/L Primorski
Št. 87 (16.124) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenila' (..-od Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v civviAjlenem Trstu, kier je izšla zadnja številka. Bil je eč-	" w'•* ‘ia’':v/NIKvza-
RAfNCE BEVK
ISb
43
me
:devinscina6	rastlin
34010 ZGONIK	:L-4c
.TEL 040/225149
VS/IK DAAZ: 8.30-12.30/14.30-mČp ob nedeljah zaprto

TOREK, 14. APRILA 1998
Temelji, m katerih je mogoče graditi
Vojmir Tavčar
Sredstva obvešč s° v nedeljo reagi Počasi in se v prvil vicah o potresu sklii j® na poročila italija ®ise Rai. Počasna i JHacija pa ni zavrla lovite pomoči.
Kolikor je bilo mt
'cusKa civilna z r®agirala hitro. Rt s®i štab se je sesti nedeljo popoldne, v®! Štabi so začel °Hi takoj po po Služba je bila uci 1®’ za vse, ki nisc vpC strehe nad gl;
biln vr
s° bile prekrite Cnimi prevlek
^oda ne bi bila Hitra je bila t Varnostna pomo 1° ponudili tako [®"Julijska kra Koroška. Na ter
M,"nostni Cut, 1 yse ideološke, tudi narodu Hike.
Predvsem p Presenetljiva, Kovinarje, ki s Podobne ujme reakcija prizad red kameram: govoru z novim j^redno dostoj
obenegajadi ®benega izbru
^•etnega de Povedovanja
^ekaj ur ^Hku so bil P®1 z ekipam ^lte že na d Jevali so ra Kike, na p
. ac urii
1°; da mo, “Kave san
°binocje. HpHNydeljsl ^dija, ki,
®a loži
Prebival
in
. J na i
^Krških ,0vitost Ue
kostni
J®dnc
Sn® je
SLOVENIJA / PO MOČNEM NEDELJSKEM POTRESU V ZGORNJEM POSOČJU
Življenje se vrača
Za prebivalce brez strehe je poskrbljeno - Na delu komisije za ocenjevanje škode Seznam objektov, ki jih bo treba porušiti, se daljša - V Ljubljani načrtujejo sanacijo
BOVEC - Močan potres, ki je na velikonočno nedeljo prizadel Zgornje Posodje, sicer pa so ga čutili prebivalci skoraj vse Slovenije, velik del severne Italije in avstrijske Koroške, je povzročil znatno več gmotne škode kot je bilo mogoče oceniti na prvi pogled. Neposrednih Človeških žrtev in telesnih poškodb k sreči ni bilo, položaj pa je bil včeraj že povsem pod nadzorom. Popotresni sunki so se nadaljevali, do včeraj popoldne so jih našteli okrog 150, republiški organi v Ljubljani pa so začeli pospešeno pripravljati ukrepe za sanacijo položaja. Rdeči Križ Slovenije je priskbel prvo pomoč v živilih in odprl poseben bančni račun za denarne prispevke.
Nedeljski potres v FJK ni povzročil hujše škode. Samo v Krminu so gasilci iz previdnosti izselili pri-letnejšo družino iz poškodovanega stanovanja, o zanemarljivi gmotni škodi pa poročajo iz Matajurja, Podbonesca in in Kluž.
Precej preplaha je potres povzročil na Koroškem, vendar tudi tam škode ni bilo.
Na 2., 3., 4. in 5. strani
KARABINJERJI / POLEMIKE SE NISO ŠE POLEGLE
Prodi zavrača namigovanja o načrtu za deligitimiranje
RIM - Predsednik ministrskega sveta Romano Prodi je odločno zavrnil kakršnokoli namigovanje o načrtu za deligitimacijo karabinjerjev, podtajnik v obrambnem ministrstvu Massimo Brutti (Ld) pa se je do Pola svoboščin, ki zahteva parlamentarno razpravo, obrnil z vprašanjem, naj vendarle pojasnijo, za kakšno zaroto gre. V desnosredinskem taboru je bil znova zelo oster predstavnik AN Ga-sparri, Tiziana Maiolo pa je zahtevala kar odstop vlade.
Potem ko je bivši vrhovni poveljnik Federici izjavil, da pri preiskava o treh generalih gre za »tri tempirane bombe, ki so eksplodirale istočasno z namenom, da deligitimi-rajo«, iz karabinjerskih vrst včeraj ni bilo nobenega komentarja. Oglasil se je samo Francesco Delilno, ki je osumljen izsiljevanja v zvezi z ugrabitvijo podjetnika iz Brescie Giuseppe Soffiantinija.
Na 14. strani
Ceste so bile bele kot v najhujši zimi
TRST - Vreme je te dni marsikomu čjih pa sneg. Včeraj in predvčeraj-prekrižalo račune, kaj malo spominja šnjim je padala tudi sodra, debela na ta letni čas, vendar izvedenci pra- plast je marsikje prekrila ceste, tako vij o, da ne gre za nekaj izrednega. da je prišlo tudi do nekaterih prome-Tudi za prihodnje dni napovedujejo tnih nesreč, dež v nižinah, v hribovitem obmo-	Na 7. strani
V Nabrežini po sledeh tradicije
V	nedeljo dopoldne je KD Igo Gruden v sodelovanju z župnijsko skupnostjo priredilo tradicionalno odkrivanje velikonočnega plenirja. Po slovesni maši in blagoslovu domačih jedi so se verniki zbrali na dvorišču pred župnijščem, kjer so se lahko pogostili s pečenim pršutom in hrenom ter velikonočnimi sladicami.
V	župnijski dvorani je še ta teden na ogled preko 300 velikonočnih pisanic, ki jih razstavljajo otroci in dijaki, pa tudi domači umetniki.
Na 7. strani
Glasba brez meja v Gorici
GORICA - Z nastopi mladih violončelistov se je včeraj v Gorici začel mednarodni natečaj za gojence glasbenih šol z območja Alpe Jadran, ki ga prireja združenje Glasba brez meja. Na natečaju, ki ima med cilji tudi zbliževanje med mladimi različnih narodnosti v imenu univerzalnosti glasbene govorice, se bo do konca tedna zvrstilo skoraj 150 violinistov in violončelistov.
Na 12. strani
Po treh dneh je podlegel udarcem
TRST - V katinarski bolnišnici je včeraj umrl 21-letni Sasha Rutar, ki se je ponesrečil v četrtek zvečer na Obalni pred Sesljanom. Rutar se je z motornim kolesom silovito zaletel v ustavljeno vozilo.
Na 7. strani
SLOVENIJA / RAZMERE PO NEDELJSKEM MOČNEM POTRESU V ZGORNJEM POSOČJU IN NA GORENJSKEM
Po razdejanju se na potreseno območje spet vrača življenje
LJUBLJANA - V Zgornje Posočje, ki ga je v nedeljo ob 12.55 prizadel močan potres 5, 5 stopnje po Richterjevi lestvici, se je včeraj začelo vračati življenje, čeprav je delo zelo oviralo slabo vreme z mrazom. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je objavila poročilo o posledicah potresa, iz katerega si je mogoče ustvariti precej natančno sliko razmer na prizadetem območju.
Na območju Zgornjega Posočja, ki ga je potres najbolj prizadel, so bili takoj aktivirani organi vodenja zaščite in reševanja v regiji in občinah ter najnujnejše sile za zaščito, reševanje in pomoč. Posledice tresenja tal so najhujše na širšem območju Bovca in Kobarida, in sicer na območju Trente, doline Lepene, prek Kala-Kori-tnic in Bovca do Kobarida in Tolmina. Najhuje je v Bovcu in v vaseh pod Krnom, zlasti na Drežniških Ravnah. Podatki o razmerah na prizadetem območju, ki sta jih posredovala regijski štab za civilno zaščito severnoprimorske regije ter Telekom Slovenije, poslovna enota Nova Gorica, so začasni, saj bo dejanski obseg škode znan šele v prihodnjih dneh.
V občini Bovec je poškodovano približno 220 hiš. Od tega jih je več deset (neuradno jih je okrog 40) vsaj začasno neuporabnih, največ v Bovcu. Precej ljudi iz varnostnih razlogov ni moglo prenočiti v svojih domovih, zato so jim v nekdanji vojašnici, hotelu Alp in v osnovni šoli pripravili kakih 200 ležišč. Padajoč omet, opeke in strešniki so poškodovali nekaj vozil. Pri odpravljanju posledic poleg domačih sil za zaščito, reševanje in pomoč pomagajo tudi gasilske enote iz
Kanala, Nove Gorice, Brd, Mirna-Kostanjevice, Šempetra in Ajdovščine, ki so sodelovale predvsem pri pokrivanju poškodovanih streh. Ekipe so v nedeljo zvečer delo v glavnem prekinile in ga nadaljevale včeraj navsezgodaj. Posledice tresenja tal so nastale tudi v Trenti in v Kalu-Koritnicah.
V kobariški občini so najbolj poškodovane vasi pod Krnom, še posebej Drežniške ravne, kjer je 15 objektov tako uničenih, da jih bo treba porušiti. Ljudi so evakuirali iz vasi in jih v glavnem nastanili pri sorodnikih, pet bolnikov pa so prepeljali v šempeter-sko bolnišnico. V enem porušenih hlevov je poginilo pet ovac.
Poziv Rdečega križa Slovenije za pomoč
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije je začel akcijo zbiranja denarne in materialne pomoči za prizadete ob potresu. Denarne prispevke je mogoče nakazati na žiro račun St. 50100-678-51579 pod šifro 4009 s pripisom »Za Tolminsko«.
RK Slovenije naproša vse, ki želijo darovati gradbeni material oziroma material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19 (telefon 061-1261-200, iz Italije 00386-61-1261-200).
O potresu je slovenski Rdeči križ obvestil tudi Mednarodno organizacijo Rdečega križa, ki se bo predvidoma vključila v pomoč, ko bodo znani podatki o škodi in o potrebah po pomoči. Pripravljenost na pomoč sta že sporočila norveški in hrvaški RK.
Sicer pa je Rdeči križ Slovenije včeraj na širše Tolminsko območje, eno od najbolj prizadetih v nedeljskem potresu, poslal večje količine živilskih paketov in najosnovnejših gospodinjskih pripomočkov, območnemu združenju RK Tolmin pa je nakazal sredstva v višini 2 milijona tolarjev za prvo enkratno finančno pomoč najbolj prizadetim prebivalcem.
V	kraju Polog v tolminski občini je poškodovana ena stanovanjska hiša in nekaj gospodarskih poslopij, potres pa je prizadel tudi živino. V Tolminskih Ravnah je nastala škoda na več gospodarskih poslopjih, v Čadrgu so poškodovane hiše, v Javorci pa spomenik.
Na celotnem območju občin Bovec, Tolmin in Kobarid je na več stanovanjskih hišah in gospodarskih objektih nastala tudi manjša škoda (delno ali v celoti zrušeni dimniki, manjše razpoke zidov ter popokane okenske in izložbene šipe), vendar stanovalci teh poslopij niso ogroženi.
V	potresu je zaradi srčnega napada umrla ena oseba, uradnih podatkov o točnem številu ranjenih ljudi pa za zdaj še ni.
Zaradi potresa so nastale tudi težave s pitno vodo. Ponekod je bila oskrba z vodo prekinjena, na nekaterih območjih (v Bovcu, Zatolminu in Doljah) pa je bila voda motna. Včeraj so opravili testiranje bovške vode in popoldne je bila prepoved o uporabi vode v prehrambne namene preklicana.
Potres je sprožil kamnite in zemeljske plazove na več cestnih odsekih, prišlo pa je tudi do posedanja cestišč. Zaradi tega so bile zaprte ceste do Pologa, Čadrga ter Tolminskih Raven v tolminski občini. Ponekod so na cestišča padale skale ali manjši plazovi. Most čez reko Sočo v Kamnem so zaprli. Cestno podjetje Nova Gorica je do nedelje zvečer uspelo vsaj za silo usposobiti za promet skoraj vse ceste.
Poškodovana je bila tudi telekomunikacijska infrastruktura na območju Soče, Bovca, Robiča, Srpenice, Borjane, Kobarida
in Podbrda. Povezave med Novo Gorico in telefonskimi centralami Bovec, Kobarid, Robič, Bre-ginj, Soča in Srpenica so bile vtakoj po potresu prekinjene dobro uro, med Novo Gorico in Podbrdom pa dve uri. Zveze na medkrajevnem kabelskem omrežju Telekoma večinoma niso bile prekinjene, v prvih urah po potresu pa so bile močno preobremenjene. Večjo škodo pričakujejo na krajevnem kabelskem omrežju, predvsem na območjih, kjer so se sprožili plazovi ter večje skale.
Pri odpravljanju posledic je ponudila pomoč tudi Slovenska vojska, vendar za zdaj ni potrebna.
Tudi na Gorenjskem je potres povzročil nekaj gmotne škode in precej strahu med ljudmi. V Tamarju so se ob potresu prožili kamniti in snežni plazovi, z Mežakle pa kamniti plazovi. V Krmi je na cesto padla večja skala.
Največ gmotne škode je v Bohinju. V krajih Stara Fužina, Studor in Češnjica je podrtih najmanj 27 dimnikov. Potres je v Stu-dorju po še neuradnih podatkih povzročil manjšo škodo na hišah. V Laškem Rovtu je poškodovan dimnik, razpokala je garaža, s strehe ene od hiš je padlo precej strešnikov. Tudi v Nomenju je poškodovan dimnik, razpokanih je nekaj sten in poškodovanih nekaj streh. Poškodovani so tudi nekateri turistični objekti, in sicer hotela Zlatorog in Bellevue, močneje pa Ski hotel na Voglu. Bellevue in Ski sta začasno neuporabna in zaprta. V bližini Ukanca se je na nekaj deset metrih dolžine posedla brežina Bohinjskega jezera, drevesa pa so se nagnila v jezero. Ob tem so na obali nastale tudi večje razpoke,
tako da je krajinska škoda velika.
Potres je povzročil nekaj škode tudi na Jesenicah. Po prvih podatkih je poškodovanih ali podrtih 12 dimnikov, načetih pet streh, v osmih zgradbah pa so razpokale stene in omet. Skoda na objektih je nastala predvsem v starem delu mesta Sava, kjer je kakovost starih stanovanjskih objektov slabša. Aktiviran je bil občinski štab civilne zaščite, pri odpravljanju posledic pa so sodelovali tudi gasilci.
V Kranjski Gori je potres povzročil manjšo škodo na hiši v Savskem naselju. V blejski občini je v cerkvah na Kupljeniku in v Bohinjski Beli odpadlo nekaj ometa, na Bohinjski Beli pa je poškodovan dimnik stanovanjske hiše. Iz radovljiške občine poročajo o razpokani strehi stanovanjske hiše v kraju Mi-šače. O škodi poročajo še iz občine Siri, kjer je na stanovanjski hiši v kraju Koprivnik nastala večja
razpoka. V Naklem je v kuhinji starejše stanovanjske hiše razpokal obok, v stanovanjski hiši v Škofji Loki pa zunanje stene.
V Ljubljani se je ob potresu delno porušil eden od dimnikov na poslopju ob Poljanski cesti, preskrba z električno energijo pa je bila motena. Manjše poškodbe so nastale tudi v notranjosti Kolizeja. Sicer pa je potres v prestolnici povzročil nekaj preplaha.
Tresenje tal so čutili tudi drugod po državi, vendar škode ni povzročil.
Le nekaj ur po potresu se je sestal štab Civilne zaščite v operativni sestavi, ocenil posledice tresenja zemlje in sprejel sklepe, v skladu s katerimi je treba glede na pričakovane slabe vremenske razmere čimprej poskrbeti za po-krivne materiale; uprava RS za zaščito in reševanje bo preko ministrstva za ekonomske odnose in razvoj zagotovila najmanj
100.000	kvadratnih metrov pokrivnega materiala.
temelju sklepov štaba pomoč za zasilno na-utev za 100 ljudi (ode-blazine, sredstva za svanje, šotori) zagoto-na iz državnih rezerv -noč je zvečer že prl' la v Bovec. Štab Je 3 j el tudi plan dela kolje za popis poškod Dbjektih, ki se je začel0 raj. Uprava Republik® menije za zaščito in r® anje zagotovija stalo® uavljenost mobiln®Sa tra zvez, poveljnik ^ ie zaščite RS in njeg®^ lestnik pa sta se mudi ia prizadetem obmoG ) v nedeljo kot včeraj- ^ 'otreseno območje 5 ^
Državnega zdoj-o ; odobnik in nekaj n1
dv v zastopstvu v ^
anes pa so se tja ° li še drugi ministf1'
Na slikah (f. Bumbaca) prizori iz vasi Drežn1 Ravne, kjer je bil eplC ter potresa, in Bovca
PREVERJANJE RAZMER / ZGORNJE POSOČJE OBISKALA CELA VRSTA MINISTROV IN PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA
Pomšiti bo treba bistveno več poslopij, kot je kazalo v začetku
LJUBLJANA, BOVEC -Kot poročajo iz štabov civilne zaščite prizadetih občin v Zgornjem Posočju, je položaj povsem pod nadzorom, iz vse države in tudi iz tujine pa je začela prihajati humanitarna pomoč.
V Ljubljani se je včeraj sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa, popoldne pa sta se na bov-Sko-kobariško območje odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, medtem ko sta šla državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Stein-rnan v Bohinj. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v Zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, vendar je gotovo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku.
Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, polzenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne pro-računske rezerve, ki po Predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato je sko-raj gotovo, da bo potrebno Zagotoviti dodatna sredstva, za kar naj bi vlada izdala poseben zakon.
Minister za okolje in
prostor Pavle Gantar se je s sodelavci takoj po prihodu v Kobarid udeležil sestanka tamkajšnjega štaba Civilne zaščite. Za STA je Gantar povedal, da so za odpravo škode že rezervirana sredstva iz stalne proračunske rezerve, vendar je denarja trenutno le za omenjenih 650 milijonov tolarjev, zato bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Na prizadetem območju ima Civilna zaščita položaj pod nadzorom, delo pa je včeraj močno oteževalo vreme, saj je bilo precej hladno, na kobariškem območju je deževalo, v Bovcu pa snežilo.
Kot je za STA povedal Pavel Sivec, predsednik občinskega sveta Kobarid in poveljnik tamkajšnje
Civilne zaščite, je potres najboj prizadel vas Dre-žniške Ravne, kjer je bilo tudi središče potresa. V tej vasi ter v Drežnici in Ma-gozdu, kjer je potres tudi povzročil veliko škode, so organizirali izpostave Civilne začite.
Po podatkih Civilne zaščite so ceste na kobariško-bovškem območju prevozne (zaprt je le most v Kamnem), telefonske zveze delujejo, pa tudi dobava električne energije poteka nemoteno. Težave so le s pitno vodo, ki je kalna in jo je treba prekuhavati. Po prvih neuradnih podatkih ni prišlo do poškodb na cevovodih, temveč gre le za kalnost vira. Za zavarovanje poškodovanih streh je bilo zagotovljeno 20.000
kvadratnih metrov polivinila. Vrtec v Bovcu, ki je močno poškodovan, bo do nadaljnjega zaprt, vprašljiv pa je tudi pouk v osnovni šoli, saj so v njem nameščeni ljudje brez strehe nad glavo.
Poveljnik Civilne zaščite Sivec je povedal, da bodo pri odpravi posledic potresa in ugotavljanju škode potrebovali dodatno pomoč. Trenutno na kobariškem območju sodeluje okrog 30 ljudi, ki morajo zagotoviti varno streho nad glavo, ustrezno prehrano in pitno vodo za vse prizadete. V Bovcu tudi razmišljajo, kako bi za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo, našli nekoliko manj zasilna zatočišča, kajti seznam objektov, ki jih bo
treba pomšiti, se nevarno daljša. Od tod poziv, da bi zasebniki in podjetja odstopila ljudem svoje počitniške zmogljivosti v teh krajih.
V Posočje je včeraj prišel tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, ki se je skupaj z direktorjem Direkcije RS za ceste Vilijem Savrlanom in njegovimi sodelavci neposredno seznanil s posledicami potresa. Predvsem ga je zanimalo, kakšne posledice je potres zapustil na cestnem omrežju in kaj bi bilo treba storiti, da bi bili vsaj prometni tokovi na tem območju kolikor toliko normalni. O svojih ugotovitvah bo minister Bergauer danes poročal vladi RS. (STA in CR)
Neposrednih žrtev in poškodb v potresu ni bilo
BOVEC - Na območju Zgornjega Posočja se je včeraj, kot rečeno, nadaljevalo odpravljanje posledic nedeljskega potresa. V Bovcu so pričakovali še nekaj platform in avtodvigal Elektro Primorske, s katerimi lahko dosegajo višja nadstropja poškodovanih hiš. Po prvih ocenah jih bo treba na tem območju porušiti približno 40. Včeraj navsezgodaj so Bovčani poslali v analizo vzorce vode, popoldne pa je bila previdnostna prepoved uporabe vode v prehrambene namene preklicana, ker je voda spet pitna. Kljub temu odgovorni vabijo prebivalstvo, naj iz previdnosti vodo pred uporabo raje prekuha.
Tresenje tal je najbolj prizadelo vasi pod Krnom, še zlasti Drežniške Ravne, saj so morali izseliti spodnji del vasi. Kot je v pogovoru za Radio Slovenija povedal član gorske reševalne službe in Civilne zaščite, domačin Rado Rakušček, so prebivalce večinoma napotili k sorodnikom, nekaj so jih namestili v osnovno šolo, o nastanitvi stanovalcev najbolj poškodovanih hiš pa so na včerajšnjem sestanku v Kobaridu razpravljali predstavniki Civilne zaščite in krajevne skupnosti.
Po Rakuščkovih besedah so se v noči na ponedeljek potresni sunki pojavljali vsakih pet minut, vendar niso bili več tako močni kot predhodni. Potresne sunke je spremljalo tudi močno grmenje izpod Krnskega pogorja, na več mestih pa so nastale razpoke v zemlji in asfaltu, je dejal Rakušček in dodal, da so bile reševalne ekipe dežurne vso noč.
Na bovškem območju potres ni neposredno zahteval žrtev, tudi poškodovan ni bil nihče. V bovškem zdravstvenem domu - ta je zaradi potresa močno načet in ga bodo v kratkem preselili - so zaradi lažjih poškodb pri odpravi posledic potresa oskrbeli tri ljudi, še pet pa jih je pomoč poiskalo zaradi povišanega krvnega pritiska in težav z želodcem kot posledice stresa. Ta je bil tako močan za nekega 75-letnega Bovčana, da je umrl zaradi srčne kapi.
Trenutno obratuje dežurna ambulanta v približno 30 km oddaljenem Tolminu, v Bovcu pa je 24 ur v pripravljenosti dežurna ekipa z zdravnikom in medicinsko sestro. Ves čas je na voljo tudi rešilno vozilo, ki ga v Bovcu sicer nimajo, nekaj hujših bolnikov pa so prepeljali v šempetrsko bolnišnico.
Več kot 150 sunkov po potresu
LJUBLJANA -Uprava Republike Slovenije za geofiziko je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic po močnem potresnem sunku v nedeljo ob 12. uri in 55 minut, zabeležili do ponedeljka popoldne še več kot 150 popotresnih sunkov. Naj-niočnejsi je imel lokalno magnitudo 3, 2 stopnje po Richte-rju, ostali sunki pa so bili šibkejši. Največ sunkov so zabe-težili na opazovalni-ci na Vojskem nad dri jo, ki je najbližje nadžariščnemu ob-'nocju. Seizmologi Postavljajo na prizadetem območju začasne opazovalnice, ki bodo omogočale Natančnejše beleže-popotresnih sunkov.
Prve informacije o potresu je objavila italijanska televizija
Ocen o gmotni škodi še ni
LJUBLJANA -Poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj je včeraj povedal, da je obseg škode potresa na območju Bovca, Kobarida, Trente in Bohinja znan in da se bistveno ne spreminja, medtem ko se ukrepi za najnujnejšo sanacijo in zagotovitev osnovnih pogojev za življenje in delo nadaljujejo. Na terenu so bile strokovne komisije za natančen popis tehničnih poškodb objektov. Bogataj je dodal, da o okvirni višini materialne škode še ni mogoče govoriti in da ta ocena tudi v prihodnjih dneh ne bo znana, saj je treba najprej zagotoviti natančen strokovni popis škode in posledic na objektih.
BOVEC, KOBARID -Ko so se včeraj stresla tla v gornjem Posočju, so slovenske sredstva javnega obveščanja reagirala počasi. Slovenska tiskovna agencija se je pri objavljanju prve novice o silovitem potresu sklicevala na poročila italijanske Rai, šele nato na poročanje Radia in Televizije Slovenije.
Po tej začetni zamudi pa je nato začelo teči vse bolj urejeno. Sestal se je štab za civilno zaščito, snemalske in novinarske ekipe so se odpravile na teren, v večernih dnevnikih je bila slika dogajanja dokaj jasna, vsi, ki so bili prizadeti in so ostali brez strehe nad glavo, so bili nameščeni v varnih prenočiščih.Tako so
prebivalce vasi Drežniške Ravne v epicentru potresa namestili pri sosedih, v Kobaridu in Goriških Brdih.
2e v nedeljo popoldne se je sestal za civilno za-
ščito. Pomoč za zasilno nastanitev za okrog 100 ljudi je bila nekaj ur po potresu že na poti v Bovec, gre pa za odeje, bla-
zine, sredstva za ogrevanje in šotore iz državnih rezerv. Štab je ugotovil, da je bilo v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin
poškodovanih okrog 220 hiš, ter da je treba zaradi vremenskih razmer najprej zagotoviti pokrivne materiale. Ceste na ob-
močju so bile zasilno prevozne, cestno podjetje pa je bilo v nedeljo popoldne že na terenu.
Republiška uprava za zaščito in reševanje bo zagotovila stalno pripravljenost mobilnega centra zvez.
Poveljnik štaba civilne zaščite Miran Bogataj je prizadeto območje obiskal v nedeljo, njegov namestnik pa včeraj.
Potres so močno občutili tudi na Gorenjskem, predvsem v Bohinju in na Jesenicah, kjer se je porušilo več dimnikov, na območju Bohinja kar 37, poškodovane so strehe, poročajo pa tudi o razpokah, zlasti na starejših objektih. Del obale Bohinjskega jezera na območju Ukanca se je pogreznil v jezero. (STA, CR)
Na telefoto Ap poškodovan avtomobil na bovški ulici, zgoraj pa (f.Bumbaca) pogled na bovško ulico dan po potresu
_____POSLEDICE POTRESNIH SUNKOV NA GORIŠKEM_
V Krminu je družina morala zapustiti dom
Največ škode v Krminu medtem ko drugod niso bili prizadeti
SOLIDARNOST / POMOČ POSOČJU
Hiter poseg enot civilne zaščite FJK
Velika angažiranost odbornika Morettona Predsednik Dežele je brzojavil Kučanu
Deželni odbornik za civilno zaščito Gianfranco Moretton
GORICA - Potresni sunek je v nedeljo nekaj minut pred 13. uro presenetil tudi številne prebivalce na Goriškem, kjer ga je bilo prav dobro občutiti. Največ ljudi je potres doživelo na domu ob velikonočnem kosilu. Ponekod so preplašeni stanovalci stekli na ulice in dvorišča, kmalu pa so se spet vsi vrnili v hiše, ko so ugotovili, da hujše škode ni in da torej ni razlogov za odvečen strah ali paniko. Kljub temu so telefoni gasilske centrale v Gorici in nekoliko manj v Tržiču, pa tudi policijske dežurne službe in karabinjerskih postaj v Gorici in okolici v prvih popoldanskih urah nenehno brneli. Ljudje so večinoma spraševali za informacije o epicentru potresa in morebitni škodi.
Med številnimi klici pa je bilo tudi nekaj takih, ki so gasilce obve-
ščali o manjši škodi na poslopjih in prosili za pomoč pri odstranjevanju razmajanih dimnikov, ometa ali kritin. Zanimivo je, da so skoraj vse tovrstne klice prejeli iz Krmina, kjer so posledice potresa bile občutnejše kot drugod na Goriškem, četudi je razdalja od epicentra potresa v bistvu enaka za Krmin in Gorico. Očitno pa pri tem ne gre le za razdaljo temveč tudi za geološke značilnosti tal in podzemnih plasti, zaradi česar se učinki potresa ne širijo enakomerno v vse smeri.
Goriški gasilci so v Krminu,in bližnji okolici v nedeljo popoldne in včeraj opravili nekaj desetin ogledov in manjših posegov na poslopjih. Odstraniti so morali nekaj razmajanih dimnikov in ponekod omet in napušče s starejših poslopij, ki so
ogrožali varnost mimoidočih. Ponekod je potresni sunek poškodoval tudi strehe, s katerih so padali korci. Vsekakor je šlo v skoraj vseh primerih za minimalno škodo na starih ali slabo vzdrževanih poslopjih.
V enem samem primeru se je postavil problem stabilnosti poslopja in selitve stanovalcev. Gre za starejšo trinadstropno hišo v Drevoredu Friuli 42 v Krminu v bližini picerije Ita-lia. Na stenah poslopja, ki je menda že bilo potrebno temeljitih vzdrževalnih del, so se pojavile zaskrbljujoče razpoke. Stavbo so si včeraj dopoldne ogledali gasilski izvedenci. V poštev so vzeli možnost izselitve sedmih družin, ki živijo v njej, kasneje pa so se po posvetovanju z občinskimi tehniki odločili le za izselitev dveh priletnih zakoncev in še lo zgolj iz previdnosti.
Dom sta morala začasno zapustiti Rocco Morabi-to in žena, ki živita v najresneje poškodovanem stanovanju v drugem nadstropju stavbe. Zakonca sta našla zatočišče pri svojcih.
Kot kaže za razliko od Krmina v drugih briških predelih ni bilo posebne škode. V občini Dolenje večjih problemov ni bilo, prav tako ne tudi v Steverjanu, kjer nam je župan Hadrijan Corsi povedal o razpokah na dveh starejših hišah, kjer je potresni sunek najbrž le nadaljeval z delom, ki ga je načel zob časa. Poslopji si bodo danes ogledali občinski tehniki, posebnih ukrepov pa ni pričakovati.
Na slikah (foto Bum-baca) poslopje v Krminu, iz katerega so iz previdnosti izdelili priletna stanovalca, in gasilci na delu na knninski ulici.
VIDEM - Furlanija-Ju-lijska krajina je takoj po nedeljskem potresu priskočila na pomoč prebivalcem zgornjega Posočja. Že v prvih popoldanskih urah so enote civilne zaščite in pro-stovljcev iz Cente in Čedada odšle na Bovško ter se aktivno vključile v reševalne akcije, katerim So se kasneje pridružili tudi člani čedajskega združenja alpincev (-ANA). Vse akcije koordinirajo s sedeža deželnega štaba civilne zaščite v Palmanovi pod vodstvom pristojnega odbornika Gianfranca Morettona in ravnatelja Gior-gia Verrija.
Moretton in Verri sta včeraj dopoldne obiskala Bovec in sosednje kraje, kjer sta imela vrsto pogovorov s tamkajšnjimi upravitelji in s predstavniki regionalne civilne zaščite. Ponudili smo našo vsestransko pomoč kolegom iz Slovenije - je dejal Moretton - čeprav dobro vemo, da je v sosednji državi civilna zaščita odlično organizirana, kot smo lahko v prvi osebi preverili že ob potresu leta 1976, ko so iz sosednje države konkretno pomagali prizadetemu prebivalstvu Furlanije in Karnije. Situacija na Bovškem in v Posočju je pod kontrolo, enote iz FJK ostajajo vsekakor na razpolago za morebitno pomoč.
Dogajanja osebno spremlja tudi predsednik deželnega odbora Gianfranco Cruder, ki je v brzojavki slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu izrazil solidarnost FJK prizadetemu ptrebi-
valstvu. Tudi Cruder se je, podobno kot Moretton, spomnil katastrofalnega potresa leta 1976 in velike pomoči iz Slovenije. Ob gmotni pomoči so takrat iz sosednje države prišli predvsem izredno dragoceni strokovni nasveti za popotresno obnovo, saj je bila FJK - podobno kot vse italijanske dežele - takrat v bistvu brez svoje civilne zaščite, danes pa je med najbolj organiziranimi v Italiji.
Cruder je ob nedeljskem silovitem potresnem sunku najprej pomislil na severno Furlanijo, po krajšem preverjanju in pomirjujočih vesti pa je z zadovoljstvom ugotovil, da potres ni povzročil večje materialne škode. Obnova od potresa prizadetega področja - je dejal
predsednik deželnega odbora - je očitno potekala ob strogem spoštovanju protipotresnih
predpisov, kar je preprečilo škodo materialnim dobrinam in zlasti lokalnemu prebivalstvu.
Predsednik Dežele je v telegramu slovenskemu predsedniku tudi povedal, da so enote deželne civilne zaščite v stanju pripravljenosti, to se pravi, da lahko ob vsakem trenutku ugodijo klicem na pomoč, ki bi prišli iz sosednje države. V stanju pripravljenosti so tudi gasilci, ki sicer ne sodijo pod okrilje deželne uprave, so pa v stalnih stikih s civilno zaščito. Slednja ima, kot rečeno, svoj glavni štab v Palmanovi, svoje koordinatorje pa ima v vseh.štirih pokrajinah in tudi v veliki večini občin.
POTRESNE SUNKE MOČNO OBČUTILI TUDI V NADIŠKIH IN TERSKIH DOLINAH
Precej strahu v Beneški Sloveniji Škoda v Podbonescu in Matajurju
ČEDAD - Nedeljski potresni sunek in sunki, ki so mu sledili, so v prebivalci Nadiških in Terskih dolin ter Rezije obudili spomin na tisti strašni večer 6.maja 1976, ko se je zemlja močno stresla, potres pa je pustil za sabo smrt in razdejanje. Tokrat na srečo ni bilo tako, ljudje pa so se vseeno močno ustrašili.
Za Veliko noč je bilo tudi v Benečiji kot drugod v deželi in v Sloveniji izredno slabo vreme, ponekod pa je celo snežilo. Bela tanka odeja je zjutraj prekrila vrh Matajurja, snežilo pa je tudi v zgornji Terski dolini, na Mužcih, pod Kaninom in na pogorju vse do Trbiža. Cesta, ki pelje do mejnega prehoda Predel, je bila prevozna le z zimsko opremo, do manjših težav pa je prišlo tudi na mejnem prehodu Učja in na prelazu Tam na meji, ki povezuje Rezijo
s Terskimi dolinami. Vreme ni preprečilo tradicionalnih velikonočnih izletov, gotovo pa jih je močno omejilo, gostilne in restavracije po dolinah pa so bile vseeno dobro zasedene. Za praznike so se domov vrnili tudi mnogi beneški izseljenci, ki živijo v severni Italiji in tudi v tujini.
Sunek osme jakostne stopnje po Mercallijevi lestvici je veliko večino Benečanov presenetil pri kosilu. Panike sicer ni bilo, ljudje pa so se, kot rečeno, zelo ustrašili, ponekod pa tudi zapustili hiše. Potres so najbolj občutili v vaseh ob meji s Slovenijo. Iz Podbonesca poročajo o škodi na nekaterih starih hišah in o ometu, ki je padel na državno cesto proti mejnemu prehodu Robič. Stavbe, ki so bile zgrajene po letu 1976 na osnovi protipotresnih predpisov, niso utrpele nobene škode,
kar velja za celotno območje Benečije in Rezije, ki ga je potres pred 22 leti močno prizadel.
Treslo se je seveda tudi na obronkih zasneženega Matajurja. Nekaj ometa je padlo s cerkve v istoimenski vasi pod hribom, ki jo trenutno popravljajo, poškodovani so bili tudi nekateri skednji ter zapuščene hiše, a nič posebnega. Na cesti, ki povezuje Čedad in Kobarid, se je v zgodnjih popoldanskih urah promet v obe smeri znatno povečal. Veliko je bilo radovednežev, ki so hoteli v zgornje Posočje, da bi videli, kaj se je zgodilo, precej pa je bilo tudi Italijanov-turistov, ki so se v bojazni pred novimi sunki vračali iz Bovca, Kobarida in s tolminskega območja. S Čedada so takoj odšli na Bovško nekateri prostovoljci lokalne civilne zaščite, med prvimi pa se je
mobilizirala krajevna sekcija združenja italijanskih alpincev (ANA), ki že dalj časa sodelujejo s slovensko civilno zaščito.
Potresni sunek so zelo občutili tudi v okolici Cente in v Terskih dolinah, vse do Barda in do mejnega prehoda na Učji vasi. Od tukaj ne poročajo o škodi, čeprav bodo danes tehniki občinskih uprav in gorske skupnosti prečesali celotno območje, da bi preverili stanje starejših stavb, tistih, ki so preživele potres izpred 22 let. Tako bodo verjetno postopale tehnične in strokovne službe vseh obmejnih občin od Čedada do Rezije.
Nedeljski sunek so začutili tudi v krajih Kanalske doline in v Trbižu. Ljudje celotnega obmejnega območja videmske pokrajine so na splošno pokazali velik čut solidarnosti do sosedov.
Cerkev v vasi Matajur, ki je v nedeljo utrpela manjšo škodo
______POTRES / UGOTOVITVE IZVEDENCEV_
Protipotresna gradnja dokazala učinkovitost
Z nedeljskim potresom eksperimentalno preverili pravilnost izbir
VIDEM - Po hudem sunku, ki je leta 1976 opSustošil Furlanijo in Benečijo, je bil nedeljski sunek z epicentrom v Posočju in z močjo 5, 4 stopnje po Richterju najmočnejši, ki so ga občutili v Furlaniji-Julijski krajini.
»V primerjavi s potresom izpred dvajsetih let (tedaj je moC dosegla 6.5 stopnje po Richterju in
krepko presegla 9 stopnjo po Mercalliju) moramo biti zelo previdni,« so povedali agenciji Ansa izvedenci videmske sei-zmoložke opazovalnice. »Epicenter je različen, tipologija sunkov je bila različna, predvsem pa so se v teh dvajsetih letih tudi na osnovi tedanjih izkušenj spremenili sistemi gradnje,« so dodali.
Po oceni izvedencev tudi ni mogoCe govoriti o »prebuditvi« potresa, saj je bilo na celotnem območju v dvajsetih letih veliko sunkov, Čeprav večinoma tako šibkih, da so jih zabeležili samo seizmografi. »Na teh območjih je potresna ogroženost srednja, protipotresno ukrepi v gradnjah pa jamčijo prebi-
^gled na hiše ob Hudičevem mostu v Čedadu, ki so bile obnovljene s protipotre-SnilTi sistemom, potem ko jih je potres leta 1976 hudo poškodoval
valstvu večjo varnost,« so poudarili v videmski opazovalnici.
Gmotna škoda je bila v FJK neznatna (zabeležili so jo v Klužah, na Krmiskem in v Benečiji, o Čimer poročamo na drugi strani). Po oceni predsednika italijanskega državnega geofizikalnega zavoda Enza Bosc-hija pa je ravno to dejstvo dokaz, da »se pred potresom lahko branimi z ustreznimi protipotresnimi gradnjami«.
Po Boschijevem mnenju bi v Furlaniji prav zaradi bližine epicentra sunki VI. in VII. stopnje po Mercalliju morali že povzročiti nekaj škode. Dejstvo, da škode dejansko ni bilo, pa je eksperimentalni dokaz, da je protipotresni način gradnje učinkovit. »Mislim, da je to sad protipotresnega načina gradnje, ki so ga uvedli v Furlaniji po katastrofalnem potresu leta 1976. Furlani so bili zelo marljivi, upoštevali so protipotresne ukrepe, kar se jim je obrestovalo,« je poudaril Boschi, ki je na obisku na prižetih območjih v Markah in Umbriii.
Boschi je dodal, da v srednji Italijhi niso obnavljali poslopij ob upoštevanju dejstva, da gre za sizmiCno aktivno področje, kar se je poznalo pri posledicah potresa, ki je pred nekaj meseci prizadel tisto območje. Dejansko pa bi morali propripotresne kriterije upoštevati v vsej Italiji.
_______KOROŠKA / POTRES__
Preplah in manjša gmotna škoda
Skupina romarjev je imela veliko srečo, ko se je okrušil velik stenski kamen
CELOVEC - Tudi na Koroškem je nedeljski potres z epicentrom v Sloveniji povzročil velik preplah med prebivalci -še posebej osrednjega in zahodnega dela dežele. MoCan sunek se po mnenju ljudi Čutil s skoraj enako intenzivnostjo kot pri katastrofalnem pretresu leta 1976, ko je v Furlaniji-Julijski krajini izgubilo življenje približno tisoč ljudi. Tla so se tresla približno 15 sekund, še posebej moCno pa so potres Čutili v višjih nadstropjih poslopij v Celovcu in Beljaku ter na območju tromeje pri Podkloštru. Alarmna centrala za civilno varnost je zabeležila veC sto telefonskih klicev, v celovško bolnišnico pa so pripeljali tri starejše osebe s težavami s krvnim pritiskom oz. s srcem.
Po prvih podatkih je tresenje tal na Koroškem povzročilo manjšo gmontno škodo v okraju Beljak - dežela in v okolici Celovca. Iz več krajev so sporočili, da je potres povzročil veCje razpoke v hišah, v nekaterih trgovinah pa so s polic padle steklenice in drugi predmeti.
Veliko sreCo pa je imela romarska skupina, ki je obiskala znamenito krško stolnico: le dober meter oddaljeno od obiskovalcev je s strehe padel na tla veCji stenski kamen...
Koroški radio je le tri ure po potresu pomiril koroško javnost, da od potresa v Sloveniji ni bila prizadeta jedrska elektrarna v Krškem. Sporočil je, da moCan sunek ni povzročil škode v nuklearki in zato tudi ne obstaja nikakršna nevarnost za Koroško ali druga sosednja območja. Se posebej pozitivno je ob tem bilo izpostavljeno, da je Slovenija v najkrajšem Času posredovala avstrijskim oblastem informacijo, da potres pri JE Krško ni povzročil škode,
kot to predvidebva bilateralni sporazum med Slovenijo in Avstrijo v primeru naravnih katastrof .
Koroški deželni glavar Chri-stof Zernatto (na fotografiji) je v prvi reakciji na potres Sloveniji izrazil solidarnost koroškega prebivalstva prizadetim o potresu, Sloveniji pa je ponudil pomoč. »Naši strokovnajki so ves Cas na razpolago, da pomagajo pri odpravljanju nastale škode«, je dejal Zernatto.
Ivan Lukan
ARHIVSKI PODATKI / NAJHUJSI POTRES JE BIL PRED VEC KOT 400 LETI NA KITAJSKEM_
Eden najmočnejših povojnih potresov v Sloveniji
LJUBLJANA - Po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 je bil nedeljski potres eden naj-Bujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni.
Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši Potresi, ki so v zadnjih desetletjih Prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je po-zrocil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tAo močan potres leta 1982, leta 1977 je bil JBočnejši potres tudi na Gorenjskem, v nedeljo najbolj prizadeto območje Pa je bilo priCa hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo Žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini.
Slovenijo je sicer prizadel najhujši Potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po ‘Marcallijevi lestvici. Takrat je v po-®su umrlo 12.000 ljudi, pomšilo je korajda vse gradove na Gorenjskem, otranjskem in Dolenjskem.
Ravno na veliko noc pred 103. le-P 14. aprila 1895, pa je območje Lju-j.,ane prizadel najhujši potres. V ža-1Scu, 16 kilometrov pod mestom, je Potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje P° Mercallijevi lestvici. Terjal je šepni Človeških življenj, poškodova-*n pa je bilo tudi deset odstotkov
poslopij v mestu. Prav v nedeljo popoldne, ob 15. uri, pa je v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodil potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa.
V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-Ijubljansko, idrijsko in krško-breži-sko območje.
Se veC pa je potresov v svetu. Po dosedanjih podatkih je bil najhujši leta 1556 v kitajski pokrajini Sansi, saj je terjal 830.000 življenj. V tem stoletju pa je bil najhujši prav tako na Kitajskem, in sicer 28. julija 1976 v mestu Tangšan. Takrat je po uradnih podatkih umrlo 242 tisoč ljudi, potres pa je dosegel 7, 8 stopinje po Ricterjevi jakostni lestvici.
Ostali potresi, ki so v tem stoletju terjali veC kot tisoč življenj, pa so bili:
april 1905, Kangra - Indija: 19.000 mrtvih;
julij 1908, Mesina - Italija: 82.000 mrtvih;
januar 1915, Avezzano - Italija:
30.000	mrtvih;
oktober 1920, pokrajina Džiangsu -Kitajska: 180.000 mrtvih;
september 1923, Kvanto - Japonska: 140.000 mrtvih;
maj 1935, Kveta - sedanji Pakistan: 30.000 mrtvih;
januar 1939, Concepcion - Čile:
25.000	mrtvih;
december 1939, Turčija: od
25.000	do 30.000 mrtvih;
januar 1944, San Juan - Argentina:
5.000	mrtvih;
november 1946, Ancash - Peru;
1.500	mrtvih;
junij 1948, Fukui - Japonska: 5.300 mrtvih;
oktober 1948, Turkmenistan:
3.000	mrtvih;
avgust 1949, Ambato - Ekvador:
6.000	mrtvih;
avgust 1950, Asam - Indija: 1.526 mrtvih;
maj 1951, San Salvador - Salvador: 4.000 mrtvih;
september 1954, Orleansville - Alžirija: 1.250 mrtvih;
julij 1957, prikaspijsko območje -Iran: več kot 1.500 mrtvih;
december 1957, zahodni Iran:
2.000	mrtvih;
februar 1960, Agadir - Marok:
12.000	mrtvih
april 1960, Lar - Iran: 3.500 mrtvih
maj 1960, Lebu - Čile: od 5.000 do
10.000	mrtvih;
september 1962, Gazvin - Iran:
12.000	mrtvih;
julij 1963, Skopje - Makedonija:
1.000	mrtvih in veC kot 120.000 brezdomcev;
avgust 1968, Horasan - Iran: 12.000 mrtvih;
marec 1970, Gebiz - Turčija: več kot 1.100 mrtvih;
maj 1970, Yungay - Peru: 70.000 mrtvih in 600.000 brezdomcev;
april 1972, pri Jahromu - južni Iran: 5.400 mrtvih
december 1972, Managua - Nikaragva: 5.000 mrtvih;
december 1954, Karakonun - Pakistan: 5.200 mrtvih in 16.000 ranjenih;
februar 1976, Ciudad de Guatema-la - Gvatemala: 23.000 mrtvih
julij 1976, Tang San - Kitajska:
242.000	mrtvih
avgust 1976, Mindanao - Filipini: v potresu in 6-metrskem tsunamiju
8.000	mrtvih in 150.000 brezdomcev; november 1976, Van - Turčija:
5.290 mrtvih;
marec 1977, Bukarešta - Romunija: 1.570 mrtvih;
september 1978, Tabas - Iran:
25.000	mrtvih;
oktober 1980, Al Asnam - Alžirija:
4.500	mrtvih;
november 1980, Južna Italija: 3.000 mrhah;
junij 1981, pokrajina Kerman -Iran: 1.027 mrtvih;
december 1982, pokrajina Dhamar - Severni Jemen: 2.800 mrtvih;
oktober 1983, Erzurum - Turčija: 1.300 mrtvih;
september 1985, Ciudad de Mexico: 12.000 mrtvih;
oktober 1986, San Salvador - Salvador: 1.500 mrtvih;
marec 1987, El Reventador - Ekvador: 1.000 mrtvih;
avgust 1988, Nepal in severna Indija: 1.000 mrtvih;
november 1988, Junan - Kitajska:
1.000	mrtvih;
december 1988, Armenija: veC kot
25.000	mrtvih in 18.000 ranjenih; junij 1990, prikaspijski deželi Gi-
lan in Zanjan - Iran: 50.000 mrtvih in
100.000	ranjenih;
julij 1990, območje Baguio - Filipini: 2.000 mrtvih;
februar 1991, pakistansko-afgani-stansko območje: 1.200 mrtvih;
oktober 1991, Utarkaši - Indija: 1.600 mrtvih;
december 1992, pokrajina Vzhodna Nuša Tengara - Indonezija: 2.200 mrtvih.
januar 1995, Kobe - Japonska:
5.500	mrtvih;
maj 1995, Sahalin - Ruska federacija: 2.500 mrtvih.
september 1997, srednja Italija: samo deset mrtvih, a ogromna gmotna škoda, kar pa je najhujše zemlja že več kot eno leto neprestano podrhtava.
TRST / V ČETRTEK IN PETEK, 16. IN 17. APRILA
Prvo srečanje dnevnikov v manjšinskih jezikih
Kateri je eden najvidnejših znakov, da je etnična manjšina zdrava in trdoživa? Prav gotovo obstoj dnevnega časopisja, skozi katerega se pretaka "kri" samega naroda: politične, kulturne, športne novice, predavanja, glasbeno udejstvovanje, literarno in dramsko udejstvovanje in še vse, kar spada k vsesplošni osveščenosti posameznika. Pojem dnevnika kot katalizatorja vseh energij, ki jih lahko manjšinska skupnost izrazi, je več kot umesten. Pri nas imamo Primorski dnevnik in, mimo vseh polemik, ki so nastale okrog njega, je njegova prisotnost v mestnih trafikah, poleg vsedržavnih mogotcev in lokalnih italijanskih dnevnikov, bistvenega pomena. Kako je pa pri drugi nam sorodnih manjšinah po Evropi?
Tole uvodno vprašanje je dalo povod za pomembno vseevropsko srečanje, ki se bo odvijalo ta teden v Trstu. Primorski dnevnik in Slovenski raziskovalni inštitut sta si namreč zamislila pravo mednarodno srečanje, na katerem bi se lahko soočali s podobnimi in različnimi medijskimi situacijami v drugih državah. Od 16.do 18.aprila se bo v prostorih Visoke šole tujih jezikov za prevajalce in tolmače, v stavbi, kjer je bil nekoč Narodni dom, odvijalo prvo srečanje odgovornih urednikov številnih manjšinskih dnevnikov iz najrazličnejših evropskih držav. Srečanje bo v celoti posvečeno izrecno manjšinskim dnevnikom, torej dnevnikom, ki so privekali na dan v bolj ali manj neugodnih razmerah in v bolj ali manj neugodnih razmerah kljubujejo globalizaciji medijskega izražanja. Svetovni medijski trend je nasploh vse manj kot spodbuden. Človek pač nima več, ali pa si sam sebi ne odmerja več časa za branje, posebno, ker isto novičko izveš v par sekundah na teletekstu, pa se ažurnirano! Časovno se časopis seveda ne more kosati ne z radijem in še manj s televizijo, ker je datiran že v trenutku ko pride v trafiko. Kljub vsemu pa ima nekaj, kar drugi mediji nimajo: možnost razmisleka in analize dogodkov. Prav zaradi tega stoji še vedno trdno na nogah. In manjšinski dnevnik ima v tem oziru prav gotovo določeno prednost pred večinskimi časopisi zaradi svoje .značilnosti "foruma manjšine". Vsaj idealno naj bi bilo tako.
V Evropi se nam kažejo najrazličnejši primerki manjšinskih dnevnikov: zagrizenih in borbenih glasnikov politične in kulturne avtonomije (tak je n.pr. baskovski Egunkaria, kateremu pogosto očitajo ne-obsojanje terorističnih akcij ETE), pravih (tudi materialnih) podpornikov avtonomističnih gibanj (kot je n.pr. švedski dnevnik Aland na Finskem, točneje na otokih Aland, ki uživajo določeno politično avtonomijo po nemirih v letih 1917-21). Tu so se pravi ekonomski mogotci, ki so si, resnici na ljubo, večkrat nakopali vzdevek pravih medijskih monopolov; tak je n.pr. katalonski dnevnik El Periodico de Catalunya, katerega dnevno bere skoraj milijon bralcev in, ki lahko zato spi sladko spanje. Ob takih velikanih pa obstajajo tudi trdoživi pogumneži, ki kljubujejo času. Primer takega manjšega dnevnika je Serb-ske Nowiny, glasilo, lužiških Srbov, ki živijo na območju bivše nemške demokratične republike. Časopis ustvarja le šest novinarjev, kljub temu pa nemoteno izhaja že od leta 1947. Kakšni so pa drugi primeri? Najbolj pretresljivo je vse vloženo delo in dobesedno kri kosovskih Albancev. Kosovska tragedija ni od včeraj; tako že leta 1990 je srbska policija ukinila delovanje albanskega dnevnika Rilindja v Prištini, zasedla prostore in zahtevala od Albancev nemogočo najemnino, da bi se sploh lahko posluževali lastnih prostorov. Od leta 1992 Rilindja izhaja v Ziirichu. Švica je kosovskim Albancem nudila zatočišče, možnost rednega zaslužka, ki je bil na Kosovu za veliko ljudi le utopija, obenem pa možnost svobodnega izražanja. Rilindja in njegov, prav tako
albanski, mlajši brat Bota Sot nastajata v Švici, zanju, bolj kot za kak drugi "navaden" časopis je pomembna elektronska pošta. Dopisniki iz Kosova, Albanije, Srbije, Makedonije, Bonna in Wa-shingtona soustvarjajo s svojimi e-mail-i neko novo obliko časopisa kot veznega člena razpredene mreže dopisnikov drugod. Za kosovske Albance je bila to nuja, ne pa izbira. Distribucija je zelo razčlenjena; kosovski izseljenci lahko albanski tisk berejo v Švici, Nemčiji, Avstriji, Belgiji, na Norveškem in celo v ZDA.
Na drugi strani obstajajo tudi manjšinski dnevniki, ki so le v zadnjih letih postali samostojni, prej pa so bili dejansko glasilo državnega sistema. Tak je n.pr. madžarski dnevnik Uj Szo na Slovaškem, ki je bil od leta 1949 vse do 1989 glasilo Komunistične partije, od leta 1990 pa je samostojen; tak je tudi ruski dnevnik Estonija, ki izhaja v neodvisni Estoniji. Vse od leta 1940 je politiko časopisa usmerjala sovjetska vlada, v spremenjeni državni situaciji pa je časopis prešel v privatno last. Ta dva primera manjšinskih časopisov sta dejansko edina, ki sta bila tako direktno vezana na vladajoči režim v državi, v kateri manjšina živi, drugod se je dogajalo prej obratno. Običajno so predstavljali manjšinski dnevniki uporno bilko proti državni politiki in izraz svobode, ki je bila prej kratena. V Španiji je bilo med dolgimi desetletji Francovega režima prepovedano katerokoli izražanje v ostalih jezikih, ki so prisotni na španskem polotoku poleg kastilščine. Galicijski, katalonski in baskovski tisk je bil dolgo zamrznjen, vsa potlačena energija pa je privrela na dan ob koncu 70. let, ko je bilo konec diktature. Dnevniki kot so Correo Galego, katalonski Avui in baskovski Egunkaria so si ob svojem (ponovnem) nastanku zadali cilj "normalizacije" teh jezikov na domačem ozemlju. Kaj to pomeni? Preprosto rečeno, s svojim neutrudnim delovanjem in s poročanjem v lastnem jeziku o novicah iz kateregakoli področja, so "učili" narod normalnosti izražanja v materinem jeziku, kar ni bilo vedno tako samo po sebi umevno. Narodu samemu in seveda državi so dajali nove smernice. Vzemimo samo primer katalonskega mesta Manresa. Tu je pod Francovim režimom provokativno izhajal izključno dnevnik v kastilščini, ki je opeval "zasluge" diktature in bil direktno povezan z vlado; leta 1978, v obdobju tranzicije v demokracijo, pa je v mestu nastal popolnoma nov časopis, ki naj bi predstavljal alternativo vsemu, kar je dišalo po starem in nedemokratičnem. Regio 7 (res ne bi vedela, zakaj nosi tak naslov...) je nastal kot produkt skupine energičnih in zavzetih "medijskih ljudi", ki so hoteli zavrteti kolo naprej in končno dati mestu, kar mu kulturno pripada: dnevnik v katalonščini. Pomisliti moramo, da je Katalonija popolnoma drugačno območje od tipičnega "manjšinskega": tu namreč večina ljudi govori katalonsko, zato se pojem manjšine nanaša le na vsedržavno merilo, tako nekako kot za Južnotirolce.
V Španiji je sploh visoko število manjšinskih dnevnikov, predvsem pa je velika soudeleženost prebivalstva v lastništvu slednjih. Ko so šele snovali baskovski dnevnik Egunkaria, so o načrtu poročali celotnemu prebivalstvu Baskovskih dežel. Ljudje so se množično angažirali in skoraj plebiscitarno finančno podprli nastanek časopisa. Danes je časopis prerasel v pravega medijskega velikana, ki pa stoji trdno na svojih samostojnih nogah in že po statutu "želi biti popolnoma neodvisen od španskega tiska".
Na španskih tleh, pravzaprav na toplem Balearskem otočju, obstaja katalonski dnevnik Diari de Balears, katerega odgovorni urednik je ....Miquel Ser-ra. Kdo ve, če pozna svojega istoimenskega kolego na Repubblici? In, ker so Balearski otoki pravi raj za turiste, privatna družba "Gruppo Serra" dosledno sledi načelu večjezičnosti in izdaja tudi španski dnevnik "Ultima bora", angleški "Mallorca daily bulletin" in nemški "Mallorca-Magazin".
Razcepljenost znotraj manjšinske skupnosti je prisotna tudi drugod in, v ekonomsko stabilnih manjšinah se to odraža tudi v medijih. Tako si je tradicionalni prvenec južnotirolskega tiska Dolomiten prislužil obtožbo monopola. Zoper njega so se znesli vsi tisti, ki se niso strinjali s politiko južnotirolske stranke Sudtiroler Volkspartei, med temi Alexander Langer. Dolomiten naj bi predstavljal dejansko eno (debelo in košato) vejo ogromnega drevesa južnotirolske stranke, ki ima na Južnotirol-skem monopol. Na tej kritični osnovi je nastal novi južnotirolski tednik, od leta 1996 pa dnevnik Neue Sudtiroler Tage-szeitung. Podobna trenja so vidna tudi na mrzlih finskih otokih Aland, kjer si "nasprotujeta" dva švedska časopisa: Aland in Nya Aland. Slednji (ime pomeni "novi Aland") je dobesedno nastal iz kritike. Devet novinarjev, ki se ni strinjalo s politiko časopisa Aland, je na vrat na nos zaradi političnih razlogov izgubilo službo. S svojo profesionalnostjo in seveda z močnim kritičnim nabojem so kmalu zatem ustvarili novi dnevnik Nya Aland, ki je nastal v obliki zadruge in okrog katerega se je zbralo več kot 2.000 delničarjev-bral-cev.
Dejansko, kar je razvidno iz vse te pisane druščine manjšinskega dnevnega tiska, je različnost. Razlike med situacijami obstajajo in so osnovane predvsem na različnih demografskih in ekonomskih značilnostih. Nedvomno sta ekonomsko najbolj trdna dva severna časopisa: Flensborg Avis - danski časopis v Nemčiji - in Nordschlesvviger -nemški časopis na Danskem. Obe državi, Nemčija in Danska, sta se že dolgo sporazumeli o recipročni finančni podpori "svojih" dnevnikov izven državnih meja, tako da je dnevnikoma zagotovljeno mimo izhajanje. Zaustaviti pa se je treba tudi pri nasprotnem primeru: na Finskem obstaja več švedskih dnevnikov, skoraj vsi pa se finančno vzdržujejo izključno s prodajo in reklamo. Zanimivo se je vprašati, kako jim uspe; zato in sploh za vpogled v to široko paleto manjšinskega tiska je tržaško srečanje, ki ga organizirata Primorski dnevnik in Slovenski Raziskovalni inštitut izredno dobrodošlo. O samem programu pa bo govora v naslednjih dneh.
Vida Valenčič
Spored srečanja
Sreda, 15. aprila 1998
Prihod udeležencev
Četrtek, 16. aprila 1998
9.30	-11.00 Otvoritev
Predseduje dr. Silvano di Varmo, deželni predsednik novinarske zbornice Pozdravi:
Bojan Brezigar, odgovorni urednik Primorskega dnevnika prof. Aljoša Volčič, Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta
Riccardo llly, tržaški župan
dr. Mario Petrina, vsedržavni predsednik novinarske zbornice dr. Paolo Serventi Longhi (ni še potrdil), sekretar združenja italijanskih novinarjev
prof. Lucio Delcaro, rektor tržaške univerze dr. Miloš Budin, Podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine
dr. Isidoro Gottardo deželni odbornik, član skupščine regij dr. Michl Ebner (ni še potrdil) evropski poslanec, član delovne skupine za manjšine
11.30	-13.00 Uvodna poročila
Predseduje: Bojan Brezuigar, Primorski dnevnik dr. Anna Maria Muolo, urad za informiranje in založništvo pri predsedstvu vlade: Pomoč italijanske države dnevnikom jezikovnih manjšin.
Ned Thomas, Mercator Media: Sredstva obveščanja narodnih manjšin v času globafizacije.
dott. Davide Zaffi, delovna skupnost Alpe Jadran: Delovna skupnost Alpe Jadran in jezikovne manjšine prof. Emidio Sussi, Slovenski raziskovalni inštitut: Slovenska manjšina v Italiji: stanje in perspektive Kosilo
15.00-	16.30 Predstavitev (prvi del)
Predseduje: Toni Ebner, Dolomiten
Torbjom Kevin, Cbo Underrettelser: Dolgoletna tradicija švedskih dnevnikov na Finskem.
Pripombe in dopolnila mednikov švedskih dnevnikov foan Vali Clara, El Punt: Pregled dnevnikov v katalonskem jeziku
Pripombe in dopolnila urednikov katalonskih dnevnikov
17.00-	18.30 Predstavitev (drugi del)
Predseduje: Vincent Sancbis, Avui
20.00	Koncert Tržaškega okteta
Večer je podprla Nova tržaška kreditna banka Večerja
Petek, 17. aprila 1998
9.00	-10.30 Izziv tranzicije Predseduje: Bjorn Lonborg, Flensborg Avis Mario Simonovich, La Voce del Popolo Aleksander Shegedin, Estonija
Lovasz Attila, Uj Szo Halili Lukman, Rilindja Gecaj Sabit, Bota Sot
11.00-	12.30 Pogled v prihodnost Predseduje: Giancarlo Dilenna
Bjorn Lonborg, Flensborg Avis: Sodelovanje med manjšinskim1 dnevniki (Delovna skupina 1)
Benedikt Dyrlich, Serbske Noviny: Promocija manjšin s p°' močjo dnevnikov (Delovna skupina 2)
Martxelo Otamendi, Egunkaria: Kako ustanoviš nov dnevnik v manjšinskem jeziku (Delovna skupina 3)
Bojan Brezigar, Primorski dnevnik
Produkcija informacij za večinske medije (Delovna skupina 4)
13.00	Kosilo
14.00-	16.30 Delovne skupine Delovna skupina 1 (Kooperacija)
Predseduje: Bjorn Lonborg, Flensborg Avis Delovna skupina 2 (Promocija manjšin)
Predseduje: Benedikt Dyrlich, Serbske Noviny Delovna skupina 3 (Novi dnevniki)
Predseduje: Martxelo Otamendi, Egunkaria Delovna skupina 4 (Informacija o manjšinah)
Predseduje: Bojan Brezigar, Primorski dnevnik Coffee Break
17.00-	18.30 Sessione plenaria Predseduje: Maj-Britt Hoglund, Vasabladet Poročila delovnih skupin
ZaMjučki
Demetrio Volčič, senator (še ni potrdil)
Konec konference
19.30	Odhod na Opčine
Srečanje s predstavniki organizacij slovenske manjšine v Itahji Večer je podprla Kraška zadružna banka
Sobota, 18. aprila 1998
8.00	Odhod s Trga Oberdan	nb sk
Obisk Postojnske jame in partizanske tiskarne Slovenija. O
so omogočili Urad za informiranje pri Vladi Rep11 Slovenije, partizanska tiskarna Center za promocijo t ma in Postojnska jama.
Povratek v Trst predvidoma ob 21. uri.
VREME POGOJEVALO PRAZNIKE_
Veliko prometnih nesreč in sodra
Sodro dobesedno pobelila pokrajino
Tako je bilo včeraj na cesti med Padričami in Bazovico (foto KROMA)
Slabo vreme in številke prometne nesreče so označevale tako veliko koč kot tudi velikonočni Ponedeljek. Nesreče so bile v glavnem posledica keprevidne vožnje, saj avtomobilisti niso upoštevali, da so ceste spolzke.
Tokrat pa niso bile sa-kio spolzke, marsikje so spominjale na pravo zi-jko, bile so vse bele, kot je bila bela tudi pokraji-ka ob njih. V včerajšnjih Poznih jutranjih urah je kiočna sodra prizadela Predvsem vzhodni del Predmestja, kjer je povzročila tudi precej škode. Kot so nam povedali pri Debelisovih, v Ul. Gravi-si> nedaleč od Ul. Flavia, hm je uničilo vso zelenjavo. Na Krasu se je s°dra, ki je padala Predvčerajšnjim, po-kekod obdržala vso noč, '‘'čeraj se je je nabralo ve-tiko nove. Nasploh te kki dežuje »na obroke« m zdaj tu zdaj tam. Kot le bilo prva dva meseca v letu vreme preveč ugodno za tedanji letni ^as, je sedaj obratno, kot 'tk bi narava hotela na-k°knaditi, kar je tedaj zkkmdila.
Sedanje nestanovitno vreike z razmeroma lzkimi temperaturami, ež)em pri nas in sne-8°m v višjih legah (a niti 116 tako višjih, sneženje kkj bi se spustilo celo na u° m nadmorske viši-eJ naj bi se nadaljevalo kdi v prihodnjih dneh, e|e proti koncu tedna Pričakujejo izboljšanje: Pravijo, da sedanje raz-ere niso nekaj izredne-°k, vendar tudi niso peKkj običajnega in ni-kkor ne sodijo v letno Pčprecje. Prav vreme je krsikomu prekrižalo Ur '?le se 1® odločil za P edčasen povratek do-r ?V’ tako da je bilo vče-1 ka mejnih prehodih j. eke) prometa, posebno zu	in pri Raboje-
• ^kodo so imeli pred-bj gostinci, zato pa je . večji obisk muzejev
n razstav.
mPovrnimo se k pro-tez;11?111 nosrečam. Naj-vai a iVerjetno ji je botro-.Previsoka hitrost na pj.: rkki asfaltu) se je P Metila v nedeljo zju-
traj v Ul. Brigata Casale, kjer se je avtomobil s petimi mladimi potniki dobesedno zaril v varnostno ograjo, prav na začetku mostu nedaleč od Alture. Namenjeni so bili proti industrijski coni, baje so se vračali iz diskoteke. Ostali so ukleščeni v povsem zmečkanem avtu in gasilci so se dalj časa trudili, predno so jih osvobodili. Za enega so si zdravniki pridržali prognozo, neki drugi bo okreval v 40 dneh, trije pa so se izmazali brez hujših poškodb, prognoza govori o 10 dneh. Izvide so opravili mestni redarji, ki pa nam imen niso hoteli povedati, češ da gre za »pri-vacy«...
Obalna cesta je bila prizorišče prometne nesreče tudi v nedeljo zjutraj, ko se je neko vozilo zaletelo v obcestni zid. Osebje službe 118 pa je imelo polne roke dela tudi včeraj, posebno po-
tem, ko je padla sodra. Do prometne nesreče je prišlo v Trebčah, kjer pa ni bilo ranjencev, na Pa-dričah se je avto zaletel v drog (ena oseba se bo zdravila 7 dni), v Bazovici se je neki avtomobilist hotel ustaviti, pritisnil je na zavore, na plasti sodre ga je zaneslo naravnost v parkiran avtomobil, ozdravel bo v dveh tednih.
Verjetno zaradi preobilnega dežja se je v nedeljo delno podrla neka zapuščena hiša v Ul. Ratto della Pileria, blizu Rižarne. Ranjen ni bil nihče, saj ni bilo nikogar ne v notranjosti ne v bližini. V nedeljo zvečer je bilo zaposleno tudi osebje pristaniškega poveljstva. Na pomoč so. klicali z nemškega plovila s 4 osebami na krovu, pokvaril se jim je motor. Patruljni čoln pristaniškega poveljstva jih je dohitel in jih pospremil do Trsta.
SKD »IGO GRUDEN« / PO SLEDEH NEKDANJIH OBIČAJEV
V Nabrežini odkrili velikonočni plenir
Do nedelje na ogled razstava velikonočnih pisanic
Velika noč velja za največjega med verskimi prazniki, saj simbolizira Kristusovo zmago življenja nad smrtjo. Po štirdesetdnevnem postu so mize ponovno obložene z najrazličnejšimi jedmi, vsaka od katerih prav tako simbolizira Kristusovo trpljenje in vstajenje. Na soboto verniki nosijo blagoslovit košare, v katerih so shranjene velikonočne jedi, kot so pečen pršut s hrenom, vino, barvani pirhi, potice, pince, menihi.
Letošnji velikonočni prazniki so nekako minili v precejšnjem zatišju, v smislu, da te dni ni bilo na sporedu kakšnih vidnejših in odmevnejših pobud oživljanja tradicij. Izjema je bila Nabrežina, kjer so se v nedeljo zjutraj verniki zbrali v cerkvi sv. Roka na velikonočni slovesni maši, ki jo je daroval duhovnik Bogomil Brecelj. V sodelovanju z župnijo je domače kulturno društvo Igo Gruden obnovilo tradicijo odkrivanja velikonočnega pionirja, to je pletene košare, ki so jo včasih ženske nosile na glavi in ji na Primorskem narečno navadno pravimo »jerbas«. V plenirje so tudi letos gospodinje spravile simbolično hrano, ki je bila med mašo blagoslovljena, nakar so bili verniki vabljeni, da se še za trenutek zadržijo na družabnosti, ki so jo elani društva in duhovnik pripravili na župnijskem dvorišču. Ponujen je bil pečen pršut s hrenom ter seveda sladke jedi in domača kapljica.
V sosednji župnijski dvorani je še danes popoldne ter v soboto in nedeljo na ogled bogata razstava velikonočnih pisanic. »Letos je razstavljenih preko 300 pisanih pirhov, polovico katerih je delo slovenskih in italijanskih malčkov z otroškega vrtca, osnovnošolcev in nižješolcev od Devine do Proseka, pa tudi s Komenskega«, nam je ponosno povedal duhovnik Brecelj. Poleg tega je razstavljenih tudi več umetniških pisanic domačih ustvarjalcev ter z inozemstva, nekaj primerkov pa prihaja celo z daljne Japonske. »Nekatere pisanice so izredno dragočene«je dejal Brecelj, ki nam je tudi zaupal, da so mu pred leti celo ukradli trideset dragocenih razstavljenih primerkov.
Ob pirhih pa so razstavljene tudi slike na kraško tematiko, pečen kruh s simboličnimi motivi in izdelki iz kovanega železa.
OBALNA CESTA / PONESREČIL SE JE V ČETRTEK
Izdihnil šele 21-letni fant
V katinarski bolnišnici je izdihnil šele 21 let stari Sasha Rutar iz Trsta, ki se je ponesrečil v četrtek pozno zvečer na Obalni cesti pred Sesljanom, v bližini odcepa za avtocesto. Rutar se je s svojim motornim kolesom zaletel v vozilo s francosko registrsko tablico in utrpel zelo močan udarec v glavo. Zdravniki na oddelku za oživljanje so se več dni trudili, da mu rešijo življenje, vendar je bil njihov trud zaman, včeraj zjutraj se mu je srce ustavilo.
Prav v zvezi s samo nesrečo je bilo nekaj nejasnosti. Neki očividec je vedel povedati, da je pomoč prišla šele okrog 30 minut potem, ko je Rutar obležal na asfaltu. Rešilec naj bi bil pripeljal razmeroma počasi, kot da ne gre^za nujen primer, sirene naj ne bi imel vključene: sporočilo, ki so ga prejeli na službi 118, naj ne bi bilo
zaskrbljujoče. Očividec je tudi navedel, da so bila na tistem odseku ceste tri podobna tuja prevozna sredstva, dve naj bi se oddaljili pred prihodom agentov. Ker gre za preurejena bivša vojaška vozila, so se nekateri tudi spraševali, če so bila v skladu z obstoječimi predpisi, saj imajo na pri-
mer precej majhne in šibke luči. Karabinjerji so nam povedali, da so bila povsem v skladu s predpisi in da je bilo tamkaj res še neko podobno prevozno sredstvo, ki pa ni imelo nobenega opravka z nesrečo.
Vpleteno vozilo pripada neki francoski organizaciji, ki se ukvarja s hu-
manitarno pomočjo, prihajalo je iz Albanije in je bilo namenjeno v Francijo, na straneh je nosilo veliko oznako Rdečega križa. Na Obalni cesti se je ustavilo zaradi okvare, nesrečni Rutar pa ga morda sploh ni opazil ali pa ga je zagledal prepozno in se mu nikakor ni mogel teogniti.
NOVICE
Volitve: llly bo najbžr odločil danes
Riccardo Illy bo najbrž danes povedal, ali bo s svojo listo sodeloval ali ne na junijskih deželnih volitvah. Na njegovo odločitev čaka v prvi vrsti Slovenska skupnost, ki je z njim in z rektorjem videmske univerze Marziom Strassoldom svojčas sklenila predvolilni dogovor. Strassoldo pa medtem v intervjuju za videmski dnevnik Messaggero Veneto ni izključil povolilnih zavezništev z Oljko, a tudi ne s Severno ligo in s Kartelom svoboščin.
Jutri predavanje o vlogi medijev v povojnem Trstu
»Tisk in televizija v Trstu: vloga sredstev množičnega obveščanja v zadnjih 50. letih« je naslov ju-trijšnjega osmega srečanja iz ciklusa predavanj o povojni zgodovini Trsta, ki ga prireja Krožek »Erco-le Miani« v dvorani knperatore hotela Savoia v Trstu s pričetkom ob 17.30. O vlogi in pomenu medijev, ki so celo povojno obdobje usmerjali javno mnenje Tržačanov bodo spregovorili novinar dnevnika II Piccolo Fulvio Gon, bivši direktor tednika II Meridiano in Piccola Luciano Ceschia, dolgoletna urednica deželne RAI Tiziana Missigoi in urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar, moderator debate pa bo predsednik krožka Maurizio Fogar.
Glasbena komedija Stalnega gledališča FJK
Od drevi do nedelje bo v gledališču Rosssetti na sporedu glasbena komedija Un paio d’ali uspešne dvojice Garmei&Giovannini. Gre za novo postavitev dela, s katerim je ob koncu 50. let zaslovela Delia Scala. V tokratni uprizoritvi, ki jo je režiral Pietro Garinei, nastopa Sabrina Ferrih, njen partner pa je Maurizio Micheh. Komedijo tudi odlikuje glasba Gomija Kramerja z nadvse uspelo Domenica e sem-pre domenica. Tudi glasbo so na novo priredili, kot samo delo, ki ga seveda zaznamuje datum rojstva. Vsebina je sila preprosta, prikazuje majsko nedeljo v Rimu leta ’57, od jutranjega zvenenja do večernega plesa, v ospreju so namreč mladi, ki so zjutraj težko vstali, zato pa so zvečer spet pripravljeni na zabavo. Bolj od vsebine je odločilen pristop do tematike in način prikazovanja preprostega življenja preprostih ljudi. Glasbena komedija se seveda ne spušča v družbeno analizo, temveč prisrčno in s kančkom ironije prikazuje tedanje življenje v ita-lijanski prestolnici. Predstava, s katero je skupina že veliko nastopala, je doživela na dober sprejem občinstva, ki se rada spominja »lepih, starih časov«. Zaradi precejšnjega povpraševanja so v gledališču Rossetti običajno predvidenih predstavam v sredo, ko je popoldanska, dodali še večerno ob 20.30.
V četrtek posvet združenja CamminaTrieste
Na pobudo združenja CamminaTrieste - komiteja za varnost in pravice peščcev se bo v četrtek, v dvorani Aquarius Guba Eurostar na tržaški železniški postaji, s pričetkom ob 9.30 odvijal drugi vsedržavni posvet na temo kvalitete življenja in varnosti pešcev v mestih leta 2000. Posvet, ki se odvija pod visokim pokroviteljstvom italijanskega urada evropskega parlamenta, se bo popoldne nadaljeval s sestankom državne koordinacije pešcev in zaključil v petek v šolskih prostorih na Melari.
ODPRTE MEJE '98 / ZAČETEK V DOLINI
POBUDA SKD LONJER-KATINARA
V	petek slovesno odprtje prireditve
V	soboto in nedeljo prosto prehajanje meje
Študijo o praporih predstavili v Lonjerju
Knjigo Borisa Kureta in Salvatorja Žitka je predstavil zgodovinar Aleksej Kalc
V petek se bodo uradno odprle Odprte meje ’98, pri katerih sodeluje šest občin, tri z vsake strani državne meje. Najprej bosta na vrsti občini Dolina in Hrpelje-Kozina, saj se je zamisel porodila v in tudi zaradi doline Glinščine in najprej se je bilo mogoče prosto sprehoditi čez tedanjo italijansko-jugoslovansko mejo na odseku Botač-Beka. Sedanja dolinska občinska uprava nadaljuje in razvija zamisel, ki ji je botroval tedanji dolinski župan Edvin Švab in jo utrdil njegov naslednik
Marino Pečenik, kot je na predstavitveni konferenci podčrtal sedanji župan Boris Pangerc. Če je namreč čast, da gosti predstavitveno konferenco pripadla novemu soudeleženemu, se pravi miljskemu županu, so svečano otvoritveno slovesnost zaupali pobudniku, se pravi dolinski občinski upravi. Ob prisotnosti županov občin De-vin-Nabrežina, Milje, Hr-pelje-Kozina, Komen in Koper bo letošnjo prireditev odprl dolinski župan Boris Pangerc na petkovi
slovesnosti v dvorani občinskega sveta in seveda vse povabil na dvodnevno prosto prehajanje državne meje, ki se bo začelo v soboto zjutraj.
»Prva postaja« bo v Sprejemnem centru doline Glinščice v soboto ob 9.30, po uradnih pozdravih bo nastopila Trobilna skupina glasbene šole godbe iz Ric-manj, nato pa bodo predstavniki združenja UISP predstavih dejavnost te organizacije, ki bo med drugim na voljo vsem zainteresiranim za vodene obiske
po dolini Glinščice. Ob 10.15 po krenil sprehod po dolini Glinščice do Beke, ki predvideva postanek v Botaču z zdravico sožitju in nastopom Godbe na pihala Brega. Na Beko naj bi udeleženci prišli četrt čez dvanajsto, dobrodošlico pa naj bi jim izrekli moški pevski zbor Slavnik, Vleo Vatovec in harmonikarja Peter Filipčič in Roman Mahne. V nedeljo pa so predvideni prosti prehodi v obe smeri po mejnih prehodih Botač-Beka, Prebeneg-Socerb, Gročana-Vrhpolje in Dra-ga-Mihele. V občinskem gledališču »Prešeren« v Boljuncu pa bo popoldne ob 17. uri zborovska revija Primorska poje.
Ob Odprti meji fotografski krožek Foto Trst 80 in Fotografska skupina Mavrični most mladih prirejata 4. fotografski mednarodni ex tempore »Saša Ota« barvnih diapozitivov na temo Ljudje in odprta meja. Zainteresirani se lahko v soboto in nedeljo zglasijo v občinskem gledališču »Prešeren« in v kavarni Express na Kozini, kjer bodo od 9. do 16. ure žigosali filme udeležencev.
Na sliki (£ KROMA) prizor z ene od prejšnjih izvedb Odprte meje.
Knjigo o društvenih praporih na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno vojno z zgovornim naslovom »Zastava sveta bodi ti nam vez«, ki sta jo napisala raziskovalca naše preteklosti Boris Kuret in Salva-tor Žitko, izdala pa Narodna in študijska knjižnica v trstu in Pokrajinski muzej v Kopru, so po prvi predstavitvi v Kulturnem domu Franceta Prešerna v Boljuncu predstavili
prejšnjo sredo tudi v Lonjerju, na pobudo tamkajšnjega kulturnega društva (na sliki - foto KROMA).
Tudi ob tej priložnosti je bil poudarjen velik pomen te raziskovalne in založniške pobude, ki nam razkriva izjemno zanimiv in nezanemarljiv izsek nekdanjih naporov za narodni preporod v naših krajih. Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednice Kulturnega
društva Lonjer-Katinara Jane Pečar, je o Kureto-vem in Zitkovem knjižnem delu ter sploh o razdobju, ki ga avtorja v svoji raziskavi obravnavata, spregovoril zgodovinar Aleksej Kalc. Zanimivo je bilo tudi pričevanje avtorjev samih, nakar je spodbudno srečanje popestril in prijetno zaokrožil glasbeni intermezzo Godalnega kvarteta mladih gojenk Glasbene matice.
V SKEDNJU, NA KOLONKOVCU IN PRI SV. ANI
Napori za postavitev spomenika padlim
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ane je pozval prebivalce teh okrajev, pa tudi iz samega mesta na javno zborovanje, ki bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 17.30 v dvorani KD Ivan Grbec v Skednju. Gre za pomembno pobudo, saj se o postavitvi tega spomenika govori - pa ne samo govori - od prvih sedemdesetih let dalje z veliko doslednostjo, vztrajnostjo, sedaj pa tudi z odločnim namenom, da se vsa zadeva premakne z mrtve točke in da pridejo končno padli s tega območja, ki so se borili za osvoboditev našega mesta, pa tudi padli v drugih bitkah, do primernega spomenika v samem mestu.
Ze vrsto let stoji v bližini vhoda na tržaško pokopališče spominsko obeležje, pred katerim se odvijajo redno, ob 25. aprilu in novembrskih dnevih, spominske svečanosti. Za vzdrževanje spominskega obeležja, pa tudi za trajno postavitev spomenika, se je v vseh teh letih zavzeto boril Odbor za postavitev spomenika. Ob strani so mu stale borčevske in napredne organizacije, bil je pripravljen in odobren tudi načrt bodočega spomenika, a vse je ostalo le pri besedah, včasih obljubah, ali pa niti pri teh. Toda prebivalci teh okrajev so od-ločcni, difcsikisežejo postavitev primernega spomenika svojim padlim. Zato se bodojprav gotovo množično udeležili javnega zborovanja', ug katerem (io odbor predstavil poročilo o pretekli dejavnosti, izvolil novi odfajarhi. se obrnil g svnjiip pozivom na vso slovenske. ohpi|®Oja^fi8st, di ga^^njegOVem delu jradpre. %
y Fotografska rag^ggi f^anca Tii#onga
v^gaienji Občinske'iš^asne deske na Malem trgu 3 bodri danes ob 18. uri-odprli fotografsko razstavo Franca Tiralonga. Njegova dela prevzamejo gledalca zaradi magičnega vzdušja, ki ga umetnik zna vliti v svoje posnetke. Razstava bo odprta do 27. aprila, in sicer vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
Kulturne pobude svetoivanskega rajonskega sveta
Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol namerava pripraviti program kulturnih dejavnosti za leto 1998. V ta namen poziva vse kulturnodruštvene in šolske dejavnike iz teh mestnih predelov, da pošljejo rajonskemu svetu svoje predloge za razne kulturne in rekreacijske pobude, ki bi jih rajonska skupščina lahko vključila v svoj program. Predloge je treba poslati na sedež sosveta v Ul. dei Mille 16 najkasneje do jutri.

Novi umiki obratovanja dolinskih občinskih uradov
Uprava občine Dolina obvešča, da bodo 27. aprila 1998 stopili v veljavo novi urniki obratovanja občinskih uradov z javnostjo.
Nove urnike določajo zakonske norme (čl. 6 zakona št. 140/97, ki je uzakonil ZO št. 79/97), ki predvidevajo za uslužbence javnih ustanov razčlenjeni petdnevni delovni umik. Hkrati bi morali novi umiki izboljšati kvaliteto storitev in povečati možnost dostopa do občinskih storitev.
Dvakrat na teden se bodo lahko uporabniki posluževali občinskih uradov tudi v popoldanskih urah, ker se bodo občinski uradniki vračali v službo ob ponedeljkih in sredah popoldne . Na tak način bo ustreženo ti-sim občanom, ki imajo težave z izpolnjevanjem svojih opravkov v ju-trajih urah.
Izbira popoldanskih povratkov v .službo ob ponedeljkih in sredah je bila opravljena tudi zato, da bi prišli, na proti potrebam operaterjev in zaposlenih v trgovinskem sektorju. Poleg tega opozarjamo, da bo novi umik občine Oolina izboljšai-fun^donalne.-odnosete ustanove. z	u^mfc ^
p so že Sprejeie^novittlfdovne utiBke tir -•urnik® obratovMMft z^avnostjo ln ..boljšal uslugtgliHreste delovnesile?
Pri tem poudarjamo, da veljajo novi urniki zgolj za osebje Zaposleno na občinskem sedežu. Zato novi umik ne zadeva dragih služb, ki so povezane z dragimi dejavniki na občinskem teritoriju, in sicer: šolska služba, s posebnim ozirom na šolabus, Služba za vzdrževanje občinskih stavb in smetarske službe, ki bo delovala tudi ob sobotah zjutraj, tako kot ostale službe v zakupu. Poleg tega bo ob sobotah zagotovljena dežurna služba matičnega urada za sprejem po zakonu predvidenih izjav. Prav tako bo delovala kot običajno, dežurna služba občinskega tehničnega urada za nujne posege.
£
AnagrafsH urad:
od ponedeljka do četrtka 8.30 -12. ob petkih	8.30 -13.00
ob ponedeljkih popoldne .. 14.30 -17.55
ob sredah popoldne 14.30 -16.45 Ob sobotah je na razpolago dežurna služba od 7.30 do 9.30 na tel. št.
0337/549131 za sprejem po zakonu predvidenih izjav (rojstva in smrti).
Davčni urad:
od ponedeljka do petka 8.30 -10.30
ob ponedeljkih popoldne 14.30 -17.55
Tehnični urad:
ob sredah	8.30 -10.30
ob petkih	11.00 -13.00
ob ponedeljkih popoldne ... 14.30 -17.55
Vsak dan in tudi ob sobotah in nedeljah deluje dežurna služba za nujne posege. Pokličite Jo lahko potom TE-LEDRlN-a št. 168-4019(re4 Lončna številka 6 ali 7 glede na Število cifer, lastne telefqnske številke, kafOripnora slediti lastna telefonska številka/
ii=|S|P“
*>d pope^l^a'd|jtoti®E^80 - 1Ž. A
ob petiah	<- 8.30 -13.00	.pozivni
ob ponedeljkih ^popoldne Š4.30 -1 ceptom 17.55	‘ j Lekarne
ob sredah popoldne i‘4.30 -16.45
Redarji:
od ponedeljka do petka 8.30 -10.
ob ponedeljkih popoldne. 14.30
-17.55
Trgovinski urad - Šolstvo:
od torka do petka 8.30 ob ponedeljkih popoldne 17.55
Urad za pogodbe:
ob sredah in petkih 10.00 ob ponedeljkih popoldne .
17.55
VČERAJ-DANES
Danes, TOREK, 14. aprila 1998
IRENEJ
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50 - Dolžina dneva 13.28 - Luna vzide ob 22.18 in zatone ob 7.55
Jutri, SREDA,
15. aprila 1998
IDA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,1 stopinje, zračni tlak 1005 mb narašča, veter 8 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 81-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 2 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije
KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure-- tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure-
Hitra pomoč tel. H8-
Telefonska centrala
KZE-USL: 399-1111-

IZLEI!
LEKARNE
Od torka, 14. do sobote, 18. aprila 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13^0 do 16.00
’
.^'I.Jtel.
■ 12.00 14.30
■ 12.00
14.30
jčinaJPri
pozivom in z nujnim re-
o d prte od 19,30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Trg Unita 4, Milje - Lungoma-re Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 215170)	- s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
SKD BARKOVLJE prireja društveni izlet v nedeljo, 19. t. m. Vse inlor macije nudi Luciano, te • 363452 (umik trgovine)-SKD FRANCE PREŠEREN priredi v soboto, 2 aprila izlet na Gorenjak0: K<4pi se še želi vpisati čimprej pokliče na tel- • 228266 ali Z28438 m večernih urgh.
MLADI V ODKK> SKt8»N*H pC ijo, da ser-
forsmcijtj ade: V D/
m ssKgrcsiBjar*-'
ganizaciji SAŠ, 27- 4-J>^
MUNCHEN (nakupovanj izlet v organizaciji S 29. 4.), v ISTRO (v oigam zaciji MMM, 1. 5.), v B .. TISLAVO (v organizaco SOU, 29. 4. - 3. 5.), v NEA PELJ, CAPRI (v orgamzaM SOU, 29. 4. - 3. 5.), v^T. STERDAM (SOU, 27.
3. 5.), v PARIZ (SOU, 24-30. 4.), na KONCERT R^j LING STONESOV (S°
NOČNA SLUŽBA	__________ . d0.
Lekarna odprta od 28. 5.). Vse informacije g bite na sedežu Slovel
20.30 do 8.30
Trg Unita 365840).
(tel.
prosvete, Ul. Donize tel. št. 370846 (AlenkaJ-
tti 3’
KINO
ARISTON - 16.00,
18.10,	20.20, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese.
excelsior azzurra
- 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risani film.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo, i- Robert Carlyle. AMBASCIATORI -
15.30,	17.45, 20.00, 22.15 samo 8.000 lir »La masche-ra di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Ge-rard Depardieu, John Malkovich, Gabriel Byme.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.30,	21.45 samo 8.000 lir »Titanic«, i. Leonardo Hi Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 2 - 15.15,
17.30,	19.55, 22.15 samo
8.000	lir »Sfera«, i. Sharon Stone in Dustin Hoffman.
NAZIONALE 3 - 15.15,
17.00,	18.40, samo 8.000 ur »Anastasia«, risani film;
20.10,	22.20 samo 8.000 lir >>rrhe Game«, i. Michael Douglas, Sean Perm.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 samo 8-000 lir »Un topolino Sotlo sfratto«, i. Lee Evans.
MIGNON -	15.30
»Flubber, im professore tra Jp nuvole«, i. Robin Wil-liarns; 17.30, 19.50, 22.15 sarno 8.000 lir »Qualcosa e oambiato«, i. Jack Nichol-son, Helen Hunt.
CAPITOL -	17.30,
19.50, 22.00 »Will Hun-iirig - Genio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Da-ition,
ALCIONE - 17.45,
20.00,	22.10 »Parole, paro-e> parole...«, r. Alain Re-^Oais, i. Sabine Azema, "ierre Arditi, Jane Birkin.
§| ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE ob
Priliki velikonočnih praz-
nikov bo danes, 14. aprila zaprt.
RAVNATELJ DPZIO JOŽEF STEFAN vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo jutri, 15. aprila 1998 ob 17. urina sedežu šole.
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča staršem, da bodo v ponedeljek, 20. aprila na podružnici - Canestrinije-va ploščad 7 - roditeljski sestanki po naslednjem urniku: ob 17. uri za trie-nij trgovske in geometrske sekcije in ob 18. uri za bie-nij trgovske in geometrske sekcije.
OB PRILIKI 200-LET-NICE SOLSTVA NA OPČINAH bomo do 20. aprila 1998 na OS F. Bevk zbirali stare šolske potrebščine, stare zvezke, učbenike, spričevala, dokumente... in spomine na šolska leta. Za informacije tel. na št. 211119 - gospa Maja.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
M PRIREDITVE
MEDNARODNA SOLA MUSIČI ARTIS iz Devina organizira koncert, posvečen španski glasbi. Igrala bosta kitarist Marko Feri in pianistka Pilar Valero Abril. Koncert bo jutri, 15. aprila ob 20.30 v Ul. Aquileia 74 v Devinu. Vstop prost! Informacije na tel. št. 43964.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi v petek, 17. aprila ob 20.15 v srenjsko hišo v Boršt na spomladanski kulturno zabavni večer. Nastopajo Oktet trobil gojencev Glasbene šole godbe na pihala iz Ric-manj, Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon in dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro v narečju »Do-
mači bjutifull« v režiji Tatjane Turco.
PROSVETNI DOM NA OPČINAH - Gledališka skupina SKD Tabor. V počastitev 30-letnice društva bo v petek, 17. in v soboto, 18. aprila ob 20.30 ter v nedeljo, 19. aprila ob 18.30 uri uprizoritev narečne komedije RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE v režiji Igorja Malalana. Igro je spisal prof. Ivan Artač leta 1973, nato pa jo je s sodelavci v opensko narečje prestavila gledališka igralka Leli Nakrstova. Vabljeni ste vsi ,brez izjeme!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, RADIJSKI ODER in FINŽGARJEV DOM vabijo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v Finžgarjev dom na Opčine, na ogled komedije LUMPACIJ VAGABUND. Igrajo člani frančiškanske študentske skupine iz Ljubljane. Zagotovljena smeh in dobra volja za gledalce vseh starosti! Po igri bomo mladi imeli družabno srečanje s plesom! Vabljeni!
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA - ROJAN vabi na glasbeno srečanje mladih organistov, ki bo v nedeljo, 19. aprila ob 17. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Nastopili bodo Andrej Pegan, Stefan Bembi in Manuel Tomadin, ki so glasbeni študij dokončali na konservatoriju Giuseppe Tartini, ter Barbara Pibernik in Anamarija Štukelj, učenki prof. Huberta Berganta, ki sta diplomirali na akademiji za glasbo v Ljubljani. Sodeloval bo tudi flavjist Manuel Storopoli. Vabljeni!
□ OBVESTILA
OBČINA ZGONIK ob-
vešča, da je občinska
knjižnica v Saležu začasno zaprta.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 14. aprila ob 20.30 na srečanje z beneškim Slovencem Giorgiom Banchi-cem, ki nam bo predstavil težave beneških Slovencev.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane člane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo JUTRI, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v tržaški škofiji v sodelovanju z Marijaniščem, Finžgarjevim domom, Slovenskim kulturnim klubom, SZ Skavtsko organizacijo in Župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabi na predavanje in pogovor s sociologom in vzgojiteljem prof. Jožetom Baj-zekom, ki bo jutri, 15. aprila ob 20. uri v Ma-rijanišču na Opčinah. Tema: MLADI - NASA PRIHODNOST!? Mrežni pristop do problemov, ki težijo mlade. Strokovno: lokalna preventiva. Konkretno: kako naj v naši lokalni skupnosti stopijo skupaj vsi vzgojitelji mladih, od staršev do šolnikov, športnih in glasbenih pedagogov, animatorjev kulturnih in drugih organizacij in združenj, duhovnikov, psihologov in socialnih delavcev?
SKD VIGRED prireja v sodelovanju z jamarskim odsekom SD Grmada, v četrtek, 16. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju, večer diapozitivov Lepote kraškega podzemlja. Diapozitive bo predstavil Paolo Tanze. Vabljeni!
MOSP - Ul. Donizetti 3, vabi v četrtek, 16. t. m. ob
20.	uri na ogled filma serije Learning english with films. Na sporedu bo film Sleepers (ig. Brad Pitt in Kevin Bacon).
OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU vabi osnovnošolce na otroško urico LEPILO, ŠKARJE IN KNJIGA v petek, 17. aprila 1998 ob 16.30. Za animacijo bosta poskrbela Ros-sella in Frančišek. Prisrčno vabljeni!
KRUT prireja 10-dnev-ne počitnice na Malem Lošinju od 19. 6. do 19. 7. v treh izmenah in v Poreču - Zelena laguna od
21.	6. do 18. 7. v treh izmenah. Vpisovanje in informacije od 14. do 17. aprila na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072.
ZNANSTVENO-RAZI-SKOVALNO SREDISCE REPUBLIKE SLOVENIJE KOPER, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU, ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA JUŽNO PRIMORSKO, KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIR-GIL SCEK, KULTURNI KLUB ISTRA prirejajo strokovni posvet JOSIP AGNELETTO, kulturnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960) v soboto, 18. aprila 1998, začetek ob
9.30.	Trst, Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3.
JK CUPA vabi v soboto, 18. t.m. ob 14.30 vse otroke od 6 do, 10 let na »ex-tempore« na svojem sedežu v Sesljanu. Nagrada je jadralni tečaj. Informacije na tel. 820502 ali 299858. Prinesti s seboj barvice.
V SOBOTO, 18. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Podlonjerju v Ul. Masaccio 24 predvajanje diapozitiv Katje Kjuder o potovanju od Tehrana do Pekinga.
SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - v soboto, 18. t. m. bo o odrskem gibu predaval igralec in režiser Brane Završan. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, od 16. do 19. ure, za vsa pojasnila in vpisovanje se lahko obrnete do urada ZSKD (tel. št. 635626).
ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB iz Skednja-Kolonkovca-Sv. Ane vabi prebivalce teh okrajev, ki jih zanima postavitev spomenika, na JAVNO ZBOROVANJE, ki bo v ponedeljek, 20. aprila ob 17.30 v dvorani KD Ivan Grbec (Skedenjska ulica 124). Na dnevnem redu bodo: poročilo o pretekli dejavnosti, izvolitev novega odbora, razno. Zaradi pomembnosti zborovanja se toplo priporočamo, da se ga udeležite!
ZADRUGA NAS KRAS
vabi člane na 30. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. Na dnevnem redu je poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance za leto 1997 in razprava, poročilo nadzornega odbora, razprava o obnovi Kraške hiše ter izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora.
PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA
sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ricreatorio 2. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, ohračun za leto 1997 in predračun za leto 1998, poročilo nadzornega odbora, volitve organov inštituta, skad za štipendiranje diplomskih nalog, razno.
VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464.
SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini
boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-let-nici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 -
25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Martina v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 -34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; H. nagrada 200.000 lir; HI. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM kataliziran Citroen AX 1.0 letnik ’93, modro-sive metalizi-rane barve. Tel. 040-335944.
PRODAM Saab 900 turbo, letnik ’94, 185 CV, full optional, prevoženih
30.000	km. Tel. na št. 228989.
SPALNICO, rabljeno 8 let, v dobrem stanju prodam. Tel. št. 575145.
GORIŠKO PODJETJE išče izkušeno/ega knjigo-vodkinjo / knjigovodjo, z znanjem slovenščine in eventuelno angleščine. Zaposlitev takoj. Pismene prošnje s priloženim cur-riculum vitae poslati na Primorski dnevnik, Dre-
vored XXIV Maggio 1 -34170 Gorica, pod šifro »GORIŠKO PODJETJE«.
V	SREDO, 8. aprila 1998 mi je na plesu v Zgoniku zmanjkal črn moški zimski jopič št. 48, s temno rumeno podlago.Če ga je kdo našel ali pomotoma vzel naj prosim telefonira na št. 040/330233.
PRODAM BMW 318 IS letnik ’90 za 6.000.000 lir. Tel. na št. 040-632537.
PRODAM Ford Escort XR3 I, letnik ’86, z opravljenim pregledom, platišča iz litine, znižani blažilci, alarmna naprava in druga oprema za
3.000.000 lir. Tel. št. 0347-6966845.
PRODAM motor KTM GS 250 letnik ’87, malo rabljen, za 1.500.000 lir. Tel. št. 0347-6966845.
PRODAM Alfa Romeo Giulietta 1.8, letnik ’82, v dobrem stanju, taksa za leto ’98 poravnana. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/213518.
IŠČEMO KNJIGOVODJO z osnovnim znanjem PC-ja, šolskim uspehom nad 42/60, za takojšnjo zaposlitev. Maksimalna starost 32 let. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«.
V	PREBENEGU prodam novejšo dvonadstropno hišo z vrtičem, garažo in parkirnim prostorom po zanimivi ceni. Tel. št. 040-228100 ali 040-232404.
NUJNO ISCEM zaposlitev kot natakarica v restavraciji, piceriji ali gostilni v večernih urah. Tudi samo ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 828251.
PODARIM mladiče pasme bobtail. Tel. na št. 229329 v večernih urah.
PEC za centralno kurjavo, 26.000 kalorij iz litega železa, z gorilnikom in rezervoarjem za 3000 litrov v odličnem stanju prodam za 1.000.000 lir. Tel. št. 229121.
MATEMATIKA in fizika za višje šole. Skrbne lekcije nudi univerzitetni študent po zmernih cenah. Tel. št. 396246.
OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino.
OSMICO je v Samator-ci odprl Max.
OSMICO sta odprla v Križu Zmaga in Severino Sedmak. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot.
OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgonik 36.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Marije Suc darujeta Mara in Alfonz Guštin 20.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
rC~
NATEČAJ
Bubničeva nagrada
V počastitev spomina pokojnega časnikarja
ALBINA BUBNIČA ob 20. obletnici njegove smrti,
23. junija 1998
in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje
Primorski dnevnik
4. nagradni natečaj za spise in študije na temo:
»NASA SOLA V PRETEKLOSTI«
ki so
Obdelava je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, 80 ohranili spomin na nekdanje šolanje in na nekdanje učitelje v naših krajih v Preteklosti, od začetkov slovenskega šolstva, preko prve svetovne vihre, fašistične-§a obdobja in ilegale, do narodnoosvobodilne borbe in obnavljanja slovenske šole er Oaprej po osvoboditvi do današnjih dni. V poštev pridejo tudi arhivske in dru-8® raziskave o našem šolstvu. Udeleženci natečaja lahko popestrijo svoje pri-8Peyke z opisom navad in zanimivosti ter anekdot, ki so povezane z nekdanjim šo-arijem. Raziskave in zapisi lahko slonijo tudi na ohranjenih dokumentih, starih apisih in podobno. Udeleženci lahko prispevku dostavijo fotografsko in drugo gradivo, ki bo v vsakem primeru vrnjeno lastniku.
Natečaja se lahko udeležijo skupinsko osnovnošolci, posamezno ali skupinsko j;, rhjaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Go-i-111’ zameiski Študentje katerekoli unverze oziroma fakultete ter drugi, ki se Iju-t6Ijsko ukvarjajo z etnografskim raziskovanjem.
Spisi ne smejo biti krajši od treh strani za osnovne šole, petih tipkopisnih strani p rtfiake, oziroma od 10 tipkopisnih strani za univerzitetne študente in ljubitelje.
stati jih je treba v dvojniku do 15. maja 1998 na uredništvo Primorskega HakVn^a V ’^rstu’ Uk Montecchi 6 in v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, opremljene z oz-o »Natečaj za nagrado Albina Bubniča« ter siglo. Podpis, siglo in polni naslov ^ajo priložiti v zaprti zalepki.
q ,^P'se in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali člani uredništva, eka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slo-
vensk,
e8a raziskovalnega inštituta in literarni ustvarjalci.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
MARKO VRHUNEC
SVET NA RAZPOTJU
Z globalizmom postaja povsod življenje vse bolj podobno
Lani je v Ljubljani izšla knjiga dr. Marka Vrhunca Svet na razpotju, ki obravnava aktualna svetovna politična in ekonomska vprašanja. V knjigi so zbrane razprave in nastopi uglednega slovenskega pravnika, diplomata in družbenopolitičnega delavca, specialista za mednarodna ekonomska vprašanja, na mednarodnih konferencah, zlasti na Pugvvash konferenci o znanosti in svetovnih zadevah, v zadnjih desetih letih. Vsi članki in razprave so objavljeni tudi v angleščini, zato je knjiga, ki je izšla v samozaložbi s podnaslovom The World at the Crossroad, dostopna širšemu krogu bralcev.
Rdeča nit, ki jo bralec zasledi ob prebiranju zbranih člankov, je obravnava in analiziranje pojava, ki se mu v sodobnem svetu pravi globalizem. Prav to temo je avtor obravnaval na Pugvvash konferenci v sovjetskem Dagomysu leta 1988. Dr. Vrhunec globalizem razume kot težnjo sodobne civilizacije, ki daje človeškemu življenju na kateremkoli delu našega planeta splošne značilnosti; s tem, da postaja vse bolj podobno, izgublja svojstvena in dobiva globalna obeležja.
Globalizacija deluje tako vertikalno (vse veC je problemov, ki preraščajo iz lokalnih, nacionalnih in regionalnih okvirov v planetarne, pomislimo le na politična vprašanja od človeških pravic, nacionalnih svoboščin do vojn, na samo delovanje ekonomije) kot horizontalno (do izraza prihajata medsebojna odvisnost sektorjev in regionalna soodvisnost), z moCnim povratnim delovanjem zunanjega dejavnika. Medsebojna odvisnost -kot poudarja avtor - lahko odigra pozitivno vlogo samo, če upošteva politično in nacionalno neodvisnost in utrjuje ekonomsko enakopravnost, ki je conditio sine qua za upoštevanje interesov vseh.
2e leta 1990, ob priložnosti Pugvvash konference v Eghamu, avtor ugotavlja epohalen domet sprememb v svetu, ko trdi, da ne gre za adaptacije tekočega prilagajanja s kratkoročnimi učinki, temveč za dolgoročne strukturalne premike. To ima med drugim za posledico, da se težišče mednarodnih problemov kvantitativno premešča od politike na ekonomiko, od miru na družbenoekonomski razvoj.
V razpravi Trije ali en svet v 21. stoletju?, ki jo je imel v že omenjenem Eghamu leta 1993, dr. Vrhunec ugotavlja, da se je v svetu odprl proces pregrupi-ranja politične, vojne, ekonomske in tehnološke moCi. »Naš čas je postal tipično prehodno razdobje,« pravi in zaključuje, da obstoječa ureditev ne ustreza veC potrebam. Časa in ni v stanju učinkovito reševati usodnih problemov sožitja in razvoja.
Sodobni mednarodni odnosi odvijajo na osnovi dveh vzporednih splošnih tendenc, pravi avtor, in sicer različnosti in pluralizma na eni in poenotenja in globalizma na drugi strani. S pluralizmom se uveljavlja pluripolarizacija sodobnega sveta. Tako prihaja po eni strani do izraza pestrost sveta, po drugi pa je pač treba upoštevati, da to vsebuje tudi nevarnosti za nerazumevanje. To vzpodbuja ne treh (Zahod, Vzhod, Jug), temveč tisoC »svetov«. Istočasno na razvoj v svetu deluje druga tendenca - globalizem. Zemljo spreminja v en svet, ki je vse bolj povezan in medsebojno odvisen. Globalizem deluje kot dejavnik, ki vzpodbuja nastajanje enega, soodvisnega, vendar pa ne uniformiranega in domi-niranega sveta.
Ekonomski izraz globalizma je internacionalizacija proizvodnje. Zaradi njegovih silnic »tretji svet«
izginja kot homogena grupacija, saj je postal s 127 člani svet v malem: v njem so že dokaj visoko razvite dežele, kot so novoindustrijske države, in bogate, kot so Članice OPEČ, pa tja do najmanj razvitih držav, katerih dohodek na glavo ne presega 100 dolarjev.
Z vprašanji novih konfliktov in načinov njihovega razreševanja se je leta 1993 ukvarjala Pugwash konferenca v švedskem Hassenlun-dennu, na kateri je kot na večini prejšnjih, sodeloval dr. Vrhunec. V knjigi zbrane razprave pa nazorno prikazujejo obravnavano problematiko na teh mednarodnih konferencah.
Posebej zanimiv je članek iz leta 1994 o mednarodnih etičnih vrednotah. V njem avtor izhaja iz ugotovitve, da so tvorci etičnih vrednot vedno bile razne filozofije in religije. Vendar so jih te barvale s svojo ideologijo in jih tako ekskluzivno vezale na lastno vero in dog-
mo. Tako podrejene so se kaj hitro spremenile v svoje nasprotje. Skupni in univerzalni znaCaj so etične vrednote dobile šele z nastankom in krepitvijo globalizma.
Prve etične vrednote, ki so imele politični značaj in so obšle svet, so bila načela francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Na njih in pridobitvah antifašističnega narodnoosvobodilnega boja se je nato po drugi svetovni vojni izoblikoval zaokrožen sistem mednarodnih etičnih vrednot. Med najvažnejšimi načeli so: kompleks človeških pravic in svoboščin, s katerimi je zagotovljeno načelo enakosti ljudi ne glede na raso, narodnost, religijo, mišljenje in bogastvo; potrebe po obstoju in razvoju narodov in njihovih držav zagotavljajo pa načela samoodločbe, neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in pravice slehernega naroda do lastne politične, ekonomske in kulturne identitete.
Zaokrožena celota razprav o glo-balizmu zaključuje razmišljanje iz leta 1994 o vplivu tega procesa na male narode. Avtor ocenjuje, da je vstop na svetovno prizorišče malih narodov ena od zgodovinskih posledic globalizma v dvajsetem stoletju. Podobno kot je dekolonizacija sredi stoletja zajela preko sto narodov, tako je ob koncu našega stoletja prišlo do osamosvojitve preko dvajset narodov v Evropi. Ti narodi so doslej živeli v federacijah.
Kot trdi avtor, je bil svet nad tem pojavom pozne narodne emancipacije presenečen. Trend globalizma vodi namreč k večjemu povezovanju in združevanju in ne trpi parceliziranja. Ta težnja je končno prišla do izraza tudi pri novih državah, saj so zvečine takoj občutile potrebo, da se vključijo v evro-
pske in svetovne integracije.
Kot vsaka nova država, se morajo tudi države malih narodov soočati s številnimi problemi. Nekateri od teh so posebne narave in v takšni ali drugačni obliki izvirajo prav iz majhnosti, spet drugi pa se zaradi majhnosti države kažejo v posebni luči. Majhni obseg npr. omejuje kapacitete. Ker so dolžnosti v mednarodni areni enake, je po eni strani potrebno skrajno racionalno in varCno obnašanje, po drugi pa sta potrebni prožnost in prilagodljivost, ker imajo, Čeprav majhne, države enake pravice. Sicer pa je dr. Vrhunec mnenja, da nima majhna država sama po sebi niti pomanjkljivosti niti prednosti.
Veliko se mora po njegovem mnenju mala država ukvarjati s svojo družbenoekonomsko strukturo: mnogo bolj kot velika jo mora prefinjeno proučevati in jo prilagajati regionalnim in svetovnim trendom, pri čemer mora stalno iskati svoje komparativne prednosti. Glede vprašanja politične neodvisnosti je avtor mnenja, da jo lahko zmanjšuje vendar le v zameno za varnost in napredek.
Prav poseben izziv je za majhen narod dinamično širjenje globalizacije ekonomije. To majhni državi nalaga skrb, da ostane ekonomsko enakopravna v odprtih okvirih.
Nazadnje gre za vprašanja ohranjanja identitete nacionalne kulture. Možnost asimilacije je namreč za majhne narode mnogo večja. S tem je povezano vprašanje nacionalnega jezika, ki ga v kontekstu globalizacije ogroža angleščina. Problem asimilacije je po avtorjevem mnenju možno obvladati, Ce se nacionalno kulturo moCno izraža preko globalnih sredstev komuniciranja in z demokratizacijo mednarodnih odnosov.
Branko Jazbec
70-LET USPEŠNEGA NASTOPANJA
VOKALNA GLASBA / USPEHI IZOLSKEGA KVARTETA
Jubilej orkestra Cosodei
S svojim jubilejnim "tourom" ob 70. letnici ustanovitve skupine, ki se je začela 24. januarja letos v Pešam, je orkester Casa-dei pred Časom pristal tudi v dancingu Palmariva v Fossalti pri Portogmam. To je bila nam najbljižja etapa priznanega in priljubljenega ansambla, ki se s svojim pisanim avtobusom iz dneva v dan pelje širom po Italiji.
Pred sedemdesetimi leti pa se je ustanovitelj orkestra Se-condo Casadei s svojo zvesto violino prevažal po Romagni s koleseljem in je za svoje nastope dobival kot nagrado le kakega piščanca ali steklenico vina. Preprosti ljudje so ga takrat imenovali za "Straussa revnih". Se-condo Casadei je tradicionalni italijanski ljudski glasbi dodelil večje dostojanstvo: utemeljil je namreč plesno zvrst, ki ji pravimo "liscio". Izpod njegovega peresa je nastala vrsta nepozabnih melodij: od "Romagna e sangio-vese" do "La mazurka della non-na", od "Bella Istriana" do "Romagna mia", ki velja za pravo himno.
Po Secondovi smrti je tradicijo družine Casadei nadaljeval njegov vnuk Raoul, ki je orkester leta 1973 preimenoval v "Orchestra Spettacolo" in s tem nazivom hotel poudariti odrske humoristične sposob-
noti enajsterice izvrstnih glasbenikov. Raoulova naj večja zasluga je v tem, da je glasbeno zvrst "liscio" v treh desetletjih neprestano obnavljal in moderniziral ter jo bližal mladini. Leta 1983 je svojemu glasbenemu slogu nadel ime "mušica solare", leta 1993 pa "latino-roma-gnolo". Od začetnih uspešnic "La mazurka di perife-ria", "Ciao mare" in "Simpatia" iž leta 1973 je orkester Casadei posnel preko trideset plošč, na katerih je ovekovečenih štiristo pesmi, letno pa izpeljal okoli dvestopetdeset nastopov. V zadnjem album "La canzone del mare", ki so ga izdali julija lani, je Raoul Casadei ponosno poudaril, da ima "liscio" korenine globoko v preteklosti in da zmore s pomočjo posodobljenih ritmov, izredne komunikativnosti in širjenja pozitivnih vrednot ohranjati svoj prostor tudi v današnjem, vse bolj nevrotičnem življenju.
Zgodovinsko pot Casadejeve-ga orkestra odlično ponazarja jubilejni triurni program, ki ga sestavlja uravnovešena mešanica starih uspešnic (seveda z novimi aranžmaji) in pesmi z najnovejše plošCe. Predvsem pa se vsak Casadejev nastop izkaže kot velik praznik: to je praznik dobre glasbe, tople komunikativnosti, zasukanih plesov in veselega vzdušja.
Aleksi Jercog
Nova kaseta »7 plus«
Pri ljubljanski žaložbi Corona je te dni izšla kaseta in zgoščenka Vokalnega kvarteta »7 Plus« iz Izole, na katerih se ta vse bolj popularna skupina predstavlja s priredbami skladb znanega ameriškega kvarteta »Manhattan transfer« iz New Yorka, Cmo duhovno pesmijo in jazzovskimi skladbami.
Vokalni kvartet »7 Plus« se je širšemu občinstvu prvič predstavil v juniju leta 1993 v Portorožu. Doslej je imela ta skupina že nad 220 koncertnih nastopov širom po Sloveniji in v zamejstvu. Septembra 1993 je izdala svojo prvo kaseto slovenskih narodnih in zborovskih pesmi z naslovom »Prjatli«, novembra 1995 pa še drugo kaseto s priredbami slovenskih narodnih pesmi (in z glasbeno podlago) z naslovom »Sijaj mi sonCece«.
Kvartet je bil že večkat gost RTV Slovenije, prav tako je sodeloval na raznih televizijskih oddajah TV Kopra, TV 3 un TV Primorka Nova Gorica.
Člani kvarteta, Danilo Japelj (1. in 2. tenorist), Mario Petvar (1. in 2. tenorist ter glasbeni vodja), Leon Bučar (baritonist - predstavnik skupine za stike z javnostjo) ter Stelio Grbec (basist), so skoraj vsi istočasno tudi elani Komornega moškega zbora Izola (razen BuCarja).
Kvartet je leta 1994 sodeloval z ansamblom Primorski fantje na festivalih v Steverjanu, na Ptuju in na Veseli jeseni v Mariboru ter bil z njimi vedno med nagrajenci. Sodelovali so z njimi tudi pri projektu »Amore, amore«. Prav tako so v letu 1995 sodelovali s priznanim slovenskim gledališkim igralcem Gojmirjem Lašnjakom (Goje) pri projektu Domovina, ljubezen moja, precej so nastopali skupaj z obalnim »3 Big Band Orkestrom« in še z mnogimi drugimi glasbeniki po vsej Sloveniji.
V letu 1998 nameravajo pričeti s snemanjem novega projekta slovenskih božičnih ljudskih
pesmi ter znanih ameriških spiritualov in g° spelov z glasbeno podlago.	•
Nova CD - plošča kot tudi obe prejšnji kaS® kvarteta »7 Plus« so ljubiteljem tovrstne glasf na razpolago tudi v Tržaški knjigami.
Letošnja cannska žirija v znamenju igralk
V žiriji letošnjega 51. mednarodnega h skega festivala v Cannesu naj bi prevladov igralke. Pariški dnevnik Journal de Dimanc je namreč poročal, da naj bi v desetčlanski riji bile kar štiri igralke - Sigourney Weay® ^ Winona Ryder, Lena Olin in Chiara Mastroi_ ni. Žiriji bo predsedoval ameriški režiser M , . tin Scorsese, med elani pa bosta tudi franco raper Mc Solaar in režiser Alain Comeau- . 1 Organizatorji festivala bodo sestavo žirij® program uradno objavili 23. aprila. Pestiva letos potekal od 13. do 24. maja, odprla pa ° bo francoska igralka Isabelle Huppert. (ST A J
Sklic: oris prehojene poti. . napoved koncertov in nate£#|e
Na 15-letnici znane slovenske stu^enHT1i-umetnostne institucije SKUC-ROPOT, oT& ^ zacije, ki je ponesla na slovenska tla vsez , 0 svetovne glasbenike, je Igor Vidmar, na ^ opisal zgodovino teh vsekakor uspešnih l Vidmar je nato bežno predstavil koncerte, P sebej pa je opozoril na natečaja »Novi r°c . »Off rock«, ki ju razpisujeta Radio Stude ^ Skuc-Ropot. Torej prijava na natečaj mor?a 3I, na naslov »Novi rock«, Cesta 27. aPrS:aIia, Študentsko naselje, Blok 14, 1000 U, dno-do 20.5.1998, konkurenti pa morajo P . silec zvoka z najmanj 20 minutami orig glasbe, priložiti besedila, biografijo in i° fijo skupine. Pan
ITAL1JA-JAPONSKA / URADNI IN ZASEBNI OBISK
JERUZALEM / VELIKONOČNA MAŠA
Predsednik Scalfdro na obisku v Tokiu
Včeraj se je predsednik sestal s cesarjem Akihitom
RUSIJA / PRED PETKOVIM GLASOVANJEM
Spor z dumo se še stopnjuje
Predsednik Boris Jelcin vztraja na Kirijenkovi kandidaturi
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je pred včerajšnjim srečanjem z začasnim ruskim premierom Sergejom Kirijankom povedal, da bo brezkompromisno vztrajal pri svojem kandidatu za predsednika vlade. Dejal je, da dumi ne bo predlagal nobenega drugega kandidata kot Kirijenka.
Jelcin je izrazil upanje, da bo Ki-rijenko v drugem glasovanju dobil več glasov in da mu ne bo treba razmišljati o nadaljnjih korakih. S tem je Jelcin očitno mislil na morebitno razpustitev spodnjega doma parlamenta. Če bodo poslanci trikrat zavrnili Jelcinovega kandidata, potem mu ustava narekuje razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev.
Ruski predsednik je tudi zavrnil predlog reformista Aleksandra Sokina,
ki je predlagal, da bi predsedniku zgornjega doma parlamenta (svet federacije) poverili vlogo, da zamenja predsednika republike v primeru kakega zapleta. Po sedanji ustavi predsednika nadomesti premier. Sokin je to predlagal, da bi omilil nasprotovanja Kirijenku, ki zaradi svoje politične neizkušenosti in mladih let ni sprejemljiv za ruske poslance ne kot premier, še manj pa kot morebitni Jelcinov namestnik. Jelcin seveda ni pripravljen spremeniti ustave, včeraj pa je poslancem slabo prikrito zagrozil, da jim bo odvzel vse privilegije, »če se ne bodo prav obnašali«.
Vodja ruskih neokomunistov Gena-dij Zjuganov je že napovedal, da se bo pritožil pri ustavnem sodišCu, Ce bo Jelcin v petek ponovno kandidiral Sergeja Kirijenka za ruskega premiera.
TOKIO - Predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro je v spremstvu hčere Marian-ne vCeraj prispel na enotedenski obisk Japonski. Po postanku na mednarodnem letališču Narita z linijskim letalom Ali-talie je predsednik republike s posebnim letom odletel na tokijsko letališče Haneda, od tu pa je odšel v palačo Akasaka, kjer bo domoval med uradnim delom obiska.
Z zapletenim in slikovitim cerimonialom se je italijanski predsednik včeraj že srečal z japonskim cesarskim parom. Cesar Akihito (na sliki AP) in cesarica Mičiko sta se s Scalfarom in z njegovim spremstvom sestala ob 17.30 v palači Akasaka. S tem se je začel uradni obisk Scal-farovega obiska na Japonskem, med katerim se bo sestal s premierom Ryutarom Hašimotom, s člani njegove vlade, predsednik republike pa bo spregovoril tudi v japonski skupščini. Prav tako je predvideno Scal-farovo srečanje s predstavniki italijanske skupnosti, ki živi in dela na Japonskem.
Uradni tokijski del obiska bo trajal do četrtka, ko bo Scalfaro odpotoval v Kjoto. Pred nedeljsko vrnitvijo v Italijo bo Scalfaro obiskal tudi Hirošimo, kjer bo položil venec k spomeniku žrtvam prvega jedrskega bombardiranja v zgodovini Človeštva.
Pred včerajšnjim odhodom na Japonsko je predsedniške posle v Italiji prevzel predsednik senata Nicola Mancino.
Poziv za mir na Bližnjem vzhodu
Letos je krščanska Velika noč sovpadala z židovsko in je minila brez hujših zapletov
JERUZALEM - Velikonočno mašo v s ti in diskriminacij,« je poudaril in do-cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu je dal, da številni Palestinci nosijo v sebi daroval latinski patriarh Michel Sab- znake smrti in imigracije zaradi po-bah. V homiliji je pozval vse, naj se po- manjkanja svobode in izrednega stanja, stavijo po robu diskriminaciji in nasilju Velika noč je v Palestini minila brez ter se zavzel za mir med Židi in Pale- hujših zapletov ob precej nižji prisotno-stinci. »Ta zemlja je utrujena ob po- sti tujih turistov. Izraelske varnostne si-manjkanju miru in vi trpite tako v tele- le so budno pazile, da ne bi nič motilo su kot v duhu,« je dejal patriarh ogrom- krščanskih in židovskih vesrkih obre-ni monožici vernikov (na sliki AP) . dov, saj je letošnja krščanska Velika noC »Dovolj je bilo nasilja, krvi, nepravično- sovpadala z židovsko.
SEVERNA IRSKA / POZITIVNE POSLEDICE MIROVNEGA SPORAZUMA
Protestantski pohod v Belfastu tokrat minil brez običajnih provokacij
Tudi papež Janez Pavel II. je zadovoljen s sklenjenim dogovorom
BELFAST - Tradicionalno protestantsko ^druženje Apprentice Boys (na sliki AP) je vče-ra) v Belfastu veliko bolj nmirjeno začelo svojo letno parado. V nasprotju s Preteklimi leti se je le 20 udeležencev prvič odpovedalo pohodu skozi katoliško četrt po ulici Or-Uieau Road, kjer so se Udeleženci večkrat spopadli s katoliki, ki so v Pohodu videli provoka-Cl]o. Ker tri dni po sklenit-V) sPorazuma v Belfastu Uiso želeli dati povoda za nove konflikte, so se ude-6ženici pohoda ustavili Pred vhodom v stanovanj-o četrt in se z avtobu-sum odpeljali v središče esta, kjer bo veliko zbo-i>VJnie Apprentice Boys I drugih delov Severne s^e- Stephen Grande,
eden od funkcionarjev severnoirske policije, je bil »presrečen«, da je dopoldanski pohod minil mirno in brez zapletov. »Oddahnili so si tudi ljudje,« je povedal policijski funkcionar.
Premier Tony Blair je namreč pospešil severnoirska mirovna pogajanja, ker je hotel doseči dogovor pred začetkom »kočljive sezone protestantskih pohodov«.
Nad doseženim dogovorom je zadovoljen tudi papež Janez Pavel II., ki je včeraj poudaril, da lahko sedaj gledamo v bodočnost z večjim zaupanjem. Papež moli, da bi vsi v Ulstru poslušali svojo vest in sprejeli take pobude, ki ne bi spet pripeljale do sovraštva in nasilja.
Protislovne vesti s Kosova o zbiranju vojske
PRIŠTINA - Prištinski časopis v albanščini Bujku je včeraj zapisal, da je jugoslovanska vojska v nedeljo koncentrirala svoje sile kake tri kilometre od albanske meje na območju Djakovice. Vesti drugi viri niso potr-dili, kakor tudi niso potrdili novic, da posebni policijskih oddelki na območju Drenice pripravljajo novo »čiščenje« terena v boju proti »albanskim teroristom«. K napetosti na Kosovu prispevajo tudi že vsakodnevne mirne demonstracije kosovskih Albancev. V Prištini srbska pohcija za sedaj še ni posegla, to pa je storila v Kakaniču, kjer so za Veliko noč aretirali 17 Albancev.
V Atenah pokopali nadškofa Seramria
ATENE - V Atenah so vCeraj na zadnjo pot pospremih atenskega nadškofa Serafima, dolgoletnega poglavarja Grške pravoslavne cerkve. Na čelu pogrebne povorke je bila častna vojaška straža in odposlanci vseh pravoslavnih Cerkva, ob njeni poti od glavne mestne katedrale do pokopališča pa se je zbralo na tisoče ljudi. Serafim, ki je Grško pravoslavno cerkev vodil 24 let, je umri minuh petek.
Medkorejska pogajanja
PEKING - V Pekingu je bil včeraj tretji dan pogajanj med Južno in Severno Korejo, ki so prva na ravni vladnih predstavnikov v zadnjih štirih letih. Dosedanji pogovori v kitajski prestolnici so bili spodbudni, saj sta delegaciji korejskega polotoka izrazili pripravljenost, da sočasno obravnavata vse obojestranske zahteve. Seul je izrazil pripravljenost, da Severni Koreji, ki se sooča s hudo lakoto, pošlje več kot 200.000 ton gnojil.
VELIKA NOČ / PRAZNIK SMO TOKRAT PREŽIVELI NEKOLIKO DRUGAČE
GLASBA / NATEČAJ MARCOSIG
Narava nas je presenetila s potresom, dežjem in mrazom
Zaradi sunka nekaj škode v Krminu - Odpadli pikniki na prostem
Mali violončelisti dobro opravili svoje nastope
Najuspešnejši so bili Hrvati
Ob slovesnih mašah tudi nadškofovo voščilo slovenskim vernikom
De2 in nasploh slabe vremenske razmere so nekoliko nadlegovale niso pa preprečile vseh tradicionalnih verskih obredov in srečanj, ki sodijo k praznovanju velike noči. S tem mislimo seveda na številne procesije, ki so v nedeljo navsezgodaj naznanjale Kristusovo vstajenje zlasti po slovenskih župnijah v Gorici in okolici kot tudi v furlanskih predelih, kot sta v goriški občini LoCnik in delno Podturn, kjer se prepletajo zelo podobne tradicije'kot v slovenskih krajih.
Veliko noC pa so verniki večinoma proslavili predvsem na slovesnih mašah, ki so se po sobotnih molitvenih srečanjih in polnočnih mašah v nedeljo dopoldne zvrstile v vseh župnijah. Nadškof Antonio Vitale Bommarco je v ne-
deljo navsezgodaj daroval mašo v samostanu klaris v Ul. sv. Klare, kasneje pa je vodil slovesno mašo v goriški stolnici (na sliki - foto Bumbaca). Pri homiliji je razvil priložnostno liturgično temo skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja in pri tem označil veliko noC kot dan, ko je vsem ljudem dana možnost dojemanja te skrivnosti. Sicer je bila pri vseh velikonočnih obredih poudarjena tudi potreba po vsakodnevni zavzetosti vernikov, ki naj z vero in solidarnostjo obnavljajo odrešilno sporočilo tega praznika.
Nadškof Bommarco je v nedeljo ob 12. uri obiskal tudi slovenske vernike zbrane v cerkvi svetega Ivana in jim prinesel pozdrav in velikonC-no voščilo.
MoC narave je letos zaznamovala doživljanje velikonočnih praznikov tudi na Goriškem. Potresni sunek je nekaj minut pred 13. uro presenetil veliko večino ljudi prav pri velikonočnem kosilu, tako da so ga občutili res številni Goričani in prebivalci manjših središč na podeželju.
Najhuje je bilo na območju Krmina, kjer je na posameznih hišah bilo zaradi potresa tudi nekaj škode. O tem podrobneje poročamo posebej na straneh, ki smo jih namenili kroniki s potresnega območja. Nemalo preplaha pa je bilo tudi drugod na Goriškem, kjer so po naj-moCejšem sunku ljudje marsikje stekli na cesto. Razlogov za paniko ni bilo in Cim so ljudje ugotovili, da večje škode ni, se je stanje takoj normaliziralo. Kljub temu so telefoni gasilske centrale v Gorici in v nekoliko manjši meri Tržiču, pa tudi policijske dežurne službe in karabinjerskih postaj v Gorici in okolici v nedeljo v prvih popoldanskih urah nenehno brneli. Večinoma je šlo za spraševanje po informacijah o epicentru potresa in morebitni škodi, gasilci pa so prejeli tudi številne klice zaskrbljenih stanovalcev, ki so prosili za pomoč oziroma za oglede razpok in druge manjše škode na stanovanjskih in drugih poslopjih. Takih klicev je bilo veC desetin v nedeljo do veCera in nekaj tudi včeraj, večinoma z območja Krmina in neposredne okolice. Gasilci so bili oba dneva zaposleni s številnimi ogledi in ocenjevanjem škode na poslopjih, ki pa je minimalna. Kot so nam povedali, je sunek razmajal dimnike in kritine, tako da so ponekod padali korci s streh, pojavile so se razpoke na ometu in druga manjša škoda, v nobenem primeru pa ni bila ogrožena stabilnost poslopij. Delno izjemo predstavlja izselitev ene družine iz sedemstano-
vanjske hiše v Krminu (tudi o tem poročamo posebej), vendar predvsem iz varnostnih razlogov.
Poleg potresa nam je narava za letošnjo veliko noC prinesla tudi vremenske nevšečnosti z obilnim dežjem, ki je v daljših ali krajših presledkih zalival pokrajino, in celo snegom, ki je pobelil Trnovsko planoto in vzpetine v okolici Gorice. Vreme torej ni bilo naklonjeno pomladanskim izletom na obalo in sprehodom v naravo. V Gra-dežu so kljub temu imeli kar precej gostov, to pa predvsem po zaslugi prvih turistov, ki so velikonCne počitnice izkoristili za nekajdnevni oddih. Precej je bilo tudi tujcev, zlasti Avstrijcev in Nemcev, kar vliva gra-deškim turističnim delavcem upanje v uspešno poletno turistično sezono.
Dež in mraz sta vCeraj preprečila množični naval na trate in gozdiče v okolici. Najpogumnejši se sicer niso hoteli odpovedati tej tradiciji velikonočnega ponedeljka, večinoma pa so se zatekli pod lope in druge zasilne strehe. Tudi na Krminski gori, kjer je bilo napovedano množično srečanje, je prireditev odpadla (odpovedati so se morali tudi 9-metrski “najdaljši salami na svetu”). Mnogi so se zato odločili za drugačne programe. Veliko obiskovalcev so zabeležili gostilnah in kmečkih turizmih, v popoldanskih urah pa v kinodvoranah kot tudi v muzejih, na gradu in v raznih razstavnih dvoranah.
Prometa na cestah je kljub slabemu vremenu bilo precej, Četudi manj kot navadno ob velikonočnih praznikih. Kar nekaj je bilo trčenj in lažjih prometnih nesreč, pri katerih je morala poseči prometna policija. Večinoma je šlo za trčenja brez ranjenih ali kvečjemu s kako lažjo poškodbo, ki jih je zakrivilo spolzko cestišče in morda razstresenost voznikov.
CONCORSO INTER
"ALFREDO MA
V	Fogar j e vi dvorani v Gorici so se vCeraj zaceli nastopi najmlajših violončelistov, ki sodelujejo na letošnjem mednarodnem glasbenem natečaju »Alfredo Marcosig«. Natečaj je namenjen gojencem violine in violončela iz glasbenih šol z območja Alpe Jadran in ga prireja združenje »Musiča senza frontiere« (Glasba brez meja) s pokroviteljstvom Goriške pokrajine, Dežele Furlanije - Julijske krajine in delovne skupnosti Alpe - Jadran.
Natečaj bo trajal do konca tedna, saj na njem sodeluje skoraj 150 mladih glasbenih izvajalcev. Prva dva dneva sta namenjena violončelistom, od jutri dalje pa bodo nastopali violinisti. Tekmovalci so razdeljeni na starostne skupine. VCeraj sta prišli na vrsto prvi dve od 7. do 11. in od 12. do 14. leta starosti.
V	skupini A (do 11. leta) je nastopilo 18 vio-
lončelistov večinoma iz Slovenije in Hrvaške, ki sta se že v prejšnjih letih izkazali zlasti med najmlajšimi. Žirija, ki ji predseduje dirigent Aleardo Savelli iz Benetk in jo sestavljajo še profesorji Alessandro Biancotti (Bočen), Dankwart Gabi (Salzburg) in Nikola RuževiC (Zagreb), je takole ocenila nastopajoče: 1. nagrada - Tomislav KranjCec, 11 let, Zagreb; 2. Smiljan MrCela, 10 let, Zagreb; 3. (ex aequo) Franka Cvetko, 11 let, Zagreb in Jaka Trilar, 10 let, Kranj; 4. Maruša Bogataj, 7 let, Kranj; 5. Anja Kralj, 10 let, Jesenice. Mala Maruša Bogataj je prejela tudi posebno nagrado za najmlajšega med zaslužnimi tekmovalci.
Nastopi v skupini B so se nadaljevali do veCera, zato bomo izide objavili jutri. Danes so na natečaju na vrsti violončelisti višjih starostnih skupin C in D.
NOVA GORICA / V DIJAŠKEM DOMU
Ruplove Skice Gorice pritegnile pozornost
Priložnost izrabili zo informocijo o zamejstvu
Prejšnji Četrtek je uprava novogoriškega Dijaškega doma priredila srečanje z avtorjem. Povabili so v goste Alda Rupla, da bi dijakom in ostalim povabljenim gostom predstavil svojo najnovejšo knjigo Skice Gorice.
Pravzaprav je bil veCer zasnovan nekoliko širše, ker so že med pripravami na srečanje skupaj pomislili, da gre za priložnost, ki je ne smejo zamuditi: da bi namreč dijake, ki stanujejo v domu, seznanili s širšo pahljačo dogajanja na meji, s spremembami, ki potekajo in z vprašanji, ki se postavljajo; z vprašanji, s katerimi se ubada manjšinska narodna
skupnost v odnosu do večinskega prebivalstva itd. Skratka, načeli naj bi vprašanja, s katerimi novogoriški dijaki niso seznanjeni ali pa jih dojemajo z ustaljenimi in zastarelimi kalupi.
V tem smislu je gost veCera že prej pripravil celotno zbirko svojih publikacij in jim dodal knjižno prizvodnjo zadnji let Slovenskega raziskovalnega inštituta vključno z delovnim zemljevidom, na katerem so napisana v slovenščini imena krajev na italijanski strani Posočja (dogodi se namreč, da zaposlena mlajša generacija v Novi Gorici napiše na uradne dopise “Gorizzia” namesto Gorica - res je, z dvema
“z”!). Knjige niso bile le na ogled, temveč so si dijaki smeli tudi vzeti, kar se jim je zdelo zanimivo.
Gosta in njegove Skice Gorice je predstavil dr. Zoltan Jan, profesor iz urednik Primorskih srečanj, ki je tudi sam spodbudil širše razmišljanje skozi nekatere goriške skice, od katerih sta dve dijakinji prebrali odlomka. Prijetno je zabeležiti, da je bila v dvorani pozornost izredna in je predstavitev trajala dlje, kot je to običajno.
Naslednja predstavitev knjige, katere prva zaloga 300 izvodov je pošla, bo na sedežu društva Jadro v Ronkah v sredo, 22. aprila, ob 20.30.
GORICA / MUZEJSKE ZBIRKE IN RAZSTAVE
Coroninijev dvorec je ponovno no ogled
Ob veliki noči je bilo kar precej obiskovalcev
Slabo vreme je bilo vCeraj in v nedeljo kot nalašč za obisk muzejskih zbirk in razstav, ki so v tem Času na ogled v Gorici. Z veliko nočjo je Fundacija Coronini Cronberg po zimskem premoru spet odprla obiskovalcem Coroninijev dvorec v Dre v.
20. septembra. Prva dva dneva so imeli že precej obiskovalcev tako iz Gorice kot tudi turistov, ki preživljajo velikonočne počitnice v naših krajih.
Precej obiskovalcev je bilo tudi na gradu, kjer je na ogled razstava starih zemljevidov iz zbirke de-visnkih grofov, v pokrajinskem muzeju, kjer je postavljena razstava o arh. Nicoloju Pacassiju, in v avditoriju na razstavi grafik Miroja, Dalija in Picassa.	Skupina gostov Čaka na vstop v vilo Coronini (f. Bumbaca)
GORICA
Druga
številka
revije
»Gorizia,
Milleanni«
V predavalnici državne knjižnice v Ul. Mameli v Gorici bodo danes ob 18. mi predstavili drugo številko revije »Gorizia, Milleanni«, ki jo izdaja goriška občina v okviru priprav na tisočletnico mesta. Revijo bodo predstavili novinar Piero Fortuna, urednica Emanuela Uc-cello, ravnatelj krožnice Marco Menato in občinski odbornik Antonio Deve-tag. Vsebina je pre-težno-kulturno zgodovinska s prispevki o daljni in bližnji
preteklosti mesta,
delno pa tudi propa; gandna o današnji kulturni ponudbi.
GORICA
Torek, 14. aprila 1998
13
IZLET / ZBORA RUPA-PEC IN MIRKO FILEJ
Pevsko gostovanje pri rojakih v Berlinu
Pobudo za gostovanje pevcev z Goriške je dala Slovenska katoliška misija v Nemčiji
Pevska zbora Rupa-PeC in. Mirko Filej sta se konec marca (od 27. do 31. marca) odpravila na obisk k rojakom, ki živijo v Berlinu in okolici. V soboto, 28. marca, sta zbora imela Celovečerni koncert v cerkvi sv. Elizabete v Berlinu. Nastopa pred množico poslušalcev, mnogo je bilo tudi Nemcev, je vodil Zdravko Klanjšček. Gostovanje v Berlinu je pripravila Slovenska katoliška misija.
Na veC kot 1.200 kilometrov dolgo pot so se elani zborov odpeljali 27. marca zgodaj zjutraj z avtobusom. Kar zahteven je Bil že prvi zalogaj poti do Ingolstadta, kjer so prvič prenočili. Mesto je znano Po tovarnah avtomobilov, kjer je našlo zaposlitev tudi na tisoče tujih delav-eev. Zanimiv je bil sPrehod po starem (sicer obnovljenem) središču z Značilnimi hišami. Pevci so se odločili za improviziran koncert na trgu in v nekaj minutah se je okrog njih zgrnila množica poslušalcev najrazličnejših narodnosti.
V Ingolstadtu se je skupini pridružil Stanko kmjsek, ki je izletnikom, kolikor je pač bilo mo-§0Ce v strogo odmerjenem casu, pokazal nekaj zani-toivosti mesta.
Sobotno popoldne je no namenjeno vožnji do erlina, kamor so prispeli sredi popoldneva, tako da jS° se po krajšem sprejemni ,an^».namestili v hotelu [n Pripravili za večerni oncert. Za nastop sta nora predstavila po deset
'p(!sniL	„
i w Korfeerta v veliki^cefffe* *Pfiudetežil/ Poslušalcev, tako sl
r' , h rojgk^, na
dehf v Berlinu
s| or tudi veliko po-nsalcev nemške narod-osti. Za gostoljubnošt sta
Zanimivo je bilo srečanje oziroma sprejem po koncertu, saj je ob cerkvi tudi sedež Slovenske katoliške misije. Poleg drugih daril so predstavniki zbora rojakom izročili tudi nekaj izvodov zbornika, ki je izšel ob 50-letnici Primorskega dnevnika.
Nedeljo so pevci izkoristili za ogled mesta (ki je eno samo veliko gradbišče), muzejev, znanega gradu Charlottenburg. Za spremstvo je poskrbel g. Izidor Pečovnik. V ponedeljek je ogled poleg mesta (olimpijski stadion in nekaterih drugih zanimivosti) zajel tudi širšo okolico s Potsdamom (cesarska palača).
Mesto je ogromno, polno zanimivosti. V dveh dneh so si člani dveh pevskih zborov lahko ogledali le del tega bogastva. V torek jih je, žal, spet čakala dolga in naporna vožnja z avtobusom do Gorice. Obisk in zlasti koncert med rojaki v Berlinu sta bila enkratno doživetje. Pevci se želijo tudi javno zahvaliti rojakinjama iz Mirna, ki sta veliko pripomogli, da je pobuda lepo uspela. Prav tako se zahvaljujejo ustanovam, podjetjem in posameznikom, ki so gostovanje materialno podprli.
Na sliki: skorajda obvezen posnetek pri Brande-burških vratih
Se v
toienu zborov zahva-
... uutm
ji a Andrej Cevdek in Mč be0vic, v nemščini pa Ro-
^oška
oblačila .J
ul. CarducQi 24 tel. 537561
GORICA
VTITORIA 1 16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle.
vrrroRiA 316.45-18.40-
20.30-22.15 »Anastasia«. Risani film.
CORSO 17.15-19.45-22.15 »La maschera di fer-ro«. L. Di Caprio, J. Irons.
PRIREDITVE
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠO DOMAČO SALAMO bo v Standrežu v soboto, 18. aprila, od 16. ure dalje v domu Andreja Budala. Kdor želi sodelovati, naj se do petka javi pri Lojzka Paškulinu (21800) ali Davorinu Marinu (21456), *možen pa bo tudi vpis v domu /..A, 'Budala ...med _ začetkom ocenjevanja. -
_	w*: X, ■ .
- RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA y Gorici bodo .jutri ob 18.30 odprli razstavo goriške slikarke Marie Gra-zie Peršolja. Slikarko bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstava bo odprta do 30. aprila.
GALERIJA ARS in društvo F.B. SEDEJ vabita na odprtje razstave Davida Pintarja v petek, 17. aprila, ob 18. uri v Katoliški knjigami. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. Pela bo skupina Akord iz Podgore.
KINO U OBVESTILA
SEKCIJA VZPI-ANPI
VRH vabi člane, somišljenike in prijatelje na sejo, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20. uri na sedežu KSD Danica.
SD SOKOL organizira Zamejske športne igre ’98 od 25. junija do 3. julija 98. Prijavnice dobite v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v športni trgovini K2, lahko pa se prijavite, do 5. maja, tudi po telefonu 0347-7602835.
KD OTON ZUPANČIČ organizira šahovsko simultanko. Prijave in informacije: Brasil Bar, tel. 520120.
V KULTURNEM DOMU A. BUDALA v Standrežu je vsako sredo, oh 20.30 plesna terapija zSMfcaste. Vabljeni.
KRUT prirejSSggtlemd-
sm.
Informai Anajflarij
KD
dttandri tečaj z§*
Srečanji	_____
15. uri v domu Andreja Budala na PiloŠCu. Informacije pri Sari (tel. 537525).
priMj^dei "nevne počitnice rramtoku Kreta (od^$..tdo 3. 7J.^.
pri* ij
C v ahovski
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	VRSTA
4.49	(D)
5.39	(IR)
6.00	(IC)
6.53	(R)
7.22	(E)
8.02	(IR)
8.28	(IC)
9.25	(IR)
12.02	(IR)
12.38	(R)
12.58	(D)
14.02	(IR)
14.23	(R)
14.54	(IC)
15.02	(D)
16.02'	(IR)
16.28	(IC)
17.02	(D)
17.29	(E)
17.37	(R)
18.02	(IR)
19.08	(E)
19.32	(R)
20.02	(IR)
20.31	(E)
22.26	(E)
SMER
Tržič (5.10), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (7.05). (*)
Tržič (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke (7.41).f)
Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.
Tržič (7.16), Portogruaro (8.11)- občasna vožnja.
Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke (9.19).
Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke
(9.59)	.(*)
Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom).
Tržič (9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke
Tržič (12.23), Portogmaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke
(13.59)	.(*)
Tržič (13.03), Portogruaro (13.58).
Tržič (13.21), Portogruaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke
(14.59)	.(*) '
Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke
Tržič (14.50), Portogruaro (15.47) - občasna vožnja.
Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom). Tržič (15.23), Portogruaro (16.06), Mestre (16.50), Benetke
Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.47), Benetke
Tržič (16.49), Portogruaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).
Tržič (17.25), Portogruaro (18.17).(‘)
Tržič (17.50), Portogruaro (18.36), Mestre (19.20), Benetke (19.32).
Tržič (18.02), Portogruaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (20.23).
Tržič (1823), Portogruaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke
Tržič (19.31), Portogruaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce.
Tržič (20.00), Portogruaro (20.55) - občasna vožnja.
Tržič (20.23), Portogruaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke
(21.59)	.
Tržič (20.53), Portogruaro (21.31), Mestre (22.12), Milan-Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.
Tržič (22.48), Portogruaro (23.31), Benetke (0.12), Rim (8.00).
(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
URA	VRSTA	SMER
(2.26)	(IR)	Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03).
(6.30)	(R)	Portogruaro (5.10), Tržič (6.07).
(7.01)	(D)	Portogruaro (5.48), Tržič (6.38).
(7.20)	(E)	iz Rima, Mestre (5.32), Portogruaro (6.13), Tržič (6.57
(7.54)	(D)	Portogruaro (6.52), Tržič (7.29). (*)
(8.46)	(E)	iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič (822)
(9.32)	(E)	iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.24), Tržič (9.08).
(9.58)	(IR)	Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogruaro (8.54), Tržič (9.35).0 Benetke ^0.02), Mestre (10.13), Portogruaro (10.50),
(11.55	(E)	
(13.58	(IR)	Benetke ^2.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54),
(14.58	(IR)	Benetke ^3.02), Mestre (13.13), Portogruaro (13.54),
(15.31	(R)	Portogruaro (14.11), Tržič (15.05).
(15.49	(IC)	iz Salerna, Mestre (14.14), Portogruaro (14.50), Tržič (15.26).
(16.23	(D)	Benetke ^14.24), Mestre (14.35), Portogruaro (15.18),
(17.06	(IC)	iz Milana Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogruaro (16.04), Tržič (16.43).
(17.58	(IR)	Benetke ^6.02), Mestre (16.13), Portogruaro (16.54),
(18.50	(R)	Benetke £16.23), Mestre (16.33), Portogruaro (17.29),
(18.58	(IR)	Benetke ^17.02), Mestre (17.13), Portogruaro (17.54),
(19.58	(IR)	Benetke ^8.02), Mestre (18.13), Portogruaro (18.54),
(20.49	(D)	Benetke £18.30)’ Mestre (18.42), Portogruaro (19.28),
(20.58	(IR)	Benetke ^9.02), Mestre (19.13), Portogruaro (19.54),
(21.34	(IC)	iz Milana, Mestre (19.56), Portogruaro (20.32), Tržič (21.11).
(22.10	(IC)	iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11), Tržič (21.47).
(23.01	(R)	Benette |20.44), Mestre (20.56), Portogruaro (21.54),
(23.59	(E)	Benetke ^22.02), Mestre (22.13), Portogruaro (22.51),
		(*) - »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA
(5.00)
(5.49)
(6.20)
(6.43)
(7.17)
(8.17)
(9.17)
(11.17)
(11.30)
(12.17)
(13.17)
(13.30)
(14.17)
(14.30)
(15.17)
(16.17) (16.45)
(17.17) (17.42)
(18.17)
(18.30)
(19.17) (20.15)
(21.17)
VRSTA
(R)
(R)
(R)
(R)
(IR)
(D)
(IR)
(IR)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(D)
(R)
(IR)
(R)
(D)
(R)
(IR)
(D)
(IR)
SMER
občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29). občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15). občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*) občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).(*) Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(*)
Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35).
Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).
Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22).f)
Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56).
občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm
(13.31)	.(*)
Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).(*) občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58). Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).f) občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58). Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).(*)
Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31).
Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).(*)
Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).(*)
Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06).
občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm
(19.31)	.0
občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22).
(*) »Zeleni« vlak - samo ob sobotah.
> . *(
-*■ e
L

M


n
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORO
ALL’ORSO BLANCO, K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
* Pfoga
URA
(6.45)
(7.29)
(7.46) (8.23)
(8.30) (8.37) (8.38 (9.26)
(9.41) (9.53)
(10.41)
(11.38)
(12.41)
(13.38) (13.43)
(14.41) (15.13)
(15.38)
(15.42)
(16.41)
(17.38)
(17.41) (18.33)
(18.41) (19.28)
(19.43) (20.22)
(20.41)
(21.43)
(22.41) (1.02)
t.
VRSTA
(R)
(R)
(D)
(R)
(D)
(D)
(R)
(R)
(IR)
(IR)
(R)
(R)
(R)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(R)
(R)
(IR)
(R)
(R)
(R)
(IR)
(R)
(R)
(R)
(IR)
(D)
(IR)
(R)
SMER
občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16), občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(*) občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).(*) občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(‘) občasna vožnja.
občasna vožnja Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13). občasna vožnja.
občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58). občasna vožnja.
občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.29).(‘) občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15). občasna vožnja.
Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).(*) občasna vožnja.
občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15). Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).(*) občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45). občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12). občasna vožnja.
Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.17).f) občasna vožnja.
občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04). Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).f) občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00). občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).f) Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržki (19.54).
Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).(*)
Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17).
Vdem (21.37), GoricafžZ.OO), Tržič (22.17).(‘)
Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34).
(*) -^Zeleni« vlak - samo ob sotot*.
'ht.
'M
4»—
-OP<2INE
%
4-

3-


.s*'		ODHODI			PRIHODI
Sl	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(IC)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vtak D - Brzovlak R Deželni vlak
"v; -
%
NOVICE
VELIKA NOČ / DEŽ, SNEG IN NIZKE TEMPERATURE PO VSEJ ITALIJI
Pod podrto steno umobolnice umila 50-letna pacientka
GENOVA - Za zdaj Se ni znano, zakaj je v nedeljo zjutraj nenadoma popustil podporni zid in podrl steno bivSe umobolnice v Cogoletu, pod katero je umrla 50-letna pacientka Rossana Ravera, ki je dolga leta preživela v tej umobolnici. Poleg nje so bile ranjene Se tri od skupno sedmih pacientk, kolikor jih je bilo v sobi. Sodne oblasti so že začele s preiskavo, vendar za zdaj Se niso izdale nobenega ukrepa. Lahko pa se zgodi, da bo kdo obtožen nenamernega uboja in nenamerne povzročitve poškodb. Umobolnica v Cogoletu je uradno že zaprta, izprazniti pa bi jo morali do konca maja. Sicer pa to ni edina umobolnica v Italiji, v kateri so še bolniki. Navkljub zakonu, ki doloCa, da umobolnice ne smejo veC obstajati, pa je v Italiji Se približno deset tisoč pacientov za stenami psihiatričnih bolnišnic, namesto katerih bi morale nastati majhne terapevtske skupnosti, v katerih naj bi bilo po največ dvajset oseb.
Velika noč prinesla tudi šest novih milijarderjev
RIM - Boginja sreče je »trdo delala« tudi za veliko noC in krstila šest novih milijarderjev: pet na toto-golu in enega na totipu. Od začetka leta je Italija pri igrah na sreCo (razne loterije, totocalcio, totogol, to-tip in superenalotto) dobila 53 novih milijarderjev. NajveCje presenečenje tega konca tedna je dobitek na totipu, kjer je edina Stirinajstica prinesla nad 2 milijardi in 200 milijonov. O presenečenju je govor za to, ker pri konjskih dirkah tako visoki dobitki niso prav pogosti, medtem ko so pri totogolu milijardni dobitki (to soboto jih je bilo pet) nekaj povsem običajnega, saj je letos že 33 igralcev totogola svoje račune obogatilo za več kot milijardo.
Sicer pa ima letos glavno vlogo pri igrah na sreCo superenalotto, ki po višini dobitkov zaseda prvih pet mest, pri čemer je bil glavni dobitek kar dvakrat višji kot deset milijard.
Albanski novorojenček dobro prestal operacijo na srcu
MODENA - Komaj 13 dni stari albanski fantek, ki se je rodil s hudo srčno okvaro, je dobro prestal operacijo, ki jo je v nedeljo popoldne izvedel prof. Carlo Marcelletti v Modeni. Njegovo srce bi moralo že danes utripati brez pomoči aparatov. To je že druga podobna operacija zdravniške ekipe iz Medene, ki je v sredo uspešno operirala tudi 21 dni staro albansko deklico, ki je imlea podobno okvaro kot deček.
Kitov mladič poginil v bližini Uvoma
LIVORNO - MoCno razburkano morje naj bi bilo krivo za pogin tri metre dolgega in tristo kilogramov težkega kitjega mladiča na skalah v Antignanu v bližini Livorna. Po mnenju strokovnjakov, naj bi mladič izgubil orientacijo zaradi razburkanega morja in zašel na obalo.
Zaradi podobnih razlogov naj bi poginil tudi delfin na plaži pri Viareggiu. Toda, ko je prispel veterinar KZE, je razburkano morje že odneslo mrtvega delfina bolj proti severu. Po trditvah očividcev je šlo za mlajšega delfina, ki naj bi tehtal približno dvesto kilogramov.

Slabo vreme je skazilo velikonočne praznike
Povratek se je pričel že včeraj s hudimi zastoji na vseh cestah
RIM - Letošnji velikonočni prazniki so v Italiji miniti v znamenju pravega zimskega neurja z dežjem, snegom, vetrom in nizkimi temperaturami, ki so skazile počutje domačih in tujih gostov, saj je vse spominjalo na božične in ne na velikonočne praznike, saj je nad 800 metrov nadmorske višine snežilo v vsem alpskem loku, marsikje pa se je sneg spustil vse do nižin. Od sobote do včeraj je tako na Južnem Tirolskem zapadlo od 80 do 100 centimetrov snega, ki je nestabilen in se ni oprijel podlage, tako da je izredna nevarnost snežnih plazov. V takem položaju ni nič čudnega, da se je povratek zaCel že na velikonočni ponedeljek, saj je bil marsikateri gost sit »mokrih poCitnic«. Včerajšnji povratek je sovpadal s klasičnimi izleti velikonočnega ponedeljka, ki se jim Italijani
le s težavo odpovedujejo. Včerajšnja gneča na avtocestnem omrežju je bila precejšnja, saj računajo, da je bilo na avtocestnem omrežju 19 milijonov Italijanov. Najhuje je bilo v Liguriji, kjer je med Andoro in Savono nastala 5-kilometrska kolona vozil, podobna med Savono in Genovo ter med Livornom in Genovo. Podoben položaj je bil tudi v Lombardiji in Emiliji-Roma-gni. Med krajema Pian del Voglio in Sasso Marconi v smeri proti Milanu je zaradi manjše prometne nesreče nastala več kot 6 kilometrov dolga kolona čakajočih vozil. Prav nesreče zaradi spolzkih cestišC so povzročile zastoje na avtocesti med Frosinonejem in Capra-nom, ter med Pistoio in Firencami. Zaradi gostega prometa so bili zastoji tudi na avtocesti A9 v smeri proti Švici in pred skoraj vsemi velikimi mesti:
Turin, Milan, Bologna, Rim in Napoli ter med krajema Riccione in Rimini. Turisti so namreč zaradi dežja zapuščali vse letovišCarske kraje. Bolje je bilo v zgodovinskih
mestih (na sliki AP Firence) , kjer so gostje izkoristili slabo vreme za ogled muzejev, cerkva in palaC. Zaradi slabega vremena so bili zasedeni vsi javni lokali in restavracije, tako da je bila letošnja Velika noč za gostince ena najboljših. Izjema so bila območja srednje Italije, ki jih je septembra prizadel potres, ker tu sploh ni bilo ne tujih in ne domačih gostov.
Ob letošnjih velikonočnih praznikih pa so Italijani ponovno odkrili svojo religioznost, saj so bili velikonočni obredi obiskani kot še nikoli poprej. Prav tako je ogromno Italijanov po televiziji sledilo papeževemu darovanju velikonočne maše in kasnejšemu blagoslovu.
Papež Janez Pavel II. je v svoji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred veC
kot 150.000 verniki (na sliki AP) spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu.
Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, »kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije«, je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti.
Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno Veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel pred baziliko sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si j° je več kot milijarda ljudi-
r MEDNARODNI DENARNI SKLAD / POROČILO
Italija opravila še en pomemben izpit
Toda MDS opozarja na nujnost strukturnih reform Nezaposlenost ostaja velik problem - Boljše ocene
VVASHINGTON - Ge je leto 1997 pomenilo leto preobrata za italijansko gospodarstvo, bo leto 1998 očitno postalo leto mednarodne uveljavitve Italije. Po »opravljenih izpitih« na evropskih tleh na najrazličnejših ravneh, je včeraj prišla še pozitivna ocena mednarodnega denarnega sklada MDS v svetovnem gospodarskem poročilu. MDS je v primerjavi z oktobrskimi napovedmi vse postavke v zvezi z Italijo tokrat popravil na boljše. Tako je v poročilu zapisano, da bo letos BDP v Italiji narasel za 2, 3 odstotka (oktobrska predvidevanja so govorila o 2, 1-od-stotni rasti), leta 1999 pa za 2.7%. Bilančni primanjkljaj se bo znižal na 2, 5 %, na tej ravni pa naj bi po predvidevanji MDS ostal tudi prihodnje leto. Počasi naj bi se nizal tudi javni dolg, ki se bo letos predvidoma spustil na 118, 8 odstotka, prihodnje leto pa na 116, 5 odstotka. Tudi inflacija bo ostala trdno pod dvema odstotkoma (1, 8 in 1, 7 odstotka), pa tudi kratkoročne obresti naj bi se še znižale.
Toda ob pohvalah na račun dosežkov Italije, ne manjka niti opozoril. Ta zadevajo predvsem strukturne reforme, pri katerih Italija (po mnenju MDS skupaj z Nemčijo in Francijo) Se preveč zamuja. Pri tem MDS opozarja predvsem na pokojninsko reformo, ki se je bo treba Cim prej lotiti, predvsem pa opozarja na problem velike nezaposlenosti, ki se po mnenju MDS tudi letos ne bo spustila pod 12 odstotkov. Dodatno opozorilo velja-še uvajanju 35-urnega delovnega tedna, ki po mnenju MDS ne bo prispeval k večji zaposelnosti, temveč bo položaj še poslabšal.
Na prve reakcije ni bilo treba dolgo čakati. Direktor študijskega centra Confindustrie Gaimpaolo Galli je poudaril predvsem opozorila v zvezi s 35-umim delovnikom, predstavnik CGIL Giuseppe Casadio pa je dejal, da so morda ocene MDS v zvezi z rastjo BDP preveč »previdne«, strinjal pa se je z opozorili MDS, da je treba začeti reševati vprašanje nezaposlenosti.
BOLOGNA / POLEMIKA OKROG KARABINJERJEV
Prodi odločno zavrača obtožbe o deligitimiranju
Desnosredinski tabor zahtevo parlamentarno razpravo
BOLOGNA - Ministrski predsednik Romano Prodi je odločno zavrnil trditve, da sedanje preiskave o treh visokih karabinjerskih častnikih sodijo v načrt deligitimiranja samega rodu karabinjerjev. Tudi predstavnik Ljudske stranke Pietro Carotti je menil, da je potrebna »velika mera fantazije«, če hočemo najti povezavo med preiskavami in direktivami notranjega ministra Na-politana o specialnih enotah. Podtajnik na ministrstvu za obrambo Massimo Brutti pa je izrazil prepričanje, da ob stališčih desnice imamo vtis, da »govorimo z gluhimi: kje je zarota, kdo si jo je zamislil, kakšni naj bi bili cilji?«. Scanio (zeleni) pa je opozicijo odkrito obtožil »strumentalizacije«. Desnosredinski tabor pa je tudi vCeraj vztrajal pri zahtevi po parlamentarni debati. To stališče zagovarjajo Costa (FI), Mastella (Cdr), Buttiglione (Cdu), Casini (Ccd), še najbolj oster je bil predstavnik AN Gasparri.
Iz karabinjerskih vrhov pa ni bilo nobene izjave, niti poluradne, nihče ni komentiral niti besed bivšega glavnega poveljnika Fede-ricija, ki je pred dnevi dejal, da so dogajanja okrog treh generalov »tri tempirane bombe, ki so eksplodirale istočasno z namenom, da deli-gitimirajo.« Za molk se je odločil glavni poveljnik Sergio Siracusa, ki se je znašel vpleten v preiskavo beneškega sodnika Casson, kateremu bi moral nuditi pojasnila o pokolu na Trgu Fontana, še iz Časov, ko je vodil Sismi; molčal je tudi general Mario Mori, poveljnik Ros, ki je skupaj z drugimi Častniki in funkcionarji notranjega ministrstva osumljen lažnega pričevanja na procesu proti Brunu Contradi. Edini, ki je spet spregovoril, je bil general Giuseppe Delfino, ki je izrazil »grenkobo in gnev«, pritoževal se je nad kršenjem preiskovalne tajnosti. Pravijo pa, da sta torbi, ki ju je imel na razpolago, res
služili enemu od sinov ugrabljenega Soffiantinija, Giordanu Soffia^' tiniju, vanju naj bi bil spravil milijardo lir, ki naj bi jo bil izplačal Delfinu in Giordanu Alghisiju’ bivšemu Soffiantinijevemu sodelavcu, za posredovanje pri osvoboditvi ugrabljenega očeta. Del tega denarja naj bi bili našli doma Prl Delfinu, Giordano je bankovce pred izročitvijo fotokopiral.
Polemike spremljajo tudi vpis Maria Morija na seznam osumljen^ cev: skupaj z nekaterimi drugi1111 častniki karabinjerjev in finančne straže, funkcionarjev policije in notranjega ministrstva ga dolžijo laz nega pričevanja na procesu Contra da, bivšega funkcionarja Sisdeja, to je bil obsojen zaradi mafijskega združevanja. Oglasil se je sam Con trada, ki je polemično dejal, da , morali soditi ne samo Moriju 1 nekaterim drugim, temveč še 1 osebam, ki so pričale »ne v mo] korist, temveč za resnico«.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
M BORZA / POPRAZNICNO ODPRTJE
Veliko pričakovanje istočasno pa tudi precejšnja previdnost
Nihče si ne upa napovedati ali se bo v petek začeta rast nadaljevala
MILAN - Za današnje popraznično odprtje finančnih trgov vlada v Milanu zelo veliko pričakovanje, saj si nihče ne upa napovedati, kako se bo usmerila borza po preteklem tednu izredno velikega nihanja. Ce je obračun prvega resnega poskusa korekcije indeksov po tem, ko je Piazza Affari od začetka leta napredovala za več kot 50 odstotkov, v bistvu Cisto sprejemljiv (Mibtel je pretekli teden nazadoval za 4, 9 odstotka), je veliko bolj kočljiva negotovost, ki jo je povzročilo močno nihanje sredinega in četrtkovega borznega sestanka, ki je v le nekaj urah doseglo tudi 5 odstotkov.
Petkov pozitivni rezultat vsekakor ne zadostuje za umiritev strahu tistih malih varčevalcev, pogosto borznih debutantov, ki jim moCno vznemirjenje preteklega tedna ni bilo po godu. Piazza Affari je bila tega dne ena redkih borz, ki so še delovale pred prazničnim koncem tedna, zato tujih vlagateljev praktično ni bilo, kar se je poznalo tudi v vrtoglavem znižanju vrednosti poslov, ki so od 6.000 do 7.000 milijard vrednosti padli na 2.600 milijard lir. To hkrati pomeni, da je bil petkov sestanek kot test zanemarljiv in da je imel popolnoma prav Giovanni Agnelli, ko je dejal, da nihče ne ve, ali bo šla borza kvišku, ali pa navzdol. Po tolikih svarilih in pozivih k previdnosti je zadržanje pri predvidevanjih še toliko večje, zato nihče ne upa napovedati, ali se bo v petek začeto dviganje krivulje tudi nadaljevalo.
TEDENSKI KOMENTAR
Januarska rast zaposlenosti še ni razlog za optimizem
Elio Fornazarič
Po dobrem letu stalnega nazadovanja je osrednji zavod za statistiko Istat v letošnjem januarju zabeležil rahlo povečanje števila zaposlenih ljudi. Gre vsega za minimalen, tako-rekoC simboličen porast: + 0, 6% v primeri s prejšnjim mesecem, kar konkretno pomeni zaposlitev dodatnih 118.000 ljudi.
Je pa ta majhna oživitev delovnega trga lahko nekakšna napoved, da se bodo stvari v Italiji morda le obrnile na bolje, kar zadeva problem brezposelnosti. Brez dela je namreč še vedno okrog 2, 8 milijona ljudi, kar predstavlja dobrih 12% vsega aktivnega prebivalstva. Problem je torej hudo pereC in skrajni Cas bi bil, da bi se stvari začele premikati v pozitivno smer.
Resnici na ljubo pa podrobnejša analiza pravkar objavljenih statističnih podatkov Istat precej omejuje naš optimizem. Predvsem že samo osnovno razmerje med 118.000 novimi delovnimi mesti in 2, 8 milijona brezposelnih. Drugo: 84.000 mest se je odprlo v industriji, vendar le na severu, medtem ko se je industrijska zaposlenost na jugu v primerjavi z lanskim decembrom še zmanjšala. Tretje: nova delovna mesta so se odprla le na ravni malih in srednjih industrijskih podjetij, medtem ko se je število zaposlenih v velikih obratih (to kategorijo sestavljajo kakor znano industrijski kompleksi
z veC kot 500 zaposlenimi) še nekoliko zmanjšalo. Četrto: na področju tako imenovanih storitev (zlasti trgovine) se je število zaposlenih tudi v preteklem januarju zmanjšalo, in sicer za 68.000 oseb, kar pomeni, da tudi terciarne dejavnosti, ki so nekoC predstavljale zavetišče za delovno silo, ki jo je odpuščala industrija, ne absorbirajo več teh presežkov. Ah lahko pričakujemo, da bo napovedana liberalizacija drobnih trgovinskih dejavnosti omogočila zaposlitev dodatnega števila ljudi vsaj v prihodnje? Odgovoriti na to vprašanje je danes še nemogoče.
Podatek, ki bi nas moral še najbolj zaskrbeti pa je ta, da gre v večini primerov novo zabeleženih delovnih mest za začasne zaposlitve (part time, terminske pogodbe in podobno) in to ne le pri tistih 18.000 zasposle-nih, ki so dobih delo v kmetijstvu, to je v raznih sezonskih dejavnostih, ampak tudi na vseh drugih področjih, tako denimo tudi v obrti in industriji, kjer bi moralo biti sezonsko delo izjema in ne pravilo. Pa smo zopet pri problemu felksibilnosti, se pravi pri problemu zaposhtve, ki je le polovična, začasna, vprašljiva, skratka neperspektivna.
Seveda, ko ni drugega, je tudi taka zaposh-tev dobrodošla. Mladenič, ki dobi tako zaposlitev, pa še zdaleč ni rešil svojega življenjskega problema, kakor ga ni rešila družba v
širšem pomenu besede. Statistike pravijo, da je danes v Italiji part time angažiranih že 8, 3% vse zaposlene delovne sile. Negotovost glede bodočnosti se po vsem tem tudi pri nas naglo širi.
In se bo tudi v prihodnje, kajti »Akcijski načrt za zaposlovanje«, ki ga je pred dnevi pripravila vlada in ki govori o 1.200.000 novih zaposlitvah v letošnjem letu, postavlja v ospredje prav razne oblike začasnega nameščanja mladih in tudi že odraslih brezposelnih ljudi - zlasti seveda na jugu - medtem ko so predvidevanja za možnosti stalne zaposlitve tudi ob predvideni vladni pomoči zainteresiranim delodajalcem sila omejene. Vsa ta nova delovna mesta finansira namreč ministrstvo za delo, ki je za izvedbo akcijskega načrta letos namenilo okrog 4.000 milijard lir.
Hvalevredna, a še vedno odločno preskromna pobuda. Rešitev osnovnega življenjskega problema brezposelne raje bi zahtevala veliko veC, kolikor znaša pravkar omenjeno nakazilo. Koliko pa je navsezadnje 4.000 milijard lir? Komaj toliko, kolikor je znašal lanski dobiček ene same domaCe družbe (Fiat) ah denimo slaba polovica celotne vrednosti delnic, ki so med zadnjim boomom v enem samem dnevu (3. aprila 1998) menjale lastnika na milanski borzi.
INVESTICIJE NA JUGU / INDUSTRIJCI IZ TREVISA
En podjetnik na sedem prebivalcev
Število malih in velikih podjetnikov v pokrajini Treviso znaša kar i00.000
TREV ISO - V pokrajini Treviso, eni najbogatejših v vsej Italiji, prebiva 700.000 ljudi. Malih in velikih podjetnikov je tu kar 100.000. Tolikšno je namreč število odprtih računov IVA. Podjetniki so zelo dinamični, veliko prodajajo na tuje. Manjkajo delavci. Ko hodiš po teh krajih, lahko skoraj v vsaki gostilni, še zlasti v h-stihm v katerih se zbirajo delavci ali šoferji tovornjakov, kar na vhodnih vratih opaziš nalepljene oglase, ki te opozarjajo, da v tej ah drugi tovarni ali delavnici potrebujejo delavce. Vsem je tudi znano da si podjetniki »kradejo« delavce.
Pomanjkanje delovne sile je prisililo tamkajšno zvezo industrijcev, da na tujem, še zlasti v Sloveniji in Hrvaški išCe speciah-zirane delavce. Delavcem z italijanskega juga kot tistim iz držav, ki ne sodijo v Evropsko unijo, rnarsikje ponujajo, poleg plače, tudi prenočišče. V glavnem so tuji delavci redno zaposleni in dobi-
vajo plaCo, ki pripada domačinom po sindikalnih sporazumih. Tuji delavci naredijo veliko nadur, zelo zadovoljni z nadurami so tudi domačini. Kljub temu je delavcev premalo. Zaradi tega je veliko število podjetnikov odprlo podružnice svojih tovarn v državah Vzhodne Evrope. Najbolj sta v modi Madžarska in Romunija. V obeh primerih je cena delovne sile veliko nižja od italijanske. Se bolj pogosto bodo podjetniki odhajah na tuje, Ce bo - in vse kaže, da bo -v Italiji sprejet zakon o 35-umem delovnem tednu. Iz tega razloga kot tudi zaradi vse višjih davkov se bo marsikdo odločil, da svojo tovarno preseh na tuje.
V zadnjem Času so podjetniki iz Trevisa, z njimi so tudi tisti iz pokrajine Vicenza, poiskali in našh še eno pot. Ker ljudje z ita-lijanskega juga kljub tamkajšnji visoki stopnji brezposelnosti nočejo na sever, kjer bi dobih zaposhtev z veliko lahkoto, so se industrijci iz Veneta odločili, da poskusijo
odpreti tovarne v nekaterih predelih Južne Italije, za kar jim vlada obljublja davčne olajšave.
Na področju Manfredonie v Apuliji naj bi skupina industrijcev iz Trevisa odprla tovarne, v katerih naj bi našlo delo kakšnih 2.500 delavcev. Da je lokacija primerna je zagotovilo v avtocesti in v še nerazvitem pristanišču. Na italijanskem severovzhodu je brezposelnost 6-odstotna, na jugu je veC kot dvakrat tolikšna, med mladimi pa kar 34-odstotna. Se višja je mladinska brezposelnost v Apuliji. Industrijci iz Trevisa in Vicenze upajo, da bodo na jugu dobili bodisi delovno silo kot obljubljene davCne olajšave. Računajo tudi, da se ne bo pojavila kakšna oblika mafijske dejavnosh, ki bi jim preprečila normalno poslovanje.
Nekateri podjetniki iz Veneta so se opogumih in v naCrtu imajo tudi odprtje tovarn v okohci Neaplja, v Kalabriji in tudi na Siciliji.
Marko VValtritsch
V prvih dveh mesecih Slovenija gostila dvesto tisoč turistov
LJUBLJANA - Po podatkih zborničnega združenja za turizem in gostinstvo je Slovenija v prvih dveh letošnjih mesecih gostila nekaj manj kot 200.000 gostov, od tega 54 odstotkov domačih in 46 odstotkov tujih. Vseh obiskovalcev je bilo za en odstotek veC kot v dveh mesecih leta 1997, od tega tujih 90.712 oziroma dva odstotka več in domačih 104.824, kar je ravno toliko kot v enakem obdobju leto prej.
Vseh prenočitev je bilo v prvih dveh letošnjih mesecih 733.911 ali prav tako en odstotek veC kot leto prej. Razmerje med domačimi (423,358), in tujimi (310.553) je bilo nagnjeno še nekoliko bolj v prid domačim (58% : 42%).
Med tujimi gosti so bih v prvih dveh mesecih na prvem mestu Italijani (25, 5 odstotka), na drugem Hrvatje (dobrih 20 odstotkov), na tretjem Avstrijci (11 odstotkov), na četrtem pa Nemci (8,7 odstotka). (STA)
NOVICE
Z združitvijo BankAmerice in NationsBank nastaja največji ameriški bančni kolos
NEW YORK - Najavljeni dogovor med BankA-merica in NationsBank o združitvi obeh bančnih zavodov (gre za 108 tisoC milijard lir vredno finančno operacijo) pomeni istočasni nastanek najveCjega ameriškega bančnega kolosa, pri katerem bo skupna vrednost vseh dejavnosti znašala kar 570 milijard dolarjev (nad milijon milijard lir). Do združitve naj bi prišlo do konca leta, novi bančni zavod pa bo dejansko prvi, ki bo pokrival celoten ameriški teritorij. Nova banka bo prevzela ime BankAmerica in bo imela svoje podružnice v 22 ameriških zveznih držav, število zaposlenih bo približno 180 tisoC, poslovala pa bo s približno 29 milijoni ameriških družin in podjetji iz 39 tujih držav. NationsBank ima sedež v Charlotte v Severni Karolini, medtem ko je osrednji sedež BankAmerice v San Franciscu. Na Čelu novega bančnega kolosa bo 62-letni predsednik in pooblaščeni upravitelj NationsBank Hugh McColl, ki bo tudi v združeni banki imel enake zadolžitve. Čez nekaj let pa naj bi njegovo mesto prevzel 50-letni David Coulter, ki trenutno vodi BankAmerico.
Ameriško Časopisje pa je vCeraj napovedalo še eno bančno združitev . Gre za Bank One in First Chicago NBD, ki bosta z združitvijo v Bank One s sedežem v Chicagu postali peta najveCja ameriška banka.
10. APRIL 1998	v UK	tAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1783,00	1809,00
nemška marka	979,00	995,00
funt šterling	2978,00	3033,00
švicarski frank	1173,00	1198,00
belgijski frank	46,79	48,79
francoski frank	289,00	299,00
danska krona	. 253,00	263,00
norveška krona	232,00	242,00
švedska krona	223,00	233,00
kanadski dolar	1239,00	1279,00
portugalski eskudo	9,10	10,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
avstrjski šiling	138,10	142,45
španska pezeta	11,11	12,21
grška drahma	5,36	6,16
irski šterling	2444,00	2524,00
japonski jen	13,41	14,31
avstralski dolar	1127,00	1197,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,30	10,55
		
10. APRIL 1998	v Ul	?AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1782,00	1812,00
nemška marka	980,00	998,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	864,00	889,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2959,00	3049,00
irski šterling	2445,00	2540,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,50	5,97
kanadski dolar	1241,00	1276,00
švicarski frank	1178,00	1203,00
avstrijski šiling	138,60	143,10
slovenski tolar	10,20	10,45
MILANSKI BORZNI TRG
10. APRIL 1998___________INDEKS MIB 30: +1,27	____
delnica	cena var. % delnica	cena var. %
	
10. APRIL 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1799,290
EKU	1958,350
nemška marka	987,430
francoski frank	294,570
funt šterling	3007,690
nizozemski gulden	876,680
belgijski frank	47,860
španska pezeta	11,628
danska krona	258,910
irski šterling	2488,240
grška drahma	5,685
portugalski eskudo	9,639
kanadski dolar	1262,390
japonski jen	13,507
švicarski frank	1187,260
avstrijski šiling	140,350
norveška krona	238,040
švedska krona	227,610
finska marka	325,170
Alleanza Ass.	26.016	-0,16
Bca di Roma	3.047	+3,00
Bca Fideuram	13.030	-1,66
Bca Pop. M 1	16.879	+2,12
Benetton	39.273	+0,17
Comit	8.976	+0,67
Credit	8.670	+1,84
Edison	17.232	+1,57
Eni	12.388	-0,91
Fiat	8.423	+1,75
Generali	57.382	+0,67
Imi	27.967	-0,65
Ina	5.882	+2,13
Italgas	8.842	+0,61
La Fondiaria	12.523	+ 1,76
Mediaset	11.647	+0,17
Mediobanca	28.669	+0,86
Montedison	2.624	+0,45
Olivetti	2.497	-2,34
Parmalat	4.555	+2,32
Pirelli Spa	6.380	+0,45
Ras	26.282	+0,77
Rolo	43.718	+0,28
Saipem	10.910	+0,84
San Paolo To	25.788	+1,16
TIM	11.103	+0,30
Telecom Ita	14.350	+0,58
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ŽARIŠČE
(Laično) razmišljanje za veliki petek, ali kako s Primorskim jutri
Ker je danes veliki petek, je najbrž prav, da je branje, ki ga nudi tudi Primorski dnevnik nekoliko bolj spokojno oz. spodobno in prilagojeno vzdušju, ki ga, vsaj večina ljudi, doživlja v teh zadnjih postnih dneh, ko se kristjani spominjamo Jezusovega trpljenja.
Zato priznam, da sem se znašel v težavah, ker mi že nekaj dni roji po glavi tematika današnjega razmišljanja. Zal jo je, prav zaradi njene pereče in boleče vsebine, zelo težko uokviriti in izraziti v mirnem in spokojnem besedilu, skratka, na način, ki bi bil primeren temu postnemu Času.
Pa vendarle, potrudil sem se in to že pri naslovu, sicer bi moral današnji prispevek nasloviti kar »Ladja norcev« ali »Butalci«, pa sem se zadržal in tega nisem storil.
Gre namreC za problematiko o Zadrugi Primorski dnevnik in vsem, kar je z našim dnevnikom povezano, odkar se je zadnjic znašel pred definitivnim propadom.
Potrebna je najprej obnova dogajanja: ko se je Primorski znašel tik pred totalno katastrofo, sta znotraj sestavnih delov skupnega predstavništva dozoreli zamisel o ustanovitvi zadruge in naCrt za sanacijo finančne polomijade časopisa, ki je nastala zaradi prosulega projekta dvojčka Republika v Ljubljani. Rešilni projekt je temeljil na bančnem posojilu, ki naj bi ga pridobili z jamstvom družbe Dom S.p.a (le-ta naj bi imela v lasti za pribl. 60 milijard lir vredno nepremičninsko premoženje, ki ga povečini sestavljajo naši kulturni domovi in podobni objekti, lep del pa predstavljajo tudi stavbe komercialnega značaja: trgovine, stanovanja ipd.). Po ustanovitvi zadruge, 1. marca 1997 so stekla mukotrpna pogajanja z Novo Tržaško Kreditno banko, ki naj bi prevzela terjatve skrahirane stare TKB. Iz teh pogovorov je bilo šele koncem juni-ja/julija 1997 razvidno, da banka ne sprejema garancij družbe Dom, ker se le-ta ni pravzaprav nikoli jasno in definitivno odločila, da obljubljena nepremičninska jamstva nemerava resnično ponuditi in to v zadostmi meri, kljub začetnim lepim besedam in obljubam, ki so bile izrečene na sejah (takrat še) skupnega predstavništva. Za rešitev Primorskega dnevnika je bilo zato, ob nastali situaciji in dvoličnosti Dom-ovcev, treba ugrizniti v mnogo bolj kislo jabolko osebnih jamstev, ki jih je v skupni vrednosti 1, 5 milijarde lir, podpisalo petnajst gospodarsko (ali sicer) bolj reprezentativnih zamejcev. Zbrala se je tako petnajsterica garantov, ki je razdeljena na dva dela: polovica je »naprednih«, polovica pa »demokratičnih« (da uporabim definicije, ki so vsakemu od dveh »taborov« zase verjetno bolj po godu in raje opustim stare, večkrat žaljive definicije kot npr.: beli - rdeči, pro jugorežimski - anti jugorežimski, unitaristi - za
osamosvojitev itd, itd.). Skratka načelo »fifty-fifty« je bilo tokrat (julija 1997) še vedno sprejemljivo za vse, kljub istočasnemu zgražanju nekaterih, seveda v drugačnih okoliščinah, ki šokirajo. Nato je bil končno za november 1997 napovedan občni zbor Zadruge Primorski dnevnik, na katerem naj bi izvolili njeno novo upravo. Zaradi nove situacije, v zvezi z bančnimi garancijami fizičnih oseb in ker slednje niso veC prihajale iz družbe Dom, je prišlo do predloga, da naj bi se za upravni odbor Zadruge sestavila skupna lista, ki naj bi zajemala vse komponente, tako kot smo morali biti enotni pri bančnih jamstvih. Tako naj bi se zagotovila neka enotnost v upravi. SKGZ pa se je odločila drugače in odklonila vsakršen pogovor, paC pa je na obenem zboru predlagala svojo kandidatno listo, ki sta jo podprli obe levi politični komponenti. Ostali pa so predlagali svojo, druge aktivne možnosti ni bilo. Spet je torej manjšinska enotnost popokala po tradicijo-nalnih šivih in se spet razdelila med »napredne« in »demokrate«, zmagali pa so prvi z rezultatom 7 proti 2, kar je bilo seveda logično, saj bi v drugačni situaciji zagotovo zmagala druga stran (npr. pri hipotetičnem obenem zboru zadruge, ki bi jo ustanovili za reševanje Novega Glasa, ali goriškega centra Lojze Bratuž, seveda ko bi se slednji instituciji (-Bog ne daj!) znašli za robu propada!). Pri tem je seveda odveč poudarek, da so se pri Primorskem dnevniku »demokrati« odločili predvsem za reševanje manjšinske institucije, ki se jim je zdela preveč važna za manjšino, pa ne glede na dejstvo, da jih je ista dotlej prezirala, ignorirala ali samo tolerirala, to pa tudi v prepričanju, da imajo opravka z gentle-mani.
Občni zbor Zadruge je še odobril priporočilo novemu odboru, ki naj bi moral zato poskrbeti, da se petnajsterica osebnih garantov razbremeni obveznosti do banke s tem, da se njihova jamstva nadomestijo z drugimi (beri nepremičninami ali drugačnimi oblikami iz premoženja družbe Dom ali kako drugače).
Izvoljen je bil tako novi odbor Zadruge, ki pa je z večinskim glasovanjem imenoval v upravo »hčerinskega« podjetja PR.A.E. čisto različne ljudi od tistih, ki so jih izvolili člani Zadruge na občnem zboru. Sedmerica iz »napredne« liste je zavrnila predloog elanov uprave iz druge, »demokratične« liste, da bi na čelo podjetja PR.A.E. postavili Človeka, ki je osebno najveC tvegal tudi takrat, ko se je odločil, da ne bo dal podjetja v likvidacijo, čeprav ni imel nobenega jamstva, da bo »barka rešena«. Gre za Borisa Kureta, komercialista, ki je za rešitev časopisa največ naredil, osebno tvegal, nazadnje pa mu je bilo »na mrzlo« povedano, da je pač kandidiral na »napačni« listi (sic!), ne
Damuan Terpin
da bi ga predlagatelji »ta prave« liste seveda sploh vprašali za kandidaturo. Predlog seveda ni bil sprejet: šest odbornikov »večine« je glasovalo za predsednikovo varianto popolne delitve med zadrtigo in PR.A.E, od »manjšine« je eden bil proti, eden pa se je vzdržal, (eden od »večine« pa je bil menda odsoten). Glasovanje smo sicer morali ponoviti, saj se je eden od »večine« na prvem glasovanju vzdržal, potem pa, ko so se ostali zavedali da »večina« nima potrebnih glasov, ki jih za tak sklep predvideva statut, se je lepo premislil in ob ponovnem glasovanju, s šolarsko ubogljivostjo opravil svojo dolžnost, čeprav mu je oCitno vest narekovala drugače, kar je seveda prej sam priznal.
No, potem pa so takole ozvoljeni upravitelji PR.A.E. z novim predsednikom na čelu, zaceli dejansko upravljati podjetje in Časopis, ne da bi v petih mesecih sploh karkoli vprašali upravo Zadruge oz. nam sploh poročali, kaj pravzaprav počenjajo. Predsedniku zadruge pa se je zdelo seveda Cisto dovolj, da v petih mesecih in pol (od novembra 1997 do velike noti 1998) skliče vsega skupaj samo pet sej, od katerih smo kar dve porabili samo za izvolitev predsednika in uprave PR.A.E. Edini sklep, ki bi p obliže zadeval časopis Primorski dnevnik pa je Zadruga povzela takrat, ko se je odločila za povišanje naročnine. Sploh se predsendiku zadruge oz. »večini« v njeni upravi ni zdelo primerno ali potrebno, da bi uporabili svoje pristojnosti in možnosti, da bi od upraviteljiev PR.A.E. poizvedeli, kaj se pravzaprav tam dogaja in o tem vsaj malo razpravljali v odboru, v katerem sta seveda en sam posamezni odbornik, ali tudi dva skupaj, popolnoma nemočna.
Zadnje poglavje, ki pa je sodu izbilo dno, predstavlja predlog za »sanacijo« Primorskega dnevnika oz. finančno sanacijo podjetja PR.A.E., za katerega se je avtonomno odločil njegov upravni odbor, ne da bi za to prejel kakršnih koli navodil ali naročila Zadruge, ki sicer je njegov lastnik. Ne samo to, upravitelji PR.A.E. so še pred sestankom z Zadrugo stopili v stik z uslužbenci (časnikarji, tajnicami in ostalim osebjem) in jim oCitno sporočili vsebino naCrta (ki ga zato javnosti ne razkriva podpisani), po katerem naj bi se bistveno krčili izdatki, predvsem iz naslova zniževanja osebnih dohodkov zaposlenih, kar je seveda takoj vzbudilo reakcijo slednjih, saj so se menda že odrekli štirinajsti plači in nekateri naduram.
No, sanacijski načrt, ki je pravzaprav predvsem načrt o uravnavanju finančnih tokov podjetja, so upravitelji PR.A.E. prinesli na sejo Upravnega odbora Zadruge, ki jo je predsednik sklical z enodnevno napovedjo in s telegramom (sic!), to pa po skoraj tromeseCnem premoru, kljub temu, da je bilo
večkrat predlagano, da se odbor Zadruge konCno začne ukvarjati s Časopisom, z njegovo vsebino in linijo, da se zaCne pogovor o nadomestitvi osebnih garancij in za to pripravi sestanek z družbo Dom, sestanek z uredništvom itd. O vsem tem, seveda nic. »Zamuda« je seveda razkačila celo upravitelje iz predsednikove »napredne« liste.
Predstavitev sanacijskega naCrta, o katerem naj bi se izrazila Zadruga in ki ga je njen odbor v celoti prvič videl na tej seji, je bila relativno generična in skopa, saj upravielji PR.A.E. niso želeli dajati Zadrugi podrobnih informacij, na podlagi katerih bi se njen odbor sploh lahko odloCal. Razlog: pri tem bi lahko razkrivali poslovne skrivnosti podjetja PR.A.E., (verjetno pa so pri tem pozabili, da bi te skrivnosti even-tuelno »razkrivali« lastnikom).
Upravitelji PR.A.E. namreC izhajajo iz preproste ugotovitve, da naj bi podjetje sploh ne najemalo bančnih kreditov - kar je seveda izven vsake logike sodobnega gospodarjenja - in živelo le od lastnih finančnih sposobnosti, kar seveda pomeni korenito krčenje izdatkov, ki ga seveda najlaže izvedeš pri plačah zaposlenih. O večanju prihodkov oz. prilivov pa nič.
Sledila je seveda precej ostra debata, med katero je predsednik Zadruge pravzaprav in končno tudi jasno povedal, kako si zamišlja vlogo Zadruge in njene uprave: slednja naj bi le nadzorovala delo upraviteljev PR.A.E., kako naj bi ta nadzor potekal pa je po eni strani jasno iz zgoraj že opisane »produktivnosti« odbora Zadruge, ki je praktično niCna, po drugi strani pa izhaja tudi iz predsednikove zahteve ob zaključku seje, da se vsak odbornik že na tej seji izrazi kako gleda na predloženi sanacijski naCrt, za katerega nam PR.A.E. ni hotela podati niti najosnovnejših informacij. In da bi bilo vse še bolj (tragi) komično, so mi pred zaključkom seje, medtem ko sem za trenutek izstopil iz sejne sobe, povrh še nazaj vzeli šop listov na katerih je bil grobo predstavljen t.i. sanacijski načrt, z mojimi zapiski in opombami vred, kar se mi še ni zgodilo v nobeni družbi, vse od osnovnošolskih klopi. Pošteno sem se moral razburiti, da je predsednik vendarle razumel, da ga »fantje že preveč kidajo« in mi papirje, sičer nejevoljno vrnil, opremil pa jih je tudi s formalističnim ustnim opravičilom.
Mimo tega incidenta, me celotno predsednikvo zadržanje zelo skrbi, saj se vendarle sprašujem, kako si je sploh lahko domišljal, da bi karkoli meritornega o tem naCrtu še sam lahko na seji sploh povedal - pa tudi v resnici ni nic konkretnega s tem v zvezi uspel reci - kar vse skupaj predstavlja simptom nekega toCno definiranega, a žal že zelo hudo kritičnega stanja v upravi Zadruge, ko. dovoljuje, da se
(tragi) komedja dvojne uprave sploh lahko dogaja oz. nadaljuje. Bojim se da predsednik pozablja, da je sam, z ostalimi odborniki, odgovoren za življenje Časopisa pred skoraj 2.500 elani Zadruge, moCno pa dvomim, da se bo po novi katastrofi mogoče opravičevati z izgovorom, da je časopis in podjetje pravzaprav upravljal nekdo drug.
Zgodilo se je torej prav to, čemur je Ace Mermolja najbolj nasprotoval na občnem zboru Zadruge, ko je utemeljeval svojo podporo »napredni« listi: da ne bi bilo namreC prav, ko bi bil predsednik PR.A.E. istočasno tudi predsednik SKGZ kot se je dogajalo v preteklosti. In kaj se je potem zgodilo? Zmagovita »napredna« lista, je paC njegovim željam ustregla in za predsednika PR.A.E. tokrat izvolila (sicer ne predsednika, paC pa) ... blagajnika SKGZ.
Kaj iz navedenih dejstev sledi: uprava Zadruge pod inertnim vodstvom njenega predsednika sploh ni v stanju, da bi se ukvarjala s Časopisom in njegovo usodo, kaj šele da bi sploh govorila o njegovi vsebini. Po sklepu večine odbora Zadruge, je vse prepuščeno upraviteljem PR.A.E., ki oCitno nimajo nikakršnega namena delati v sodelovanju, kaj šele v sozvočju z Zadrugo, kar seveda sklepam iz dosedanjih dejstev: upravitelji PR.A.E. prevzemajo - iz strogo pravnega vidika - sicer morda korektne, vendarle pa gospodarsko povsem nepremišljene inciative (ki pa so lahko za časopis usodne) ne da bi o tem preventivno obveščali, kaj šele vprašali za mnenje Zadrugo. Skratka, popolna neodvisnost PR.A.E od Zadruge in torej popolna anarhija v razmerju do njenih skoraj 2.500 članov. Dalje, nobene iniciative za razbremenitev osebnih garantov ali koraka do družbe Dom, katere elan je med drugim tudi sedanji predsednik PR.A.E., kar seveda, glede na priporočilo občnega zbora in na predhodne dogovore med Zadrugo in Domom, zbuja vsaj dvom v moralno, če ne celo pravno združljivost funkcije z njegovim istočasnim delničarstvom v Domu. Upra\dtelji PR.A.E. so tudi jasno povedali, da ne nameravajo zadrugi plačevati dogovorjene najemnine, kar predstavlja za petnajsterico garantov dovolj glasen alarmni zvonec. Sploh si danes nihče v PR.A.E. ne postavlja vprašanja kako z na-domestitivjo osebnih jamstev, verjetno ker naj bi bil to problem Zadruge, sami pa imajo oCitno le to skrb, da ne bi osebno česarkoli tvegali, ne oziraje se na vse ostalo. Da o diskusijo o vsebini časopisa sploh ne govorimo, ko pa se celo že na športni strani veselo drsi v svinčene čase (gl. zadnje uspehe ženske odbojke v Gorici, brez vsake dostojne napovedi).
Kam bo lahko nadaljevanje tega stanja pripeljalo bo lahko vsem že kmalu jasno, vendar bo takrat najbrž že prepozno, saj moCno dvo-
mim, da se bodo našli novi garanti, ki bi bili pripravljeni prevzemati nova nepotrebna bremena.
Predlagam zato, da se uprava Zadruge in PR.A.E. popolnoma prestrukturirata s tem, da se čim bolj poenoti obe vodstvi, upravo PR.A:E. in Zadruge pa naj prevzame človek, ki je doslej dokazal po eni strani veliko upravi-teljsko spretnost in profesionalno pripravo, dovolj smisla za razumno gospodarjenje, dovolj fantazije za rešitve tudi v najhujših situacijah, posebej pa še čut za strpne medčloveške odnose znotraj podjetja, tako med upravitelji kot med upravo in uslužbenci. Pristopijo pa naj tudi predstavniki garantov, ki naj se sami dogovorijo za konkretne predloge.
Sedanja situacija je namreč popolnoma skregana z vsako gospodarsko logiko, še prej pa z zdravo pametjo, saj najbrž nikjer ne obstaja podjetje (Zaduga), ki bi po eni strani bilo stoodstotni lastnik drugega podjetja (PR.A.E.) - znotraj katerega se med drugim izvaja domala vsa njegova dejavnost - in bi, po drugi strani, na upravljanje slednjega sploh ne moglo nic vplivati če ne tako, da njegove upravitelje v določenem trenutku odstavi, seveda Ce že ni prepozno...
Takole, razmišljanje sem zaključil in si celo domišljam, da sem bil tudi konstruktiven. Resnično pa sem se potrudil, da je ton ostal prikladen občutkom, ki naj bi jih v teh dneh doživljali. Ce se je kljub temu ton tega zapisa komu zazdel preoster, naj mu bo v tolažbo in pomiritev razmislek o tem, na kako barvit, ali oster način, bi moral podpisani avtor predstaviti žal ista dejstva in zaključke, ko bi se sedaj nahajali npr. v evforiji pustnega Časa ali vesele trgatve, ko je marsikaj dovoljeno, kar v tem Času sicer ni primerno. Dokaz več, da je postni Cas lahko vsekakor koristen za vse.
Iz tehničnih razlogov in zaradi dolžine, prispevka nismo uspeli objaviti na veliki petek, o katerem govori avtor že v samem nasdlovu, ampak smo bili prisiljeni počakati do danes.
Kar zadeva očitek uredništvu, ki naj bi tudi na športnih straneh drselo V svinčene čase pa je možna je ugotovitev, da je navijaška strast (bivšega) odbojkarja Damjana Terpina očitno nekoliko preveč prevzela o branju športnih strani Pri morskega dnevnika. Lahk° se namreč strinjamo z njim> ko trdi, da je poročanje o ženski odbojki na Goriškem pomanjkljivo (kaj imajo pr tem opraviti svinčena le pa ve on sam), žal pa se bis ^ veno ne razlikuje od P° ročanja o ostalih športni panogah, ki jih gojijo na društva, le da jim Terjn očitno ne sledi z enako za zetostjo kot sledi panogi’ mu je najbolj pri srcu. pj to namreč delal, bi si pn nil prenagljeno in pavša oceno, ki mu ni v čast.
Uredništvu
FORMULA ENA / VELIKA NAGRADA ARGENTINE
NOGOMET
NOVICE
Schumacher prekinil Mclarnov mrtvi tek
Ferrarijevec suvereno zmagal, Irvine tretji - Na izredno razburljivi dirki so se najslabše odrezali VVilliamsovi vozniki
Schumacher se je upravičeno veselil
BUENOS AIRES - Ne-fflec Michael Schumacher je prvi, ki mu je uspelo v novi sezoni formule 1 pre-niagati mclarnove srebrne PušCice. Na dirki za VN Argentine je Ferrarijev voznik prepričljivo osvojil Prvo mesto. Drugi je bil Finec Mika Hakkinen (McLa-ren-Mercedes), uspeh italijanskega moštva pa je s tretjim mestom dopolnil drugi voznik, Irec Eddie Irvine. Nove točke za svetovno prvenstvo so osvojili še Avstrijec Alexander Wurz (B enetton-Mecachrome), Francoz Jean Aleši (Sau-ber-Petronas) in drugi McLamov dirkač Škot David Coulthard. V skupnem seštevku vodi Hakkinen s 26 točkami, Schumacher je s 14 drugi, Coulthard (13) pa tretji. Med konstruktorji Vodi McLaren z 39 točkami, Ferrari jih ima 21.
Schumacher je v izredno zanimivi in napeti dirki, v kateri so si napake dirkačev in preobrati, še zlasti ob koncu 72 krogov dolge preizkušnje na dirkališču Oscar Alfredo Gal-vez, sledili eden za dru-ghn, čeprav tudi on ni vozil popolnoma brez napak, pokazal največ in zasluženo zmagal.
Do prvega zapleta je Prišlo že v petem krogu. Schumacher je slabše starini, tako da sta se oba bfcLarna prebila v °spredje. Vendar je nekdanji dvakratni svetovni Prvak že v drugem krogu Prehitel Hakkinena, dobro rerrarijevo dirko pa je napovedal še Irvine, ki se je s Prehitevanjem Heinza-Ha-mlda Frentzna (VVilliams-Idecachrome) prebil na Ce-blo mesto. Schumacher se 1® hitro približeval vodil-Ileniu Coulthardu in ga v
petem krogu po izredno tveganem manevru tudi prehitel. Pri tem sta dirkača tudi trčila, kajti Schumacher je prehiteval po notranji strani ovinka, Coulthard pa ga je zaprl. VeC sreCe je imel Nemec, saj je odpeljal dalje brez večjih poškodb, Coulthar-da pa je zasukalo, tako da se je v dirko vrnil šele kot šesti.
Kasneje je Schumacher povečeval prednost pred Hakkinenom, pred prvim postankom v boksih je vodil za 12 sekund. Ferrari se je odločil za dva postanka, McLaren pa le za enega. Tako je po 30 krogih vodstvo prevzel Finec. V 42. krogu je bil v vodstvu spet Schumacher, ki je nato z zanesljivo in nadvse hitro vožnjo prednost vseskozi povečeval. Do svojega drugega postanka je imel tako "v dobrem" 20 sekund, Ferrari} e vi mehaniki so delo opravili brezhibno, in Schumacher se je v dirko vrnil še kot vodilni, tik pred Hakkinenom. Vodstvo je obdržal do konca, pa čeprav je štiri kroge pred koncem marsikatermu Ferrari} evemu navijaču zastal
dih. "Schumi" je namreč napravil napako pri zaviranju, zapeljal v pesek, a se je rešil in nato do konca dirke z mimo vožnjo ohranil pomembno zmago.
Tragični junak dirke pa je bil David Coulthard. Po trčenju s Schumacherjem je dolgo ždel na šestem mestu, saj nikakor ni mogel prehiteti Alesija. V 54. krogu pa je v boju za šesto mesto trčil še s svetovnim prvakom Jacquesom Ville-neuvom, a ostal na stezi. Vztrajnost se mu je izplačala, saj se je po napaki Giancarla Fisichelle pred koncem povzpel med dobitnike točk.
Dirka je bila tudi sicer nadvse zanimiva. Ni manjkalo trčenj, medsebojnih dvobojev in številnih
izletov s proge. Mlajši Schumacher, Ralf (Jordan-Mugen Honda), je tekmoval v slogu letošnje sezone: napaka, zdrs s steze, povratek, še ena napaka in odstop. Njegov moštveni kolega Damon Hill je trčil s Johnnyjem Herbertom, ga spravil s steze in sam konCal v boksu s polomljenim sprednjim delom dirkalnika ter na koncu osvojil osmo mesto. Nadvse zanimiv je bil boj za tretje mesto deset krogov pred koncem, ko je Wurz ogrožal Irvina. Najprej sta celo rahlo trčila, nato se je Irec uštel pri zaviranju in mladi Avstrijec ga je prehitel. Vendar pa se prav dolgo ni veselil: že v naslednjem krogu je sam napravil še hujšo napako, vrnil darilo Irvinu in se zadovoljil s Četrtim mestom.
Dirka je bila pravi polom za moštvo VVilliamsa. Villeneuve se nikakor ni mogel prebiti v ospredje, nazadnje pa je po trčenju s Coulthardom še odstopil. Frentznu se je godilo še slabše, v boksih mu je najprej ugasnil motor, za nameček pa je še prekoračil dovoljeno hitrost in moral "odsedeti" desetsekundno kazen. Dirko je končal na neuglednem 9.mestu. Naslednja dirka, bo preizkušnja za VN San Marina v Imoli 26. aprila.
Smrtna kosa v formuli junior
MAGIONE - Avtomobilistični blišC formule ena ne more zasenčiti tragične vesti, da se je na dirki formule junior za Trofejo Aica (štirivaljni motorji fiat s 1000 ccm, najveCja hitrost 180 km na uro) vCeraj na dirkališču Borzacchini smrtno ponesrečil 30-letni Lom-bardcan Sandro Corsini. Z dirkalnikom, ki ga je izdelal sam, je po trku zletel s proge in se prevrnil. Zaradi udraca z glavo v varnostno ograjo je bil pri priči mrtev. Vse predvidene dirke so odložili.
Sneženje
v Moskvi
„
ovira za
Inter
Lazio v Rimu proti Atleticu
MOSKVA - Moskovska zima je brž odpravila toplino, ki je oviti Interjev tabor po sobotni prvenstveni zmagi v Rimu. Na povratni polfinalni tekmi pokala UEFA proti Spartaku Čakajo drevi Ronalda in tovariše hud mraz, sneg in blatno igrišče. Včerajšnji trening je bil odpovedan in srečanje je celo pod vprašajem. Trener Milančanov Simoni je že povedal, da bo začetna postava odvisna od vremenskih razmer. Čeprav In ter ju po zmagi z 2:1 zadostuje danes že izid brez golov, ga Simoni ne napoveduje. »Letos nismo še nikoli igrali neodločeno 0:0: ne v pokalu ne v prvenstvu. Dvomim, da bo-
mo danes prekinili to tradicijo. Spartak je zelo močna ekipa (a bo igral brez najboljšega strelca Sirka, op.ur,), gotovo lahko prebije našo obrambo, toda proti ekipam, ki nas napadiajo, praviloma tudi mi pridemo do gola,« je povedal Simoni.
Po zmagi v Madridu z 1:0 ima Lazio proti Atleticu na Olimpicu teoretično lahko nalogo. Toda Erikssonovo moštvo je po prvenstvenih in pokalnem spodrsljaju izgubilo na samozavesti, danes pa bo manjkalo vee standardnih igralcev. Pancaro in Chamot sta poškodvana, Jugovič diskvalificiran, Nedved, Nesta in BokšiC nista v optimalni fomri.
Ballerini drugič zmagovalec dirke od Pariza do Roubaiza
ROUBAIX - Italijan Franco Ballerini (Mapei) je po samostojnem pobegu prišel sam na velodrom v Roubabcu in tako po 266 prevoženih kilometrih drugič v karieri zmagal na klasični kolesarski dirki od Pariza do Roubaixa.
32-letni Ballerini, ki je tu zmagal že leta 1995, je pobegnil kakih 60 kilometrov pred koncem, do cilja pa si je privozil štiri minute prednosti. Uspeh Mapeia sta z drugim in tretjim mestom dopolnila njegov rojak Andrea Tafi in Belgijec VVilfried Pee-ters. Zahtevna proga, na kateri se morajo tekmovalci spopasti tudi z granitnimi kockami, ozkimi cestami in številnimi gledalci, je zahtevala kar nekaj padcev. Med drugimi jo je skupil tudi eden od glavnih favoritov Belgijec Johan Museeuw, ki je moral zaradi poškodbe gležnja ostati na opazovanju v bolnišnici. Nastopil je tudi Slovenec Martin Hvastija, ki je z zaostankom 15 minut in 33 sekund osvojil 30. mesto.
Vrstni red: 1. Ballerini (Ita/Mapei) 6:55:16 (povprečna hitrost: 38, 505 km/h); 2. Tafi (Ita) + 4:16, 3. Peeters (Bel) 4:19, 4. Van Bon (Niz) 4:49, 5. Mon-cassin (Fra) 4:49, 6. Sorensen (Dan) 4:50, 7. Back-stedt (Sve) 4:52, 8. Leysen (Bel) 6:34, 9. Bortolami (Ita) 6:34,10. Vogels (Avs) 6:34
Stefanel proti Žaljgirisu
BEOGRAD - Milanski Stefanel lahko dre vi v finalni tekmi evropskega pokala v Beogradu proti litvanskemu Žaljgirisu »reši« povsem ponesrečeno sezono. Izpad iz končnice za naslov italijanskega prvaka je moreCe vplivalo na razpoloženje v milanskem taboru. Lastnik Bepi Stefanel grozi z razpustom društva, trener Franco Casalini je že potrdil, da bo nehal trenirati in se vnovič posvetil Tv komentatorstvu. Kljub temu so Milančani drevi favoriti.
Zmaga SAK
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so slavili prvo zmago v spomladanskem delu prvenstva v avstrijski regionalni ligi-sre-dina. Pred 300 gledalcev so v nedeljo na domačem igrišču v Tmji vasi premagah ekipo Flavia Solva iz Štajerske z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol za SAK, ki je vseskozi imel terensko premoč, je v 46. minuti dal VVolfgang Eberhard. Moštvo trenerja Reinharda Telhana se je z osvojitvijo treh točk prebilo z devetega na šesto mesto na 14-mestni lestvici. V vodstvu je še naprej Voitsberg (Štajerska) šest točk pred združeno ekipo celovške Austrie in beljaškega VSV-a. Druga najbolje uvrščena ekipa iz Koroške je Pliberk na petem mestu, le dve točki pred SAK-jem. (I.L.)
Alpitour - Macerata vodi z 2:0
ANCONA - V drugi tekmi polfinala konCnie odbojkarske Al fige je Alpitour Traco Cuneo premagal Lube Macerata 3-2 (15:11, 7:15, 10:15, 15:1, 15:11) in vodi zdaj z 2:0.
Totip: bogata »štirinajstica«
Zmagoviti stolpec totipa: 12 12 X2 XI 2X 22. Do-bitnii: 14 (1 dobitnik) 2:219.813.000 lir, 12 (43 dobitnikov) 8.479.000 lir, 11 (830 dobitnikov) 439.000 Ih-, 10 (7354 dobitnikov) 49.000 lir.
KOŠARKA / POKAL SLOVENIJE
Ljubljančani zmagovalci
Novama Laško je šest minut pred koncem imelo 12 točk naskoka
NOVO MESTO - Košarkarji Uniona hrnpije so v finalu zaključnega turnirja °venskega pokala v Novem mestu pc j v®h podaljških premagali Pivovarne ^ko s 101:93 (85:85, 77:77, 34:42).
Ljubljančane je to šesti pokalni na-
slov
samostojni Sloveniji in drugi zapo-
Union Olimpija: Stepania 17 (5:5), Da-r.?11 13 (2:2), DušCak 4 (1:2), Kraljevič 6 V2]- Hauptman 11 (1:1), Tušek 16 (4:4) aylor 7 (1:6), Jurkovič 10 (1:2), McDonald t3:4), Nosov (0:2).
(n-i v 0Vama Laško: Jurak 1 (1:2), DonCiC 7 V1)- Lisica 10 (2:2), Goljovič 25 (11:12), ovomik 21 (5:9), BeChovič 16, Dragšič 7
l3'AKunc6(2:2).
Prosti meti: Union Olimpija 18:30, Pivo-np3 Laško 25:32. Met za tri točke: Union n 'triPija 6:17 (Hauptman 3, Jurkovič, Da-V Duscak), Pivovarna Laško 7:16 (Goljo-n. ,2’ Tovornik 2, Bečirovič 2, DonCiC). Pet *nih: Jurkovič (41.).
sln ežk° bi dejali, da so Ljubljančani za-sko 6110 zrna8ah> saj so bili LašCani boljši pUi vso tekmo, a takšen je pač šport. veo'1V°Varna Laško je bila na pragu naj-tieinTf usPeha v zgodovini kluba že v red-$ belu, ki so ga odigrali zares vrhunsko. t0(o tthnut pred koncem so imeli še 12 tjjR|. naskoka (51:63), Ljubljančani so jih pre 'Pri izidu 69:69, toda do popolnega Cen?- n* prišlo. Pet sekund pred kon-Je Dragšič zadel oba prosta meta, pove-
del svojo ekipo v vodstvo s 77:75, in ko je že kazalo na veliko presenečenje, je dobesedno v zadnjem trenutku Tušek spravil žogo skozi obroč in izsilil podaljšek.
Tudi po prvih dodatnih petih minutah so imeli Laščani priložnost za zmago, toda dve sekundi pred koncem je pri izidu 85:83 trojko zgrešil GoljoviC, drugi podaljšek pa je s skoraj neverjetnim metom izsilil Tovornik. V zadnjem delu je Laškemu zmanjkalo moči, že prej se je poškodoval Bečirovič (gleženj), tako da so igralci Uniona Olimpije vendarle osvojili načrtovano lovoriko.
Maribor zmagal v Ajdovščini
Izidi 25. kroga v 1. slovenski nogometni ligi: Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2 (1:2), Korotan - Protonavto Publikum 1:0 (0:0), Potrošnik - SCT Olimpija 1:5 (0:2), SET Vevče - Mura 2:4 (1:1), Primorje - Maribor Teatanic 0:1 (0:1)
Vrstni red: Mura 50, Maribor 47, Primorje 42, SCT Olimpija 42, HIT Gorica 40, Protonavto Publikum 36, Rudar Velenje 29, Korotan 28, Potrošnik 22, SET Vevče 13
Mariborčankam prva tekma
MARIBOR- Odbojkarice hifond Branika so v prvi finalni tekmi končnice 1. A DOL premagale TPV Novo mesto S 3:1 (15:11, 7:15, 15:12, 15:7) in povedle z 1:0 v zmagah. Ekipi igrata na dve dobljeni tekmi, druga tekma bo v soboto v Novem mestu.
JADRANJE / MEDNARODNA REGATA FINESSA CUP
Benčič in Bogotčeva odlična
Čupin trener 6. v ostri konkurenci, Sirenina jadralka 1. med ženskami
Nadaljevanje ni bilo tako uspešno kot začetek, vsekakor pa so naši jadralci lahko zadovoljni s svojim nastopom na mednarodni regati Finessa Cup v razredu europa. Na tekmovanju v organizaciji tržiškega kluba SVOC so opravili skupno šest plo-vov. O prvem petkovem, v katerem sta se na stopničke zmagovalnega odra poleg zmagovalke Arianne Bogateč presenetljivo povzpela še Cupina člana Maurizio BenCiC in Johana Križnic, smo že poročali, po preostalih petih plovih (še eden v petek, tri v soboto in eden v nedeljo) pa je končna zmaga - že tretje leto zapored - pripadla Dancu Sorenu Johnsenu, BenCiC je pristal na odličnem 6. mestu, Arianna Bogateč je bila osma, a prva med ženskami, ostali jadralci naših dveh društev pa so dosegli sledeče uvrstitve: 27. Miran Guštin, 60. Andrej Močilnik, 77.
Johana Križnic (25. med dekleti), 119. Barbara Picu-lin. Skupno je nastopilo kar 133 jadralcev in jadralk iz dvanajstih evropskih držav.
Se posebej moCna je bila konkurenca med moškimi, saj se je v našem zalivu zbrala v bistvu vsa evropska elita, zato pa je BenCicevo šesto mesto še toliko bolj vredno pohvale, jadralec in trener JK Cupa pa se je še posebej izkazal
v	razmerah šibkejšega vetra, kar mu je med drugim - poleg drugega mesta v pr-'
vi	regati - navrglo še prvo mesto v tretji preizkušnji. BogatCeva med ženskami je ugnala nekaj solidnih evropskih tekmic (Sve-
dinjo Jonsonovo, Nemko Engelovo in 6. na SP, Irko Colemanovo), drugouvrščena med tekmovalkami zveze FIV Barbarossa pa je za Shenino jadralko zaostala že za 18 mest. KrižniCeva je po podvigu v prvi regati naletela na zanjo težje regatne razmere, saj se je jakost vetra stopnjevala in v zadnji regati dosegla hitrost med 7. in 10. metrom na sekundo.
Vrstni red: 1. Soren Johnsen (Dan) 22 toCk (6, 3, 6, 6, 8, 1); 6. Maurizio BenCiC (Ita, Cupa) 59 točk (2, 14, 1, 23, 19, 34); 8. Arianna Bogateč (Ita, Sirena) 73 toCk (1, 48, 21, 24, 15, 12), 27. Miran Guštin (Ita, Sirena) 153 toCk (16, 64,16, 33, 80, 24); 60. Andrej Močilnik (Ita, Sirena) 265 toCk (disk, 52, 76, 70, 20, 47); 77. Johana Križnic (Ita, Cupa) 336 točk (3, 71, 86, 98, 95, 81); 119,. Barbara Piculin (Ita, Cupa) 549 toCk (disk, 110, 56, 127, 122,134).
Obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT organizira v nedeljo, 19. aprila izlet za osnovnošolce na Sv. Lenart. Zbirališče bo v Trnovci pri gostilni Suban ob 9.30.
ŠPORTNI KR02EK KRAS sklicuje v Četrtek, 23. t.m. 23. redni občni zbor, ki bo v Sportno-kul-tumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in v 20.30 v drugem sklicanju.
JK CUPA vabi v soboto, 18. trn. ob 14.30 vse otroke od 6 do 10 let na »ex-temore« na svojem sedežu v Sesljanu. Nagrada je jadralni teCaj. Informacije na tel. 820502 ali 299858. Prinesti s seboj barvice.
SK DEVIN priredi v nedeljo, 19. aprila tradicionalni pohod Memorial Mirko Škabar iz Praprota do Repna. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10. ure. Za vrnitev bo poskrbljeno.
SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7.1998. Prijavnice dobite: TRST - knjigama Terčon v Nabrežini, Boris sports club v BrišCikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Martina v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; GORICA - knjižnica Damir Faigel, Katoliška knjigarna, športna trgovina K2; ČEDAD -sedež Novega Matajurja. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998,
FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 premiera komedije Jaroslava HaSeka »Dobri vojak Svejk«. Režija Stanislav Moša.
Ponovitve: v soboto, 18. t. m., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 19. t. m., ob 16. uri (red C), v sredo, 22. t. m. (red D), v Četrtek, 23. t. m. (red E) in v petek, 24. t. m. (red F), ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 14. t. m., ob 20.30 (red premiera): gostuje Teatro Sistina - Garinei & Giovannini »Un paio d’ali«. Režija Pietro Garinei. Nastopata Maurizio Micheli in Sabrina Ferilli. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča, možna je tudi rezervacija vstopnic za predstavo I. Bergmana »Scene da un matrimonio«, ki bo na sporedu od 5. do 10. maja.
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 (red A) premierska predstava: G. Puccini »Tosca«. Dirigent Tiziano Severini.
Ponovitve bodo: v Četrtek, 23. t. m., ob 20.30 (reda F/B), v petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri (red G), v torek, 28. t. m., ob 20.30 (reda B/C), v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 (reda C/E), v soboto, 2. maja, ob 17. uri (red S), v nedeljo, 3. maja, ob 16. uri (red D) in v torek, 5. maja, ob 20.30 (reda E/F). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi: (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 - 470918).
Dvorana Tripcovich
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri baletna predstava »Cigani«. Izvaja baletni ansambel Gledališča Verdi.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 premiera Molierove-ga dela »II borghese gentiluomo«. Režija Filippo Crivelli. Nastopata Ernesto Calindri in Liliana Feldmann.
Gledališče Miela
Gledališka prepletanja: V petek, 17. t. m., ob 21. uri »Lldealista magico«.
Kino Alcione
I.	Pregled novega slovenskega filma: v torek, 21. t. m., ob 20. uri otvoritev s koncertom filmske glasbe. Sledil bo pozdrav predstavnika Konzulata Republike Slovenije in predstavitev prireditve; ob 22. uri film »Ekspres, ekspres«. Prireditev prireja Progetti d’allegria v sodelovanju s Ciuhom Anthares in pod pokroviteljstvom Konzulata Republike Slovenije v Trstu.
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema: v Četrtek, 16. t. m., ob 20.45 »Ch-ristmas oratorio«.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
II.	, 12., 13., in 14. maja, ob 20.45: gostovanje gledališke skupine Teatro slabile delFUmbria z delom Luigija Pirandella »La ragione degli altri.« Režija Massimo Castri. Nastopa Annamaria Guar-nieri.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
Jutri, 15. t. m., ob 20.30, Compagnia del Centro
Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: Enrico VI«. Režija Antonio Syxty.
Ponovitve: 16., 17., 18 in 19. t. m.
LATISANA
Gledališče Odeon
Do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: V četrtek, 23. t. m., ob 20.30: Ge-melli Ruggieri »La stirpe dei Ruggieri«.*
______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 14. t.m., ob 20. uri ameriški akcijski film »Ognjeno obzorje« z Stevenom Seagalom.
V	soboto, 18. t. m., ob 19.30 (za gledališki abonma): gostuje SLG Celje s predstavo B. Shavva »Pig-malion«.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 12. t. m., ob 18. uri film »Vesoljski bojevniki«. Ponovitev jutri, 13. t. m., ob 18.00 in 20.30.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma (za abonma Petek A II. in izven): Milan Jesih »Kobila«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 14. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani veCer plesa in akrobatike na kotalkah s skupino Steve Love’s New York Express roller dance company.
Jutri, 15. t. m., ob 19. uri v Linhartovi dvorani »Po sledeh Marca Pola«. Svoje vtise iz potovanja po osrednji Aziji bodo podali L Brajnik. M-Ogris, J. Ceglar in A. UjCiC.
V	Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v Štihovi dvorani: B. Slade »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal, nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Mestno gledališče ljubljansko Danes, 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto): W. Shakespeare: »Hamlet«. Gostovanje Češkega gle-dališCCa Divadlo Komedie iz Prage.
Jutri, 15. t. m., ob 19.30 (izven in konto): A. P-Cehov »Tri sestre«.
Mala scena MGL: v Četrtek, 16. t. m., ob 22. uri premiera: »Dvigni rožo«.
SNG - Drama
Danes, 14. t. m., ob 19.30 (abonma Dijaški 2 -večerni): P.Calderon de la Barca »Življenje je sen«.
Mala drama: danes, 14. t. m., ob 20. uri (izven -konto): Y. Reza »Art«.
Mladinsko gledališče
Jutri, 15. t. m. (razprodano), ob 20. uri: »Pika« v režiji Vita Tauferja.
Moje gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri: Miro Gavran »Mož moje žene«. Režija Marjan Bevk. Nastopata Ivo Ban in Iztok Valič.
Lutkovno gledališče
V	Četrtek, 16. t. m., ob 17. uri: Zlatko Kirili^ »Jajce«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Danes, 14. t. m., ob 18. in 20. uri (izven - konto): W. Shakespeare »Sen kresne noči«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kali-chstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert.
Gledališče Miela
V	Četrtek, 16. t. m., ob 21.30 koncert: Andy Sum-mers - Tony Levin - Gregg Bissonette.
»Svobodna glasba«: v soboto, 23. maja, ob 21. uri koncert romunske glasbe z Mariuccio Colegni.
Športna palača
V	soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Parson’s Project - prvič v Italiji.
Štadion Grezar
V	sredo, 6. maja, ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden - Hellovveen & Dirty Deeds.
V	nedeljo, 31. maja, ob 21. uri bodo nastopili Sim-ple Minds.
DEVIN
Mednarodna šola Musiči Artis
Jutri, 15. t. m., ob 20.30 bo v Ul. Aquileia 74 kon-
cert posvečen španski glasbi. Igrala bosta kitarist Marko Feri in pianistka Pilar Valerio Abril. Vstop prost. (Informacije na tel. 43964).
SOVODNJE
Kulturni dom
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo MePZ Žaga, MoPZ RdeCa zvezda - Salež, MePZ Slavec -Solkan, MoPZ Kazimir Nanut - Kanal, MePZ Peter Jereb - Cerkno, MePZ Zdravko Munih - Most na SoCi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Od 21. aprila do 5. junija bo na sporedu Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima«.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
V	četrtek, 16. t. m., ob 20.45 gostuje gledališče Verdi iz Trsta z opero Richarda VVagnerja »Das Rheingold«.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	petek, 17. t. m., ob 22.30 (dvorana rock), nastop pevke Elise.
V	soboto, 18. t. m., ob 24. uri (dvorana reggae) koncert Adriana Shervvooda.
V	nedeljo, 19. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Ozrle Tentacles.
V	Četrtek, 23. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) Elio e le storie teše.
_____________SLOVENIJA_______________
PORTOROŽ
Kulturni dom
V	soboto, 18. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborovska revija Primorska poje: nastopajo Pevska skupina MandraC - Telmont, Pevska skupina Kantadori - Gradin, ZPZ Rože Majave - Rezija, Pevska skupina Šavrinske pupe in ragaconi - Šmarje, ZPS Stu ledi - Trst, Pevska skupina Hrušiški fanti - Hrušica, Bistriške škuorke.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo kitarist Tomaž RajteriC. Na programu dela Vil-la-Labosa, Albeniza in krstna izvedba skladbe Milka Lazarja - Izhodi.
NOVA GORICA
Župnijska cerkev Kristusa Odrešenika
Danes, 14. t. m., ob 20. uri koncert izven abonmaja: nastopata Verena Steffen (flavta) in Olivier Eisenmann (orgle).
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20. uri gostuje Slovensko nedališCe iz Ljubljane s predstavo S. Prokofjeva »Romeo in Julija«.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
V	pripravah je premiera: I. Stravinski »OedipuS Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«, v četrtek, 16. t. m., ob 20. uri. Dirigent LorisVoltolini.
Cankarjev dom
V	Četrtek, 16. t. m. in v petek, 17. t.m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Na programu Beethoven in SostakoivC.
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani gledališki koncert - NekoC, bili smo v maju. v spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasbe ter dirigent Mojmir Sepe.
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (rock, country, na' menko, tex-mex).
________________HRVAŠKA__________________
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Bivše konjušnice Miramarskega gradu: do 10. maja je na ogled fotografska razstava »Un paese unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45.
Na ogled je tudi razstava: Paul Str and »Un paese«.
Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Um-berta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904).
Rižarna: do 15. maja je na ogled fotografska razstava Cristine Nunez posvečena preživelim v nacističnih taboriščih. Urnik ogleda: ob delavnikih 9-18, ob praznikih 9-13, zaprto ob ponedeljkih.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. PalaCa Costanzi: do 3. maja je na ogled razstava »Gli oggetti del Desiderio - La natura morta oggi«.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do
26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Cartesius (UL Marconi 16): do 30. t. m. je na ogled skupinska razstava »Alternativa moderne umetnosti«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. t. m. je na ogled razstava Antonia Gribesa.
V soboto, 18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. t. m. je na
ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 8): do 23. t.
m. je odprta razstava slik malega formata - Pomlad 1998. Na ogled so izdelki 150 umetnikov. Urnik: 10-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Studio Tommaseo: do 10. maja razstavlja Brigit-te Brand. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
Gledališče Miela: v petek, 17. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave Roberta Zuffantija v priredbi Photo Imago.
Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): do 21. t.
m. razstavlja Marcu Miot »Moji prijatelji Troll«.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
NABREŽINA
Župnijska dvorana: v soboto, 18. in v nedeljo, 19. t. m. bo v popoldanskih in večernih urah na ogled tradicionalna velikonočna razstava - 300 risanih pirhov in vrsta slik zelenih planjav.
GORICA
Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: v petek, 17. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Davida Pintarja. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih, na otvoritvi bo nastopila skupina Akord iz Podgore.
Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu.
Avditorij (Ul. Roma): na ogled je razstava »Picasso, Dali, Miro«. Urnik: 10-13, 16-19, ob praznikih 10-13.
RONKE
Razstavišče letališča: v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Erne Ferjanič Fric.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (UL Beato Odori-co da Pordenone 3): v soboto, 18. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Maria Della Ricca.
TOLMEC (Videni
PalaCa Frisacco: na ogled je razstava hrvaških naivcev. Urnik: 10.30-12.30, 17-19, zaprto ob torkih.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzoni-
co: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
Galerija Contini (S. Marco 2765): v soboto, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnika Ir-vinga Petlina.
PalaCa Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«.
______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij: do petka, 17. t. m., so na ogled dela kubanske slikarke Ane Marie Erre.
V soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled so tapiserije Silve Horvat.
Kosovelova knjižnica - pionirski oddelek: na ogled je razstava ilustracij Marjance Jemec-BožiC.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja L j11 Bizjak »Maske«.
KROMBERK
uiad Kromberk: do 19. t. m. je na ogled uni^ nostnozgodovinska razstava z naslovom ralna znamenja« - lesena plastika na GoriS^ ^ med pozno gotiko in renesanso. Razstavo^ lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17-in ob nedeljah in praznikihod 13. do V-(zaprta ob sobotah).
AJDOVŠČINA	e
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): odpr^ razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava je Posvečena štirim urbanističnim delavnicam, v viru katerih so skupine študentov arhitek obdelovale različne dele mesta.
LJUBLJANA	N)ir
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka derne galerije; do 2. junija je na ogled razs Živka L Marušiča.	raZ-
Mala galerija Moderne galerije: do 19. t. m-stavlja Ingeborg Luscher.
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja j Prinčič.	oui'
Galerija CD: do 10. maja je na ogled razstava
gija Spazzapana.
ni. ie
Mala galerija v Cankarjevem domu: do IT *•
na ogled razstava fotografij Boruta Krajnca. ^ Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odpri ,
. Muz6))
prt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in ob četrtkih do 20. ure.	-e pa
Cankarjev dom - 1. preddverje: do 16. t- ri1- J ogled razstava Borisa Pečarja - Slovenski Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o
18. ure.
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: kitaristka Maja Pahor in kvartet «Miš-Maš»
TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.45
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00
17.25
18.15
19.25
19.30
20,00
20.40
20.50
22.35
22.40
23.40 0.10
Euronetvs
Dnevnik
Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: II fantasma del pirata Barbanera (kom., ZDA ’67, r. R. Stevenson, i. Peter Ustinov)
Dnevnik
Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -I Simpatična skupina prijateljev (i. Angela Lan-sbury)
Dnevnik, 13.55 Gospo-j darstvo
Aktualna oddaji: Na vrtu odd. Verdemattina, 14.40 Gara Giovanna (vodi Gio-vanna Milella)
Variete: Solletico, vmes risanke Aladdin in nan. Zorro
Mladinski dnevnik Nogomet: Spartak Moskva - Inter (pokal UEFA, povratna tekma)
Dnevnik
Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Kviz: Colorado (2. del) Film: Amici p er sempre (dram., ZDA ’95, i. Brad Renfro, J. Mazzello) Dnevnik
Aktualna oddaja: Passag-gio a Nord-Ovest Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme
| RAI 2	gg RETE 4	^)> ITALIA 1
	Variete za najmlajše,		Nad.: Piccolo amore, 6.50		Otroški variete, vmes
	vmes risanke, 8.50 nan.		Aroma de cafč		Ciao Ciao mattina in ri-
	Lassie		Pregled tiska		sanke
	Aktualno: Jaz pišem, ti		Nad.: Vendetta d’ amore,		Nap.: Supercar
	pišeš (vodi D, Marami)		9.20 Peste e corna, 9.30		Film: Bandit - Srebrni
	Nad.: Quando si ama,		Sei forte, papš, 10.30		angel (pust., ZDA ’94, i.
	10.00 Santa Barbara		Febbre d’ amore		Briab Bloom)
	Racconti di vita		Dnevnik		Spori studio, 12.25 Odpr-
	Tg2 - Medicina 33		Aktualno: Forum		ti studio, 12.50 Fatti e
	Dnevnik, vreme		Kviz: Kolo sreče, vmes		misfatti
	Variete: I fatti vostri (vo-		(13.30) dnevnik		Nan.: Willy, princ z Bel
	di Massimo Giletti)		Nad.: Sentieri - Steze		Aira
	Dnevnik, 13.30 Zdravje,		Film: 11 bigamo (kom.,		Risanke
	Navade in družba		ZDA ’56)		Risanke: Simpsonovi
	Ci vediamo in TV		Kviz: OK, il prezzo e giu-		Varieteja: Colpo di ful-
	17.15 Dnevnik		sto (vodi I. Zanicchi)		mine, 15.00 Fuego! (vodi
	Aktualno; Kronika v živo		Dnevnik in vreme		Alessia Marcuzzi)
	Dnevnik		Variete: Game Boat		Nan.: A scuola con filoso-
	Vreme, dnevnik, šport		Film: Biblija (zgod,, It.		fia
	Rubrika o izletih in poto-		’66, r. J. Huston, i. M.		Variete za najmlajse,
	vanjih Sereno variabile		Parks, R. Harris, 2. del)		vmes risanke
	Nan.: Marshall		Film: Gara mamma, mi		Nan.: Sindab - Kiklop (i.
wwr	Rubrika o lotu		sposo (kom., ZDA ’91, i.		Zen Gesner, G. Buza)
	Dnevnik		J. Candy, M. O’ Hara)		Spori studio, 18.30 Odpr-
	Film: Trappola sulle		Pregled tiska		ti studio
	montagne rocciose (pu-		Film: Altrove (’95)		Nan.: V osmih pod isto
	st, ZDA ’95 (i. S. Seagal)				str (i. R. Val Johnson),
	NoCni dnevnik				19.30 La tata
SR	Film:	La promessa	|3) CANALE5			Glasba: Sarabanda
	(dram., Nem. ’94, r. M.				Variete: 11 Quizzone (vo-
	von Trotta, i. S. Uge)				dita Amadeus in Laura
	Neon Kino, vreme, šport				Freddi)
	Jaz pišem, ti pišeš		Na prvi strani, vreme		Variete: Ciro il figlio di
			Jutranji dnevnik Tg5		Target
			Oddaja o dobrem		Odprti studio
m, RAI 3			počutju: Vi vere bene be-nessere		
		ETO	Variete: Maurizio Costan-	& TELE 4	
			zo Show		
	Jutranji dnevnik, vreme	UM	Aktualna odd.: Signore		
	Fermata d’ autobus		mie	■j	
	Film; L’ inafferrabile si-		Dnevnik TG 5	m	16.45, 19.30, 23.00, 1.30
	gnor Jordan (fant. ’41)	jtE	Sgarbi quotidiani	KR	Dogodki in odmevi
	Glasba: Vprašaj, kdo so bili Beatles, 11.00	HctB	Nad.: Beautiful		Košarka
			Aktualno: Uomini e don-	m	Rokomet
	Vprašanja ob koncu ti-		ne - Moški in ženske		Zoom Gorica
	soCletja		Oddaja o zdravju: Vivere		Nogomet: Provercelli -
	Dnevnik, 12.15 Spori		bene salute		Triestina
	Aktualno: Telesogni, 11		Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-		Zoom Gorica
	grillo, 13.30 Media/Mente		rich Reinthaller)		Film: Laura
	Deželne vesti,dnevnik		Teme iz aktualne kro-		
	Znanstveni dnevnik,		nike: Verissimo na licu		
H	15.00 Metropoli Športno popoldne: Tenis		mesta (vodi Marco Lior-ni), 17.45 Verissimo (vo-	(•) MONTECARLO	
E	Dok.: Geo & Geo		di Cristina Parodij		
	Nad.: Un pošto al sole		Kviz: Tira & Molla (vodi		
	Dnevnik, deželne vesti		Paolo Bonolis)		19.30, 22.30, 1.40 Dnev-
	Aktualno: Regioneitalia		Dnevnik TG 5		nik, 13.00,19.50 Spori
	Report, 20.15 Blob		Variete: Striscia la noti-		Aktualno: Soldi soldi
'E	Aktualna odd.: Geo &		zia (vodita Gene Gnocchi		Film: Ho amato un fuori-
	Geo - A come amore		in.Tullio Solenghi)		legge (krim., ZDA '51, i.
	Dnevnik, deželne vesti		Film: Senti chi parla		John Garfield)
	Aktualna odd.: Mixer		(kom., ZDA ’89, i. J. Tra-		Variete: Tappeto volante
	Dnevnik, pregled tiska,		volta, K. Alley)		Variete: Zap zap
	vreme, filmske novosti		Aktualno: Maurizio Co-		Glasba: Forte Fortisima
	Fuori orario		stanzo intervjuva Prodija		Nogomet: Lazio - Atletico
	Film: Corsia preferenzia-	■j®	NoCni dnevnik		Madrid (pokal UEFA)
	le (kom., It. ’95, i. L. Va-	HR]	Striscia la notizia		Spori: Biscardijev proces
	sini, A. Sordi)		Nan.: Hill Street	m	Film
jf" Slovenija 1
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
(Til Tedenski izbor: Radovedni Taček - Koš, 9.45 dok. nan. Narava in človek Recept za zdravo življenje
Boš videl, kaj dela Dolenc
Nad.: Savannah (ZDA, 15. del)
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor. Dosje: Mobilizacija Slovencev v nemško vojsko, 15.05 Dosje
Prisluhnimo tišini Obvestila
Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Otroški program. Dok. nan.: Mejniki naravoslovja in tehnike (Nemčija), 17.45 Nad.: Kraljičin nos (VB, 1. del) Besede, 19.10 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Oglasi
Nad.; Gimnazija strtih src (Avstral., i. A. Dimitria-des, Abi Tucker, Scott Major, Salvatore Coco) Oglasi
Made in Slovenia Oglasi
Odmevi, kultura
22.35
22.50
0.10
1.00
Vreme, šport, oglasi Komedija: Le veilleur de nuit - Nočni varuh (S. Guitry, Francija, r. P,. De Broca, i. P. Noiret, Sabine Azema)
Besede (ponovitev) Napovedniki '
TV PRIMORKA
8.00
13.05 14.10 16.00
16.05 16.25
18.30 20.00 20.20
20.30 21.00 21.45 22.15
13.00 Videostrani Hitove muze: D. Lasič Film: Hrabri viking Erik Danes na Primorskem Poškodbe pri tenisu Športni ponedeljek Program za otroke Dnevnik TV Primorka Policija svetuje Pr. zveze za Primorsko Klepet ob glasbi z J. Svete Nad.: Sosedje (13.ep.) Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo
{f* Slovenija 2
9.50
10.05
11.05
12.00
15.05 16.00 16.30
18.00
18.05
18.55
19.00 19.30
19.55
20.00
20.50
20.55
22.25
22.30
23.00
23.05 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor. Nad.: Propad (Brazilija, 4. del) Studio City, 13.00 Sobotna noč
Euronevvs TV prodaja
Film: Samson in Dalila (1996, r. Nicolas Roeg, i. Dennis Hopper, Diana Rigg, Elizabeth Hurley) Oglasi
Nad.:	Modni atelje
(Nem., r. Peter Weck, i. Udo Samel, Simone Tho-malla, Patrick Elias, 6.) Oglasi
TV igrica: Kolo sreče
Videoring
Oglasi
Osamljeni planet: Hima-
laya
Oglasi
Film: Mekong (Švica 1995, r. Bruno Moll, i. Andrea Zogg, Sinta Tam-sjadi, Enzo Scanzi)
Oglasi Svet poroča Napovedniki
® Koper
	Euronevvs
	Nan.: Police Nevvs
	Kulturna oddaja: Čudni dnevi
	Smer Sever-Vzhod
	TV šola
	Program v slov. jeziku: Iz prve roke (pogovor)
	Primorska kronika
K	Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
	Dokumentarna oddaja
	Globus
	Pogovorimo se o...
	Vsedanes
	Film: Belize (ZDA 1987, r. M. Kennedy, i. John Savage, Kara Glover) Vsedanes - Tv Dnevnik
r
A
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Necesse est navigare; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Uače naš (A. Kralj, prip. D. Malalan, 17. del); 9.40 Leta mojih potovanj; 10.10 Kon-Cert komorne glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: 1^1 PZ Fantje Izpod Grmade; 13.20 Glasba P° željah; 14.00 Deželna kronika; 14,10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrin-skih hribih, nato Orkestri; 15.10 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; '7.10 Mi in glasba: violinist M. Pogačnik, Pianistka D. Baker; 18.00 Igra: Spontanost (P Lindegger, prevod D. Hribar, r. M. Uršič); 18.40 Soft Musič; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2'30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba P° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
40.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
j5'30- 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-rodla; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Pri-°rska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska, vreme; 8,50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Mef);
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo
dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta lahna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika;
19.30	Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite;
22.30	Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22,00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13,30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi;
20,00	Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.50 Napoved sporeda, vreme; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCnmska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500LIT-80SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
20
Torek, 14. aprila 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
^. SREČ
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AMIi-
FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 19.50. Dolžina dneva 13.28.
Luna vzide ob 22.18 in zatone ob 7.55.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje C.
vib ljudeh se bodo še pojavljale vremensko pogojene težave.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.33 najnižje -49 cm, ob 11.43 najvišje 28 cm, ob 17.15 najnižje -26 cm, ob 23.22 najvišje 46. cm. Jutri: ob 6.03 najnižje -47 cm, ob 12.18 najvišje 24 cm, ob 17.41 najnižje -20 cm, ob 23.47 najvišje 41. cm.
OVIDEM
6,13	_ m ranoifiA
gorica 0
5/13 O °


^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
				 /iijr XX.
TEMPERATURE V GORAH		
	°C	°c
500 m			9	2000 m	-5
1000 m			....4	2500 m 	-8
1500 m			-1	2864 m	-11
		J
V sredo in Četrtek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, delno kot plohami, ki bodo pogostejše v zahodnih krajih. Pihal bo jugozahodnik, ob severnem Jadranu pa jugo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Pred 37 leti je poletel v vesolje Jurij Gagarin
I	Beg iz zapora se je
j končal s povzročitvijo smrtne nesreče
MOSKVA - V nedeljo je minilo 37 let, odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno so ta dan praznovali vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki.
Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov
CUP v Koroljovu pri Moskvi. 2e v soboto sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1 (na sliki AP) , ki je veC let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Ruske televizijske družbe so prikazovale filme, intervjuje in dokumentarne prispevke z astronavtiCno tematiko. V prispevkih je bilo tudi več prvikrat objavljenih podatkov.
Javna ruska televizija ORT je prikazala prispevek o tovarni nosilnih raket sojuz, ki so jo razvili iz znamenite rakete R 7 z nekoč tajno oznako 8K71. Znamenita »sedmica« (R 7) je utrla Človeštvu pot v vesolje. Do danes so izstrelili 1.616 sojuzov, kar je svetovni rekord, pri omenjenem tipu rakete pa so po navedbi ORT dosegli tudi najvecjo zanesljivost na svetu. Na podlagi R 7 razvijajo zdaj novo nosilno raketo srednje kategorije Rus (Rusija), ki bo lahko v orbito utirjala večji in težji tovor kot doslej,
kakih 50 takšnih raket pa bodo potrebovali pri oskrbi Mednarodne vesoljske postaje (ISS) s posadkami in tovorom.
S kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu je 12. aprila 1961 vzletela nosilna raketa R 7 imenovana tudi vostok z vesoljsko ladjo Vostok 1, v kateri je bil prvi vesoljec, takrat 27-letni Jurij AleksejeviC Gagarin. Polet je trajal 108 minut in je potekal samodejno. V primem, da bi moral prvi kozmonavt vključiti roCno upravljanje ladje, bi moral najprej rešiti poseben logični kljuC, za katerega je imel s seboj v zapečateni kuverti zapisane tri številke.
Pri vrnitvi Gagarina na Zemljo ni potekalo vse po naCrtu in vesoljec je med vračanjem ladje v ozračje verjetno preživljal težke trenutke. Odsek z zaviralnim motorjem se namreč ni takoj ločil' od pristajalne kabine. Toda vse se je končalo srečno. Po nepolni obkrožitvi Zemlje se je Gagarin ob vrnitvi nekaj km nad Zemljo katapultiral iz ladje in kot padalec pristal pri vasi Smelovka blizu mesteca Engels ob Volgi v evropskem delu Rusije, blizu krajev, kjer se je samo šest let prej z letalom saratovskega aerokluba prvič odlepil od tal. (STA)
.FORT LAUDERDALE - Policisti s Floride so v nedeljo ujeli ubežnika iz j zapora Jaya Sieglerja in njegovega pomagača Christopherja Michelsona, ko sta se med begom z avtom zaletela v drugo vozilo, v katerem je umrl 55-1 letnia voznik. Spektakularen pobeg iz zapora sredi belega dne je organizira-: la mati zapornika Sandra Siegler, ki je pri njem tudi sodelovala.
Skozi vhodna vrata zapora Ever-glades na Floridi je najprej zapeljal | tovornjak, iz katerega je izskočil John Beaston in zaCel streljati na paznike. Za tovornjakom se je z ukradenim avtomobilom zapeljala še Sandra Siegler, v bližini pa je ob pripravljenem avtomobilu Čakal Michelson. Jay Siegler je izkoristil zmedo in skupaj z Michelsonom skoCil v avtomobil. Na nekem parkirišču jih je čakala
1 ............................. .....
28-letna Kelly Mitchell z novim avtomobilom.
Policija je med menjavo uspela prijeti Sandro, Beastona in Mitchel-lovo. Jay Siegler in Mitchelson pa sta uspela pobegniti.
Policijska patrulja ju je odkrila 20 kilometrov daleč od Fort Lauderdala. Ko sta odkrila zasledovalce, sta pritisnila na plin in začela vrtoglavi beg, ki pa se je hitro končal. Na prometni ulici sta se zaletela v avtomobil in bega je bilo konec. V trku je umrl voznik drugega avtomobila.
Mitchelson in Siegler sta bila leta 1990 obsojena zaradi oboroženega ropa nekega avstrijskega turista. Siegler je zaradi »bogatejše« kriminalne preteklosti dobil 20 let, Mitchelson pa le 8 let in je bil pretekli mesec izpuščen. (STA)
V Varšavi hora legalis za mladoletnike
VARŠAVA - Poljska prestolnica bo letošnje poletje manj prijazna do mladoletnikov. Od 1. maja do 30. septembra bo namreč v Varšavi od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj veljala za vse mlajše od 18 let hora legalis. Mladoletniki bodo v tem času lahko v javnih prostorih in na javnih krajih le v spremstvu odraslih. Za ukrep so se varšavske oblasti odločile, ker želijo zmanjšati mladoletniško prestopništvo. (STA/AP)
Veter nihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
NEW YORK - Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti-Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah.
Na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride 1® eden z oznako F-5. Njegove posledice so p° dobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 2 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZiDvv so povečini lesene, zaradi Cesar so še posep I občutljive na divjanje tornadov. Na mesti > kjer so nekoC stale hiše, so ostali le temelj1’
drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so
ostali le kupi pločevine. Kljub grozljiv11^1 prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so o loCeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer s zdaj le ruševine. (STA)