V	Ljubljani, 23. decembra 1937
vvatravda
Leto I. Štev. 24
Posamezna Številka Din 1—
Izhaja vsak prvi In tretji četrtek v mesecu
Naročnina Mesečno Din 3*— Četrtletno „ 10'— Polletno „ 15'— Celoletno „ 25'— Uredništvo in uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 8 Telefon štev. 2132 Rokopisov ne vračamo — Poštni ček. račun 17.177.
S O C I J A L NO -POLITIČNI IN STROKOVN
I LIST.
'Lar
-j*
\
Narodno vprašanje /e socialno vprašanje!
e
0
•k»
VES
1
5
O)
6
•N*
C
<3
k
S
O
<5
0 S
ct .Si
Oj
§ -2 O ?K»
^ ‘O
N **•
S ^
•5
c*
2 §
1 *
N
«
&
O
O
•*«*
Ct
Q>
Jk
a
&
!k
£
S
>k
O
*§
o
S »K*
c § « .3
i J <*>
&
•*»*
•»*
>**
O
0Q
ss
"■n*
O
&
O
N
C
Q>
v»
*0
Vsebina: Mir ljudem na zemlji! / O priprežencih / Tudi mil / Zdravniška služba v delavskem zavarovanju I Rudarji TPD Naše prosvotno delo / Zakonska bilanca / Strokovni vestnik / Zanimivosti in pripombe.
Za poštenje in moralo
«Nikdar si nisem predstavljal pod so~ cijalizmom samo politične stranke ali organizacije, temveč tudi velik prepo-roden moralen pok ret. Ne strinjam se z vsem, kar opažam pri naših socialističnih strankah, pa tudi marsikaj mi pogosto ni všeč, kar vidim v lastni stranki. Prav nič ne pomaga, če kažemo samo na dnige. Predvsem je dolžnost poštenjaka, da pogleda najprej po svoji hiši in začne čistiti najprej pri sebi samem, kajti le tako bo mogla kritika pritožbe in obtožbe privesti do izboljšanja.*
Tako nekako je svoječasno napisal Vaclav Klofao kot uvod za svoj članek. In Klofač ima prav. Danes bolj kakor kdaj prej veljajo te odkrite besede za vsakogar in morajo veljati tudi za nas. Predvsem naše gibanje ima nalogo visoko dvigniti idejo in v tem idejnem boju vzgajati delovni narod, ustvarjati1 boljšega človeka, ker ljudje so pač samo ljudje in so pravilne vzgoje potrebni. Zavedati se moramo, če hočemo doživeti boljše čase, da ne sme prihajati vsa inicijativa le od političnih skupi«, temveč iz naroda in ljudstva, torej iz požrtvovalnega, potrpežljivega in vdanega dela med ljudstvom, iz etične propagande, šol in gospodarskih akcij. Naš narod zbira močne zaloge novega idealizma in v tej atmosferi je mogoče tudi v socijalnem gibanju vzbuditi nove ustvarjajoče moči. To mora biti tudi naša naloga. Samo- politiziranje in strankarjenje ne bosta rešila nikogar in nikomur prav nič pomagala. Torej, kakor pravi Masaryk: «Revolucijo v glavah in srcih.» Sedanja doba zahteva od človeka, da zatre v sebi samem, človeka «stare vrsite» ter vzbudi v sebi človeka «nove vrste», to je dobrega, plemenitega, pravičnega, tolerantnega, vzvišenega nad vsako podlostjo.
Čim globlje v narodu se bo vršilo delo, tem večja bo tudi kontrola nad našim delom. Vsaka nepoštenost bo onemogočena in> onemogočen vsakdo, ki bi skušil napraviti kaj nepoštenega. Toda krivice ne smemo delati nikomur. Brez dokazov in z gotovim namenom oklevetati svojega druga, mu škodovati na ugledu, je grdo početje, je podlost, ki se po naravi zakona prav rada kruto maščuje. Toda so ljudje, ki naravnost
O priprežencih
— k Splošna zahtevu slovenskega življa po narodni enakopravnosti, odpor proti kričečemu zapostavljanju slovenskega delovnega človeka na lastni slovenski zemlji, boj za najpri-mitivnejše narodne pravice, odpor proti invaziji umetno importiranih drugorodcev na našo slovensko ozemlje, je pred tridesetimi leti poklical v življenje našo «Narodno strokovno bojevno organizacijo, ki se je imenovala cNarodna deJavska organizacija*.
Naziv «narodna* ni bil samo časovno lep in domač, marveč borbi, namenu in programu odgovarjajoč, in za razvoj slovenstva zgodovinsko važen.
Pred tridesetimi 'eti so se voditelji postavili na čelo narodno zavedne ne-omahlfive borbene delavske vrste za pravico jezika in kruha, proti naduti nemški oficijelni in neoficijelni miselnosti.
Idejni program strokovnega in narodnega dela za koristi lastnega: na-
roda in malega človeka nam je dala zlata Praga po svojem velikem sinu Vaclavu Klofaču.
Politična prostitucija,
J—	________
vrč nje v industriji in gospodarska negotovost
dajejo točno sliko današnjega življenja
*** i-sBt«
»rt.. 4. .m..-
uživajo o izmišljenih senzacijah, ki potvarjajo ali povečajo vsako malenkost, ali pa si kratko in malo nekaj izmislijo, samo da imajo povod ustvarjati razne govorice, ker v tem uživajo. In taki ljudje bi navadno radi korakali v prvih vrstah, radi bi nosili zastavo in če treba se s komolci prerinili do položajev, kjer bi nemoteno svoje zlohotno delo nadaljevali. Nihče ni brez greha in ni človeka, ki bi mogel reči: čist sem. Ljudje so nepopolna bitja, zato so tudi organizacije nepopolne. Vzgajajmo se torej in skušajmo se približati popolnosti. Kazati s prstom samo na druge, ne da bi videli sebe, se pravi posnemati farizeje.
Naše javno življenje težko propada. Kdor hoče ozdravljenja, mora zdraviti, ne pa vedno z nova sekati žastruplje-valne rane. Ubija se idealizem, ubija se vera v ljudstvo ter se širita nezaupanje in dvom. Kam to vodi? Zgodovina človeštva daje jasen odgovor. Moralni razpad je začetek konca.
Če hočemo, da pride pri nas v javnem življenju do ozdravljenja razmer, je treba, da je vsakomur v prvi vrsti zavarovana osebna čast, kakor je to n. pr. na Angleškem. Ne pa, da ta, ki koga žali, ne pride pred sodišče, ker se temu umetno izogne, da bi tam za svoj čin odgovarjal. Zato postaja javno delovanje podobno loteriji. Ljudje, ki so občutljivi, zapuščajo polagoma javno življenje, ker jim mrze surovosti in klevete; tako da bodo ostali nazadnje v javni borbi edino še tako zvani trdokožci.
Papirnati socijalizem imenujemo navadno preradikalne neresne besede, ki jim ne verjamemo. Pravi socijalizem mora rasti iz srca in čistih misli. Ni mogoče dvojno življenje, politično in privatno. Vidim, kako živiš, na ni treba, da govoriš o programu. Stranke in po-kreti niso zaradi poedincev. Če se kdo pokaže nevrednega zastave, se ga lahko pa tudi mora odstraniti. Gre tu za idejo, te se ne sme zavreči. Vzklila jc iz narodta, iz ljudskih potreb, zato ji moramo ostati vedno zvesti.
V tem smislu delajmo, ustvarjajmo boljšega, popolnejšega človeka, izogibajmo se raznih stranpotov, pa bo vse naše javno življenje lepše in bo tudi naš pokret lahko ustvaril polno dobrin za našega delovnega človeka. R. J.
Oglašajte v
„Novi
Pravdiu
_ .
L V V
90°/o nesporazumov — osebnih, političnih in mednarodnih — nastane vsled nepotrebnih obljub Odgovor gospodu Arhu
Veliko je ljudi, ki delajo le to, kar morejo in prav to je znak njihove nizke kulture.
-k-«
-t
i*3_.	'Z.	..	'•
Tudi mi!
— k Tudi mi trdimo, da je sodobni kapitalizem zavrgel nauk o dolžnostih do b ižnjega in na njegovo mesto postavil nebrzdano surovo konkurenco v boju za materijalen obstanek človeka.
Človeku v družbi je vzel vsako nadnaravno vrednost, usužnjil ga je kapitalu.
Teoretično ta nauk vsi obsojajo. Tudi mi ga obsojamo teoretično in praktično.
Tudi mi želimo, da se v svet povrne pravica in resnica, da bo nehala vladati pest močnejšega nad šibkejšim, da bo zavladala v družbi človeka gospodarska in sociialna enakopravnost, ker je to cilj našega programa.
Samo pota za dosego tega cilja so različna.
Kdor misli, da bo z nasi’jem obdržal namišljen privilegij izkoriščanja in oni, ki misli z naseljem to odpraviti, s+a oba na krivi poti.
Vsako nasilje rodi odpor, odpor pa rodi zle posledice in prinaša nesrečo.
Z nasiPem pridobljene ugodnosti nimajo nikdar trajne vrednosti.
Zato tak nauk zametujemo tudi mi. Ako pa apeliramo na svobodo srca in svobodo duha, na plemenitost duše, na zavednost poedinca, na vero v samega sebe, potem, je to naš ide/ni program, ki se zelo križa z našimi nasprotniki.
Zato imamo sovražnike.
Želimo in zahtevamo gospodarsko in socijalno svobodo.
r!
Dosežemo jo le v samopomoči z vzgojo v miselnosti za skupnost na gospodarskem polju v ideji nepotvor-' j enega zadružništva. Kolikor smo v tej smeri premalo storili, toliko dalj smo od zaželene gospodarske svobode.
Socijalno svobodo pa dosežemo zopet le z miselnostjo za skupnost,'"' v strokovni organizaciji, kjer se ustvarja strokovna zavest, goji ljubezen do bližnjega in medsebojnega zaupanja.
V	kolikor smo v tein pravcu premalo storili, toliko smo Še oddaljeni od zaželene socijalne svobode.
V	trdem in vztrajnem delu na kulturnem in strokovnem polju se šole bližamo cilju.
Torej imamo tudi mi enak končen cilj od drugih, imamo pa drugačna, kulturnemu človeku odgovarjajoča sredstva;od nasprotnikov, ki so učinkovitejša) in kar je glavno, sredstva, ki imajo trajno vrednost.
rr
■nul
KJ
Zdravniška služba v delavskem zavarovanju
—ič— Po zakonu o zavarovanju delavcev sta povrnitev zdravja in obnovitev sposobnosti za delo najvažnejši nalogi socijalnega zavarovanja, seveda v okviru dajatev in storitev, ki so z zakonom določene. Vse druge zakonite odredbe in s tem zvezane obveznosti prisilnega zavarovanja služijo temu namenu. Zato je vprašanje zdravniške Službe pri zdravljenju bolezni, ki je že nastopila, središče vseh organizacijskih ukrepov it* reorganizacijskih poskusov. Ono jeUudi predmet kritike« strani vodilnih organov zavarovanja, njegovih upravičencev in ostale javnosti. Zdi se, kakor da bi zadovoljivejša ureditev tega problema omejila nezaupanje upravičencev do delavskega zavarovanja in povečala ugodnosti, ki jih ono prinaša.
Med delavci fot delodajalci, zlasti med nepoučenimi vlada prepričanje, da je zdravniška služba v delavskem zavarovanju premalo kritična in da se vršijo pregledi bolnikov brez kakršnegakoli zdravju koristnega namena. Očitek s strani delavcev, da so bili spoznani kot sposobni za delo, neglede na dejansko poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, je običajen. Statistika obolenj in izplačane hranarine pa je v očitnem nasprotju s to trditvijo. Tako je n. pr. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Izdal v letu 1936. 12 milijo-rov 583.477.98 Din na račun hranarine. Za delo nesposobnih, ki so prejemali hranarino, Je bilo v istem času 46.651, stalež vseh zavarovancev pa je znašal povprečno 85.917. To je tudi razlog, da je zavarovanje za primer bolezni — kljub večjemu številu zavarovancev in zvišanju zavarovane mezde — v nevarnosti pred pasivnostjo in znižanjem dajatev ali izrednim zvišanjem prispevkov, ki so že dosegli najvišjo dopustno mejo.
Na ta način se je zdravniška služba
v socijalnem zavarovanju znašla v precepu med vedno večjimi zahtevami upravičencev in težjimi tozadevnimi finančnimi posledicami. Iz tega jo more
rešiti edinole preosnova, ki bo zmanjšala možnost neupravičenega izkoriščanja zavarovanja in s tem odpravila birokratizacijo z istočasnim povdarjanjem zdravstvenih nalog pri zatiranju bolezenskih kali. Prvi ukrep ji bo omogočil temeljitejšo skrb za resnične bolnike, drugi pa bo zmanjšal materijalne izdatke socijalnega zavarovanja na kurativnem polju in s tem tudi omejil nevarnosti finančnega značaja.
Nosilci prisilnega delavskega zavarovanja morajo ustvariti vse osebne in materijalne predpogoje za pravilno poslovanje sproščene zdravniške službe. Izvrševatelji morajo ustrezati vsem nalogam, predvsem socijalnemu značaju ustanove, kateri služijo, in upravičenim zahtevam delavcev, ki so potrebni njihove pomoči. Zdravniške ordinacije morajo biti primerno urejene in opremljene z vsemi potrebnimi pripomočki. Strokovni in moralni kvalifikaciji zdravnikov in pomožnega osebja mora ustrezati sodobna ureditev vseh prostorov. Pri tem ne sme biti nobene neopravičljive razlike med večjimi a mbu la tori ji in zdravniškimi ordinacijami na deželi. Služba v socijalnem zavarovanju ne sme biti samo vir dohodkov, temveč je treba povdarjatl in ustvarjati tudi vse moralne in materijalne predpogoje, ki omogočajo njeno nemoteno poslovanje.
Delavsko zavarovanje ne more , izvršiti te preosnove sodelovanja zayarc>, vancev in vseh drugih "žainteresirancev. Preprečevanje zlorab izključno le v okviru zavarovanja in s sredstvi nadzorne službe ima večkrat usodne posledice tudi pri resnično bolnih delavcih. Zato morajo strokovne organizacije same stremeti za odpravo vsakega neupravičenega izkoriščanja s strani zavarovancev.
Sodelovanje delavstva predvsem zaupnikov ini strokovnih pokretov |e nu-jeu predpogoj, od katerega je v polni meri odvisna učinkovitost omenjene preosnove.
Rudarji TPD
V	ponedeljek, dne 6. t. m. so se vršali razgovori zaradi ponovnega prispevka, ki ga delavci TPD popolnoma upravičeno zahtevajo.
Mnenja v tej zadevi so deljena, toda mi smo trdno prepričani, da delavstvo ni samo upravičeno zahtevati ta po-n&vni prispeVek, temveč povsem upravičeno lahko zahteva, da se preneha s ponižujočim prosjačenjem in miloščino ter da je skrajni čas, da jim TPD poviša mezde na ono višino, ki delavstvu po vsej pravici, delu, današnjemu položaju in načinu življenja pritiče ter se bo le tako za vselej prenehalo s prosjačenjem.
Dosedanje mezde delavstva pri TPD izdaleka ne ustrezajo potrebam in so z vseli vidikov prenizke in nikakor ne ustrezajo potrebam današnjega življenja.
Odločno smo tudi protii temu, da bi se delovna sila plačevala z moko ter na ta način poniževalo delavstvo in tudi človeško dostojanstvo. Saj živimo menda v času, v katerem vsakdo svobodno razpolaga s svojo delovno močjo in seveda tudi z zaslužkom, ki izvira iz delovne moči. Cemu se delavstvu dajejo še moralni udarci, ko so že itak vsi pobiti in obupani? Komu odgovarja družba in delničarji, ko res razmetavajo ogromne dobičke brezplodno? Kdo jo kliče na odgovor? Nihče! Zato se mora tudi delavstvu dopustiti, da svobodno razpolaga s svojo delovno močjo in zaslužkom.
Siti pa smo tudi tistih neprestanih očitkov o pijančevanju in zapravljanju denarja po nepotrebnem. Vsak lahko gospodari s svojim denarjem, kakor hoče. Trdno smo u ver jeni, da se vse to strašno pretirava imi da je to za družbo
le orodje, s katerim hoče ovreči upravičene zahteve delavstva. Pri vsaki razpravi je ta takoj na tapeti, toda družba še do danes ni stvarni) dokazala, da bi napravila le en korak, da bi to gorje vsaj deloma omilila, kar je popolnoma razumljivo, saj če bi tega ne bilo, ne vemo, na kaj bi se družba opirala tedaj!
Stvar sama na sebi pa tudi m tako huda kakor si jo predstavljajo zastopniki družbe in smo trdno prepričani, da je prav malo delavcev, ki bi popili vsak dan pol litra vina, kakor ga gotovi predstavniki družbe. Res pa je, da se delavci večkrat napijejo le zaradi žalostnih socijalnih razmer in obupa, toda pa celo to se dogaja le enkrat na teden in tudi tedaj zadostuje delavcu liter vina, da postane vinjen, to pa zaradi tega, ker je izmozgan im ima slabo hrano in je iz tega razvidno, da tak delavec Še izdaleka ne doseže onih, ki pravijo, da ga spijejo tedensko tri litre in pol in da je to prav koristno. Zato tudi odločno zavračamo trditev zastopnika družbe, da bi se ves denar, ki so ga delavci prejeli kot enkratni prispevek, zapil.
Sicer pa ima delavstvo vseli takih očitkov dovolj in naj družba s tem preneha ter rajše stori svojo dolžnost in da delavstvu le to, kar mu po vsej pravici pripada in kar pošteno zasluži, pa ne bo prerekanj in očitanj niti nezadovoljstva in odpadlo bo poniževanje in prosjačenje.
Kar se tiče razdeljevanja moke, smo informirani tako, da je družba pristala na to, da da 10 kg moke na moža, oziroma delavca, na posamezne družinske člane pa le po 5 kg.
Naše prosvetno delo
— k Letošnji zimski čas hočemo izkoristiti, da o predavanju o aktuelno važnih socijalno-gospodarskih, kulturnih in drugih sodobnih vprašanjih širimo obzorje našega člamstva. in ga usmerjamo k plemenitemu in dobremu, k zavednosti in strokovnemu ponosu.
Ustanovili smo « G os pod a rsko-soc i jalno šolo>, ki ima v programu nad 40 različnih tem, ki jih hočemo obvladati z odličnimi predavatelji. Na članstvu leži samo dolžnost, da prirejena predavanja poseea polnoštevilno in pripelje s seboj tudi znance in prijatelje.
S tem hočemo zadostiti nalogi po vzgoji boljšega človeka.
Skrajno razrvanemu času ne smemo pustiti uplivati na otopelost mas in poedinca.
Kvišku srca, pogum v prsa. moč v pest, vera v samega sebe in zmagali bomo nad slabim. Naše orožje je uma s vitli meč!
Brezposelnost je velik madež v dostojanstvu kulturnih narodov.
Zakonska bilanca
Sedela sva z možem v majhnem bifeju blizu ljubljanskega kolodvora. Pri nasprotni mizi sta pila in se glasno pogovarjala dva delavca, doma menda nekje z Gorenjskega. Pri isti mizi je či-tal časopis starejši gospod s črno kravato. Bil je očividno vdovec. Mlajši delavec Tone je silil domov, češ, obljubil sem ženi, da pridem s popoldanskim vlakom. Toda starejši Miha ga ni poslušal ter je naročil pijače še in še. Ko mlajši le ni odnehal, se je Miha razkoračil. «Kaj hudirja pa te vleče domov? Baba? Se je boš še naveličal, kakor se je vsak. Jaz sem tudi prvo leto mislil, da bom svojo iz ljubezni požrl, drugo leto mi je bilo pa že žal, da je nisem. Saj je pa tudi bila, da. malo takih. Bolho bi ubil na njej. Pa jo danes poglej1. Taka je kakor pretegnjen maček. Nekaj mesecev imaš res nebesa, a potlej pekel vse življenje. To ti rečem, baba je pokora! Zato jo kar v začetku navadi, plesati, kakor boš ti žvižgal, — kasneje jo bpš težko odvadil. Bos imel nakuhanega rivca, da ga cel predpust ne boš' pojedel. Pij, Tone, pa pri meni posedi, da boš slišal kakšno možato, sicer boš copata vse življenje. Jaz sem svojo pravi čas izučil Pri prvem otroku mi je zlodej pet kokoši poklal, ocvrtja in trajetja je šlo nič koliko. Če bi Slo tako naprej, bi že vse hudič vzel. Danes se pa cmeri, ker v Špitalu leži, češ, kaj mi je bilo na stara leta treba otroka. Hudič, kot bi bila za kaj drugega tja svetu! Gnoj!* Miha je jezno pljunil in zvrnil kozarec do dna.
Gospod s črilb kravato je očividno prisluškoval pogovoru ter se je nervoz-
no premikal zdaj na desno, zdaj na levo. Slednjič je odložil časopis ter prisedel bližje k Mihi. «Če dovolite, oče, bi pa še jaz dal za literček.» «0, tisto pa že dovolim, vina se nikdar ne branim. Pa ga boste tudi z nami pili ?» «Prav rad, Če mi boste odgovarjali na nekatera vprašanja.* «Seveda vam bom odgovoril, saj kakor vidim, niste fajmošter, da bi se bilo treba izpovedati.* «Tisto ne, pač pa sem vdovec, sirota sam na svetu. Izgubil sem najdražje, kar sem imel, edinega prijatelja, ki me je razumel. Vi pa pravite, da imate pekel v zakonu. Kdo pa je kriv tega zla? Ali vam žena slabo gospodari Ali vam je bila nezvesta, ali se ne briga za vas in otroke,?* — «Še tega bi se manjkalo*, odgovori Miha. Če bi bilo še to, bi jo že zdavnaj nagnal.* «N'o, no, pa če bi> Vam umrla, kakor meni, ali bi vam ne bilo težko?* «Zakaj, bi pa drugo dobil. Manjka se jih bab, na vsak prst deset.* «Beseda se na koncu jezika doli zmika. Vem, da ne mislite resno, kar pravite. Saj ste dobili spet sinčka, ali ga niste veseli?* «No, tega sem pa res vesel, otroke imam rad. Saj pa tudi pošteno skrbim zanje. Vsa-hik 14 dni dam ,njej‘ 300 dinarjev in včeraj sem dal 42 dinarjev ža jopico in kapico, da b6 'imel za krst. Prejšnje'tri je oblekla kar babica. A ta, ki je menda zadnji, naj ima vsaj pri rojstvu svoje cape na sebi. O, saj nisem tak, kakor si mislite, gospod. Nisem zverina, ne. Pri tretjem sem prinesel Še njej pol litra dalmatinca, pa so se vsi dedci norčevali iz mene, češ, da sem se znova v svojo zaljubil. Ja, ja, Še danes ne morejo pozabiti.* «Kaj pa ste danes nesli svoji ženi*, vpraša gospod. «Nič, kaj bi ji no-
sil, saj ima vse tam, kar potrebuje. Ali naj ji spet steklenico nesem, da se mi bodo še v Ljubljani smejali?* «Ne, ne mislim vina, pač pa kakšno darilce v znak hvaležnosti — ljubezni — morda vsaj kak nageljček?* Miho posili smeh. «Odkod pa ste, gospodi, da take zbijate? če bi kaj takega storil, bi vsi mislili, da sem ponorel. To bi se smejala ,stara'. Hudiča, radoveden sem, kam bi ,ona‘ s pušeljeem. Povejte, gospod, še katero tako, da se bova smejala, jeli, Tone?* Tone je škomiznil z rameni in moilčal.
T0fižfcid naje nadaljeval: «Kam bi ,ona‘ s puseljedm, pravite, morda pa bi videli v njenih očeh solzo, ne smeh, solzo sreče,, saj ste dejali, da sta bila v začetku vajinega zakona srečna. Torej vas je ljubila in vi njo, zakaj je prišlo drugače? Kdo je kriv, da je danes taka, kakor pretegnjen maček? Morda. deto, pomanjkanje, skrbi, otroci? Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako bi ji osrečili življenje, razbremenili delo in trpljenje? Ali sta vedno skupaj prenašala skrbi in težave?* «Kaj bi tisto,* se odreže Miha, «če ji nosim denar, v svojem smo, pa še njivo ima, da lahko redi prašiča, hudiča, kakšne skrbi pa ima? Seveda šariti ne more. Na zabave, v kino ne more hoditi, za sproti je pa vedno bila Kaj pa meni ostane od zaslužka, kvečjemu 200 dinarjev na štirinajst dni. Pa imamo moški le drugačne potrebe kakor ženske. Mož gara od jutra do večera, pa je včasih potreben kozarčka. Baba pa doma lenariš ko gre- mož na Šiht, ona lahko nazaj leže, če hoče. Prokleto, da nisem ženska, to bi se živelo! —» «Kaj pa, če ni tako, oče? Kdo vstane prvi v hiši? Kdo vam. pripravi zajtrk? Žena!
Pravite, da lahko leže, ko odidete, dvomim, saj ima doma tri otroke, kakor ste dejali. Treba jih je spraviti v šolo. Kdo dela z njimi šolske naloge? Kdo jih pere, lika, šiva? Kdo pospravlja dom, kuha in pomiva? Kdo obdeluje njivo, krmi prašiča? Zena! Ona prva vstaja in zadnja leže. —» «Ja, hudiča,* se zadere Miha, «ali bom jaz delal vse to, saj nimam štirih rok, zakaj pa je pri hiši? Saj itak ni za drugo rabo. Zasluži itak nič, če se jo včasih malo dotaknem, se me otepa kakor hudič križa. Jaz dobre volje, če ga le glažek zvrnem, ona pa cmerikava kakor pogrebec. Ali naj jo vsak dan s kurjim pereščkom. ščegetam, da se mi bo smejala?* — «Ne, ne oče, ne s perjem, pač pa z dobro besedo. Priznajte in pohvalite njeno delo. Napravite ji tu in tam kakšno veselje. Zakaj ji pravite vedno le ,ona‘, ,stara* in tako dalje. Pokličite jo po imenu, to zveni drugače, lepše, prisrčnejše. Zakaj naj bo žena v zakonu ,baba*, zakaj ne vedno ljubica, kakor nekdaj. Spomnite se njenega- godu, v božiču, d veliki noči, dneva vajine poroke s kakšnim darilcem. Vzemite jo tu in tam s seboj, morda tudii njej ne bo škodoval kodrček vina. Vedite, da vsi vinski "prijatelji ne odtehtajo žene. Ona vam je;£vesf'tovariš v dobrih in slabih časih. Ona je mati vaše sreče, vaših otrok. Onajih je rodila, vzgojila, jim stregla v J^plezni. Ona bo stregla tudi vam, ko vaš bo bolezen položila v posteljo, če vam opešajo moči. Takrat ne bo prijateljev blizu, če vas zadene nesreča. Takrat boste Sele vedeli, kaj je žena.* Miha je počasi spraznil kozarček in molčal. Gospod pa je nadaljeval: « Pravite, da se vas otepa.
STROKOVNI VESTNIK
Volitev obratnih zaupnikov
Bliža se mesec januar in čas, v katerem se morajo izvesti volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov. Delavstvo se menda dobro zaveda važnosti teh volitev in tudi dobro ve, v kakem o d noša ju so in kako gledajo delodajalci te zaupnike, V podjetjih, v katerih imajo delavci svoje obratne zaupnike, ki se svoje dolžnosti in odgovornosti zavedajo, vedo delavci, kaj imajo in je tudi položaj popolnoma drugačen kakor tam, kjer nimajo delavci obratnih zaupnikov. Dolžnost delavstva je, da uporabi to, kar mu zakon predpisuje in dovoli in zato ne sme biti po mesecu januarju tovarne in podjetja, kjer bi delavstvo ne imelo svojih obratnih zaupnikov, ki bi jih ščitili' in jim varovali njihove pravice. V mnogih primerih skušajo delodlajalci in tudi nekateri drugi ovirati izvedbo teh volitev. Zato je potrebno, da delavstvo nastopi odločno in zlomi vse te ovire ter prične že v mesecu decembru z vsemi predpripravami za pravilno izvedbo volitev.
V	prvi vrsti je treba določiti postopek volitev, in sicer po rednem postopku ali pa po skrajšanem postopku. Po skrajšanem postopku pa se volitve vrše le tedaj, če na to pristane tudi delodajalec. Dalje je edino pametno, da se delavstvo med seboj sporazume za edino listo, kandidati pa naj se razdele proporčno po moči poedinih organizacij in skupin. Delavstvo se mora dobro zavedati, da ni v interesu delavstva, da se; med seboj prepira in da to drugi izrabljajo.
Delavstvo pa mora zelo ,prev}dijo izbrati kandidate za bodoče zaupnike. Njihova naloga je zelo težavna in važna, zato morajo biti za ta mesta izbrani najboljši in najsposobnejši ljudje, ki imajo dovolj poguma, energije, dobre volje in vztrajnosti.
Torej, vsi! na delo! Zaupniki pa naj se volijo povsod in naj ne bo' obrata, \ katerem bi prihodnje leto ne bilo za* upnikov. ,	:
Iz podružnic
Jesenice —t Javornik
Približali smo se božičnim praznikom in tudi delavstvo si želi irted se* boj «vesele*, veseli pa naj brž c ne bodo, vsaj za nas stavbince ine, ki po navadi te praznike najbolj s strahom pričakujemo. Izvršila se je odpoved službe, podpisali smo. da' smo obvfe-ščeni, odpust pa di se izvrši dan pred svetim; dnevom. Listi poročajo, da tam in tam dobijo delavci «božienico» in posebne priboljške, mi pa negotovost, kam? Kje bo skromno zaslužen kruli?
To ugibanje je bilo tudi na našem dobro obiskanem članskem sestanku dne 16. t. m. v prostorih Sokolskega doma.
Vodil in ]M>ročal je tov. Markovič o tekočili razpravah za novo kolektivno pogodbo, ki se vršijo v Ljubljani, O nastalem položaju z odpustom večine stavbincev in o obratnih zaupnikih.
Navzoči so se udeležili debate ter ugotovili: da samo na listi NSZ izvoljeni zaupniki so vršili svojo dolžnost, dočim sp iz list ZZD in SGRJ že več mesecev no udeležujejo niti plenarnih
morda je utrujena, morda se ji studite, ko zavdarjate po vinu? Morda je žalostna, ker ji ne privoščite lepe, ljubeznive besede? Ženska je nežna že po naravi, bogve, mogoče že leta in leta čaka na trohico vaše ljubezni, na ljubečo besedo. Če je le ni in ni, slednjič otopi, obupa. V hiši postane mrtvo, tiho in žalostno in to imenujete vi pekel. V ?akonu je treba objektivnosti, nihče ni brez napake, zato je treba razumeti, popuščati. Vsako leto v božiču ali novem letu je treba napraviti zakonsko bilanco.«
. Miha je nervozno pogledoval na uro. «Tone, treba bo iti, da ga še pravočasno ujameva. Gospod so preučeni za naju. To vam pa rečem, gospod, če bi ves svet tako hitro razorožili, kakor ste mene, ne bi bilo nikdar več vojne. Plačam!«
Medtem je vstopil prodajalec cvetja. Gospod ga pokliče k mizi in kupi Šopek belih nageljnov. Nesel jih bo — tja gor. ■«Kaj, očka, če bi še vi šopek rdečih za vašo, jaz bi jih oddal v bolnišnici.* Miha ga začuden pogleda in komaj mu gre z jezika. «Le, če hočete, to se pravi, Pa ji ne smete povedati, da sem, jih jaz kupil.«	ne ho m, kako se pa piše
vasa žena?» «Rezika T.» Tone tudi izbira, izbral je rožnate, dejal je, da bodo HjLVmzo, bodo .diSali. Moj mož pa je položil pred mene šopek vijolic. *— Družba je poravnala račun. »Zbogom;, srečno!» Pri vratih se še okrene Miha! »Gospod, prosim, povejte ji, da sem jili jaz poslal.» Gospod si je obrisal naočnike. Midva z možem pa sva še posedela. Delala sva obojestransko bilanco. Storite tudi vi tako. Mir na zemlji!
sej. Kaj je z obljubami ob priliki volitev?
Za vršeče razprave o novi kolektiv* ni pogodbi dajemo popolno zauipanje i. o. NSZ v Ljubljani, da l>o zastopal naše predložene.predloge.
Odbor podružnice pai naj izposluje, da bomo tudi za dobo prekinitve, dela imeli' ze obstoječo kuhinjo, ki bi jo po svoji uvidevnosti reorganizirali, kakor tudi zasilna stanovali ja.
S polnim zaupanjem pa Vzamemo na znanje poročilo blagajnika, ker smo prepričani, da vplačujemo pravi organizaciji svoje prispevke.
Pri ponovni obnovitvi dela naj odbor pbdružhice skuša s'svojim1 posredovanjem v prvi vrsti zaposliti najbolj prizadete tovariše.
Pozdravljajmo pa tudi to, da prične naše glasilo «Nova Pravda» izhajati tedensko, doplačevali bomo 2 Din. mesečno. čim bomo imeli zaslužek.
V tem smislu je bil zaključen naš sestanek. Želimo pa vsem tovarišem vesele božične praznike in srečno Novo leto, ki naj prinese tudi novo upai-nje do obstoja. — Stavbinci.
Veselo božične praznike in srečno Novo leto želi vsem tovarišem bivši starešina zaupnikov, ki se nahaja v Strumici pri vojakih.
Jesenice
Vse članstvo NSZ podružnice Jesenice obveščamo, da smo ze uredili vse društvene prostore. Pisarna je odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure zvečer, kjer se lahko poravnava članarina in iznašajo želje ter dobijo vse informacije.
Društvena soba je namenjena članstvu in je vsak dan odprta. V tej sobi se lahko vršijo razni razgovori med članstvom. Na razpolago so tudi časopisi. Člajnstvo vabimo, da v čim večjem številu prihaja in se poslužuje omenjene sobe.
Tudi knjižnica je v isti sobi in je odprta vsak petek od 19. do 21. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 11. ure dopoldne. Knjižnica poseduje veliko lepih in novih knjig, katerih se lahko poslužuje vsakdo. Izbira je velika.
Ustanovljen je tudi tamburaški zbor. Vaje se vršijo vsak torek in četrtek od 19. do 2i. ure zvečer. Kdor še želi pristopiti, naj se zglasi na omenjene dni.
Union
V torek, dne 7. t. m. se je vršil v restavraciji g. Lovšina pri Gorenjskem kolodvoru lepo uspel članski sestanek. I ega sestanka se je udeležil tudi tajnik izvrsevalnega odbora in. strokovni tajnik. Vidi se, da je delavstvo pivovarne Union zavedno in je zasedlo prostore do poslednjega kotička.
Sestanek je otvoril predsednik tov. nccevar, ki je tudi podal predsedniško
poročilo in raztolmačil kolektivno pogodbo. Dalje je tovariš tajnik izčrpno govoril o organizaciji, njenem pomenu ter o dolžnostih članstva. Ves njegov referat je bil podan z velikim, razumevanjem in zanosom. Delavstvo je vse to sprejelo z velikim odobravanjem in navdušenjem ter je v stvarni realni izjavi spoznalo, da mora nastopati složno in enotno in je odločno nastopilo proti licemerstvu in hinavščini ter odločno obsodilo denuncijantstvo.
Končno pa je bilo podano pojasnilo o volitvah obratnih zaupnikov. Sklenjeno je bilo, da inostopi delavstvo, ki je organizirano v Narodni strokovni zvezi samostojno’. V ta namen je bila tudi sestavljena kandidatna lista, ki je bila z absolutno večino odobrena. Proti tej kandidatni listi so glasovali le štirje in še to le zaradi osebnosti.
V zadnji točki dnevnega reda se je razpravljalo o internih organizacijskih zadevah in »Novi Pravdi«.
Slov. Konjice
V. Laurichovi tovarni usnja v Slov. Konjicah je bilo v najslabšem času odpovedano 71 delavcem. Zadeva je zelo delikatna, ker ni možnosti, da bi se ti odpuščeni delavci zaposlili kje drugod. Prihrankov pa nimajo in je ta udarec prav težko prizadel vse odpuščene in je lahko za nekatere delavce celo usoden.
To delavstvo bo prepuščeno s&mermi sebi in bo moralo čakati le na podporo in miloščino.
So pa ljudje, ki ob vsaki priliki in 6b vsaki malenkosti najdejo orodje za politično gonjo in iščejo spor, kjer ga ni in namesto, da bi delavstvo vzgajali za enotne, skupne nastope,' pa netijo med nje sovraštvo in vnašajo politiko v popolnoma 'strokovna vprašanja in strokovne organizacije ter vidijo v vsakem ukrepu, ki zadene kakega člana politično gonjo. Mislimo, da je že žad* nji Čas, da se s tem načinom preneha in da se prične z resnim, strokovnim delom, ki bo edino v korist bednim in zatir&ntm delavcem. •“ '
Čemu je bilo treba polurne predkon-ference, preden se je dopustil k razgovorom zastopnik ostalih delavcev? Zakaj niso bili povabljeni k razgovorom tudi krajevni predstavniki NSZ in1 zastopniki nevtralcev? Zakaj tako samo-lastno nastopanje, ko pa gre vendar za celoto? Zakaj pospešujete razkol med delavstvom, da ga lahko potem drugi uporabi v svoj prid? Je to v splošno korist delavstva in njihovih interesov?
Upamo, da bo delavstvo samo uvidelo, kako je in d!a bodo voditelji pod pritiskom razmer prisiljeni kreniti1 na drugo pot.
Rezultat razprav, ki so se vršile na sreskem načelstvu v Slov. Konjicah, je naslednji:
Zastopnik tvrdke L. Laurich je izjavil, da skrajšanje delovnega časa in tudi uvedba turnusa v obratu iz tehničnih ozirov ni izvedljiva. Zato tvrdka ne more in ne bo preklicala odpovedi, kakor hitro pa se urede razmere, bo podjetje sprejelo delavce nazaj, in sicer bo po možnosti upoštevalo proporc.
Da se vsaj deloma pomaga odpuščenim delavcem, je podjetje pripravljeno tem delavcem izplačati, in sicer 8 dni po zadnjem izplačilu mezde predujme, katere bo delavstvo vrnilo v štirih obrokih, če bo sprejeto nazaj v službo, v obratnem primeru pa podjetje teh predujmov ne bo iztirjevalo. Te predujme bodo dobili vsi reducirani delavci1 in delavke brez o>zira na pripadnost in organiziranost, in sicer: družinski očetje din 140.—, oženjeni brez otrok din 100— ter samci in žene, katerih možje ostanejo v obratu pa din 60.—.
To pa velja samo ob sebi samo za primer mirne ureditve zadeve.
Pečovnik
V nedeljo, dne 5. decembra so rudarji v Pečovniku priredili «Miklavžev večer* v gostilni gospoda Kolenca v Zagradu pri Celju. Istočasno se je praznoval tudi rudarski praznik sv. Barbare.
Miklavž je obdaril 60 rudarskih otrok in to brez razlike pripadnosti, četudi je VSB Izvedla podružnica Narodne strokovne zveze v Pečovniku.
Ta prireditev jč bila sijajno obiska-
na in razvila se je prav prijetna zabava.
Pri tej priliki se pa moramo zahvaliti vsem darovalcem, ki so pripomogli do tega, da se je lahko obdarovalo 60 revnih rudarskih otrok.
* '
V nedeljo, dne 19. t m. pa je bilo sklenjeno soglasno s strani obeh organizacij, da se sporoči podjetju, da delavstvo rudnika živi v tako obupnih razmerah, da je primorano zahtevati, da paj se njihov gmotni in seveda tudi socijalni položaj izboljša s sklenitvijo kolektivne pogodbe. V ta namen sta obe organizaciji skupno napravili vlogo na podjetje, v kateri zahtevata, da se Še ta tedferi pričrio pogajanja.
Upamo, da bo podjetje upoštevalo te upravičene delavske želje.
Žiri , 0!;
V soboto, dne 18. t. m., je imela tukajšnja podružnica članski sestanek, ki je bil nekaka predpriprava za bodoče volitve obratnih zaupnikov. Se-stainka se je udeležil tudi delegat centrale tov. dr. Kovič France, ki je imel ob tej priliki < daljši referat pod naslovom «Pravice in dolžnosti delavskih zaupnikov«. Izvajanjem tov. predavatelja so vsi člani sledili z zanimanjem.
Po končanem referatu je predsednik podružnice tov. Tušar Maks opozoril tovariše na bližajoči se občni zbor, ki bo v januarju prihodnjega leta in polival vse tovariše k večji zavednosti in agilnosti. Debatirajo se je tudi o razširitvi lista «Nove Pravde*, pri čeaner je ljubljanski delegat opozoril nai pomen lista za organizacijo iii povdarjal, da ne sme biti prav nobenega člana, ki ne bi žrtvoval mesečno 2 Din za tako potrebno razširitev lista.	•	: ,
Sestanka se je udeležilo blizu 40 tovarišev, pri čemer	pripominjamo,
du zaslužijo tovariši, ki se tega	važnega sestanka niso	udeležili,	vso
gktfjo.'	1	>:t.	*.
Stražišče
Nastopila je zima in pokrila naravo z belo odejo, da bodo lahko prišli športniki na svoj račun. Naša dolžnost pa je, da se s podvojeno močjo poprimemo organizacijskega dela, V naši podružnici je dokaj živahno. Dne 2§. novembra se je vršil v gostilni g. Križnerja dobro obiskani članski sestanek, na katerem je govoril tov. dr. Bohinjec o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Zanimanja in zavednosti je bilo toliko, da je bila dvorana nabito polna.
Sestanek je otvoril predsednik tov. Kavčič, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa tov. dr. Bohinjca in mlajše delovne moči, ki so tfile najbolj zastopane.
Tov. dr. Bohinjec je sijajno in razumljivo podal svoj referat o zavarovanju za onemoglost, starost in smrt. Predavanju so vsi sledili z velikim, zanimanjem.
Po končanem predavanju se je razpravljalo o tedensiki izdaji »Nove Pravde« in važnosti našega tiska. Članstvo se je soglasno izreklo za tednik.
Tem potom se pa tudi zahvaljujemo funkcijonarjem in vsem članom podružnice NSZ iz Kranja, ki so prisostvovali našemu -sestanku.	*
Javornik 11
Kakor smo že poročali,\se je 23. novembra t. I. ponesrečil v obratu fine proge na Slov. Javorniku tov. Oton Gerder, ki je bil z vejit in vnet tovariš NSZ. 1 ri tedne je trpel ijn v soboto dopoldne je podlegel težkim poškodbam.
Videlo se je; da je bil pokojnik jako priljubljen, saj na zadnji poti ga je spremljalo veliko število sokolov in delavstva.
Od 18. na 19. decembra t, 1. pa se je ponovno pripetila nesreča v obratu adjustaže grobe pločevine. Ponesrečil se je naš tov. Vidic Andrej. Vsled pot pusta verigo na žerjavu je padel na njega težak sveženj železa in ga; močno poškodoval na glavi, rokah in nogah. Čudimo se, da so nesreče pri Kil) tako pogoste in zakaj se ne posveča varnostnim napravam malo več
pažnje.
ZANIMIVOSTI IN PRIPOMBE
NOVI POSTOPEK PRI SKLEPANJU KOLEKTIVNIH POGODB NA ŠVEDSKEM.
Na Švedskem je bilo 1. decembra 1.1. podpisanih več novih kolektivnih pogodb za različne stroke. Značilno je, da so se pogajanja vodila, me da bi bila odpovedana stara kolektivna pogodba.
To smatrajo za dober začetek, ker obe strani uvidevata, da je potrebno brez večlih komplikacij revidirati in ustvariti kolektivne pogodbe ter zvišati plače delavcem.
BREZPOSELNOST V BOLGARIJI.
Sofija, decembra. Po zadnjem poročilu komore dela se je zvišalo Število brezposelnih v Bolgariji v minulem mesecu za 1100 oseb in znaša Število brezposelnih 18.300 oseb, od katerih odpade na Sofijo 7200 oseb. Največja brezposelnost se opaža v tobačnih središčih, kar je posledica sezonske omejitve dela. Od tega Števila brezposelnih odpade 3500 na nekvalificirane delavce, 2600 na inteligenco, 2600 na tobačno delavstvo in 1200 na tekstilno delavstvo. V najkrajšem času pa se bo Število brezposelnih zvišalo še za 5000 delavcev, in sicer s sezonskimi delavci.
V	teh Številkah so upoštevani le registrirani brezposelni. Celotno Število brezposelnih pa ni registrirano.
Državni delavski1 savez je razglasil novi propagandni načrt, kateri se bo izvajal po Novem letu. Prirejali! se bodo agitacijski tedni, ustanavljali se bodo delavski klubi s knjižnicami, z mladinskimi in ženskimi sekcijami, dalje športni, turistični in zabavni krožki. Posebna skrb bo posvečena brezposelnim članom mestnih vsedržavnih organizacij delavskega saveza.
STAVKE V USA.
Iz raznih krajev Združenih držav prihajajo poročila o novih stavkah. V okolic Saint Louis je pričelo stavkati par sto telegrafskih in telefonskih uslužbencev in so zasedli svoja delovna mesta.
V	Detroitu je stopilo v stavko 300 delavcev v tovarni za medene izdelke, kateri so zasedli tovarno. Tudi v državi Michigan se je ustavilo delo v nekaterih tovarnah, deloma tudi zaradi tega, ker nekatere tovarne nimajo surovin zaradi ustavitve dela v drugih tovarnah.
ŠVICARJI PROTI ZDRUŽITVI
S SOVJETL
Tajnik angleških strokovnih organizacij je izjavil, da v tem primeru, če bi res prišlo do fuzije med amsterdamsko socijalistično strokovno internacijo-nalo z ruskimi strokovnimi organizacijami,' izstopi švicarska organizacija iz 11. internacionale. To pa zaradi tega, ker so mnenja, da ne morejo biti člani organizacije, katera ima antidemokra-tično tendenco.
PONOVNO ZVIŠANJE MEZD V SSSR.
Vlada SSSR je izdala naredbo, katera je stopila v veljavo 1. decembra t. 1., s katero se zvišujejo delavske mezde in uradn'ške plače v industrijskih in dopravnih podjetjih.
Te plače in mezde se zvišujejo mesečno tako, da je minimalna mezda 115 rubljev mesečno brez premij in drugih dodatkov. Z ozirom na to se je povečal mezdni fond za mesec december za 100 milijonov rubljev.
IZVOZ STAREGA ŽELEZA IZ USA.
Staro železo je postalo dragocen izvozni predmet ameriške izvozne trgovine. V letu 1913 je bilo v celoti izvoženega 97.429 ton v vrednosti 1,276 558 dolarjev. V letu 1917 je izvoz naraste! na 150.560 ton v vrednosti 3,680.884 dolarjev. Od tega časa vrednost starega železa vedno narašča, tudi z ozirom na Štednjo zaloge železne rude. V prvi polovici letošnjega leta je bilo v celoti izvoženega 2,172.660 ton v vrednosti
43,026.925 dolarjev, kar znaša 100 odstotkov več kakor leta 1936 v istem času. Izvoz pa se je v drugi polovici letošnjega leta še povečal.
V USA JE PREKO 6 MILIJONOV BREZPOSELNIH.
Po poročilih je narastlo število brezposelnih v Združenih državah v mesecu oktobru za 293.000 oseb. Celotno število brezposelnih znaša približno 6,355.000 oseb.
Konflikt ▼ ameriškem strokovnem gibanju.
Konflikt, ki traja že dalje časa med konservativno centralno strokovna Ameriško federacijo dela in radikalnimi Odbori za industrijske organizacije, grozi e ponovno poostritvijo. Kongres Ameriške federacije dela je namreč odločil z večino 25.616 proti 1227 gla^Mjvom, da bo izključen iz federacije vsak Odbor industrijske organizacije, ki ponovno ne bodo sprejeli poziva in se ne bodo vrnili v Ameriško federacijo dela.
Izvoz naše železne rude se bo zopet močno povečal, ker so češkoslovaške in madžarske železarne sklenile z našo državo pogodbo za dobavo letno 270 tisoč ton železne rude, in sicer za dobo dveh let, tako da bi v tem času izvozili skupno 540.000 ton železne rude v vrednosti 54 milijonov dinarjev. Enako pogodbo je naša država sklenila z Romunijo, in sicer za 100.000 ton za dobo petih let.
Kolektivne delovne pogodbe. Francoska narodna skupščina je s poseb nim zakonom odločila, da se imajo vse kolektivne pogodibe, katerih veljavnost poteče do 25. novembra t. 1. brez nadaljnjega podaljšati za šest mesecev. Ta ukrep spada v delokrog vlade, ki ga ima pri reševanju delavskih mezdnih sporov. V teku enega, leta je francosko delavstvo sklenilo 4282 kolektivnih pogodb, ki obsegajo okrog dva milijona delavcev.
Zanimiva razsodba o minimalnih plačah. Tudi v Ameriki poznajo zakone o najmanjših plačah. Delodajalci so veljavnost teh zakonov izpodbijali, češ, da so v nasprotju z ustavo, v kateri je vsakemu državljanu zajamčena svoboda. Posebni spori so se razvi-ju/li okoli veljavnosti zalkona o naj-nižjih plačah ženskam. Na j višje državno sodišče pa je letos v posebni razsodbi izreklo, da so taki zakoni v skladu z ustavo, torej zakoniii in veljavni. Ustava ščiti splošne državljanske svoboščine, ne ščiti pn posebej svobode za sklaipan:e pogodb o plačah. V najvišjem javnem interesu je, da državni zakon preprečuje zlorabo žensk, ki so nosite! iice rodu. Ako naj bi obve'jala svoboda pogodb, potom zakonita ureditev mezd ne bi bila nikdar mogoča).
Vsakdo nai ve,—
da je Vgovina s napir-jem, pisarniškimi,
razmnoževalnimi,
tehničnimi in šolskimi potrebščinami
IV. BONAČ
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica 5
najbolje sortirana trgovina
Polnilna peresa, pisemski paoir, albumi, pisalne garniture, Keramika, bižuterija in druga moderna darila
Zastopstvo za OZALIO
Iz stališča splošnih interesov je vr- : hovno sodišče dosedaj potrdilo tudi ostale socialne zakone predsednika Roosvelta.
Zavarovanje proti brezposelnosti na Norveškem.
Norveška vlada je predložila zakon j za izvedbo zavarovanja proti brez- j poselmosti. Po teni predlogu bo obse- | galo to zavarovanje vse brezposelne osebe, ki spadajo pod bolniško zavarovanje, z izjemo poljedelskih delavcev, ribičev in domačih delavcev.
Pod to novo (zavarovanje bo spadalo približno 630 tisoč oseb.
Zavarovanje proti brezposelnosti v Ameriki.
V	ameriški unfji je v avgustu 1935 podpisal predsednik Roosevelt Securiti Bill, zakon o socijalnii varnosti. Po tem zakonu lahko posamezne države unije pobirajo od delodajalcev poseben davek, ki se pobira v procentih od celotnega izplačila mezd. Iz tega kapitala pa je financirano izplačevanje brezposelnih podpor. V kratki dobi dveh let je bilo v tem smislu izdanih več zakonov za podporo brezposelnih v vseh 48 državah ameriške unije, kakor tudi v distriktu Kolumbije in teritorijih Aljaske in Hawaje. Vodeči uradnik »Urtida za socijalno skrbstvo* je rekel: «V poslednjih dveh letih je bil dosežen v za-konodlajstvu za zavarovanje proti brezposelnosti večji napredek, nego v nezgodnem zavarovanju.))
Vazni sklepi ' ravnateljstva OUZ D
Dne 14. t. m. se je vršila seja samouprave Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, na kateri so bili soglasno sprejeti dalekosežni sklepi o izpopolnitvi bolnic in podeljevanju izrednih podpor jetičnim zavarovancem.
Po teh sklepih bo OUZD1 predlagal Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev naložitev večmilijonskega rezervnega sklada nezgodne zavarovalne panogo v obliki investicijskih posojil banovini, večjim občinam in drugim javnim zavarovalnim ustanovam zavoljo graditve oziroma izpopolnitve javnih bolnic v dravski banovini. OUZD bo stopil v stike z vsemi temi ustanovami zavoljo prilagoditve že začetih ali nameravanih akcij za izpopolnitev bolnic tozadevnim načrtom in potrebam de-
lavskega zavarovanja. S tem bo ustvarjena možnost za koristno naložitev zavarovalnih rezerv v svrho izpopolnitve zdravstvene službe pri nas. Pričakovati je, da bo ta akcija uspela, ker prihaja s strani izvrševateljev zavarovanja, ki so vsled svojih milijonskih letnih izdatkov na račun oskrbnin v javnih bolnicah najbolj poklicani in upravičeni, da zahtevajo čimprejšnjo odpravo obstoječih neznosnih zdravstvenih razmer.
Protituberkulozno skrbstvo, ki je tudi do sedaj v veliki meri slonelo na podpori delavskega zavarovanja, bo našlo v sklepu o izrednih podporah jetičnim bolnikom in njihovim svojcem primerno izpopolnitev. Znesek 300.000 Din bo služil za zvišanje hranarine odnosno pol-hranarine jetičnim zavarovancem in njihovim svojcem od sedanjih dveh tretjin do celega zneska zavarovane mezde. Na ta način bo zlasti -pomagano svojcem zavarovancev, ki se zdravijo v zdraviliščih za pljučne bolezni in ki morajo večkrat prekiniti ta najučinkovitejši način zdravljenja zaradi slabih gmotnih prilik žen in otrok. Tozadevni pravilnik urejuje način podeljevanja teh izrednih podpor in pogoje za njih dosego.
NAROČNIKOM IN ČLANSTVU NSZ
Z današnjo številko zaključuje «No-va Pravda« svoje enoletno poslanstvo kot štirinajstdnevnik.
Prihodnja	številka	izide	že	kot
tednik.
Konzorcij lista se je odločil za smel korak predvsem zato, ker računa, da mu bodo ostali zvesti vsi dosedanji naročniki, da se bo krog naročnikov še povečal in da bodo poverjeniki in člani NSZ storili svojo dolžnost.
List bo izhajal vsak četrtek ter bo stal:
oelo’etno..................Din	40.—
polletno...................Din	20.—
četrtletno.................Din	10.—
mesečno....................Din	4.—
posamezna številka	.	.	.	Din	1.—
Za dve številki pa plačajo' Din 2.— mesečno.
Člani NSZ imajo dve številki v mesecu plačane že s članarino.
Narodni delavci! Podprite plemenito stremljenje konzorcija, da bo »Nova Pravda» stalen glasnik narodno-socijalnih in gospodarskih pravic in uči teli za plemenito in dobro.
KONZORCIJ NOVE PRAVDE.
JU&potd fiautic
ZASTOPSTVO SKODOv/IH ZAVODOV
Elektromotorje iz znamenitih Sko lovih zavo-iiov v Plznu, kakor tudi lestence, svetilke, kuhalnike in vse ele‘ tri ne aparate iob le
PO NAJNIŽJIH CENAH V PASAŽ' PALAČE
VIKTORIJA “
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 4
Posebno opozarjamo na na/novejše likal• ike, s katerimi se prihrani 30—50° 0 stroš ov za tok
NA ZALOGI JE TUDI
VES OSTALI ELEKTRO-TEHN. MA' ERIJAL
božič in novo leto
bodete imeli največ užit a, oko sl nabavite
„PHIL1PS“
RADIO aparat pri
J. Pučko, Jesenice
Za konzorcij «Nova Pravda* izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi \ Ljubljani.