve. To je najtežja obsodba za onega, ki je oropan življenja, a ne more počivati v miru, ker mora preganjati svojega morilca, Mrtvi ne bi smeli hrepeneti po drugem, kot da počivajo v miru.c Ko se je' Elsalila spomnila na to, je začela jokati in lomiti roke, »Moja sestra ne bo imela miru v grobu«, jc dejala, »če ne izdam mojega dragega. Če ji ne pomagam, mora bloditi po zemlji brez miru in počitka. Moja uboga sestra ne želi drugega, kot mir v grobu in tega ji ne morem dati, če ne spravim onega, ki ga ljubim, na morišče. « IV, ., •i • •1 . * Gospod Arliije fe š<žl iz pivnice in krenil skozi ozek hodnik. Tu je bila prižgana svetilka, ki je visela od stropa. Ob svetlobi je zapazil malo deklico, naslonjeno na steno. Bila je bleda in stala je tako tiho, da se je Arhije prestrašil in -pomislil: Sedaj mi je prišla pred oči pokojnica, ki me slednji dan preganja. ! I-' Ko je šel gosp. Arhije mimo Elsalile, je položil roko nanjo,. da bi sc prepričal, če je to res pokojnica ali ne. Toda roka jc bila tako hladna, da tie bi mo£el spoznati, čc je to roka pokojnioe ah živega bitja. Ko se je dotaknil njente roke, se je ona umaknila in gospod Arhije je spoznal Elsalilo. On je mislil, da je prišla radi njega, pa se je zelo vzradostil, ko jo je zagledal, V. tem hipu mu je šinila v glavo misel. Sedaj vem, kaj moram napraviti, da me raj* nica ne bo preganjala, »Bog te blagoslovi. Ti si nocoj prišla k meni,« je dejal Arhije. Toda Elsalila je bila tako žalostna, da mu radi solz ni mogla povedati, da ni prišla radi njega, »Elsalila,« je dejal gospod Arhije, »Več dni me ni bilo pri tebi, ker me mučijo težke misli. Ne dajo mi miru; tako mi je, da bi znorel. Nocoj mi je malo bo-He,'ne vidim pred seboj sliko, ki me muči. Ko vidim tebe, moram še bolj misliti na dcklico. kateri sem storil zlo, Tudi dru- gim ljudem sem storil krivico, a radi njih me vest ne muči tako kot radi deklici Ker je Elsalila neprestano molčala, j* pograbil njeno roko in ft poljubil prste. -** > Čuj, Elsalila, kaj mi je reklo srce, ko sem te zagledal tu, ko si čakala na mej; Ti si grešil, krivično si postopal z ono de«' klico, zato moraš poplačati ta greh. Vzeti + moraš njeno prijateljico in tako delati ž njo, da ne bo nikdar občutila bolesti. Biti ji moraš tako zvest, da jo boš zadnji dan življenja ljubil bolj kot na dan poroke.* Elsalila je jokala. »Zakaj jočeš, Elsalila?« je vprašal, »Jočem, gospo-d Arhije, ker vas preveč ljubim.« Tedaj se ji je Arhije približal in jo je objel okrog pasu. »Ali slišiš, kako zunaj besni vihar?« ji je dejal. »To pomeni, da bo morje kmalu svobodno in da sc bodo ladje mogle vrniti v mojo domovino. Povej, Elsalila, ali hočeš Iti z menoj, da bom popravil, kar sem zagrešil drugi?« Gospod Arhije je začel Elsalili šepetati o lepem življenju, ki jo čaka, in ona je pomislila: »Ob, ko hc bi vedela, kaj Je storil. Tedaj bi šla z njim in bila W srečna.« Gospod Arhije jo jc hotel poljubiti na čelo. Tedaj pa se je ona spomnila pokojnice, ki jc bila nedavno pri nji in jo je poljubila. Odtrgala se je od Arheja in de-* jala: »Nc, gospod Arhije, ne grem r. vami,« »Moraš iti z menoj!« je dejal go3pod Arhije, »ker brez tebe sem uničen.« Začel je šepetati deklici še nežnejše stvari in ona jc pomislila: Ali ne bi ugajalo Bogu in ljudem, če bi obžaloval svoje dejanje in postal pravičen človek? KomtI Bo koristilo, če bo kaznovan In umorjen,? Mcjtcm ko je začela Elsalila tak® misliti, jc prišlo mimo par ljudi, ki so šli v pivnico. Ko je Arhije opazil, da pazno gledajo njega in deklico, je dejal: »Pojdi, Elsalila. Spremil te bom domov, Netem, da kdo vidi, da si me prišla iskat sem v pivnico.« ...... j§ Tedaj se je Elsalila spomnila, da ima izvršiti drugo nalogo, tie da uboga Arhijeja. Toda srce jo je boleio ob misli, dA mora izdati n egov zločin, Nato sta krenila do Tprarinove koče« Elsalila je mislila vso pot: moja sestra gotovo ni mislila na to, da on želi obžalfr* vati svoje dejanje in postati dober človek* Gospod Arhije jc govoril Elsalili vedno lepše besede. Bolj kot ga je poslušala* bolj pogumna je bila. »Morda me. jc sestra pripeljala .sem * zato, da slišim te besede,« je pomislila« »Ona me od srca ljubi, Ona mi ne želi nesrečo, ampak srečo.« Ko sta se ustavila pred kočo, Jo je vprašal Arhije še enkrat, če hoče ž njim čez morje. In Elsalila mu je odgovorila* da ga bo spremljala z božjo pomočjo. (Dalje.) Širite »Večerni list" Izdajatelj konsorcii »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčlč Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani