137. številka. Ljubljana, v petek 18. junija. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in pramike, ter velja po poŠti prejeuian za av stri js ko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -t gld jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za »se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s< 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za o zn anila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. ^ Dopisi naj se izvole frankir»ti. — KokopiBi M ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni Stv o je v Rudolfa Kirhiša hiSi, ^Gledališka stolbt". Uprav niš tv u nnj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. za se po Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo ujjudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........8 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ •i četrt leta........4 „ — „ »i jeden mesec.......I „ 40 „ Vpramtiitvo ,,8lov. JTaroda". Iz liolgurlj«' 2. junija. [Izv. dop. | Volitve v deželi so dovršene Vlada je po velikem pritisku dobila večino: od 87 izbranih je 62 vladnih (Karavelovih) privržencev, 24 opozicijskih in jeden Grk. A pet mest je Se praznih v Kavak-lijskej okolici, ker se neso mogli izbori zvršiti za rad pretepov itd. Toliko šuma in hrupa še pri no benih izborih tukaj dosedaj ni bilo; pa tudi ne toliko krvavih glav in sivih pleč. In resnica je, kakor pravijo tukajšnji, da niti pri Slivuici ni toliko Bolgarov palo, kakor pri zadnjih izborih. Žalostna resnica; — podrobnosti se bodo še zvedele! Posebno se obžaluje zguba poročnika Serbezova, ki je pal v Novej Zagori in popa Angela v Hadži-elesu. Ta je bil prvi, ki je prijahal dne 18. septembra 1. 1. na čelu 2000 oboroženih kmetov s križem v rokah in s puško na rami v Plovdiv; potem je bil polko vni duhovnik za časa bolgarsko-srbske vojske. Isto tako se hvali junaštvo poročnika Serbezova. Neprijateljska krogla ja ni zadela, bilo jima je umreti pod nožem njih rojakov. Kdo je največ kriv tem pretepom in bojem, pokazalo bo preiskovanje, ki se je že začelo. Vladna stranka dolži opozicijo, a ta vlado, da je zakrivila krvoprolitje ; ker so torej s prestopki mešajo politične strasti, bo teško nepristransko istino razkriti. Zdaj se zanima vse z vprašanjem, kaj bode storilo „zjedinjeno" narodno sobranje glede realnega zjedinjenja. Ako ostane »južna Bolgarija" tako, kakor je, ne „tič ne miš", to je skoro slabeje za deželo in za prebivalce, nego je bilo poprej ; kajti notranjega miru ne bo, a avtoritete nema Sofijska vlada, dokler ima svojo moralno podporo v Turškej. Tukaj še predobro pomnijo, kako je bilo v onih časih, ko so Turki besili in palili po deželi, zatorej je lehko pojmljivo, da oni simpatij ne bodo uživali nikdar pri južnih Bolgarih, ki so imeli največ prestati od istih barbarov; u tudi ne bode zadobila simpatij taka vlada, kakor je Karavelova, ki se s Turki brati. Nasproti, kar se tiče Rusije, ta je zmirom priljubljena bila; in akoravno se nahajajo pojedini iz-vržki mej Bolgari, ki jo zaničujo — a to so navadno taki, ki so bili iz Rusije iztirani in odgnani zaradi raznih prestopkov ter so komaj ubežali prognanstvu v Sibirijo, — ti in njim podobni ne bodo mogli usaditi trajnega sovraštva proti Rusiji. Za trenutek se da sicer »javnemu mnenju" posek v oči metati; ker se kaj lepo ališajo fraze o narodnej »neodvisnosti" o svobodi, demokraciji, socijalizmu itd ; a na drugej strani neprijetno done priimki, ki se davajo Rusiji: bič (knut), tiranstvo, samovari, zvonovi, itd. A ne pomisli se, da kakor ni Bolgarija zemlja, ki bi zaslužila vse blažene naslove, katere jej davajo oni, ki so sedaj na krmilu, ravno tako ni Rusija dežela tako črna, kakor jo predstavljajo baš oni, ki se jej imajo največ zahvaliti. A zakaj vara je bila dobra in sveta „matuška" Busija, ko je veljalo osvoboditi vas izpod turškega jarma ? Zakaj se tedaj ni nikdo izmej Bolgarov našel, koji bi bil rekel: Timeo Danaos et — dona (libertatem) ferentes! ? Sicer pa lehko Bolgarija in Rusija vsaka za se obstojita, — posledujej je gotovo lahkše brez prve, nego protivno, — samo je to žalosten pojav za vsakega pravega Slovana, da se vodi prepir s takimi sredstvi, in da je namesto hvaležnosti stopila zve?a s vekovnimi protivniki slovanstva in krščanstva. Po mojem prepričanji ni kriv temu narod bolgarski, nego krivi so oni, ki so ravno sedaj na krmilu. Ako se govori, da ima vsak narod tako vlado, ka-koršno zasluži, to imamo tukaj jedno izjemo: bolgarski narod take vlade ni zaslužil, kakor je Karavelova ! Znano je tudi, da bi se ga knez že bil rad otrese I; samo da ne bi bilo prepozno. „ Vsako zlo do vremena" pravi poslovica. In morila je tudi to k nečemu dobro. Prihodnje sobranje bode imelo dosta burnih sej; a da bi se izvršilo pri tej večini kaj drugega, nego kar hoče vlada, o tem ni dvomiti. Ako se ne pojavi kak „deus ex maehina", bode sedanje stanje če nekaj časa trajalo v deželi. A ko se bo začelo po malem gibati, potem bo polom veči, nego si moremo misliti, in nastopila bo radikalna prememba v celej Bolgariji, v njenej notranjej in vnanjej politiki. Govor poslanca g. Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 16. junija 188G. (Po stenogrančnera zapisniku.) Visoka zbornica! Poprijel sem pvi tem tarifnem stavku za besedo, da visoko zbornico opozarjam na razmero, ki se sicer ne tiče jodino uvažanja in izvažanja tabaka — jedinoga predmeta tega tarifnega stavka — pač pa pravne podlage, sajenja tabaka samega. Če si, gospoda moja, kar se tiče sajenja tabaka, ogledamo razmero mej Ogersko in Avstrijo, vidimo, da se v ogerskej polovici sme tabak svobodno saditi, v avstrijski polovici pa ne. Da je svobodna kultura tabaka Ogerskej v veliko gospodarsko korist, da ima Ogerska iz te kulture vsako leto ogromne dobičke, da ti dobički stalno zaradi tega naraščajo, ker se na jedni strani vedno več tabaka potrebuje, na drugi strani pa zaradi visoke carine ponehava povpraševanje po inozemskih tabačnih listih, to so činjenice, katerih omenjam le na kratko zaradi poudarka, da Cislita-vija glede tabaka nasproti Ogerskej dvakrat na slabšem in sicer zategadelj, ker je le onkraj, ne pa takraj, svobodno saditi tabak, drugič pa, ker je Cislitavija po visokih uvažnih carinah primorana, LISTEK. Andrej Kolosov. (Ruski spisal I. S. Turgcnev, preložil Osaroelec.) (Dalje.) Sledeči dan prišel je Kolosov z Gavrilovim in bedni Sevastjan Sevastjanič kvartal Je vso jesen in zimo na večer z umirovljenim poročnikom; ta čestiti mož občeval je z njim, kakor pravijo, brez ceremonij, to je, strašno surovo. Sedaj, gospoda, ste gotovo razumeli, čemu je Kolosov po smrti Gavrilova pripeljal mene s seboj k Ivanu Semeniču. Razodevši mi vse te podrobnosti, pristavil je Kolosov: Jaz ljubim Baro, jako milo dekletce je; ti jej ugajaš." Menim, da sem vam pozabil povedati, milost-ljivi gospodje, da sem se jaz do takrat bal žensk in se jih izogibal, dasi sem na samem po cele ure sanjaril o sestankih, o ljubezni, o uzajpmni ljubezni itd. Barbara Ivanovna je bila prva devica, s katero pregovoriti me je primorala sila, — v istini sila. Bara bila je jako navadno dekle, — vender je takih deklet jako malo v sveti Rusiji. Vprašali me bo-dete, kako to? Tako, ker jaz nikdar nisem opazil v njej nič prisiljenega, neestetskega, gizdavega; tako, ker je ona bila priprosto, odkrito, nekoliko otožno bitje; tako, ker se je ni moglo imenovati „gospodičino". Nravil se mi je njen tihi smehljaj; ljubil sem njen prostodušno-zvonki glasek, njen lehki in veseli smeh, njene žarne, dasi nikakor ne „globokeu poglede. Ta otrok ni obetal ničesar, vi pa ste ga nehote ljubili, kakor ljubite nepričakovani mehki krik ivolge (pfingstvogel) na večer, v visoki in temni brezovi gošči. Treba mi je opomniti, da bi bil sicer precej ravnodušno šel mimo takega bitja: zdaj mi ni nič do večernih samih sprehodov, ne do ivolg, a tedaj . . . Gospoda, jaz mislim, da ste bili, kot vsi pošteni ljudje, vsaj jedenkrat v teku svojega življenja zaljubljeni in ste iz lastne skušnje spoznali, ua kak način se poraja in razvija ljubezen v človeškem srci; zato pa ne bom prav nič obširno govoril o tem, kar se je tedaj v meni godilo. S Kolosovim sva vrlo često hodila k Ivanu Semeniču; dasi pa me proklete kvarte niso le jedenkrat pripravile v popolen obup, je vender v sami bližini ljubljene ženske (jaz sem se v Baro zaljubil), neka čudna, sladka, mučiteljna uteha. Nisem si prizadeval, da bi zadušil to kaleče čuvstvo; poleg tega pi je bilo to čuvstvo, ko sem je vedel z imenom nazivati, že precej silno . . . Molče sem gojil in ljubosumno in boječe tajil svojo ljubav. Meni samemu ugajalo je to mučeče vrenje molčeče strasti. Moje trpljenje ni mi motilo niti spanja niti teka . . . ves dan pa sem čutil v prsih ono posebno fizično čuvstvo, katero imajo za znamenje ljubezni. Jaz vam nisem v stani naslikati borbe najrazličnejših občutkov, ki so se rodili v meni, ko se je, na primer Kolosov povra-čal z Baro iz vrta in je ves njen obraz dihal vzvišeno udanost, utrujenost od prevelikega blaženstva ... Ona je tako živela njegovo življenje, tako je bila prošinjena od njega, da je nevede prevzemala njegove navade, tako je pogledovala, tako se je smejala, kakor on . . . Jaz si mislim, kake trenotke je ona preživela z Andrejem, za kako blaženstvo mu je bila obvezana . . . A on . . . Kolosov ni izgubil svoje svobode; v odsotstvi, mislim, se je še spomi-nal ni; vedno je bil isti brezskrbni, veseli in srečni človek, kakoršnega smo vedno poznali. Torej, kakor sem vam že rekel, hodila sva s Kolosovim k Ivanu Semeniču jako pogostoma. Včasih (kedar ni bil pri volji) ni me umirovljeni poročnik vabil kvartat; v takem slučaji stiskal se je molče v ogel, jezil obrvi in gledal na nas vse ka- posluževati se domačega tabaka, kupovati in v pokajeni smodki drago plačevati ogerski tabak. Da se v davkarskih okrajih Tarnopol, Kolo-mea in Stanislav, v Bukovini, v južnih Tirolih in v Dalmaciji v jednem okraji tudi tabak prideluje, je zaradi neznatnosti jedva opotnnje vredno. Dragocena koncesi a je za Ogersko, da MM se odrekli pravici, tudi v naši državni polovici gojiti tabak; kaj bi Ogerska s tabakom počela, da bi ga ne oddajala Cislitaviji? Najvažneji njenih pr delkov bil bi uuičen. (Prav res! na desni) Sedaj prihaja za tabak iz Cisl'tavije na Oger-sko poštena vsota denarjev; ti dohodki bi usahnili, ko bi se dovolilo, da se tudi v naši polovici tabak sadi, kajti večina tabaka, ki se uporablja v Avstriji, dohaja iz Ogerske. Zakaj bi se Avstriji Madjarorn na ljubo odrekala pravici, da bi v lastnih svojih deželah ne gojila tabaka. Madjari s svojimi drugimi poljskimi pridelki pritiskajo na tukajšnje kmetijstvo, ker preplavljajo tukajšnje trge s svojim žitom in vinom in kvarijo ceno našim pridelkom. Bilo bi torej le pravo, da bi Cislitavija, trpeča nad seboj tobačni monopol, za to dobivala od Ogerske denarno korist, to je, najmanj polovico dobička, ki ga Ogerskej od tabaka ostaje; vlada utegnila bi lahko poizvedeti, koliko ima Ogerska od tabaka dobička, ker je lahko določiti ceno vsega nakup-Ijenega tabaka in ker se po odbitih proizvodnih troških lahko izračuni dobiček, ki naj se razdeli mej obe polovici. Cislitavije zahteva je popolnem pravična in odstranila bi gospodarsko škodo, prouzročeno vsled razmer z Ogerske glede tabaka. Ker Cislitavija ne sme tabaka saditi, jej mora Ogerska za to dati primerno odškodnino; ako pa Ogerska tega neče, potem pač druzega ne preostaje, da se ravnovesje glede tabaka v obeh državnih polovicah zopet doseže, kakor da so tudi v Cislitaviji dovoli tabak saditi. Dovolil sem si, kratke te opazke izjaviti, ne da bž stavil predlog, ki bi v sedanjem stanji našega posvetovanja itak bil brez upanja, temveč da opozarjam na madjarsko nadmoč, katera tako mojster-ski umeje premeniti ravnovesje ne le v političnih in financijalnih zadevah, ampak tudi na gospodarskem polji nam na škodo, (Prav dobro! na levici.) Ako sem pri drugej priliki v tej viBokej zbornici takozvano ogersko nagodbo tako označeval, da je po mojem mnenji Avstrija na ogersko klop položena, usiljuje se mi danes pri posvetovanji tega tarifnega razreda (tabaka) misel, da plešemo po mad-jarski piščalki, da vrhu tega svoje mošnjičke ob ogerskem dimu smodimo, zatorej se visoka vlada reBno opominja, da pri sklepanji bodoče nagodbe — ako je nagodba sploh možna — energično čuva naše koristi in zmanjša število kapitulacij, katere nam naklanja Ogerska. (Bravo! bravo! na desnici.) Politični razgled. \otranjc ttežele. V Ljubljani 18. junija Včeraj se je v državnem zboru začela debata o carini na petrolej. Dvajset govornikov se je oglasilo za besedo. Debata obeta biti precej dolga in jako burna. Posredovalni predlog Groholskega kor volk. Prvikrat sem se veselil njegovega ponižanja; potem pa sem ga sam začel prositi, da zaigrava „vvhistek": uloga tretje osobe je tako neznosna ! Jaz sem v tako neprijetno zadrego spravljal i Kolosova i Baro, dasi sta sama drug druzemu zagotavljala, da občujeta pri meni lahko brez okolišev ! . . . Mej tem pa je čas tekel in tekel . . . Bila sta srečna . . . Jaz ne opisujem rad sreče drugih. A glej, jel sem opažati, da se je otroško navdušenje Bare vedno bolj in bolj zamenjavalo z bolj ženskim, bolj nemirnim Čuvstvom. Začel sem sklepati, da so nove gosli zagodle stari akord, to je, da Kolosov ... po malem . . . ohladneva. Priznavam, da me je to odkritje obradovalo, priznavam, da nijsem čutil niti najmanjše nevolje proti Andreju. Presledki mej najinimi obiski postajali so vedno večji in večji . . . Bara pričela je hoditi nama nasproti z zaplakanimi očmi. Čula so se očitanja . . . Nekdaj vprašal sem Kolosova s prikritim ravno-dušjem: „Kaj bo ? Ali pojdeva danes k Ivanu Se-meniču? . . . Hladno me je pogledal in mirno odgovoril: „Ne, ne pojdeva". Včasih zdelo se mi je, da se lokavo smehlja, govoreč z menoj o Bari . . . bode najbrž vsprejet, ako ne bode preveč desničarjev pri glasovanji odsotnih. Viimij«' "iolinu že mislijo na to, da bi se spremenila liitv»rMlt» ustava, kolikor se tiče prestolun isledstva. Jasno je, da ne kaže. da bi blazen OtOB bil kralj ter bi moral vso vladna posle opravljati regent v njegovem imenu. Poslanec Fran kenberger nekda misli staviti v zbornici predlog, da se premeni prestolonasledstvo — Zbornica poslancev se je včeraj sešla. Izmej 159 poslancev prtilo jih je 155 k seji, drugi so se opravičili z boleznijo. Zbornica je izvolila odsek 28 članov, kateremu se je predložila predloga o regentstvu. Kakor se iz Sofije poroča, morda čas ni več daleč, da v Roljguriji pi idejo Cankovci na krmilo. Mej sedanjimi ministri navstal je razpor. Pravosodni minister Radoslavov dal je bil svojo ostavko, katere pa knez ni hotel vsprejeti. Sedaj si nekateri poslanci prizadevajo, da bi spravili Karavolova in Radoslavova. Poslednji nekda želi, da se premeni vse ministerstvo razen Karavelova. O povodu tega razpora se sedaj iz Sofije nič natančnejega ne poroča. Ruskim listom se je nedavno poročalo, da se knez hoče še bolj na radikalno stran nagniti, ter je obljubil ministersko predsedstvo Radoslavovu, ki je skrajni radikalec. Morda je res knez sam svojim intrigovanjem zasejal razpor mej ministre. Ako t»e sprava mej njimi ne doseže, pridejo liberalci na krmilo. — Turški državniki neso vsi jednacega mnenja zastran sklicevanja vzhodnorumelijskih poslancev v Sofijo. Nekateri mislijo, da bi Turčija bila morala temu ugovarjati, ker Vzhodno Rumelija nikakor ni bolgarska provincija. Ruski diplomati so tudi svetovali Turkom, da naj protestujejo proti dotičnemu ukazu kneza Aleksandra. Večina turških državnikov je pa bila teh mislij, da sedaj čas ni ugoden, da bi se sklicalo posebno vzhodnorumelijsko sebranje. To bi bilo nevarno, kajti vzbudilo bi nevoljo naroda ter utegnilo prouzročiti kak prevrat v škodo Turčiji. Knez Aleksander ni nikdar skušal škodovati Turčiji, kdo ve, kaj bi pa bilo, ko bi pal in prišel kdo drug na njegovo mesto. Ure jen je meje v Rodopskih gorah se le počasi nadaljuje. Nekatere mohamedanske vasi ugovarj; jo temu, da bi jih ločili od Vzhodne Rumeli e in priklopili Turčiji. Te vasi prav za prav tudi dosedaj nes») bile pod vzhodnorumelijsko vlado. Uprle so se bile vzhodno-rumelijskej upravi in živele so potem same zase ter neso nikomur plačevale davkov. Sedaj se pa boje zgubiti to svobodo. Turčija najbrž ne bode skušala s silo podvreči teh vasij, ampak se bode zadovoljila s tem, da bodo na papirji njene, kakor se je tudi bila Vzhodna Rumelija. lliiNlcl državni sovet vsprejel je načrt o reformi turkestanske uprave; katerega je bila izdelala posebna komisija pod predsedstvom grofa Ig-natjeva. Štrajki delavcev v Belgiji nečejo jenjati. Ko te delavci v jednem kraji povrnejo k delu, se pa v drugem začne štrajk. Predvčeraj so v Borinagi ustavili delo. Kakih 700 delavcev napotilo se je proti velikemu rudniku Quaregnon, in prisililo vse tamošnje rudarje, da so popustili delo. Bil je že boj mej delavci in žandarji. Inženerja Colettija so delavci lahko poškodovali. Poklicali so že vojake, ker žandarji ne morejo vzdržavati reda. V Flennu je tudi delo ustavilo kakih 2500 delavcev. Hartington je že tudi izdal svoj manifest. V njem poudarja, da angleSki narod se prej ne sme načelno izreči za irski parlament, dokler ne zve, kako se bodo uresničili oni pogoji, o katerih je rekel Gladstone, da so neizogibno potrebni. Parlament mora tudi nadalje reprezentovati celo zjedi-njeno kraljestvo, ne pa le jeden njegov del. Pravico mora imeti kontrolovati podrejeni mu postavo-davni zbor. Pravosodna uprava mora ostati v rokah V obče mu jaz nisem zamenil Gavrilova . . . Gav-rilov jo bil tisočkrat boljši in neumnejši od mene . . . Dovolite mi, da sedaj krenem malo na stran. Govoreč vam o svojih vseučiliščnih tovariših, nisem vam omenil nekega gospoda Ščitova. Ta Ščitov je bil petintrideset let star; deset let štel se je že mej dijake. Še sedaj vidim živo pred seboj njegov dovolj dolgi, bledi obraz, male sive oči, dolgi, orl-ski h koncu skrivljeni nos, tanki, smešeči se ustni, veličastno hladnoto, brado samozadovoljno zavito v širok, obledel ovratnik črne barve, brezrokavno srajco z bronzovimi gumbi, siv razpet frak, pisan telovnik; zdi se mi, da čujem njegov neprijetno-bobneči smeh .. . Vlačil se je povsod, odlikoval se je na vseh možnih „plesnih zabavah" . . . Pomuim, da nisem mogel brez nekega posebnega strahu poslušati njegovih ciničnih pripovedek . . . Kolosov ga je bil nekdaj primerjal z nepometeno sobo ruske gostilne . . . Strašna primera! Poleg tega je bila v tem človeku propast uma, zdravega zmisla, opazovanja, ostrosti . . . Včasih poražal nas je s kako do tedaj resno, do tedaj verno in rezko besedo, da smo vsi nejevoljui utihnili — in začudeni njega gledali. A ruskemu človeku je v bistvu vse jedno, je li izrekel neumnost ali pametno stvar. Posebno oblastij, ki so odgovorne parlamentu. On ni za prisilno politiko, a treba je ohraniti pravične zakone in veljavo parlamenta. Tradicijam liberalne stranke se on nikakor ni odtekel, marveč se jih hoče popolnem držati. Temu manifestu se pripisuje precejšnjo važnost, ker bodo Hartingtonovi privrženci vzajemno delali a konservativci pri volitvah in je od njih uspelia zavisna osoda sedanje vlade. Ako Ilar-tingtonovci dobe dosti mandatov, odstopil bode Glad-ston in konservativci pridejo na krmilo. .Iii|»onsl4o cesarstvo je pristopilo k Genf-ski pogodbi zastran oskrbovanja ranjencev v vojni. Dopisi. Iz i* m I j a 15. junija. [Izv. dop.] „Čitaonica u P ulju" ima dne 29. t. ra. ob 4. uri po-pjludne svoj redni letni občni zbor. Dasi biva v Pulji lepo število Slovanov, ipak se društvo ne more povzdigniti na stopinjo, katero bi lahko, po vsej pravici zavzemalo. Kje je krivda ? Malomarnost naša. No, narodnjaki smo vsi, vrli, navdušeni narodnjaki smo pri polnem kozarci in kedar smo sami! Bog ne daj, da bi kdo o našem rodoljubji dvomil. Gorje mu! — Slovenske in slovanske razmere proučujemo najrajši iz nemških in laških listov, domači naši listi so preborni za nas. Vsakdo ima svoje uzroke (ki seveda ne veljajo nič), vsakdo ima svoje izgovore in svoje nazore! Želeti bi bilo, da se novemu odboru posreči, oživiti našo staro Čitalnico. Zato opozorujemo ude, da volijo delavne može v odbor in kličemo vsem v Pulji bivajočim Slovanom: Složimo, združimo se! Shajaj mo se in iščimo zabave v jed i nem slovanskem društvu. — Društvo ni politično, tedaj vsakemu izobraženemu Slovanu katerega stanu koli pristopno. Društvo ima tudi svojo knjižnico — in lepo število slovanskih listov. Iz li mu ju 15. junija. (Ižv. dop.] Že mesec dnij obstoji tu „Slovensko bralno društvo", katerega namen in naloga je, preskrbljevati društvenike z raznovrstnim dobrim berilom za kolikor mogoče nizko društvenino — da se bode gojilo lepo petje ter vadilo v deklaraovanji. To društvo je torej, kar vsak že iz imena sklepa, dokaj skromnejše, kot čitalnica, s katero v nobenem oziru tekmovati ne more, s katero želi vedno v najlepši slogi živeti. Pri vsem tem je pa to društvo važno in ima svoj pomen zato, ker je namenjeno potrebam precejšnjega dela prebivalstva, posebno „petakarjem", ker je namenjeno vsem onim, ki si morejo le z združenimi močmi preskrbeti zadostne duševne hrane — in tudi taistim, ki ne marajo in neso navajeni trošiti za časopise in knjige znatnih zneskov. Naj ima torej Kranj, rojstno mesto marsikaterega rodoljuba, marsikaterega slavnega moža slovenskega, zraven Čitalnice tudi bralno društvo, katero naj se, ker je nekaterim družbinskim krogom tako rekoč potrebno, krepko ukorenini pri nas, naj se razvije in obrodi dobrega sadu, naj služi svojemu namenu in pospešuje omiko. Tega se tudi nadejamo, pravi duh, kateri navdaja posamezne društvenike, in odlično njegovo predsedstvo nam je porok za to. Odbor bavi se sedaj z važnimi vprašanji namreč, kako naj bi praznovalo društvo spomin slovanskih blagovestnikov in kako bi se petje pespeševalo. Za lepo pravilno petje namerava društvo sto- bali so se Ščitova samoljubni, sanjarski in nenadarjeni mladenci, ki ves dan mučno premerjajo dolžino slabih stihov, jih zatezaje bero svojim »prijateljem" in zaničujejo vsako gotovo znanje. Jed nega iz njih pregnal je prosto iz Moskve, ponavljaje mu neprestano dva njegova stiska: Čelovek — Sej neobodrannvj skelet.*) „Skelet" rimal je s „človekom". Mej tem pa tudi Ščitov sam ni ničesar delal in ničesar se učil ... A to le vse mimogrede. Ta Ščitov torej začel se je norčevati iz moje udanosti napram Ko-losovu. Prvikrat pregnal sem ga z blago nevoljo k vragu; drugič rekel sem mu s hladnim preziranjem, da on ni v stanu soditi o naši družbi — vender odpodil ga nisem; ko pa mi je poslavljajo se z menoj, dejal, da jaz njega brez dovoljenja Kolosova niti hvaliti ne smem, postal sem zlovoljen, poslednje besede Ščitova pale so mi v dušo. — Več nego štirinajst dni nisem videl Bare . . . Ponos, ljubav, tožno pričakovanje, množica raznih čuvstev raz-vihrala je v meni — mahnil sem z roko in s strašno otrpnelim srcem šel sem sam k Ivanu Semeniču. *) Človek — ta neodrti skelet. (Daljo prih.) riti, kolikor koli mu bo mogoče. Ima mej svojimi društven iki Že nekaj vrlih pevcev, dajalo pa bode tudi priliko svojim članom, da se uče petja in glasbe. Da si pridobi društvo knjig, pristopilo je k društvu sv. Mohorja, se naročilo na „Ljudsko knjižnice" in bo redno dobivalo matične knjige, tudi od svojih članov dobilo je že dokaj knjig na razpolaganje, nekaj podarjenih, nekaj pa le za daljši čaB v porabo prepuščenih. Ker pa pogrešamo v tej zbirki mnogo prav dobrih knjig, ker se neketere sedaj tudi za denar ne dobe in ker so denarne moči mladega društva le slabe in šibke: bi nam, — kakor so se izrazili nekateri društveniki, — podpora v lepih knjigah jako dobro došla. Usojam si zato, obračati se s prošnjo do slovenskih rodoljubov, naj nam poklonijo raznih slovenskih knjig. Iz Trebnjega 14. junija. [Izv. dop.] Danes je bil za nas Trebanjce zelo znamenit dan, kajti danes prišli so v Trebnje izvršujoči udje „do-lenjskega pevskega društva" in mnogo drugih prijateljev lepega petja. Sprejem bil bi prav živahen in kakor se je iz še ne dovršenih priprav videlo, prav slovesen, da ga ni preprečila nevihta in strela, katera je skoro tikoma pred prihodom dolenjskih pevcev udarila v grajščinski konjski hlev ter ga zažgala. Požarna hramba, katera je bila takoj na mestu nesreče, imela je dovolj opraviti, da je zadušila in omejila požar, kateri je pretil živinskemu hlevu, podom, kozolcem, kolarnici, kovačnici itd. Le vrlemu poveljništvu g. Jankota Ruprehta, načelnika tukajšnje požarne brambe, neutrudnej delavnosti domače požarne brambe in na pomoč pri-šlih Velikološčanov zahvaliti se je, da ni ogenj še večje škode napravil. Ponosni smemo biti na našo požarno hrambo, katera je no samo sedaj, temveč že poprej večkrat pokazala svojo izurjenost, točnost, urnost in hrabrost o takih prilikah. Slava njej I Bilo je že blizu četrte ure. Na prihod pevskega društva nihče mislil ni v takem vremenu, kar najedenkrat začuje se godba v „globeli" (na cesti od Starega trga v Trebnje.) Kdor je bil še v vasi, hitel je proti slavoloku postavljenemu pri gosp. Rozmanovej hiši konec vasi, kjer se je vršil le bolj prijateljsk nego slovesen vsprejem in pozdrav, kajti pri takih prilikah je vse nekako zbegano. Slavnost ni mogla tako sijajna biti, kakor se je poprej nameravala. Vendar pa so se kmalu iz-vedrila srca korakajo proti gostilni „pri lipi", kjer so bili prostori napravljeni za preljubljene nam goste. Na vrtu se ve da je bilo vse mokro, mize, stoli in drugo prenesli so v izbe prostorne hiše, a kmalu je nebo pokazalo milejši obraz, in hajd celo društvo se odloči, da ide zopet na vrt. Tu se ustopi možki zbor (okolu 30 mož) in zapoje „ Bratje v kolo se ustopimo" in kmalu je bilo vse naudlišeno. Prav radostno je poslušalo vedno bolj množeče se občinstvo mile glasove dolenjskih pevcev, še bolj pa smo bili iznenađeni slišati tudi krasne glasove dolenjskih pevk. Peli so mej drugim Jadransko morje, Slovenec sem, Savsko itd. Petje je bilo izborno, pa vsaj to drugače biti ne more, če «e mu posvetijo take moči in to iz ljubezni do našega milega naroda, kakor jih šteje ravno „dolenjsko pevsko društvo." Vrlemu gospodu kapelniku Novomeške meščanske garde, oziroma godbe, pa čestitamo, da ima tako dobre moči in da jih zna tako uzorno vežbati, gotovo bode ta gospod še veliko storil v vzbujo narodnega petja! Zabavali smo se do poznega večera prav prijateljsko mej napitnicami in mnogimi govori; pozneje ko je hladno postajalo, se je društvo preselilo v notranje prostore gostilne, kjer se je mladi svet vrtil v pozno noč. Le teško smo se ločili od preljubijenih nam gostov s srčno željo, da nas o priliki zopet razveselijo s svojim prihodom. Domače stvari. — (V državnem zboru) izročil je včeraj poslanec g. Viljem Pfeifer prošnjo po letošnjem mrazu poškodovane Šentpeterske občine pri Rudol-fovem za odpis davka. — (Slovensko uradovanje.) Občinski odbor v Kumenu na Pohorji sklenil je bil v seji dne 13. maja t. 1., da bode izključno le slovenski uradoval. Ta sklep naznanil se je okrajnemu glavarstvu v Mariboru in slednje je z odlokom z dne 16. maja t. 1. št. 13.792 odgovorilo, da jemlje sklep na znanje in da bode slovenske uloge slovenski reševalo. Slovenske občine, posnemajte vrle Kumenčane! Dr. Alojzij Gregorič. f „Slovenec nima sreče." V štirinajstih dneh posegla je neizprosna Morana tretjikrat mej naše vrste in za svoj danj izbrala si jako odličnega delavca na narodnem polji. Še se ni zaprla rana, ki nam jo je vsekala Božidara Kaića prerana smrt, še nesmo preboleli izgube pogumnega Dolinarja, kar zapoje zopet smrtni zvonec, naznanjajoč nam, da je v starodavnem Ptuji rodoljubno svojo dušo izdihnil gospod dr. Alojzij Gregorič, odvetnik in predsednik tamošnje Čitalnice. Dasi je pokojnik bolehal že par let, pretresla nas je ven-der brzojavna vest o njegovi prerani smrti, ker predobro pojmimo, kaj je bil dr. Gregorič za ptujski okraj, ker nesmo mislili, da nam bode tužna naloga, nekrolog pisati njemu, ki smo ga svoje dni videli tako čvrstega, delavnega, veselega, v narodnem oziru nikdar upogljivega. O njegovem življenji nam je le malo podatkov na razpolaganje. Porodil se je pri Mali Nedelji, gimnazijo dovršil je v Mariboru, kjer je tudi po dovršenih pravoslovnih študijah stopil v prakso ter za Tomšič-Jurčičeve dobe in pozneje bil jako delaven pri Čitalnici in sploh na narodnem polji. Prava njegova delavnost pa se je pričela na Ptuji, kjer je pozneje odprl svojo odvetniško pisarno, ki je bila središče, takorekoč glavni stan vsega narodnega gibanja v izredno obljudenem in pre-važnem tem okraji. Čitalnica Ptujska, „Narodni Dom", okrajni zastop, »Posojilnica" in „Slovensko pevsko društvo" vzrasle in delovale so deloma z njegovo pripomočjo, pod njegovim uplivom, in vsako narodno podjetje našlo je v njem gotovega podpornika, vsak naroden časnik zvestega naročnika in kakor marljivega, tako tudi duhovitega dopisovalca. Njegove velike zasluge poznajo najboljše prebivalci okraja ptujskega. Pogrešali ga bodo britko in žalovali za njim, kakor pogrešajo B. Kaića in mla-deniško čilega Urbanca, ki sta vkupe s pokojnim Gregoričem visoko držala prapor slo-veiiskPna lepem Ptujskem polji. Pogrešali ga bodemo tudi mi, v njem izgubili smo osobnega in političnega prijatelja, ki je vedno zvesto se držal slovenskega programa in na katerega se je bilo v vseh vprašanjih za trdno zanašati. Narodni prvoboritelji, kakeršen je bil dr. Alojzij Gregorič, so redki, kajti poleg svoje nadarjenosti in splošne omike, poleg svoje delavnosti in neumornosti, odlikoval se je tudi po jako ugodnem gmotnem stanji in zategadelj bil narodu slovenskemu v podvojeno basen. Zatorej kličemo na njega prezgodnjem grobu: Lahka mu zemljica! Slava njegovemu spominu! — (Poslanec dr. Menger) je v včerajšnji večerni seji državnega zbora zopet interpeloval zaradi Ljubljanskih izgredov. Interpelacija naglasa, da je mestni zbor Ljubljanski za izgrede soodgovoren, trdi, da so državni uradniki uplivali proti Grti-novi svečanosti, in obžaluje, da mestni zbor in župan Ljubljanski še nesta odstavljena ter naposled vpraša, kaj vlada v tem oziru namerava. Čudno, da je Ljubljana dr. Mengerju toliko pri srci, akoravno je prav nič ne pozna. Ko bi gostobesedni doktor znal, kako strogo se kaznujejo izgredniki, bi se morebiti venderle stidil, še dalje klicati po policiji in tako potrjevati Bbrnojevo sodbo o Nemcih. — (IzGradca)se nam poroča: Prošli teden položil je naš rojak dr. E. Volčič pri tukajšnjem c. kr. višjem deželnem sodišči sodski izpit tudi v slovenskem jeziku. To je, ako ne prvi primer, sploh vsaj prvi izza mnogih let. Porabljajmo svoje pravice; vivant sequentes!! — (Gospa Josipina Hočevar) na Krškem podarila je tamošnji požarni straži in unifor-movani meščanski gardi po 500 gl., vkupe 1000 gl. — (Koncert), ki ga namerava napraviti Čitalniški pevski zbor na korist svojej blagajnici, ne bode jutri temveč začetkom julija meseca. — („Kresa") došel nam je 2. letošnji zvezek, obsegajoč na strani 97—190 naslednje spise; Borba za obstanek. H. Schreiner. — Iz zapuščine pesnika Simona Jenka. Po pesnikovem dnevniku priobčil I. Jenko (Dalje). — Iraenopis konjiške nadfare. M. Napotnik — Črtice o srbskih in hrvatskih narodnih pesnih, A. Fekonja. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — Prinešč-?k, kako in od kod se narodne pripovesti razš.rjajo. M. Valjavec. — Črtice iz ethno-in topografije nekdanjega Norika in Panonije. Spisal Davorin Trstenjak. — O razširjanju rastlinskih plodov in semen. M. Cilenšek. — Legenda Martina Kohemskega v slovenskem prevodu. Objavil dr. J. Sket. — Do zdaj še neznan rokopis Jožefa Hasla. Dr. J. Pajek. — Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo. Spisal f L. Gorenjec-Podgoričan. — Kovač. Narodna pripovedka dolenjska. Spisal v Škocijauu pri Dobravi f Leop. Gorenjec-Podgoričan. — Češki Trut pa slovenski Trdt. Dr. G. Krek. — Hrvatsko naravoslovno društvo v Zagrebu. H. Schreiner. Drobnosti. — Ta zvezek bode vsakemu dobro ugajal, posebno smo pa z veseljem čitali podatke iz zapuščine pesnika Simona Jenka, mej katerimi je mnogo doslej nena-tisnenih pesnij, za katere smo se bali, da so že izgubljene ali pa dagarinovane. Kot poučen in znanstven list izhaja „Kres" sedaj vsako četrt leta in donaša toliko lepega gradiva, da naj bi pač vsak slovensk razumnik to podjetje podpiral. „Kres," velja za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. Po knjigarnah vsak zvezek 80 kr. — (Rogača") izšla je daues 12. številka z mnogimi dovtipi in podobami. Posebno lepa je tehnično vrlo zvršena podoba „Po nemški slavnosti v slovenski Ljubljani". — Rogač stane do konca leta 1 gld. 50. — (Sreča.) Na Pragerskem je te dni trileten deček na tiru se spodtaknil in mej tir padel. Stražnik je hotel otroka rešiti, a stroj ga je odbil na stran. Strojevodja je potem vlak ustavil in sprevodnik potegnil je potem izpod tovornega vlaka otroka živega in nepoškodovanega, akoravno je že stroj in 24 tovornih voz preko njega drdralo. — Tudi neki natakar, ki je po neprevidnosti pod stroj prišel, bil je tako srečen, da se mu nič zgodilo ni. — (V Mozirji) je na binkoštno nedeljo v g. Lipolda hišo treščilo in začelo goreti, a vrla požarna hramba je ogenj hitro udušila. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Ptuj 18. junija. Dr. Alojzij Gregorič umrl. Pogreb v soboto, ob 6. uri popoludne. Dunaj 18. junija. Cesarjevič Rudolf popelje se danes zvečer s kurirnim vlakom zahodne železnice v Monakovo, da bode tukajšnji dvor pri pogrebnem sprevodu kralja Ludo vika zastopal. Pariz 17. junija. „Figaro" trdi, da bodo poslaniki Waddington, Fouche in Courceil dali svojo ostavko, ako se princi iztirajo. London 17. junija. Došle so vesti, da so polkovnik Lockhart in njegovo spremstvo, ki so odrinili iz Hitrala čez Badaksan, da bi se združili z afgausko mejno komisijo, obkoljeni in da ne morejo ne naprej ne nazaj. Lockhart novcev ni dobil, ki so se mu poslali. „Times of India" potrjujejo, da je starejšina Badak-sana Lockharta in njegovo spremstvo ujel in da so sedaj vsi v tamošnjej trdnjavi. Rim 17. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 8 zbolelo, 2 umrla, v Bari 1 zbolel, umrl nihče. Sydney 17. junija. (Izvestje Reuterjevo.) V Numei izhajajoči časniki čestitajo francoskim oblastvom, da so se polastili Novih He-bridov. prinaša v 12. številki sledečo vsebino: Rojakom. Pesem. Jos. Stritar. — Pavel Josef Šafafik, književnik vseslovanski. (V petindvajsetletni spomin njegove smrti.) (S podobo.) — Lavoslav Gorenjec-Podgoričan. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Srca odmevi. Pesmi. T. Doksov. — Triolet. J. Kalčič. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (.Dalje.) — Zgodovinske črtice 0 „Slavjanskem društvu" v Trstu. (Dalje.) — Bolgarsko novinarstvo. Priobčil A. B. — Po Griinovi 8lavnosti. — Naše slike: Ranjeni Črnogorec. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tulci: 17. junija. Pri Hl< nni pl. Giessl, Kann z Dunaja. — Viranyi \i Budimpešte. — Bauerman iz Celovca. — Zimmer z Dunaja. — Mihelič iz Zagreba. Pri ?t»ll«:l» Šzombatv, Stolz z Dunaja. — VVciss iz Karlovca. — Preglhof z Dunaja. Umrli so v EJ ubijani: 14. junija: Marija Cavazzuni, zasobnega uradnika žena, 42 let, Sv. Petra cesta St. 42, za jetiko. 15. junija: Janez VVagner, pekovskega pomočnika sin, 6 mes, Poljanska cesta št. 13, za jetiko. — Rozalija Hicelberger, Črevljarjeva hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za davico. Iti. junija: Jovana Črnagoj, delavka, 24 let, Krakovski nasip št. 4, za razkrojenjem krvi. — Marija Perlmvc, krojačeva hči, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za j etiko 17. junija: Viktor Svetel, čuvajev sin, 11 mes., Ulice na grad št. 12, za božjasrjo. — Marija Skalar, mestna uboga, 84 let, Karlovska cesta št. 7, za starostjo. — Karolina Su-šteršič, notarijHtskega uradnika hči, 2 leti, Trnovske ulice Št. 3, za davico. V deželnej bolnici: 14. junija: Polona Habjan, krojačeva žena, 37 let, za jetiko. — Marija Kovač, delavka, 28 let, za jetiko. 15. junija: Marija Petje, delavka, 18 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 17. junija. 7. zjutraj 2. pr»p. 9. zvečer 733-41 mm. 731 29 mm. 73331 ram. 12 8" C 17-6° C 10 0« C Sl. 8VZ. z. vzh. sl. vzh. d. jas. obl. dež. 9 8) mm dežja. Srednja temperatura 13*5°, za 4*9° pod normalom. 2D-u.aasi3©l3:a, "borza dne 18. junija 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... 85 gld. 15 kr. 80 e Ud _ 80 102 n — 878 — j. Kreditne akcije......... 281 n 30 London ............ 126 20 — n — Napol..... .... C. kr. cekini.......... 10 0 —Vi 5 n 94 Nemške marke ........ 61 * 95 4% državne srečke iz I. 1854 250 gld. 130 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 «ld. lh8 It 60 i Ogrtka zlata renta 4%...... 106 25 i Ogrska papirna renta 5°/0..... 94 II 85 < &*/„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 n 20 Dunava reg. srečke 5''/,, 100 gld. 117 — Zemlj. obe. avstr. 4'/i°/„ zlati zast. liBti 125 n — Prior, oblig. Eiizabetine zapad, železnice 120 — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 98 r 80 Kreditne srečke . . 100 gld. 176 75 Rudolfove srečke . 10 „ 18 r 50 g Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 116 2 j Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. 202 75 Zahvala. Užaljena po toli nagli in nenadomestljivi izgubi mojega predrazega Boproga, gospoda IVANA DOLINARJA, ganjena po tolikih dokazih iskrenega sočutja, izrekam najtoplejšo in najpresrčnejšo zahvalo za velečastno spremstvo k poslednjemu počitku, za lepe darovane vence ter zadnjo čast, skazano ranjkcinu, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, zlasti prečastitima duhovnoma gg. (iomil-šaku in Kočijami, ker sta prostovoljno sprem • Ijala pokojnika na pokopališče, Tržaškemu podpornemu in bralnemu društvu, Tržaškemu „Sokolu", Tržaškemu podpornemu društvu, zlasti njegovemu pevskemu zbom za milo in ganljivo petje, političnemu društvu „Edinosti" ter VBem drugim društvom v Trstu, Svetivancem, deputacijam iz Doline, Prvačine, Sežane, Dornberga, Istre, Koroške, Ljubljane, Gorico in iz družili krajev, Lo-kavske čitalnice, nadalje onim, ki so pismeno mi izjavili svoje sočutje do umrlega. Žalujoča soproga (440) Katarina Dolinar. V Trstu, dni 14. junija 1886. I » » 'MO* * '• • ••••••••••*»••»•••«••*,] •jl^ ****** j- - ■■ - - * ~ . . . ^ A^^^^ * t «H j V nalem zalolniJtvu je izJla in M ditbiva po vseh knji. irinicah knjiga: v Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov. Nabral Anton Brczovnik, miteij. 12 pol v življenju, n.Humor zgubljen, življenje zgubljeno-*, pravi A'. Biihler Ig. pl. Kleinmayr fl Fed. Bambcrg knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (356-4) Poletno stanovanje. Za dobo od 15. juliju do 15. septembra t. I. išče 4 meblovane sobe h Kuhinjo na Kranjskem blizu trga ali ve'je vasi rodbina i Dunaja. Ponudbe v kratkem s pogoji, najemse.no itd. prejema in odpošilja administracija „Slovenskega Naroda". (431—3) Št. 192. Razglas. (441_1) Podpisani županstvo naznanja, da je letošnji Moinenj, ki bi imel biti na sv. Telesa dan (24 junija), preložen na 28. dan Junija. Županstvo v Bohinjski Bistrici, dne 16. junija 1886. Janez Mencinger, (L. S.) župan. Išče se izurjenega trgovskega pomočnika za prodajalnico z mešanim blagom. (435—3) A. Casagrande v Ajdovščini. Varstvena znamka A7ALA & C°- Glavna maloga v I.|ubijani pri g. PETER I,ASSMI4-u. Takoj delujoče Uspeh zajamčen. Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri l»I«>Niih. izpulili in oetlvellli laaeh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J- . marca 1886 V. B. Moja soproga že 2 leti boleha za slabim želode* m, in rabila j« vsa sredstva bn-/. uspeha. Ko je začela piti Ivana Hofla gladno zdravilno pivo, se jej jo vidno zboljšalo. Prosim tedaj, pošljite mi še 30 steklenic. Z vclespošto-vanjem Ivan Nevald, Albertstase 21. ,,Pii kašlji, slabem želodci, in poniaiij-(389-4) kanji slasti do jedij*1 Zeli ani See, 5. aprila 1886. V. B. Prosim pošljite mi 12 steklenici • Ivana HoflFa koncentrovanega sla Inegu i/.vlečka. Ta izdelek je tu že mnogim pomagal ne le pri kašlji, ampak tudi pri slabem želodci in pomanjkanji slasti do jedij. S spoštovanjem J. Kastuer. Visoki izreki cesarjev in kraljev. Njega veličastno cesar avstrijski Fran Josip 1. je dekorira! najvišjelnstnoročno izdelovalca sladnega izvlečka z besedami: „Veseli me, odlikovati moža, kakeršen ste Viu. Njega veličastvo kralj praski Fr. Viljem IV.: „Vuše lepo pivo za želodec mi jo dobro delo*. Njejassnik. V Kranji: Fran Dolenc; V Gorici: G. Cristofo-letti, c. kr. dvorna lekarna; V Kočevji: Edvard Hofmann; V Krškem: R. Engelsperger: V Idriji: Jos Warto, leker; V Loži: M. Prezely: V Rttdol-lovr-m: Dom. Rizzoli, lekarna; V Zagrebu: Sal-vatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna, usmiljenih bratov; Celje: Kupferschmidt, Marek, lekarja, J. Matic; V Karlovci: Fr. pl. Sest lekar; V Mariboru: F. P. Holasek; V Ptuji: J. Kasiinir; V Pulji: G. B. Wassermann; V Trsta: F. S. Prinz via Aquedotto, Foraboschi, Serravallo, Zanetti, lekarji; G. Cillia, d rogu eri st; V Zadru: Chr. Mo- zoceo; V Celovcl: W. Thurmvvald, lekar. Previdnost ** oP^S l>>*i lCl»I>OV*lUJ i A večjih prodajalnicah; zahteva naj se lo z varstveno znamko (podoba in podpis immiielja) Extractum Malti Jchaon Hoffli N^<*^