TRGOVSKI UST
Časopis se« trgovino, industrijo in obrt.
_	. . T „1 mn nin ■ 7a. Vo leta 90 Din. za iA leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani’ v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 8. septembra 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 102.
Obrtništvo in odkup skupnega davka.
Dolžnosti, ki se nalagajo davkoplačevalcem ne le v materialnem, ampak tudi v formalnem oziru so vsekakor jako obsežne in večkrat tudi komplicirane. Pogosto se sliši pritožbe davkoplačevalcev, zakaj naj vlagajo razne prijave, ko končno prijava le redko obvelja. Zato so se stremljenja davkoplačevalcev, da se njihove dolžnosti v pogledu prijav poenostavijo tako v interesu davkoplačevalcev, kakor tudi državne uprave, že zgodaj pojavila. Tem stremljenjem je izkušal ugoditi že prvotni zakon o davku na poslovni promet, ki odreja, da se more za gotove stvari in storitve pobirati tudi pavšalno po davčni osnovi, ki se določi sporazumno ali s cenitvijo. Z novo uredbo o skupnem davku so se ta določila obnovila in bistveno dopolnila. Po teh določilih sme davčna uprava pri davkoplačevalcih, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, to je pri davkoplačevalcih, ki nimajo celoletno preko 500.000 Din prometa določiti davčno osnovo sporazumno z davčnim zavezancem. Sporazum velja največ za dobo treh let, to je, izključeno ni, da se sklene tudi za krajšo dobo. Sklene ga lahko zadruga, v tem primeru je kolektiven, ali pa sklene posameznik individualen
sporazum.
Za uvedbo odkupnega sistema pri obrtništvu je ministrstvo naročilo davčnim upravam, naj prično s pripravami za ta odkup. Davčne uprave so se v ta namen obrnile na posamezne zadruge, da ji v pogledu odkupa stavijo konkretne predloge.
Za dosego enotnega nastopa v tem vprašanju se je vršilo pred kratkim posvetovanje mariborskih zadrug, katerega so se poleg splošne zveze obrtnih zadrug udeležile vse obrtniške zadruge iz Maribora in okolice. Na posvetovanju 3e zbornični konzulent g. F ran ^agar obrazložil predmetna zakonska določila in njihov namen ter pomen. O njegovih izvajanjih se je vršila živahna debata, v katero so posegli v daljših izvajanjih gg. Kraper, Vahtar in Bureš ter govorili o visoki davčni obremenitvi našega obrtništva. Po sklenjeni debati se je ugotovilo, da mariborsko obrtništvo načelno pozdravlja sistem odkupa, smatra pa, da je izvedba sporazuma za maksimalno dobo treh let pri sedanjih nestalnih razmerah, "ki kažejo še vedno na slabše, jako težavna, pa tudi riskantna. Poleg tega smatrajo zadruge, da brez odobritve občnega zbora niso upravičene sklepati za svoje člane tako daleko-sežnih pogodb. Zadruge radi tega odklanjajo sklepanje kolektivnih pogodb, pač pa priporočajo svojim članom, naj sklenejo z davčnimi upravami individualne sporazume, ako jim davčne uprave nudijo v tem pogledu sprejemljive pogoje. Nadalje je obrtništvo edino v zahtevi, da se predpisi o sporazumu v toliko dopolnijo, da bi za maksimalno dobo treh let sklenjene sporazume moglo po preteku enega leta odpovedati, a.ko bi se razmere toliko izpremenile, da bi sporazum ne vstrezal dejanskim Prilikam.
V tem zmislu bo mariborsko obrtništvo tudi sporočio finančni upravi svoje
stališče.
Mariborsko obrtništvo je zavzelo glede odkgpnega sistema s tem, da ga. načelno pozdravlja, povsem pravilno stališče. Za krajšo dobo ali za dobo treh let Sklenjen sporazum, zadnji s pravico od-Povedi po preteku enega leta, pomen ja v najsi administraciji, pa tudi v poenostavljenju formalnih dolžnosti davkoplačevalcev odločen korak naprej. Zal, da se mnogi koristi, ker niso o njih
zadosti poučeni, do cela ne zavedajo. Mnogo vzroka, da davčne uprave z malimi izjemami niso mogle v tem pogledu zaslišati posameznih obrtnikov, tiči v tem, da je bil davčnim upravam za izvršitev tega posla stavljen razmeroma kratek rok. Kjer pa so davčne uprave takoj pričele z zasliševanjem posameznikov, kakor na primer v Ljubljani, se je pokazalo, da obrtništvo sporazuma ne odklanja, ampak da prevzame za ceno miru od strani davčne uprave tudi en del rizika. Samo v Ljubljani se jo izreklo že okoli 500 obrtnikov za sporazum in stavilo povodom zaslišanja za dosego take pogodbe konkretne predloge.
Pravilna izvedba odkupnega sistema pomenja za obrtništvo brez dvoma ugodnost, katere naj bi se obrtništvo poslužilo, kolikor se mu nudijo za to sprejemljivi pogoji.
Konec žitne trgovine?
Vsa znamenja so že takoj v prvih po-četkih kazala, da je žitni režim v obliki, v kakoršni se je uveljavil začetkom meseca julija t. 1. v praksi jako težko izvedljiv in ne dosega do cela svojega namena. Zato noveliranje zakona, katero se je že pričakovalo, gospodarskih krogov nikakor ni presenetilo, dasi so upali, da se bodo omejitve omilile, nikakor pa ne razširile v takem obsegu, kakor nam to poroča uradna korespondenca.
Po napovedanem zakonu so dolžni trgovski mlini kupovati in mleti izključno le pšenico, katero nabavijo pri privilegirani izvozni družbi, ne smejo pa mleti za merico. Kdor melje za merico, to je za domače potrebe kmetovalcev iz njihovega lastnega žita, sploh ne sme prodajati moke. Poleg tega so se osnovne cene za pšenico določile na izmero, ki bo brez dvoma dvignila ceno za pšenično moko.
Novi predpisi predvidevajo tudi popis zalog pšenice preko 200 kg z obvezo doplačila diference med nakupno ceno in ceno, ki je določena za mesec september.
Zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu.
N j. Vel. kralj je dne 4. septembra na predlog ministra za trgovino in industrijo in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o prodaji pšenice v tuzemstvu.
§ 1. Vsi trgovski mlini so dolžni kupovati pšenico za mline pri Privilegirani akcijski družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Trgovski mlini so mlini, ki pšenico kupujejo, moko pa prodajajo. Tem ni dovoljeno mletje proti desetini v naturi.
§ 2. Mlini, ki meljejo proti desetini, smejo mleti samo posamezno (kmečko moko) za kmečke potrebe, vendar pa ne smejo prodajati. Instalacije, ki izdelujejo tipizirano moko, je treba zapečatiti ali pa iz mlina odstraniti.
§ 3. Prodajne cene pšenice v tuzemstvu določa minister za trgovino in industrijo v sporazumu s Privilegirano akcijsko družbo za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
Naslednje cene za pšenično vrsto Tisa
I.	bodo podlaga: 240 za prevzem v septembru, 250 za prevzem v oktobru, 260
za prevzem v novembru, 270 za prevzem v decembru.
Po potrebi sme minister za trgovino in industrijo te osnovne cene izpreme niti. Cene za druge kraje kakor tudi cene za druge vrste pšenice bodo določene napram tej gornji osnovi s posebnim pravilnikom, ki ga bo predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s Privilegirano akcijsko družbo za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
§ 4. Vse zaloge pšenične moke v mlinih, pri pekih in v prodajalnah kruha, v komisijskih skladiščih, kakor tudi v drugih obratih in pri zasebnikih, kadar presegajo 200 kg, a pri mlinih tudi vse zaloge pšenice nad 200 kg je treha prijaviti glavnim oddelkom oziroma izpostavam finančne kontrole, kjer pa teh ni, občinskim oblastvom zaradi popisa. Prijavo mora predložiti osgba, pri kateri je blago, v treh dneh po razglasitvi tega zakona. Navedene oblasti morajo popisati zaloge v naslednjih treh dneh, rezultate popisa z imenom lastnikov zalog pa je treba dostaviti finančnemu ministrstvu, davčnemu oddelku najpozneje v treh dneh po popisu. Potrebne določbe o tem bo izdal finančni minister.
§ 5. Lastniki popisane pšenice in pše, nične moke morajo plačati razliko med kupno in prodajno ceno pšenice, ki je določena za september, v posebni žitni fond, ki bo ustanovljen pri finančnem ministrstvu zaradi pokritja eventualnih izgub Privilegirane akcijske družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije pri kupljeni pšenici. Razliko bodo določile v § 4. navedene oblasti na podlagi popisa. Lastniku oziroma komi-sijonarju pšenice ali moke bo dostavljen izpolnjen ček, da plača razliko v desetih dneh.
§ 6. Ako bi ti dohodki po tem zakonu pokazali presežek, se bodo uporabili po pravilniku, ki ga bo predpisal v to svr-ho minister za trgovino in industrijo.
§ 7. V tuzemstvu se sine prodajati samo moka, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Prodaja kmečke moke je prepovedana. Moka, ki pride v promet, mora imetii pečat, kakor ga predpiše Privilegirana delniška družba za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije.
§ 8. Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov tega zakona bodo opravljali uslužbenci finančne kontrole in posebni nadzorniki Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Podrobne določbe o tem nadzorstvu bo predpisal finančni minister v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo.
§ 9. Mlini, ki bodo kupili pšenico proti določbami § 1 tega zakona, mlini in osebe, ki bodo prodajali kmečko moko (§ 2 in 7), osebe, ki bodo prodajale in kupovale moko v vrečah brez predpisanih pečatov (§ 7), kakor tudi osebe, ki ne prijavijo svojih zalog (§ 4), bodo kaznovane z zaplembo moke ali pšenice, z zaporom do 30 dni in z denarno kaznijo, ki je lahko 3 do lOkrat večja od prodajne cene pšenice po tem zakonu. Trgovski mlini, ki meljejo proti desetini (§ 1), desetinski mlini, ki meljejo trgovsko moko (§ 2) kakor tudi osebe, ki nasprotujejo popisu (§ 4), ki ne plačajo v določenem roku predpisane razlike {§ 5), se kaznujejo poleg denarne kazni do
10.000	Din z zaporom do 30 dni. Kazni izreka upravna občina I. stopnje. Proti ,eem odlokom je dovoljen v treh dneh priziv na drugo stopnjo upravnih ob-lastev.
§ 10. Minister za trgovjjno, in industrijo se pooblašča, da po potrebi z uredbo uredi cene moke in tkruha.
§ 11. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Pravilnik o prodajnih cenah pšenice, ki ga je izdal trgovinski minister na podlagi zakona o prodaji pšenice v septembru, določa naslednje cene, po katerih bo Privilegirana izvozna družba prodajala pšenico domačim trgovskim mlinom:
Za pšenico v slepih: Tisa I.: za september 240 Din, za oktober 250 Din, za november 260 Din, za december 270 dinarjev; Tisa II. Žahalj, Titel: za september 236, za oktober 246, za november 256, za december 266 Din; Begej: za september 284, za oktober 244, za november 254, za december 264 Din; Banat: za september 230, za oktober 240, za november 250, za december 260 Din; Baška:	za	september 228, za oktober
238, za november 248, za december 258 dinarjev; Srbija — Dunav in Srem: za september 220, za oktober 230, za november 240, za december 250 Din.
Za pšenico v vagonih: Gornja Backa: za september 235, za oktober 245, za november 255, za december 265 Din; Som-bor ali Banat: za september 225, za oktober 235, za november 245, za december 255 Din; Glavne proge Srbije do Čii-prije: za september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din; Srem, Slavonija in Hrvatska: za september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din; Baranja: za september 225, za oktober 235, za november 245, za december 255 Din; Prekmurje, Medmurje: za -september 215, za oktober 225, za november 235, za december 245 Din. Vse te cene veljajo franko šlep ali franko vagon nakladalna postaja.
Pogoji za izvoz mesnatih svinj v Avstrijo.
S trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo je dovoljen izvoz
21.000	komadov naših mesnatih svinj v Avstrijo in to po carinski postavki 18 zlatih kron. Da bi se pa ta kontingent ne rekrutiral samo iz ene banovine, je bila izdana odločba, na podlagi katere je določeno kakšno število svinj odpade na posamezno banovino. Tako je določeno, da odpade na dunavsko banovino 5000 komadov in na dravsko 300, ostalo je pa porazdeljeno na druge banovine. Svinje iz du-navske banovine morajo -biti težke vsaj po 100 kg, one iz ostalih banovin pa vsaj po 70 kg. Ministrstvo poljedelstva je pozvalo vse banske uprave, da strogo pazijo na to, da število izvoženih mesnatih svinj ne prekorači števila, ki je določeno v tej odločbi, dalje so banske uprave opozorjene, da morajo paziti na to, da imajo izvožene svinje predpisano težo, da ne bi tako prešle svinje drugih vrst v ta kontingent. Banske uprave so dolžne naročiti podrejenim veterinarskim oblastem, da z vsako pošiljko svinj ugotove njih pasmo t. j. ali so (angleške ali nemške rase ali križane teh ras) ter ali se vštejejo v kontingent za izvoz po 18 zlatih kron. Carinske oblasti ne smejo prej upisati izvožene svinje v ta kontingent, dokler nimajo potnega lista veterinarskih oblasti, ki so same to ugotovile. Prav tako so veterinarske oblasti dolžne, da; v najkrajšem času obveste nadrejeno bansko upravo o številu izvoženih mesnatih svinj, banske uprave same pa morajo to takoj naznaniti ministrstvu poljedelstva.
Sistem preferencijalnih carin ali največijh
ugodnosti!
V zadnjem času se vedno bolj in bolj javljajo glasovi po preorijentaciji današnje trgovinske politike. V splošnem se smatra, da so veljajoči trgovsko-politični sistemi krivi v ne mali meri gospodarski krizi.
Med tem ko sloni večina sedanjih trgovinskih pogodb na klavzuli največjih ugodnosti, se pa nove pogodbe nočejo več sklepati na tej podlagi, ker se v obče smatra, da sistem preferencijalnih carin veliko bolj odgovarja zahtevam mednarodne zamenjave dobrin in interesom posameznih nacijonalnih gospodarstev.
Klavzula največjih ugodnosti je namreč imela prvotno namen služiti pobijanju previsoke carinske zaščite, danes je pa baš obratno orodje nekaterih držav, iki hočejo uvesti čim višje zaščitne carine.
Iz pobomika za svobodno trgovino je postala sredstvo za uvajanje visokih zaščitnih carin.
(Vrhu tega pa se je pojavil še drugi moment, ki je uplival na preorijentacijo trgovinske politike č nasprotni smeri od klavzule o največji ugodnosti.
Vladajoča gospodarska kriza je predvsem hud udarec agrarnim državam, katerih produkti nikakor ne morejo konkurirati cenam agrarnih produktov raznih izvenevropskiih in zlasti ameriških držav. Vse evropske industrijske države pa so iziprevidele, da slab gospodarski položaj evropskih agrarnih držav ima za posledico tudi majhen konzum industrijskih produktov, vsled česar se javljajo glasovi po odpomoči agrarnim državam tudi s te strani. Pomoč agrarnim državam naj bi se dala v tej obliki, da bi industrijske države omogočile z znižanjem uvoznih carin na agrarne produkte evropskih držav, konkurenco z izvenevrop-škimi in prekooceanskimi državami, oz. njih agrarnimi proizvodi.
Danes skoro ni več spora o tem, da bi bile le-te preferenčne carine v stanu omiliti evropsko agrarno krizo, s katero so prizadete zlasti jugovzhodne evropske države.
V praksi pa je nastalo vprašanje, ” kaki obliki naj se te ugodnosti dajo.
Ako pregledamo nove trgovinske pogodbe, tedaj vidimo, da nastopa preferenčni sistem v treh oblikah.
(Pri zadnjih pogajanjih med Jugoslavijo in Francijo je ta zastopala stališče, da se sicer dajo preferenčne ugodnosti za nekatere jugoslovanske agrarne produkte, toda v tej obliki: pri uvozu v Francijo je treba plačati polno uvozno carino, Francija pa nato povrne pri uvozu gotove množine nekih jugoslovanskih agrarnih proizvodov del te uvozne carine, ki naj se potem izplača jugoslovanskim poljedelcem. Ta sistem bi lahko imenovali subvencijski sistem, ki je naletel na ugoden sprejem pri jugoslovanskih poljedelcih.
Druga oblika sistema preferencijalnih carin bi bila ona, ki jo zastopa Italija in ki je realizirana v trgovinski pogodbi med Avstrijo in Madžarsko. V tej pogodbi je določeno, da ostanejo carinske postavke nespremenjene, da pa dobijo izvozniki na gotovo blago posebne kredite po zelo nizki obrestni meri. Znižanje obrestne mere gre na rovaš dohodkom carinarnic. V svrho dajanja teh kreditov pa ise ustanove posebne banke. To bi bil kreditni sistem preferencijalnih carin.
Tretja in najčistejša oblika tega sistema pa tvori podlago trgovinski pogodbi med Nemčijo in Romunijo. V tej pogodbi dovoljuje Nemčija nekaterim romunskim agrarnim proizvodom 50—60% popust od normalne carinske tarife.
Vse tri oblike vidimo, da nasprotujejo klavzuli največjih ugodnosti in to zlasti oblika, kjer ni več sledu o klavzuli največjih ugodnosti; med tem ko prvi dve obliki sicer formalno še obdrže ta sistem, je pa dejansko prav tako ovržen vsled tam navedenih določil.
Prav to dejstvo pa, da klavzula največjih ugodnosti formalno ostane, bo mogoče pripomoglo, da se bosta ti dve prvi obliki obdržali. Vedeti je namreč trba, da se uvedbi sistema preferencijalnih carin upirajo vse one države, ki
imajo sklenjene pogodbe na podlagi klavzule največjih ugodnosti. Uvedba preferencijalnih carin namreč pomeni za nje kršitev pogodbe, kajti jasno je, da one kljub klavzuli največjih ugodnosti ne uživajo več vseh onih ugodnosti, ki jih je njih sopogodnica dala državi, s katero je sklenila pogodbo na podlagi preferencijalnih carin. Razumljivo je zato, zakaj ni mogoče klavzule največjih-ugodnosti kar tako spraviti s sveta, kajti tu je prej treba direktnega dovoljenja gotovih držav, če nočemo imeti opravka s pogodbeno nezvestobo.
Druga činjenica, ki ovira uvedbo sistema preferencijalnih carin, je ta, da je ta sistem naperjen zoper prekooceanske države (Argentino in USA), ki imajo seveda interes na tem, da lahko še nadalje neovirano plasirajo svoje agrarne produkte v evropskih državah. S tem pa, da se hoče s tem sistemom ustvariti nekako fronto proti omenjenim ameriškim državam, nastane vprašanje, ali ni nevarnosti, da oboli radi tega gospodarski organizem teh držav, in s tem v zvezi vprašanje, ali je mogoče zdraviti gospodarski organizem, ki predstavlja svetovno celoto, s tem, da se zdravi samo njegov del? Zato je verjetno, da bo preferencialni carinski sistem le majhna poživljajoča injekcija brez trajnega zdravilnega učinka.
Nelojalna konkurenca.
Priobčil sem v časopisih inserat, da prodam nekaj blaga pod tovarniško ceno. Nekdo, najbrže trgovec, se je oglasil neimenovano ter mi na dopisnici pisal, da je to smešno in nelojalno ter da ne ve kako bom kril svoje stroške. S tega stališča ima dopisnik prav. Ce bi oglasil, da prodam vse blago pod tovarniško ceno in bi tega v resnici ne storil, bi bilo to seveda nelojalno. Razumem v tem kritičnem času razburjenje posameznika, seveda je tako razburjenje odvisno Od temperamenta. Ker bi se pa še kdo utegnil razburjati in ker se to ne tiče samo mene, temveč moramo take in slične inserate citati skoro vsak dan, naj mi bo dovoljeno pojasniti celo zadevo.
Predvsem moram ugotoviti, da imamo v zadnjem času v Ljubljani kar 3 uradno dovoljene razprodaje. Nekaj smo jih že odpravili, nekaj jih bo gotovo še sledilo. Dan na dan moramo od odjemalcev slišati koliko krošnjarjev pride vsak dan v dotični kraj, kar z avtomobilom vozijo v kak kraj ter ga potem po posameznih hišah razpečavajo. V kolodvorski ulici na znanem mestu, je kar cela zaloga več sob polnih manufakture ter se od tam vodi krošnjarje-nje po okolici. Vsi dosedanji ukrepi in vse pritožbe niso nič koristile, krošnja-renje postaja vsak dan usodepolnejše. Trgovcem zastaja blago in ker je sedaj še tendenca pocenitve blaga, mora pač vsak trgovec gledati, da se znebi zaloge čimprej, ker kar zastane, zgubi na vrednosti, če že ni moda storila že tudi svoje. Po vojni je bilo vse, kar smo imeli, dobro, sedaj bi bilo pa treba vsakih 14 dni kaj novega. Tako hitro pa nihče blaga prodati ne more.
Vsled teh okoliščin mora pač vsak trgovec kaj ukreniti in tako sem tudi jaz napravil poizkus. Ne morem se spuščati v časopisu v podrobnosti, ker bi izgledalo da dela Trg. list za mene neprostovoljno reklamo.
Če ima dotični neimenovani kak boljši sistem znebiti se blaga, prosim naj ga v interesu trgovcev objavi. Jaz sem nekoč predlagal, da bi manufakturisti napravili kolektivno semenj za tekstilno blago, a poklicani faktorji niso še nič ukrenili. — Jaz nisem trdil, da prodajam vse pod tovarniško ceno, pač pa le nekaj blaga, katerega bi se rad znebil. Računi so dotičnemu gospodu na razpolago. Če mi pa more dokazati nelojalnost, ki je le takrat, če bi trdil nekaj neresničnega, ima itak zakon o nelojalni konkurenci ter naj stori proti meni potrebne korake.
Ivan Železnikar.
Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Priporoča se	j
Gregorc & Ko.	i
—tir.  	j
Ljubljana
s	š
Veletrgovina špecerijskega in	j
kolonijalnega blaga, to.nega	j
žganja in špirita.	I
j	•
! Telelon 22-46 Brzojavi: Gregorc !
J Zahtevajte špecijalne ponudbo!	;
i I	■	:
'••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••»»o'
Svetovna finančna kriza.
Ko so se pred letom pojavili prvi znaki krize, je to najpreje občutilo poljedelstvo v padcu cen vseh podeželskih produktov. To je imelo za posledico oslabljenje kupne moči celega sloja prebivalcev, kar je občutila v veliki meri industrija. Tako je kriza počasi prešla iz poljedelstva v industrijo. Javljali so se znaki, ki so dali misliti, da bo kriza sploh prenehala, toda to se ni zgodilo, pač pa je prešla v novo fazo — finančno krizo.
Industrijska in poljedelska kriza sta imeli za posledico zmanjšanje državnih dohodkov, izdatki pa so se povečali, ker morajo države iz lastnih blagajn podpirati ogromno maso brezposelnih in številna podjetja, ki bi morala sicer svoje delo ustaviti.
Finančna kriza se je pojavila predvsem v onih državah, ki niso imele ni-kakih finančnih rezerv. V to vrsto spada predvsem Nemčija, katero je finančna kriza že pripeljala ob rob prepada.
. Prav tako so ta prehod svetovne krize občutile v nemali meri Avstrija in Madžarska in zlasti slednja je morala pod-vzeti prav tako kot Nemčija ostre mere v zaščito lastne valute.
Zdi se, da se je finančna kriza kot epidemija širila po Evropi, prizanesla ni niti močni Angliji; poprej tako trdno stoječ funt, je v kurzu znatno padel.
Edino Francija je še kolikortoliko ostala nedotaknjena, kar vsekakor priča o finančni moči te države.
Kot edini izhod iz tega položaja so vse države smatrale, da čim bolj znižajo svoje izdatke. Iz državnih proračunov so se črtale številne postavke in tako so uravnovesili izdatke z dohodki, pri čemer niso ostali neprizadeti niti personalni izdatki. Na ta način je Anglija črtala 120 milijonov funtov sterlingov izdatkov in tudi Češkoslovaška, ki to krize ni posebno občutila, je preventivno znižala svoj državni proračun.
Tako prehaja kriza iz enega stadija v drugi, ali bodo preje zmanjkali stadiji ali zemljani — je veliko vprašanje bodočnosti.
vseh vrst eno- in večbarvne
Jugografika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
IZ SKUPŠČINE ZVEZE JUGOSLO-
VANSKIH HRANILNIC.
Na 5. redni glavni skupščini Zveze jugoslovanskih hranilnic s sedežem v Ljubljani dne 29. julija t. 1. izvoljeni upravni odbor se je na svoji seji dne 2. t. m. tako-le konstituiral:
Predsednik: Pretnar Fran, višji knjigovodja Mestne hranilnice ljubljanske, podpredsednik: dr. Božič Mirko, direktor Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani,
tajnik: dr. Černe Fran, direktor Mestne hranilnice ljubljanske,
blagajnik: Valenčič Ivan, tajnik Mestne hranilnice v Kranju.
Odborniki: dr. Dermastia Josip, predsednik ravnateljstva Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani; Klinc Ignacij, direktor Mestne hranilnice v Novem mestu; Kocmut Drago, direktor Mestne hranilnice v Mariboru; Korošec Mihael, direktor Mestne hranilnice v Celju in Verbič Josip, direktor Občinske hranilnice na Vrhniki.
Angleška bombaževa industrija s središčem v Lancoshire vodi kartelna pogajanja in pričakuje, da bodo zaključena še to jesen.
Nova konferenca dušika je na vidiku; vršila se bo v Bruslju in se je bode udeležile Nemčija, Anglija, Holandija in Belgija. Upajo tudi, da bo h konvenciji pristopil Chile.
Londonska borza bo od 17. t. m. naprej poslovala toda ob sobotah, od česar pričakujejo velikih olajšav v trgovskem prometu. Sobotni promet je bil ukinjen leta 1917.
Obtok bankovcev Angleške banke sme po zadnjih odredbah znašati do 275 milijonov funtov.
Romunski bančni sindikat, ki združuje pet največjih finančnih zavodov Ru-munije in ki je opremljen z glavnico ene milijarde lejev, je pričel poslovati.
Za vodovodne in kanalizacijske naprave v Novem Sadu je dovolila Državna Hipotekarna banka novosadski občini posojilo 60 milijonov dinarjev.
Za vodne zadruge vse Jugoslavije bo izdalo poljedelsko ministrstvo nov zakon; podlaga mu bo prejšnji ogrski zakon, močno spremenjen in prilagoden potrebam sedanjosti.
O kolektivnem izvozu jajec v svrho zmanjšanja stroškov se posvetuje perot-ninarska zadruga v Osijeku 6. t. m.
Italijanska družba za zgradbo cest A. G. Puricelli bo gradila 150 km cest v Poljski; naročilo financira Banca Com-inerciale Italiana.
Stalno razstavo jugoslovanskih izvoznih predmetov je uredila v Budimpešti tamošnja jugoslovansko-ogrska gospodarska d. d.
Nemška Državna banka je znižala obrestno mero z veljavnostjo od 2. t. m. od 10 do 8 odstotkov, lombardno obrestno mero pa od 12 na 10 odstotkov.
Brezposelnih na Dunaju so našteli na koncu avgusta okoli 86.000, kar je za
15.000 več kot lani ob istem času.
Cena za borzne sedeže v Newyorku, ki je znašala še lani 500.000 dolarjev,
je v zadnjem času rapidno padala in je
padla pred par dnevi prvič letos pod
200.000 dolarjev na 192.000 dolarjev.
Banka za električna podjetja v Zii-
richu izplačuje iz čistega dobička v znesku 9,930.000 frankov desetodstotno dividendo (lani 9,840.000 in 12°/o).
Nizozemski glavnični trg zaznamuje v avgustu samo tri emisije v znesku 14 milijonov 880.000 holandskih goldinarjev.
Mednarodno bombaževo konferenco,
v kateri se bo razpravljalo o omejitvi produkcije, namerava sklicati ameriška vlada že v oktobru.
Brazilija je izrekla moratorij za vsa inozemska posojila, vključno obrestova-nje in amortizacijo. Izvzeta so samo kavna posojila iz leta 1922.
Kreugerjeve delnice kažejo na vseh zahodnih borzah padajočo tendenco.
Ogrski agrarni eksportni zavod bodo v svrho bolj učinkovitega eksportnega pospeševanja na novo organizirali.
S sladkorno peso obdelano zemljo v Evropi brez Rusije cenita Licht in Mi-kusch na 1,600.000 hektarov, v Rusiji na 1,400.000 ha, skupaj na tri milijone hektarov.
Bakrena konferenca je sklicana za 10. t. m. v Ne\vyork.
Zlate zaloge Francoske in Angleške banke so znašale po zadnjem izkazu obeh bank 58.560 milijonov frankov in 133 milijonov funtov.
Položaj na trgu konoplje je po poročilu iz Odžacev (Slavonije) izredno slab; inozemstvo skoraj nič ne kupuje.
Državna opora žitnih in bombaževih cen v U. S. A. bo po poročilu iz Wa-shingtona letos odpadla, ker je še starih zalog dosti.
Cene železa v Bruslju so pod vplivom nemških in angleških dogodkov padle na niv6 pred Hooverjevo hausse.
Za letošnje odvišno žito se oglaša nov kupec, nesrečna Kitajska. Vprašala je v Ameriki, kakšne množine žita bi se ji mogle dati na razpolago proti -kreditu, da se pomaga žrtvam poplavne katastrofe. Hoover je odgovoril, da je kredit v ta namen neomejen.
Potrebe naše lesne industrije.
O tem vprašanju piše v »Drvotržcu« g. Divjak med drugim sledeče:
Splošni padec cen vsem produktom je zadel lesno industrijo v zelo občutni imeri. Z ozirom na cene, ki vladajo danes na svetovnih tržiščih, je nadaljne delo naših podjetij mogoče le pod popolnoma drugimi pogoji, produkcijo je treba znatno bolj poceniti. To pa bo mogoče doseči le, če se zadovolji potrebam naše lesne industrije, ki bi bile v glavnem sledeče:
Spremeniti je treba zakon o drž. računovodstvu, v kolikor se tiče sprejemanja železniških pragov; predpisana komisija treh oseb za odobritev še tako majhne količine, je čisto odveč.
Znižati je treba takso za železniška in pristaniška skladišča. Ta se do sedaj ne samo da ni znižala, nego se je celo povišala.
Privatna gozdna veleposestva naj ostanejo nedotaknjena. Tudi tu je bilo storjeno baš obratno:	zakon	o	likvidaciji
agrarne reforme je zadel tudi gozdna veleposestva.
Zniža naj se železniška tarifa za les.
V tem pogledu smo mi na slabšem kot katerakoli druga iz vozniška država. Na rešitvi tega vprašanja vztraja naša desna industrija že celo leto, toda zaman. So nekateri, ki celo zagovarjajo povišanje železniških tarif.
Za naslednja vprašanja bi bilo treba zakonske spremembe, toda radi tega so kljub temu izvedljiva:
Davki naj se odmerjajo pravilneje: lesna podjetja so nepravilno obremenjena z večjo postavko radi tega, ker ona istočasno tudi prodajajo svoje izdelke. Glavna ovira pa so banovinske davščine, ki so vsako leto drugačne.
Pripomniti je treba, da plačujejo lesna podjetja iste banovinske davščine kakor druga podjetja in razen tega še 20% od vrednosti posekanega objekta; take davščine ne plačujejo druga podjetja.
Po zakonu o cestah je treba plačati za vsako prekomerno izkoriščanje cest posebno takso, ki se pa že zahteva za ■vsako malenkost. Tako je treba plačati za vsako tono lesa in kilometer 50 par, kar pomeni obremenitev za 50 Din na vagon za oddaljenost 10 km.
Spremeni naj se t. p. 101 zakona o taksah, po katerem je treba plačati podjetjem, ki imajo-lastna prevozna sredstva, 10% državne takse. Vedeti je treba, da imajo podjetja svoja prevozna •sredstva ne mogoče v spekulativnem namenu, nego zgolj radi svoje lastne uporabe.
Prav itako 'je neopravičena taksa za pogozdovanje, katera bi morala pasto na lastnika gozdov in ne na eksploatator-ja. Dalje je pričakovati poboljšanja tudi glede dajatev za zavarovanje delavcev. Vedeti je namreč treba, da gozdni delavec ni delavec v smislu drugih industrijskih delavcev. Gozdni delavci so običajno krneti, ki po svojem delu opravljajo iŠe gozdna dela. Zato ne gre za njih uporabljati ista določila kot za ostale industrijske delavce.
To bi bila v glavnem vprašanja naše lesne industrije, katera je treba rešiti. Le na ta način bi se produkcijski stroški zmanjšali in omogočila konkurenca na svetovnih tržiščih.
3i luiih ordiniurii
Gremij trgovcev v Ljubljani sporoča vsem gg. učnim gospodarjem, da se prične reden pouk na gremijalni trgovski šoli v četrtek 10. t. m. ob 2. uri popoldan. Vsi oni vajenci, ki se še niso vpisali, naj to store najkasneje do 10. t. m.	Načelstvo.
Malinovec (§
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G- Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Bistrica pri Rušah št. 30.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931.
Besedilo: Dobnik Ivan.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki in sadjem ter izvoz istega.
Imetnik: Dobnik Ivan, trgovec v Bistrici pri Rušah št. 30.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 725/31 — Rg A III 181/1.
*
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: »eRkord«, lastnik Elemar Kurth.
Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom.
Imetnik: Kurth Elemar, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 51.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 730/31 — Rg A III 182/1.
*
Sedež: Strihovec št. 46.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: Dimnik Karol.
Obratni predmet: trgovina s sadjem in deželnimi pridelki.
Imetnik: Dimnik Karol, trgovec v Strihovcu štev 46.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Firm 743/31 — Reg A III 180/1.
*
Sedež: Sp. Jakobski dol št. 49.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: Ketiš Franc.
Obratni predmet: trgovina s sadjem.
Imetnik: Ketiš Franc, posestnik v Sp. Jakobskem dolu št. 49.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 731/31 — Rg A III 179/1.
*
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 20. junija 1931.
Besedilo: Mestno avtopodjetje Ptuj.
Obratni predmet: občasno prevažanje oseb z avtobusi; trgovina z bencinom in strojnim oljem.
Imetnik: mestna občina v Ptuju. Firmo podpisujeta predsednik oziroma njegov namestnik in še en član upravnega odbora na ta način, da stavita pod tiskano ali pisano besedilo tvrdke svoje ime. člani upravnega odbora so:
1. Brenčič Mihael, župan in posestnik v Ptuju (predsednik);
2. Pirich Pavel, tovarnar v Ptuju; (predsednikov namestnik);
3. dr. Fermen Ivan, odvetnik v Ptuju;
4. Fras Ferdo, tajnik Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju;
5. Meglič Mirko, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke v Ptuju;
7. inž. Urbančič Jožef, šef Progovne sekcije državnih železnic v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. avgusta 1931.
Firm 574/31 — Rg A III. 183/1.
♦
Vpisale so se izpremembe in dodatkih pri nastopnih firmah :
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 20. avgusta 1931. Besedilo: Prekmurska banka d. d., prej Muraszombati Takarekpčnztar.
Izbriše se dosedanji član upravnega sveta Dobraj Janez, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega sveta Kočar Matija, posestnik v Stankovcih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. JU.,
dne 20. avgusta 1931.
Opr. št. Firm 671/31 — Rg B II 16/14.
DRUGO NAJVEČJE PETROLEJSKO POLJE V TEXAS-U — ZASEDENO.
Texaški guverner Sterling je izdal ukaz, da se vojaško zasede drugo največje petrolejsko polje na svetu, tako zvano Lush-ovo polje. Vrtalne stolpe so s silo zaprli, ker so se lastniki branili, omejiti svojo produkcijo, da bi s tem poskočile oene produktov. To je že drugi slučaj, da je država posegla v ameriško industrijo olj. Guverner v Oklahomi je že 4. avgusta odredil, da se zapre in zapečati 300 vrtalnih stolpov. Ukrepi te-xaškega guvernerja imajo za posledico, da prihaja dnevno 700.000 barrel nafte (1 barrela nafte tehta 40 funtov) manj na tržišče. Guverner očividno namerava s pomočjo teh senzacionalnih zasilnih ukrepov dvigniti ceno nafte. Do sedaj teh odredb še ne nameravajo ukiniti. Ker pa je vendar pričakovati živahnih protestov petrolejskih industrijalcev proti navedenim državnim ukrepom, je računati s tem, da bo vojaštvo zapustilo polja, kakor hitro bodo zaprti in zapečateni popolnoma vsi stolpi.
Poravnave in konkurzL
A. OTVORJENI KONKURZI:*
Savska banovina: Cenko Stjepan, Dolnji Vidovec, Fotec Ivan, Virovitica, Hradel Luka, Bužovec, Margetič Alojz in Marija, Sirova Katalena, Nikola Jaroslav, Slav. Brod.
Primorska banovina:	»Jadranski
promet«, Šibenik, Mastrovič Fran pok. Mate Split,
Drinska banovina: Simonovič Isak, šabac.
Zetska banovina: Radovanovič in sin, Novi Pazar.
Dunavska banovina: Djordjevič M. Ljubomir, Petrovac, Tancoš Djordje, Bačka Topola, Vidakovič Ivanka, Ku-mano.
Vardarska banovina:	Stojanovič
Djoka, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Stankovič Džordže, Beograd, Jovana Rističa ul. 32, štrajzinger Abraham, Pančevo.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Ameršek Josip, Loke, p, Trbovlje.
Savska banovina: Halasz Mijo, Dja-kovo, Narodna indus. preduzeča a. d. Zagreb.
Drinska banovina: Bader Šandor, Vukovar, Gregurinčič Geza, Tovarnik.
Dunavska banovina: Heitc Petar i žena roj. Lajcmaister, Odžaci, Klajn Simon i sin, Bačko Petrovo Selo, Slovak Jakafv lastnik Keršner Armin, Stanišič.
Beograd, Zemun, Pančevo: Naumo-vič Taško, Beograd, Popovič M. Milivoj, Beograd, Karadžordževa ulica br. 41.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:
Dravska banovina: Korže Franc, Kočevje, »Lutz« d. d., Ljubljana.
Savska banovina: Brdar i drug, Su-šak, Marčetič Gjuro, Gračac, Minach i drug, indus. in trgovina lesa, Vrata.
Primorska banovina: Delfin Rikard, pok. Andrije, Šibenik.
Drinska banovina: Mihailovič Milo-rad, šabac.
Dunavska banovina: Djordjevič S. Brača, Požarevac, Milosavljevič, Dra-gutinovo.
Moravska banovina: Celikovič Mio-drag, Vrnjačka Banja.
Beograd, Zemun, Pančevo: Džor-dževič Velimir i Radomir, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Dravska banovina: Gajšek Ludvik, Sp. Hudinja, Krempl Jos. Maribor, Pollak Lazar, Dol. Lendava, Žerak Ignac, Vransko.
Savska banovina: Ivanovič Josip, Osijek, Olivieri Vladimir, Senj.
Dunavska banovina: Vidakovič Ivanka, Kumanovo.
Beograd, Zemun, Pančfevo: štraj-zinger Abraham, Pančevo.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisUni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje od. pravljeno, se izve v druit venem tajništvu.
OKUSNA IN ZDRAVA
KOUNSKA KAVA?
Mletje državne pšcnce. V pisarni pro-viantskega odseka ekonomskega odele-nja ministrstva vojne in mornarice v Beogradu se bo vršila dne 11. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldan druga javna ustmena licitacija za mletje večjih količin državne pšenice. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnih železnic (mašinsko odelenje) v Ljubljani sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe za dobavo tiskovin (knjig). — Direkcija državih železnic (gradbeno odelenje) v Ljubljani sprejema do 12. septembra t.
1. ponudbe za popravilo lesnocementne strehe v kurilnici Maribor. — Pri inže-njerskem odelenju Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 15. septembra t. 1. ofertalna licitacija za zgradbo poslopja v Delnicah, dne 18. septembra t. 1. pa za popravilo poslopja v Zagrebu. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do dne 16. septembra t. 1. ponudbe glede dobave ječmenove kave, kisa in popra. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 17. septembra t. I. ponudbe za dobavo žične vrvi in razne-** ga kovinskega materiala. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe za dobavo sena. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 12. septembra t. I. ofertalna licitacija za dobavo raznega papirja. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave odej. — V pisarni komisarja Dravske stalue vojne bolnice v Ljubljani se bo zaključila dne 15. septembra t. 1. ponudba za dabavo telečjega in svinjskega mesa, mleka iu žemelj. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. septembra t. 1. ponudbe za dobavo cilinderskega olja in masti za stroje, mazila za čevlje, bučnega olja, pšenične moke, krtač za ribanje, čaja, koruze, riža ter koruznega zdroba. — Mašinsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. septembra t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo hrastovega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 17. septembra t. 1. ponudbe za dobavo ovsa, do 18. septembra t. 1. pa za dobavo svinjske masti in olivnega olja. — Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo modre galice, lesenih izolirnih spojk in telefonskih kabljev. — Uprava III. oddelka artilerijsko-tehničnega zavoda v Zagrebu sprejema do 18. septembra t. 1. ponudbe za dobavo jelovih desk. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Ze v 24 urah ssk/ss.t
leke, klobuke itd.
Skrobi in evetlolika srajce, ovratnik« in manšete. Pere, »uši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
TISKOVINE
mjujnkirgcpske, uradnejreklam-ne,Časopise, knjige, večbah ^^j^miUsk Mre in imcmil |
TISKARNA MERKUR
L1U B LIANA ,G R E GORČIC EVA!! 25
‘Hel-25-52Jdžgmm.Tkkarnallbtrk ur.
Veletrgovina
Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svin jski sejem dne 28. avgusta 1931. je bilo pripeljanih 228 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 50—80 Din, 7—9 tednov stari 90—120, 3—4 mesece 150—200, 5—7 mesecev 350—400, 8—10 mesecev 440—500, 1 leto 560—700, 1 kg žive teže 7—8, 1 kg mrtve teže 10—11. Prodanih je bilo 175 svinj.
Tržne cene v Celju, dne 1. septembra 1931. 1 kg volovskega mesa I. vrste 14 do 16 Din, II. 12—14, III. 10—12, kravjega mesa 10—12, vampov 8, pljuč 8, jeter 10, ledvic 12, loja 5; 1 kg telečjega mesa I. 14—16 Din, II. 12—14, jeter 12, pljuč 14; 1 kg prašičjega mesa I. vrste 18 Din, II. 16, III. 14, pljuč 14, jeter 12, glave 10, slanine I. 16—18, II. 16, na debelo 16, suhe slanine 18, masti 18, šunke 22, prekajenega mesa I. 22, II.
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z.
Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni feis
iz pristnega vina
L	T*	Zahtevajte ponudbo!
.	\	Tehnično in higije*
/	nično najmoUarnele
Sp	urejena kisarna v
'	Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska c. 1 a II. nadstr.
Telefon štev. 23-89
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
GARAGE
AUTO — MOTO
Mehanična delavnica, bencin, olje, pneuma-
tika ter vsa v stroko spadajoča dela
IVAN KOPAČ LJUBLJANA
BLEIWEISO V A C. 52
TELEFON ŠT. 27-75
Lovci, turisti in smučarji, ako želite res nepremočljive čevlje, obrnite se
na staro priznano tvrdko
>anene
tropine 38 %
Ljubljana, Mestni trg 19 Popravila se sprejemajo
proizvaja v prvovrstni n a a o v o s 11, po naj nižjih dnevnih c
Tovarna kranjskega lanenega olja In firneia
Hrovat & Komp,, Ljubljana
Brzojavi :Hrovatport.
11316
Telefon lnterurban 29—01.
TVRDKA
prevažanje blaga in pohištva
LJUBLJANA, Stritarjeva 6
Dunajska cesta 29
bogato zalogo manufaktur-nega blaga po najniiji ceni
Franc Bogel
Ljubljana Bleiweisova cesta 52
tslefon 27-75 — se priporoča cenj. občinstvu za vsa
kleparska in vodovodno instalacijska dela
Specijaliteta: izdelovanje ko-vinasiili krst in vloikov
KUVERTA
Samoprodaja čevljev priznane znamke
F. L. POPPER, CHRUDIM
kakor tudi čevlje znamke
LJUB LIANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
kateri so znatno ceneji in izdelani v isti tovarni
Orej« dr. IVAN PLE8S. - Za Tr«*vsko - lndu.trij.ko d. d. »MERKUR« kol tsdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Llubljana.
Tečaj 7. septembra 1931.	Povpia- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE.		
Amsterdam 100 h. gold.	2279-30	2286-14
Berlin 100 M		— •—	—"—
Bruselj 100 belg ....	787-71	790-07
Budimpešta 100 penvO ■	— ’—		*	
Curib UM! Ir ...	1103-25	1106"55
Dunaj 100 šilingov . . .	795-43	797-83
London 1 funt	274-90	275-72
Ne-wyork 100 dolarjev .	5645-87	5602-87
Pariz 100 fr		221-83	222-49
Praga 100 kron 		167-58	168-08
Trst 100 lir ...	295-85	296-75
20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 20; 1 kg konjskega mesa I. 6 Din; 1 kg krakovskih klobas 30 Din, debrecinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, braunšviških 15, salami 70—90; 1 majhen piščanec 13 dinarjev, večji 20, kokoš 30—35, petelin 30—35, raca 35, manjši domači zajec 15, večji 20; 1 liter mleka 2-50—3 Din, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 40, masla 26, bohinjskega sira 25—28, trapistovskega sira 24, ementalskega sira 28, sirčka 12, eno jajce 1; 1 liter starega vina 18—20 Din, novega 10—14, piva 10, žganja 35; 1 kg belega kruha 4-50 Din, polbelega 4-30, črnega 4, mala žemlja 0-50, velika 1; 1 kg jabolk I. 4 Din, II. 3, III. 2, luksuznih hrušk 4, hrušk I. 4, II. 3, III.
2, breskev 6, orehov 8, luščenih orehov 30, češpelj 3, suhih češpelj 10, suhih hrušk 8, ena limona 1, 1 kg grozdja 6—8; 1 kg kaVe Portoriko 76 Din, Santos 52, Rio 40, pražene kave I. 92, 11. 78, III. 48—68, čaja 68—140, kristal belega sladkorja 13, v kockah 15, medu 16—20, kavne primesi 18, riža I. 12, II. 10, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 16, olivnega 16—30, bučnega 16, vinskega kisa 5-50, navadnega 3, petroleja 7-50, špirita denat. 9, 1 kg spli 2-50, celega popra 44, mletega 46, paprike 30, sladke paprike 36, testenin I. 12, II. 8, mila 13, karbida 7, sveč 14, kvasa 32, marmelade 20—30, sode za pranje 2; 1 kg moke št. 00 3-40 Din, št. 0 3-40, št. 2 3-15, št. 4 3-05, št. 5 2-85, št. 6 2-60, ržene enotne moke 3-20, pšeničnega zdroba 3-70, koruznega 2-45, pšeničnih
otrobov 1-30—1-50, koruzne moke 1-85, ajdove 4-40, kaše 3-40, ješprenja 3-80, ovsenega riža 7; q pšenice 200 Din rži 160, ječmena 160, ovsa 220, prosa 250, koruze 145, ajde 250, fižola 300—350, graha 1400, leče 1200; q premoga, črni trboveljski 44 Din, črni zabukovški 47, rjavi 25, m3 trdih drv 120, q trdih drv 32, m3 mehikh drv 95, q mehkih drv 24; q sladkega sena 70 Din, polsladkega 60, kislega 50, slame 50, prešana stane 8 Din več; 1 komad glavnate solate 1. do 1-50 Din, endivije 0-25—1, 1 Ikg zgodnjega zelja 3, ohrovta 4, karfijola 10, 1 komad kolerabe 0-50, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg paradižnikov 2, kumar 1-50, kumaric za vkisovanje 4 do 6, graha v stročju 6, fižola v stročju 3, čebule 3, česna 10, krompirja 1-50, 1 krožnik jurčkov 3—5 Din.