TRST, torek 28. avgusta 1956 Leto XII. . Št. 191 (3429) PRIMORSKI DNEVNIK k. tsm Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 ^37-33^ —Gk* MONTECCHI št. S, II. aad. — TELEFON Š3-8Š8 IN 94-63« — poštni predal 303 višiDe v jirinT , r“-,_GORICA: U!- s- fellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Teietun 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak rnm PHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 3« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA* mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mes • v Itrl -------------- *-<•***>•» *'■. "-oa — „.-,4.ov. in »1 .k...o. - .cicidii 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna ., zoz.Tr3t ______ stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KS - 1 - Z -375 • izdala Zalolništvo tržaškega ti- a Haser pristal na pogajania spetimi Odgovor Dlenziesu bo Izročen danes oluradni dnevnik „4/ Gumhouria" : „Čeprav je bila konferenca v Londonu akt a-Oresije proti Egiptu in čeprav je ni moč smatrati za mednarodno, ker je bila v n*sprotju z listino O EN, je Egipt kljub temu odgovorit na pismo odbora petih" - V Kairu Poudarjajo, da Naser ne bo žrtvoval niti najmanjšega dela suverenih pravic Egipta Kairo, 27, _ — Odgovor egiptovske vlade na poslanico velenmi •? odbora petin bodo izročili jutri egiptovskemu '"»»slaniku v Londonu. *&» .tega odgovora so *edstvom Naserjevim pred-vlad« „ clam egiptovske * bba vira? Tredni. SCji' ki gotovo ?J' e vsebine za" kr ini .ra°Soce poznali, no se ni bilo urad- !tevilnik )fI\°- ,Toda >z >ziav dobrn 1 Judl- ao navadno Po “Vesčeni, predvsem pa sita , sanJU egiptovskega ti-sicer Poluradnega ati pa ključki a*8*' je m°h(jOC da v „li a fcSiptovska vla- 'l»nek , VXru Pris‘aia na se' dar D. * »dborom petih. Ven-nja 2 bl se morala pogajata, p. »»borom vršiti v Egip-la bic8aian^a ,ud' ne b' sme-§a ,na Podlagi Dullesove-p '-*1'*1 na podlagi ha-je uf lColi drugega načrta, k: ^onfereim^Složen na londonski vplivni časopis «A1 «Ce ;.ra P‘še med drugim: dokaibad končno sklenil ložaj p1 razumevanje za po-rekel glP.,a m ce se je od-držani v°jnohujskaškemu za-Ubitn Potem bo ves svet p »»zdravil novo težnjo«. b°Uria»ai*ni dnevnik »Al Gum-Jt 1 * Pa Poudarja: »Čeprav la akt konferenca bi- i» čeDr agres‘ie P''oti Egiptu trat; - se io ne more šmarnico t mednarodno konfe-,raWm bda v diame- list‘ne nasprotju z načeii >n,u Prist^’ Je Egipt kljub r°čilu u- a odgovori spo- b°ra 'petih8a Prejel od odrekat oije ser katere Pa novinarske agen- Poročajo, da je Ma- VPotemal. na pogajanja še-mu predsed-v[® (ja . Menzies za goto-Vsebnf na pogajanja iaHie t^-,e nobene prelimi-"......................... Po '>.''lovor'.lada .izročila besedilo jl—« n--1 -e ?*ede Drekopa. kr y ?'držku pripisuje vla-, dru- 'Ul u veliko važnost. Je triVj8iran' Pa poročajo. ^tov0r. a izročila besedilo 2j( » , danes popoldne ~8i v 'apskim veleposlani-,.U|'»t1ii Apiru, s katerimi je .Til „ •hinister Favvzi go-Posebnem dveurnem |ui; v zunanjem ministr-jpiiW a Naser spre-k!ebneB!,,Vo^e®a kabineta in Jenski ?a opazovalca na lon-i zun«„-n erenci Ali čiabrija a iia>„ Jega ministra Fawzi-°1 Govo,V°r 'rajal eno u-se. da j* bil šele M k- k uuiuvt ^>0 S!1« .odgovora, k, bjil^p w,-ai'ku določeno do- '^rjj P?oralo biti poslano že h«' dopnM Pa naikasneje da-P>nia ^ne. Menziesu. Lt8bku)a se’ da so na tem se-/?«(iiln ^zadnjem trenutku U Hi hln . • • • n Pri- *nalo spremenili. Ba-*°vor«a -,-^drno zakasnitev «re s«’”t'°ra d 0 zaKa - Pouda-- drugi strani pa v°Jdiven ®' da je odgovor d, ,n te da ^‘0(jar da se predvide- ^ Hkr“^° Pogajanja v Kai vu,stanev ' Se tudi omenja, da iuču.p na pogajanja še ne p Pt-a, a- , PriPravljenosti E-d! r*saii,„“ sPreiel kakršno v?r.«lti večine na lon- viaa... konferenci Zat0 pre. tlenje 7 Kerenci- Zern« „1 !ru »Previdni op- O^itvi gled. ^ možnosti mir- dl ,Jk' ,^rati se predvi-ria ,ter d-iu, pogajanja dol-e im«‘i b°do končno ven-VPfec«-; * P°z'tiven izid. Jif^ti »h!?«., zanimanje je v tlačit Jap 11 povratek šejka n',‘" namestnika zu- unntštra vlade Sau- pa * vprašanja. Izklju-možnost vojaške JJtnmti isceiek ‘t™® n mednarodno »Sioo, no 'j?-. K - V Du- Sn??"* a,;. *ate • “ mednarodno pra- t18 «v» tvujejo dele->»kih °pskil> Pn držav. dove Arabije. Jasin se je sestal pred nekaj dnevi s kraljem Saudom in je prišel v Kairo včeraj zvečer ter prinesel s seboj pos-ebno poslanico za Naserja, ki ga je danes opoldne sprejel. Znano je, da je kralj gaud pred nekaj dnevi opozoril vlado ZDA o možnosti, da bi prišlo do težav pri izkoriščanju nafte v Arabiji v primeru, da bi zahodne države ostale nepopustljive do Egipta. Posebno pozornost pripisujejo tudi dejstvu, da je Krišna Menon odložil s-voj obisk Kairu, kamor bi moral priti že .sinoči. Namesto tega pa se sedaj govori. da bo prišel v »bližnji bodočnosti«. Zato nekateri domnevajo. da bo morda Menon prišel skupaj z Menzie-sovimi petimi odborniki, čeprav ne spada med nje. Menon naj bi bil nekje «blizu pogajanj« in naj bi igral vlogo posredovalca, ki bi bil na razpolago obema strankama. Tisk — poleg komentarjev — je vedno piše o vojaških zaščitnih ukrepih po vsem E-giptu. Tako poroča, da je med drugim okrog 100 italijanskih univerzitetnih študentov iz Italije zaprosilo za vstop v egiptovsko osvobodilno vojsko ter da se je tudi več italijanskih bivših vojakov prijavilo. Druge prijave so prišle iz Ugande in iz francoske ekvatorialne Afrike. Danes je Naser objavil poseben odlok, ki ureja položaj egiptovske osvobodilne vojske. Ta vojska se postavlja pod poveljstvo vojnega ministra generala Abdela Hakima Amer-ja v njegovem svojstvu vrhovnega poveljnika vseh egiptovskih oboiozenih sil, ki bo tudi imenoval poveljnika osvobodilne vojske. Vsi prostovoljci bodo morali podpisati obvezo, da bodo služili dve leti; obvezo bodo lahko od leta do leta obnavljali. Hod osvobodilno vojsko spadajo, tudi prostovoljci nacionalne garde, rezervni oficirji in vse ljudske organizacije prostovoljcev. Clani te vojske so lahko tudi prostovoljci iz drugih arabskih držav. Vprašanje pilotov še vedno ni rešeno. Onih 300 novih pilotov, ki jih Egipt potrebuje, niso še našli, čeprav je vprašanje življenjske važnosti, ker v primeru odstopa večine dosedanjih pilotov pride lahko do zastoja pri plovbi skozi prekop. Iz Francije poročajo, da nekateri listi objavljajo o-glase s pogoji za kapitane-pi-lote, ki bi poučevali nove pilote: med pogoji se zahteva, da so mlajši od 40 let ter da imajo najmanj osem let plovbe za keboj ter da morajo biti kapitani dolge plovbe. Predstavnik egiptovskega veleposlaništva v Parizu je izjavil, da so oglase poslali vsem li- stom kot kakršen koli normalni oglas. Vendar pa se pričakuje, da nekateri listi o-glesa sploh ne bodo objavili, ker bi ga morali objaviti že danes. Iz Nemčije pa poročajo. da je predsednik zbornice pilotov izjavil, da doslej še noben nemški pilot ni izjavil ; želje, da bi sprejel egiptovske j ponudbe. Piloti v kielskem prekopu morajo vsaj tri mesece prej obvestiti ravnateljstvo. ee hočeio zapustiti delo. Ni potrebno še posebej poudarjati, da še vedno trajajo gospodarske sankcije v Angliji in Franciji in v precejšnji meri tudi v ZDA proti Egiptu. »Financial Times« piše v tej zvezi, da kljub temu še nobena zahodna država ni ničesar storila, da bi Egiptu pomagala, da bi se izognil ((finančnemu davljenju«, česar pa se ne more reči za skrajni Vzhod. Japonska je sporočila, da je pripravljena izvažati v Egipt na kredit. Indija je izjavila, da sprejme plačilo v rupijah za vse, kar bo Egipt kupil v Indiji, tudi Indonezija je izjavila, da bo Egiptu kreditirala, Ljudska republika Kitajska bo odprla Egiptu kredit v švicarskih bankah za dva milijona šterlinkov itd. Kljub temu pa se list sprašuje, do kakšne mere bo vsa ta pomoč omogočila Egiptu, da nevtralizira francosko . angleške sankcije ter pravi, da bi preorientaeija egiptovske trgovine na Vzhod imela določene uspehe, vendar pa dr bodo ostale še vedno težave Omenja predvsem, da bi mogla sueška kriza odvzeti Egiptu do kraja ameriško pomoč in ves tuji kapital. Zaradi tega bi po mnenju lista «moral Egipt zahtevati jamstva glede zapadne pomoči kot pogoj za ureditev sueškega vprašanja«. Hkrati pa je kairski radio poročal, da je finančni minister Kisuni včeraj dolgo govoril s Kiseljevom o okrepitvi gospodarskih odnosov med ZSSR in Egiptom. Kralj Saud pa je dal na razpolago Egiptu 10 milijonov dolarjev za konsolidacijo egiptovskih rezerv v tuji valuti. Brav to naj bi bila vsebina posebne poslanice, ki jo omenjamo zgoraj. Maršal Tiro obišče rudi LR Kirajsko? BEOGRAD, 27. — Kot poroča dopisnik ANSE. se bo jugoslovanski veleposlanik v LR Kitajski Vladimir Popovič, ki jt preživel daljše počitnice v Beogradu, v bližnjih dneh vrnil v Peking. Popovič je baje med svojim bivanjem v Beogradu proučil s tajništvom za zunanje zadeve spored obiska maršala Tita na Daljnem vzhodu. Kot je znano, je predsednik Jugoslavije sprejel vabilo za obisk Kambodže, ki mu ga je osebno izročil princ Šilianuk ob svojem obisku pri maršalu Titu na Brionih. Maršal Tito pa ne bo ostal izven države več kot pet ali šest tednov samo za obisk Kambodže, temveč bo istočasno obiskal tudi I.R Kitajsko. Ta obisk, ki sicer še ni dokončno določen, bo v začetku leta 1957 in bo obenem prvi obisk kakega evropskega državnega poglavarja v I.R Kitajski. BAGDAD, 27. — Iraški veleposlanik v Londonu je danes z letalom odpotoval iz Bagdada v prestolnico Saudske Arabije. V Bagdad se bo vrnil jutri. O namenu potovanja ni nikakih informacij. ZOPET RUDNIŠKA NESREČA Z MNOGIMI ŽRTVAMI V rudniku Chorzow na Poljskem ogenj povzročil smrt 29 oseb Še en italijanski rudar mrtev pri neki nesreči v belgijskem rudniku Hasard - Računajo, da bodo danes spravili na površje vsa preostala trupla marcinellskih žrtev VARŠAVA, 27. — Poljska agencija Pap je danes sporočila. da je bilo pn rudniški ne.-reči v Chorzovvu 29 mrtvih Požar je izbruhnil v globini 320 metrov. Pri tem so se razvili plini, ki so rudarje zastrupili. 7. energičnimi reševalnimi ukrepi je uspelo rešiti ostale rudarje ■ okrog 200 — ki so bili tudi blokirani po plamenu. Trupla vseh ponesrečenih rudarjev so že spravili na površje. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki naj preišče vzroke za nastanek po/ara. Neki funkcionar poljskega predstavništva v Berlinu je zanikal tendenciozne vesti nekih berlinskih poročil, da so bile v rudniku zaposlene tudi ženske. M ARC1NELLE, 27. — V rudniku Hasard v Charattu ZGODOVINSKI SESTANEK MED NENNIJEM IN SARAGATOM Tri faze ponovne zdrnžitve PSI s PSDI a) zbližanje, b) volilni nastop, e) združitev Nenni: te tri faze ne morejo biti zelo kratke - Saragat: treba je počakati, toda ne za dolgo - Prvi komentarji vodilnih politikov - Komentar „Unitaw Pajettova pozitivna ocena resnično socialistične enotnosti blizu Ltfgea je neki used presenetil tri rudarje: enega Italijana, Poljaka in Ukrajinca. Zadnja dva sta se se pravočasno izvlekla in hitro obvestila o nesreči. Toda ko so uspeli izvleči izpod posedle-ga mateiiala italijanskega rudarja, je bil ta že mrtev. Star je bi! 33 let, poročen, z dvema otrokoma. V rudniku v Marcinellu so danes našli v globini 975 m še tri trupla. Prenos na površino pa je zvezan s tolikšnimi težavami, da so sklenili opraviti to tedaj, ko bodo spravljali na površje trupla iz globine 1035 m; verjetno bo to v sredo. (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Brez dvoma je največji dogodek političnega življenja zadnjih dni sestanek, ki je bil že precej časa napovedan in do katerega je prišlo v Dolini Aosta med socialističnim , voditeljem Pie-trom Nennrjem in socialdemokratskim voditeljem Sara-gatom. Sestala sta se že v soboto v Pralognanu, v hotelu iiDu Glacier«. Kaj sta se razgovarjala in kakšne bodo posledice tega važnega sestanka, je povedal Nenni dopisniku milanskega lista »La Starnpa« v razgovoru, ki ga list objavlja v svoji poljedeljski izdaji. Nenni je predvsem dejal, da je bil razgovor »skrajno prisrčen in globok« ter da se je zaključil na »pozitiven način« ter da sta se pogovarjala o »raznin osnovnih vprašanjih notranje in zunanje politike«, pri čemer sta ugotovila »določeno zbližanje svojih stališč«. Nenni je nadalje rekel, da s Saragatom še vedno ni stoodstotno istega mnenja, vsekakor pa ni dvoma, da so se zgodile stvari, ki so »skrajno važne«, in eicer; «Vprašanje socialistične e-notnosti v Italiji je prišlo v novo fazo zaradi posredovanja francoske socialistične stranke, ob podpori laburistične stranke in Socialistične internacionale. Ze pred nekaj tedni je francoski podtajnik SITO Pierre Commi.n prišel v R.m, kjer je imel stike s Saragatom in Matte-ottijem ter tuči z menoj. Slo je za privatne korake, toda kar zadeva mene sem zelo spodbudil francoskega tovariša, naj v svojih pobudah vztraja. Sedaj pa je zadeva postala uradna: Pierre Com-min me je obiskal tukaj v Pralognanu in mi sporočil, da mu je Morgant Philips, predsednik Socialistične internacionale naročil, naj pride med 30. t.m. in 5. septembrom v Rim z namenom, ča bi navezal stike s« PSI in PSDI ter proučil možnosti in sredstva, da bi ju spravil na pot ponovne združitve ali pa za začetek vsaj na pot zbli-žanja. Nato bo Commin 20. seotembra poročal v Londonu na sestanku izvršnega odbora Socialistične internacionale. ki bo na podlagi tega sprejela sklepe.« V LONDONU SO OBJAVILI di. osno- 8 1* 'n milrn- inem spošto-ylu. roljUt,nem sodelo- iwe*a ie Zyeznefia izvršne-tajnjk ^0/(lravii konfe* izvTŠ- F Ste F '*UVve,a karavnih Veljki Zekovič. Po ličaSah°ra RI°R0lih Predsodki4. Dr=j "d Hrvatske Se- Ca Difhro P'ka narodnega 1 0>1ikaTenmka Auljaka, .0»karitr cPefea tajni' rpterja in »dih, ir^rja si,a' pt artoj"”* zoruzenja dr. ^k,u,lr°ljubne aVn,h “spek-aktivn« "'ed narodi, pred-edn,k h ... zaru/enia dr. radi njegove deportacije, so se oslanjale na trditev, da je bil Makarios zmeren človek in da smo mi izgubili priložnost za podporo zmernih. Take trditve so s«daj popolnoma zanikane s temi dokumenti«. Grški župan Nikozije pa je danes izjavil v zvezi z objavo »dnevnika Digenisa«, ča gre za popolnoma lažniv dokument. Vsekakor prevladuje prepričanje, da se bo z objavo tega dokumenta še povečala napetost na otoku tik preč potekom roka, ki ga je EOKA določila za premirje. Skof Kitiuma. čigar ime ee tudi nahaja v »dnevniku Digenisa«. kot je zatrdil Lem-nox-Boyd. je danes izjavil: «Želim kategorično poudariti, da nikdar, ob nobeni priložnosti, v nobenem kraju in nobenem trenutku nisem bil »kupaj 1 Digenisom, Z»l« mm daj, ko EOKA ponuja premir- menovanega «Digenisovega dnevnika«, zlasti še. kolikor se nanaša na moio osebo« V krogih duzu atensae via-de pa poudarjajo, da ekuša britanska vlada zmanjšati u-gled nadškofa Makuriosa. medtem ko se svetovno javno mnenje s simpatijo nagiba k njemu. Kazen tega pa hoče ubla žiti nejirijeten vtis, ki ga ie povzročila z zavrnitvijo po KOKA ponujenega premirja. Lennox-Boyd, ki je govoril o omenjenih dokumentih tudi po radiu, je dejal: »Mi ne smatramo nadškofa Za nepogrešljivega za pogajanja o u-reditvi ciprskega vprašanja. V tem pogledu imamo pozitivno politiko in nas ne bodo od nje odvrnila odkritja te vrste.« V Londonu je tajnik ciprske etnarhije za Združeno kraljestvo Phidias Durkeri« objavil poročilo, v katerem zopet ponavlja znani sklep, da se noben Ciprčan ne bo pogajal 7. britansko vlado, dokler je Makarios v izgnanstvu. Glede objave »Digenisovega dnevnika« pa pravi poročilo: »Britanska vlada se hoče otresti odgovornosti za prelivanje krvi, ki bo sledilo po zavrnitvi premirja; hoče spodnesti ugled nrdškofa in hoče vsiliti kolonialno ustavo na Cipru med odsotnostjo Makariosa.« Britanski tisk je danes prvič po dolgem času posvetil več prostora Cipru kot pa Suezu. Časopisi večinoma verjamejo odkritjem o »Digeni-sovem onevniku«. Laburistični «Daily Herald« pa vendar pravi, da je »vrhunec noro sti«, da Lennox-Boyd prav se je, prihaja s ploho sramotitev na račun Makariosa. List pravi, da v Angliji sicer škofa nihče ne bo branil, Vendar pa je treba upoštevati, da je Makarios na Cipru heroj. Zgodovina je tudi pokazala, da se je lahko napravil konec terorizmu, piše laburistčni list, tako, da se je vo-diteljem terorizma dovolilo sesti za konferenčno mizo. Na Cipru pa ni nikogar drugega kot Makarios, s katerim bi se lahko Angleži pogajali. Glede sestanka s Saragatom v Pralognanu je leader PSI povedal dopisniku turin-skega lista »La Stampa« naslednje: «Ceprav menim, da je potrebna o tako skrajno delikatni temi največja diskrecija v interesu ra te stranke in v interesu svetovnega socializma. lahko rečem, da je prišlo na podlagi izmenjave najinih mnenj in vtisov (o katerih bova morala oba poročati vodilnim organom najinih strank) do določenega zbližanja namenov o tem, kar naj bi se uresničilo. Svoje stališče sem sicer že omenil in je v tem. da je potrebno postaviti v prvi vrsti bolj kot vprašanje ponovne združitve, vprašanje zbližanja obeh socialističnih strank, kar je danes mogoče zaradi notranjega in mednarodnega položaja. Mislim, da se vprašanje lahko razvije v treh razdobjih; a) takojšnje zbližanje; b) skupna platforma v perspektivi političnih volitev in c) ponovna združitev. To so faze, ki ne morejo biti zelo kratke, toda današnji proces je proces ,ki je popolnoma v skladu z interesi delavskega razreda in države in jaz o-sebno sem za to, da se stori vse. kar je mogoče, da ee italijanski položaj deblokira«, Kb ga je omenjeni dopisnik vprašal o odmevu, ki ga bo imel njegov sestanek s Saragatom. je Nenni odgovoril; «Gre za odnose v razvoju v smeri novih, primernejših oblik za novo mednarodno ozračje.« Ker je dopisnik mislil pri svojem vprašanju v prvi vrsti na odmev v KPI, mu Nenni ni hotel dati obširnejših pojarnil, temveč je le — po mnenju dopisnika — «dopustil, da so v zadnjem času odnosi med PSI in KPI hladnejši«. Na vprašanje, ali je točno, da združena socialistična stranka »ne bo nikdar sestavila vlade skupaj 9 komunisti«. je Nenni dejal; »V italijanski realnosti nimajo formule ljudske fronte nobene veljave.« Na vprašanje, ali je res, da je on sprejel načelo, da mora biti italijanska zunanja politika v okviru »solidarnosti zapadnih demokratičnih držav«, ie Nenni obširno, toda manj odločno odgovoril z izjavo, ki naj bi bila le posreden odguvor na OR NAVZOČNOSTI MIMSJRA MAVlAHFiLl.h Na zagrebškem velesejmu II. septembra italijanski dan ZAGREB, 27. — Na Zagreb-1 vjetska letalska divizija z 90 škem velesejmu bo 11. septembra »italijanski dan«. U-prava velesejma je za to priložnost povabila tudi italijanskega ministra za zunanjo tr-g( vino Mattarella, ki je vabilo sprejel. Italijanski minister bo ostal v Zagrebu nekaj dni in se bo udeležil tudi zborovanja milanske italijansko - jugoslovanske in beograjske jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice, 7. jugoslovanske strani bosta ob 'tej priložnosti navzoča minister Hasan Brkič ter ravnatelj za gospodaiske posle veleposlanik Stane Pavlič. BERLIN, 27. — Se ena so- reakcijskimi lovskimi letali je danes zapustila Finsterwalde. jugovzhodno od Berlina, da se vrne v domovino. Druge sovjetske enote pa so danes odpotovale z dresdenskega kolodvora proti SZ. ALŽ1R, 27. — Francoski rezident v Alžiru Robert Laco-ste je bil danes operiran. Njegovo stanje po operaciji je zelo zadovoljivo in računajo, da bo Kmalu ozdravel. Po franco.-kih vesteh je bilo na področju Costantine v zadnjih spopadih ubitih 29 upornikov. to vprašanje. Omenil je namreč, i'a pobuda Socialistične internacionale, katere stranke se zavzemajo za zapadno demokratično solidarnost, na to vprašanje ne bi mogla dati drugačnega odgovora, razen »da«, zlasti če se pri tem želi uspeh njene pobude. Končno je Nenni še izjavil: »Osebno sem pripravljen storiti vse, kar je v moji moči, da s-e italijanski položaj deblokira v interesu delavskega razreda.« Saragat pa je drugemu dopisniku istega lista med drugim.izjavil v turističnem mestu I.urisia. kier sta na letovišču soprogi Saragata in socialdemokratskega prvaka Chiarammella: «Dovolj je poudariti važnost srečanja v Pralognanu. Za sedaj mislim, da ni primerno dajati drugih izjav. Treba je počakati, toda ne za dolgo časa.« Socialdemokratski poslanec Chiarammello je izjavil; «Kot priča sestanka lahko rečem, da je bil storjen zelo važen korak na poti . k združitvi, Zbližanje že dolgo časa traja, sedaj pa sta Nenni in Saragat zelo navdušena za v Italiji in inozemštvn toliko pričakovani sporazum.« Saragat- ih Chiarammello bosta verjetno že danes odpotovala v Rim. Današnja ponedeljska milanska «Unita» objavlja na prvi strani vsebino Saragato-vih odgovorov dopisniku »La Stantpa« in nadaljuje; »Očitno gre za dve Saragatovi' izjavi, ki nista v navadi niti pri mednarodni socialni demokraciji. Gre za verzijo, ki jo dajeta Saragat in turinski časopis razgovoru v Pralogna-nu e svojega stališča.« Večina politikov pa presoja sestanek Nennija s Saragatom zelo previdno. Predvsem poudarjajo, da bodo morali povedati svoje mnenje o teh razgovorih vodilni organi o-beh strank in da bi bila prezgodnja sleherna ocena o tem, kakšne posledice bo i- mel proces ponovne združitve socialistov pri drugih rtrankah, Nadalje opozarjajo ti previdni krogi, da se ne sme prehitro ocenjevati izid pralognanskega sestanka ter da je za sedaj mogoče domnevati le to, da dosedanje izjave kažejo, da je bil sesta- nek v prid Saragatu in sicer njegovi znani protikomunistični poziciji, kar pa je lahko tudi napačna ocena kajti Nenni je bil v svojih odgovorih previdnejši od Saragata. Saragat Je namreč že za nedeljsko številko turinske »La Stampa« izjavil njenemu dopisniku v Aosti: »Pogovor 1 Nennijem je bil zelo prisrčen in globok in »e je za- ključil pozitivno. Med razgovorom sva proučila osnove zunanje in notranje politike na socialistični in demokratični podlagi. V vseh vprašanjih sva ugotovila zblizanje najinih stališč.« Ta razlika tona med Nennijem in Sara-gatom se tolmači s Saragato-vim prestižem, ki je v zadnjih časih precej padel. Mnogi ocenjujejo sedaj njegov sestanek z Nennijev kot Sa-ragatov osebni uspeh. Prav tako se komentira, da je sedaj v mnogočem odvisno od Saragata, ali bo prišlo do zbli/.anja in nato do vključitve PSI v Socialistično internacionalo. Jutrišnji »Avanti« pa bo objavil novo Nenmjevo izjavo, v kateri pravi med drugim, da poskuša določeni italijanski tisk prikazati vprašanje socialistične enotnosti na skan- dalističen način. Omenil je nato, da se išče s PSDI skupna politična platforma za volitve leta 1958 oziroma 1957 (če bodo prej) in nato za pravo združitev. »Težave pri tem niso majhne, ker so posredi sile. ki bi hotele pobudo za združitev razbiti, /.a dosegi, razbitja pa je najbolj primeren način postavljanje vprašanja v okviru škandala, teatra ipd. namesto v okviru razvoja.« »Sestanek s Saragatom je dovedel du določenega zbližanja pod pogoji razvoja socialistične akcije, ki gre za preobrazbo sedanjega položaja in za to. da bi se izognili onemu tveganju, ki ga nosi s seboj, kar spominja na leto 1922. čeprav — na srečo — ravnotežje sil danes ni isto«. Nenni je dejal dalje, da bo 0 vsem poročal vodstvu stranke. »Ni potrebno dodajati, da nimamo kaj zanikati in se česarkoli odrekati in ni podlage. da bi bili odnosi s tovariši komunisti — ali pa odnosi z laično levico ali katoliško levico — prejudicirani razvojem socialistične enotnosti ali pa s samostojnimi pobudami, ki jili ta razvoj prinaša. Mislim, da Je res ravno nasprotno.« O praiognanskem sestanku so dali svoje izjave še socia- 1 slični voditelji Basso, Kanti, Li/zadri, republikanski prvak L« Malla, demokrfMjhn Rap-pelli, misinski voditelj Mar-sanich, liberalec Covelli n dingi. Gianctrlo Pajetta, član vodstva KPI, je na vprašanje o sestanku izjavil; »Vsi glasovi, ki v socialni demokraciji postavljajo vprašanje socialistične enotnosti, predstavljajo pozitiven element, ker obsojaju politiku preteklosti. Vse, kar na kateri kuti način zmanjšuje negativne učinke razdora iz leta 1947, vse, kar veča euotuost v socialističnem in delavskem taboru, ima pozitivno vreduost Ce spravlja delavce, ki ua kateri koli uacin verujejo v socializem, izpod vpliva klerikalcev iu monopolistov.« Socialdemokratsko glasilo «Giustizia» objavlja o tem članek pod naslovom »Korak naprej«, v katerem poudarja med drugim: «Ceprav rezul- tati še niso dokončni, je potrebno čakati, toda ne mnogo (da uporabimo Saragatove besede). Dejstvo je, da je bil storjen še en korak naprej na poti socialistične enotnosti. Razumnost voditeljev ^(-h strank in enotna volja sociali stičnih delavcev jo bodo nosile vedno bolj naprej. Jn ta proces je povsem v skladu z interesi delavskega razreda 111 dižave, zato ga je treba podpirati.« Precej drugačnega mnenja pa je znani desničarski socialdemokratski voditelj Simonini. ki je izjavil, da se to tako »težavno vprašanje ne more rešiti samo s pobudo #pri vrhu« in da zaradi tega naglica ni bila na mestu«. Simonini poudarja potrebo globokega razpravljanja vseh članov stranke na skupščinah sekcij, na pokrajinskih kongresih in na vsedržavnih kongresih obeh strank. Drugačna procedura bi po njegovem mnenju storila slabo uslugo stvari demokracije in delavskega razreda«. Zunanji minister Martino se je sestal z Gronchijem' in mu v dveurnem lazgovoru poročal o delu italijanske delegacije v Londonu, A. H. BOGOTA, 27. — V vasi Paz de Ariporo je ciklon podrl solo ter tako povzročil smrt šestih deklic. Mnogo oseb pa je bilo ranjenih in nastala je tudi velika škoda. ISTANBUL. 27. — Zaradi velikega deževja v pokrajini Adivaman v južnovzhodni Turčiji so nastale poplave pri katerih je izgubilo življenje 79 oseb MONTREAL. 27. — Eeka žena in njenih 5 otrok ie umrlo v plamenih, ko je hišo uničil požar, nastal zaradi eksplozije v drogeriji, ki je bila v isti hiši. Novi vrelci v Iranu TEHERAN, 27. — Nacionalna družba za iranski petrolej, k: je bila ustanovljena leta 1951 po podržavljenju petrolejskih vrelcev, sporoča, da so našli pri Ghomu zelo važno petrolejsko ležišče s kapaciteto 80.000 ton na dan. Verjetno bo že samo pioiz-vodnja tega ležišča zadostovala za notranje potrebe države. Petrolej, gi brizga iz vrtine v curku, ki obsega 100 m višine, je že napravil majhno jezero. Poklicali so nujno a-meriškega strokovnjaka Ken- v grškem veleposlaništvu v Ankari, od koder so odnesli tudi nekatere dokumente. Iz Soluna pa prihaja uradna vest, ta je prišlo na grško-turški meji do streljanja med patruljami, in sicer pri Pithio-nu ob reki Evros. To se je zgodilo po aretaciji dveh grških ribičev po turških obmejnih organih. Hegedues obžaluje obtožbe proti Jugoslaviji BUDIMPEŠTA, 27. — Madžarski 'ministrski predsednik Hegedues je v nekem svojem govoru izrazil svoje globoko obžalovanje, da se je pustila madžarska vlada prevaliti ter obtoževala jugoslovansko vlado. Dostavil je, da skuša sedaj Madžarska z vsemi napori popraviti svoje odnose z Jugoslavijo. Angleški odgovor Panami LONDON. 27. — Velika Britanija je odgovorila na protestno r.oto Paname zaradi njene izključitve ker ni bila povabljena na londonsko konferenco. Niti z. britan- ske niti s panamske strani doslej niso objavili vsebine te nole. Zopet uspeh Burgibe TUNIZ, 27. — Včeraj so bile v Tuniziji dopolnilne volitve za 10 sedežev ustavne ljudske skupščine. Vseh 10 sedežev so si osvojili kandidati nacionalne fronte, ki so prejeli čez 40.000 glasov, medtem ko jih nasprotni kandidati niso prejeli niti 2000. Po volitvah je državni tajnik v ime- le ja,' da” bi ustavil curek. Ko ».« "ot-njega ministra izja-so o odkritju obvestili perzij- 7'1 polf« drugega. «Uspeh so o odkritju obvestili perzij skega šaha, je takoj ukazal zgraditi na tamkajšnjem področju petrolejsko čistilnico. DAMASK. 27. — Danes dopoldne se je pričel sestanek, ki se ga udeležujejo ministrski predsednik ter finančni minister Sirije Sabri / ss.i-li. jordanski gospodarski minister Said Alla Eddine, libanonski finančni minister Geor. ger Karam ter libanonski državni minister za petrolejske zadeve Seab Balam. Na sestanku razpravljajo o razde- kandiriatov nacionalne fronte dokazuje privrženost tunizijskega ljunstva revolucionarni politiki viade Burgiba.# Faure v Moskvi PARIZ, 27. — Bivši ministrski predsednik Edgar Faure in njegova žena sta danes z letalom odpotovala v Moskvo. Prebila bosta nekaj časa v SZ kot navadna turista. Tako vsaj je izjavil Faure, ki je dejal, da njegovo potovanj* litvi vsote, ki jo je plačala . nima nikakega političnega zna-petrolejska družba Tapline dr- čaja. Faure govori zelo dobro žavam, po katerih ozemlju vo. ruski, dijo petrolejski vodi te druž- be. Saudska Arabija se je o-prostila, da ne more poslati svojega predstavnika. Tur&ko-grškj Incidenti ATENE. 27. — Grška vlada je ukazala močneje zavarova ti turško veleposlaništvo v Aienah 10 vse turške konzulate v Grčiji', da ne bi prišlo do napadov na sedeže turških predstavništev, po grškem prebivalstvu. To hi se lahko zgodilo zaradi vohunskega delanja č- prvih včerajšnjih urah RERKELEV, 27 — V snojpm referatu v ameriški astronomski družbi uveljavlja prof. W. A. Boum teorijo o širjenju vsemirja. Po tej teoriji, ki jo zagovarjajo številni astronomi se vsem ir je stalno širi, kajti vse «megle» zvezd se oddaljujejo druga od druge z vet,ko hitrostjo. S pomočjo orjaškega teleskopa na Mt. Pa-loinaru je mogel prof. Baum ugotoviti, da se nekatere *me-ple«, ki so zelo oddaljene od ne še eRimske cesten, oddaljujejo nepretrgoma s hitrostjo 120.000 km na sekundo. Argentinski socialisti za izročitev A. Paveliča Aramburujeva vlada na socialistično zahtevo še ni odgovo* rila • Medtem pa je vojni zločinec že pobegnil drugam MILAN, 27. — Dopisnik nekega znanega tukajšnjega dnevnika poroča iz Buenos Airesa, da so argentinski socialisti zahtevali od vlade izgon vojnegu zločinca Ante Paveliča. Argentinski socialisti poudarjajo v svoji zahtevi, da „e bil politični azil, ki ga je bivši predsednik Peron dovolil temu znanemu vojnemu zločincu prava kršitev demokratičnih načel. Vlada na zahtevo se ni odgovorila. Trdi pa se. da bo v primeru pozitivnega odgovora vojni zločinec izročen jugoslovanskim oblastem, ki so njegovo izročitev že večkrat zahtevale. Dopisnik dodaja, da Pave-ličevo bivaJišče ni znano in da je verjetno že takoj, ko je izvedel za socialistično zahtevo, skrivaj pobegnil v neko drugo južnoameriško državo. Tisti novinarji, ki so ga in-tervjuvah v letih njegovega bivanja v Argentini, so mogli zvedeti za njegovo bivališče le s pomočjo zvez s Paveli-čevimi prijatelji in somišljeniki, ki živijo kot emigranti v Argentini. člankar pripominja dalje, da je Pavelič živel pred prihodom v Argentino (1. 1947) dve leti v Italiji, in sicer v Benetkah, v Rimu in v Neaplju. Pred leti je nekemu novinarju izjavil med drugim, da je stanoval v Rimu pri tistem policijskem uradniku, ki je imel nad njim nadzorstvo, ko je pred vojno živel v Italiji pod Mussolinijevo zaščito. Iz Italije je odšel s ponarejenimi dokumenti. Ima se še vedno za poglavarja kraljevin« Hrvaške, češ da ni nikakor podpisal dokumenta o kapitulaciji in da se svoji funkciji ni nikdar odrekel. Znani vojni zločinec ima baje tudi svojo vlado in ((ministrstva« so raztresena na tisoče kilometrov eno od drugega. V Buenos Airesu je po poročilih istega dopisnika »predsedstvo« te vlade, ministrstvo »za emigracijo« pa ima sedež v Barcelloni, neki drugi »minister« pa v Turčiji, medtem ko naj bi bilo »vojno ministrstvo« nekje v hrvaških gorah... Med zanimivostmi o delovanju te namišljene vlade navaja dopisnik emisijo znamk kraljevine Hrvaške v Argentini, ki jo je baje neka tvrdka iz Severne Amerike v celoti kupila ter plačala precejšnjo vsoto dolarjev. Končno pravi dopisnik, da je mala hišica v mestu Pa-lomar blizu Buenos Airesa, v kateri je vojni zločinec stanoval s svojo družino, sedaj zaprta. Prav tako je zaprta delavnica, v kateri je Pavelič opravljal mizarska dela, najbrž. da bi se preživljal. BUENOS AIRES, 25 — Dekret predsednika Aramburuja odreja, da se poruši uradna rezidenca argentinskih predsednikov, ki je bila tudi zadnja rezidenca generala Perona, kjer je tudi umrla njegova žena Evita. Prostor, na katerem stoji palača v aristokratski četrti Palermo, bo u-porabljen za park. Glede raz-icgov za poruaenje navaja dekret, da gre za staro palačo, katere vzdrževanje in morebitna obnova bi zahtevala preveč denarja. VREME VČERAJ NajviSia temperatura 28, najniž-ia 21, zračni - tlak 1014,2 narašča, veter vzhodnik 4 km na uro, vla. ga 88 odst., nebo 9 desetin o-blačno, morje mirno, temperatura morja 24.8 stopiivi. V 1 4$ //M Danes, TOREK, 2«. »v*«** AvguStin šk. Milivoj Sonce vzide ob 5.20 in zatone 18.51. Dolžina dneva 13.31. Lun» vzide ob 22.57 in zatone ob iz*# Jutri, SREDA, 29. avgusta Janez Krst., Zeiided ^ SE NOBENEGA GLASU O SKLICANJU OBČINSKEGA SVETA Desničarski reševanje zavirajo vprašanj G. Ham Luče danes na ubisk.v 'list ■ Neposredna vmešavanje višjega kler a v politična dogajanja - Glasilo škofovske kurije napada P S Ul Zupan Bartoli se je vrnil v nedeljo .v Trst s počitnic, katere je preživel v gorskent turističnem kraju. Zupan je svoje počitnice skraj.sal za pet dr J, Verjfetrto ne toliko zaradi številnih perečih občinskih vptašanj, ki terjajo rešitev kolikor zaradi tega, ker bo danes prišla v Trst na neuraden obisk veleposlanik ZDA v Italiji Clara Booth Luce. Ga. Luce se bo v spremstvu svojega moža, znanega amen. škega lastnika časopisov ter svetnika Nordnessa in direktorja IJSIS. v Italiji pripeljala s posebnim vlakom ob 16,30 na letališče pri Gorici. Čeprav pr haja g. Luce v Trst na zasebni obisk, se predvideva, da bo imela daljše razgovore z dosedanjim ameriškim konzulom v Trstu Mr. Simsom in s tržaškim županom. Vest o napovedanem razgovoru tržaškega župana z ameriškim veleposlanikom g Luce potrjuje govorice, da se ie župan vrnil s prijetnih počitnic predvsem zaradi sestanka z g. Luce in ne zaradi tega, da se čim prej prične razpravljati o vrsti resnih vprašanj, ki zadevajo tržaško občin-i. Poleg tega se še vedno tre predvideva sklicanje tržaškega občinskega sveta, saj je prvi sestanek občinskega odbora napovedan šele za petek in bodo na njem razpravljali izr ključno o normalnih upravnih vprašanjih. Na ta način se zavlačuje razprava o zakonu št. 703, ki predvideva znatno povečanje posrednih občinskih davkov. Krši se 'zakon, ki predvideva, da mora občinski svet. v roku dveh mesecev izreči svoje mnenje o pritožbi intiiperulen-tistov glede njih izključitve iz volilne borbe. To vprašanje ni samo formalno juridično, čeprav mora občinski svet izreči svojo sodbo o pravilnosti a-li nepravilnosti postopka o izključitvi na osnovi zakona, temveč zadeva vse stranke, zastopane v občinskem svetu. Poleg tega se zaradi neaktivnosti občinskega sveta zavlačuje razprava o vrsti izredno perečih gospodarskih in so- cialnih Vprašanj, ki zanimajo vse prebivalstvo. Globlji razlog jjjza to ne- dvomno načrtno zavlačevanje sklicanja tržaškega občinsk«-ga sveta tiči po vsej verjft-ncsti v odporu proti noverftu občinskemu odboru, odnosno proti programu tega odbora, ki je nekoliko socialno pobar-van V tej zvezi je kaj zanimivo pitanje tržaškega «11 Piccola#, kj že več tednov na razne načine namiguje, da socialdemokrati ne smejo imeti v novem odboru . nekaterih ključnih mest in med njimi v prvi vrst. mesto podžupana ter na-čeistvo finančnega oddelka. O-čitno gre desničarskim krogom, katerih interese je rinjenjem list vedno zagovarjal, močno na živce dejstvo, da je V Trstu prišlo do nekakega odprtja na levo, pa čeprav je to odprtje zelo sra- mi žijivo in po vsej verjetnosti malo učinkovito. Ti krogi so dobili vso podporo višjega kiera, ki se je tokrat neposredno vmešal v politični razvoj in obsodil vsak poskus leševanja socialnih vprašani. Glasilo tržaške škofijske kurile «Vita Nuovau v zadnji številki, ki je izšla 25. avgusta, objavlja poziv petih škofov (iz Trbiža. Concoidie, Padove, Chioggie in Vittoria Veneta), da verniki ne smejo ,či-‘ati političnega tedr.ika (11 Popolo del Veneto#, ker izvaja podtalno propagando, ki ,e v nasprotju z doktrino in disciplino Cerkve glede politič-no-socialnih vpra.anj. S tem pismom škofje podpirajo izjavo beneškega kardinala, ki je ta list vernikom prcpjvz-dt.\ Zanimivo je. da je Ust tli Popolo del Veneto# glasil) tamkajšnjih demokristjanov in da je kljub temu bil tako drastično obsojen s strani cerkvenih oblasti. »Vita Nuova* v nadaljevanke objavlja tudi daljše izvlečke pisma beneškega kardinala Angela Giuseppa Ron-cailija, kjer se pojasnjujejo nekatere erezije omenjenega de-mokristjanskega glasila. Kardinal v svojem pismu podčrtuje predvsem tri momente; L Laiki nimajo avtonomije delovanja 'glede političnih in socialnih vprašanj,« temveč p’ Cerkev tolmač evangelija, ki se 'nanaša na .vsa človeka vprašanja ort pravice’ do ' m,- losti, reda, br. tstva in socialnega miru. 2 Cerkev sg je ja.-.po izrekla proti vsakemu »odprtju na levo#, 3. Kardinal poziva na večjo disciplino in zlasti opozarja n.-ade ljudi in pristaša Katu-ltske akcije, da se ne puste »zavajati od besed, pri.šepeta-v; n j in vzklikov#. Kako izgled i vprar ioje »od pitja na levo» v Trstu, pa cb-icsnjuje poseben članek, kate-rcga je menda napisal tržaški škof Santin sam V tem članku, ki nosi naslov »Odstraniti niti, se ugrt-t.-vlja, da so na levi komunt--ti s katerimi je razgovor neme goč. Na levi »o socialisti (PSD. ker šo povez vv. s k i-mnnisti. Končno vključuje med levico tudi PSDI, ker gledajo socialdemokrati z nostalgijo PNI in komi) eakaib. da bi se združili s socialisti. Poleg tega so vse 'e strtnk? marksistične in torej sirne na nauku, katerega Cerkev ne priznava. Očitno gre za pritisk vojega kiera in med njim v pivi vrsti tržaškega škofa proti vsakemu reševanju socialnih vprašanj zato da bi tudi v našem mestu ostalo vse po starem, da bi ostala občina m ostali ključni položaji u-prrve v rokah desno usmerjenih krogov Ne gre torej za cerkvena vprašanje, še manj pa za verska vpcaianjp, fa-j je med člani tPSI, d* ie ne gt vorimo o PSDI. velika ve- čina. ki versko čuti in izvršuje verske dolžnosti. Prav imenovanje PSD1 v glasilu škofijske kurije govori tudi o tem, da so na delu Kto-gi, ki bi hoteli na eni strani izkoristiti vpliv škofa Santi-na na drugi pa patriotična gesla, zato da bi se razbil sedanji in ustvaril izrazito desno usmerjeni občinski odbor. V tej zvezi se postavlja vprašanje, če se ne skušajo vreči iz odbora celo soeial-de-mc-krati. kar bi seveda bilo zelo všeč ne samo Bartoliju, temveč tudi misinom in monarhistom. Vendar so rezultati volitev tako jasni, da so taki načrti in vsi ti napori le kaj malo učinkoviti in je vsako premikanje občinskega odbora na desnico že vnaprej obsojeno na propad. Pogajanja z vodstvom ACEGAT 'Včeraj so Se začela pri mestnem podjetju ACEGAT pogajarjja o normativnem delu nove detovne pogodbe. Predvsem so razpravljali o odpravnini. Pogajanja so 'odložili na 31. avgust, ker še nimajo na razpolago konkretnih podatkov. Obe sindikalni organizaciji pa sta odločno protestirali pri ravnateljstvu ACEGAT zaradi puljska na šoferje avtoparka, naj sprejmejo drugo službo, čeprav so jih zaposlili kot šoferje. Zdi se namreč, da .-majo namen s časom razpustiti avtopark. Sindikalni organizaciji sta tudi zahtevali, dr se stvar čimprej razčisti. Tudi pri ACEGAT se je vpeljala navada, tla najema dt lavce zunanjih podjetij. Stvar bi ne bila resna, če bi šlo samo za začasno izredno zaposlitev, toda ti delavci delajo včasih tudi po več let za ACEGAT, zato bi jih lahko podjetje vzelo neposredno v seojo službo. Tako na primer posoja podjetje Zollia ACEGAT delavce za vzdrževanje tračnic, za razna dela pri napravah za plin in vodo itd. U-službenci ACEGAT pravijo, da je treba s to prakso prenehati, kajti če potrebuje podjetje delavce, naj jih najame neposredno. . S SINOČNJE SEJE D k VINSKO- NA BBEŽINSKE GA OBČINSKEGA SVE1A Rešena pritožba štirih volivcev glede nepravilnosti pri volitvah Italijansko listo «Torre» bosta v občinskem svetu zastopala dva nova svetovalca - Prihodnja seja bo v petek zvečer Sinoči je bila na županstvu v Nabrežini druga redna seja novoizvoljenega občinskega sveta. Zupan tov. Dušan Furlan je pozdravil prisotne svetovalce ter v kratkem nagovoru izrazil svoje prepričanje, da bodo po svojih močeh doprinesli k delu za vsestranski razvoj občine in občanov. Dnevni red tega zasedanja obsega zaenkrat tri točke, in sicer vprašanje pritožbe v zvezi z napakami pri volitvah, izvolitev občinske volilne komisije ter vprašanje a-plikacije zakona št. 703, ki se nanaša na povišanje oziroma določitev nekaterih novih davkov- O pritožbi, ki so jo v zvezi z nekaterimi napakami pri volitvah vložili štirje Volivci, je nato poročal odbornik Drago Legiša. ki je bil izvoljen za predsednika od občinskega sveta imenovane komi- HUDA PRUMETNA NESREČA V BARKUUUAH PRI CEDAZU Drveči avto do smrti povozil službujočega mestnega stražnika Nesreča se je pripetila zaradi prehitevanja in velike hrzine avtomobila - Skoraj na istem kraju je včeraj zjutraj drug avto povozi! starko V' nedeljo žvejer' še Je zgo- Jkot mladotetnrki opojnost br- lila v Barkovljah huda pro-] zine. Ni se zmenil za druga metna nesreča, pri kateri je Izgubi! življenie 43-letrii: mesti n; stražar Ivan Cergol od Spodnje Magdalene, 890,',ki ga je povozil 71-letni uradnik Mario Vjinzetto iz Ul. del Bo-sco 50 ; , ■•- . ■ - Zaradi okbtiščin, v katerih se je .zgodila nesreča, je tragična smrt stražarja, ki je bii tedaj tam v služb., presunila vse mesto V nedeljo je bil kot običajno velik promet na barkov-ljanskem obrežju, tem bolj ker so ta dan Barkovljani slavili svojega patrona. Kakšen ie mogel biti promet v nedeljo zvečer, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je tam glavna prometna žila. da so f.e ljudje vračali s kopanja in izletov, da je tam novo zabavišče in da je bil poleg tega v nedeljo domači praznik. Upoštevajoč vse to je povelj-s‘vo policije odredilo okrep-Ueno službo da bi stražarji u-sr.ierjali promet. Stražar Cergol je bil v službi sredi ceste p-Cd kopališčem CEDAS blizu p ostora, ki je določen za prehod pešcev. Skrbel je za varnost pešcev, izgubil pa je sam življenie. Nekaj minut pred 21. je iz mesta pridirjal z močnim avtomobilom in z vso brzino 71-letr.i Mario Vanzetto, ki je bil namenjen proti Miramaru. Zelo se mu je mudilo; morda je imel važen sestanek, ali pa je pri 71 letih hotel uživati vozila, niti za pešce- .V,se. se NADALJEVANJE PROCESA O MILIJONSKIH PONEVERBAH NIHČENOČE POVEDATI kam so izginili milijoni Oster besedni spoped med obtoženim ZicruMorejem in pričo Bieso-\ ki noče priznati, da mu je obtoženec posodil več milijonov lir nom. Včeraj dopoldne se je na kazenskem sodišču nadaljeval z žasliševanjem raznih prič proces Zimatore-Pappucia. Ni ti včerajšnje zasliševanje prič ni še popolnoma razjasnilo zadeve, saj niso priče povedale nič novega, najvažnejših prič P« ni bilo. Zaradi tega je predsednik sodišča odre- di), naj se priče, ki tatiuje-jo v Trstu in niso prišle na včerajšnjo razpravo, nemudoma pokličejo; glede prič, ki so v Milanu in drugod, pa bo sodišče še odločalo. Med zasliševanjem pivih prič je prišlo na dan. da so v tržaški podružnici banke, kjer je bil koc direktor obtoženi Zimatore. imeli za tekoče račune bivše ZVU tri spise; dva s poneverbami in enega pravilnega Teh spisov pa ni več. ker jih je uničil inšpektor Hagusa, kot je že omenil obtoženi Pappucia. Kakor je znano, je na prejšnji razpravi obtoženi Pappu-čia dejal, da je odnesel v centralo v Rim poln kovček dokumentov velise važnosti; priča Andrea Ciotti, racuno: vodja tržaške podružnice, ki je prvi napravil preiskavo, pa je na zadevno vprašanje predsednika dejal, da so bili omenjeni dokumenti brez vrednosti. Glede izjave, ki jo je PappUcia podpisal v Rimu skupno z Zimatorejem za poravnavo škode bančni ustanovi pa je Ciotti dejal, da Pappucia skraja ni hotel podpisati. ker je dobro vedel, da je vsota dejanskega primanjkljaja mnogo večja kot je pr«j trdil. Razprava" je potekala mirno, dokler ni bil zaslišan kot priča Biaton. Dejal je, tla je imel z Zimatorejem le poslovne opravke, da ne dolguje ničesar banki. Zimatore- ju pa da ne ve, ali kaj dol- denar; komu ga je dal in ka- guje in koliko. Zimatorejev branilec odv. Petracco je takoj pripomnil, da je Biason med najvažnejšimi pričami, češ da se je z njim začela nesreča Ziniato-reja. Na prejšnji razpravi je namreč Zimatoie dejal, da mu je Biason izročil za 40 milijonov raznih čekov, ki pa da so bili brez vsake vrednosti. To je ugotovil šele pozneje, ker ni bil pač bančni strokovnjak. Biason pa da je kmalu potem vzel iz banke 8 milijonov lir. ki seveda niso bili kriti. Zimatore je poudaril. da je moral vzeti nekje drugje denar, da bi kril ta Biaronov dolg in tako sc je začela vrsta nedovoljenih o-peracij, ki so ga dovedle v propast. Odv, Petracco je vztrajal pri svojih vprašanjih, da bi Biason povedal, koliko dolguje Zimatoreju. Mimogrede je odvetnik omenil, da gre kar za 74 milijonov lir. Biason je zanikal. Tedaj je naglo vstal Zimatore, stopil pred Biaso-na in mu razburjeno očital, da je podla figura. Biason je odgovarjal in nastal je prepir, tako da so morali poseči vmes karabinjerji, da so ju ločili. Zimatore je nato našteval. koliko denarja je dal v raznih obrokih Biasonu, ta pa se je branil z. opazko: »Glejte ga, glejte; pravi, da sem tak goljuf ih trdi, da mi je kljub temu dajal take vsote denarja.» Spet sta se začela pričkati, ssidnlk pa je Ciuttija opozoril, naj odgovarja le na njegova vprašanja. Zdelo sč je, da je Zimatoreju bilo zeio pii srcu, da bi Biason priznal svoj dolu, toda to ni za »odišče' osnovna zadeva ker je Zimatore obtožen, da je poneveril javni ko ga je potrošil, pa je postranskega pomena. Kot priče so bili nato zaslišanj razni Zimatorejevi klienti, ki jim je posodil ce-nar za razile kupčije itd. Nekateri so priznali svoj dolg. drugi so ga zanikali ali pa so izjavili, da so dolg že poravnali. Ob zaključku razprave je obramba zahtevala, naj sodišče preloži proces in naj poglobi preiskavo z zasliša njem še drugih prič in posebnega strokovnjaka. Po krajšem posvetovanju je sodišče zavrnilo zahtevo in odredilo, da se razprava nadaljuje danes popoldne. Faruk v Trstu mu je zdelo prepočasno, zato je kakšnih 50 m pred krajem, kjfr je bil Ceneni, spft prehitel' avto, ki je Vozil pred njim z zmerno hitrostjo. Tedaj pa je nenadoma zagledal pred šeboj stražnik*. l«i -*e mu nikakor ni mogel več izogniti. Voznik je hotel kreniti na des-, no, a bilo je že prepozno Treščil je z vso silo v Cergola, ki je zletel dobrih sedem metrov ob pločnik ter si prebil lobanjo. Takoj so obvestili reševalno postajo, prihitel je rešilni avto, toda vsa skrb zdravniki in bolničarjev je bila zaman, ker je ubogi Cergol že med težnjo v bolnišnico izdihnil. Potem ko je povozil Cergola p avto zdrkni! na desno, zadel ob mali tovornik, ki je sta! tam ob cesti, in se ustavil šele 100 metrov od kraja nesreče. Tam blizu, kot po vsej o-bali, je bilo tedaj vse polno ljudi, ki so bili priča tragičnemu dogodku. Vse je nesreča zelo presunila in vsi so ostro obsojali brezvestnega voznika, ki je v takih razmerah vozil s takšno brzino. Seveda niso manjkale pikre o-p izke, zlasti glede na starost voznika, ki je povzročil takšno nesrečo. Pokojni Ivan Cergol, ki zapušča ženo in dva otroka, jc vstopil v službo kot mestni čuvaj pred desetimi leti in jc bil zaradi svojega značaja ter vestnosti zelo cenjen in spoštovan. to in ju bodo zaradi tatvine prijavili sodnim oblastem. De Gioia pa ima srečo, ker je dobil vrnjeno skoraj celo vsoto ukradenega denarja. Padec motorista Včeraj zjutraj se je 50-let-niv Oiovanni Venier iz neke vasi blizu Vidma Vračal iz Trsta proti domu po obalni cesti. Blizu predora je nerodno padel z motornega kolesa, pri padcu pa se je hudo ranil in si verjetno tudi prebil koleno ter se ranil po obrazu. Sprejeli so ga na ortopedski oedelek in bo ozdravel v 10 do 20 dnelv V CRDA v Trstu in Tržiču zopet deiajo V Tržiču je ladjedelnica včeraj ponovno pričela z delom po 15 dneh odmora, ker so bili vsi delavci in uslužbenci na ‘tlopustu. V petek bodo v tej ladjedelnici postavili v morje ROO-tonski mino-lc vet* «Aragosta». Ladjo bodo postavili v morje s posebnim velikim žerjavom Včeraj ‘O se po končanem dopustu vrnili na delo tudi delavci ladjedelnic Sv. Marka in Sv. Roka ter Tovarne »trojev v Trstu. Priročnik o poštnih tarifah Dobrih 12 ur po tragični smrti Cergola pa se je skoraj na istem kraju zgodila druga prometna nesreča. Bilo ie včeraj okrog 9. ure, ko je 75-letna Filomena Stripoli iz Ul. S Maurizio 14 hotela prečkati cesto pred kopališčem Ce-das Tedaj je po cesti privozil avto z ev. tablico TS 24151 in podrl starko Ni »e ugotovljeno. če je do nesreče prišlo zaradi prevelike brzine avtomobila, zaradi nepažnje itd. Vsekakor ni bilo tedaj takšnega prometa kot v nedeljo zvečer. Veznik je takoj ustavil vozilo in priskočil ponesrečenki na pc moč. Pri padcu si je starka zlemiia levo nogo ter se je pobila po glavi in dobila pretres možganov. Sprejeli so io n.t otropedski oddelek s pridržano prognozo glede na hude poškodbe in visoko starost. V nedeljo popoldne je prispel v Trst s svojim avtobusom in se nastanil v hotelu i Clapu-pevcu Borisu E «Ivan Canksf’ • SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00 7.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.00, 22.00. 5.00 Pester glasbeni spored; 6.20 Naš jedilnik; 7.10 Zabavni zvoki; 8.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 8.30 Radiiski roman - Jan de Hartog. Tha-lassa -XXIII; 8.50 V veselem ritmu: Sporočamo žalostno je preminil po kratki 1 ^ f ni bolezni naš ljubU prog in oče Franc v starosti 56 let' Pogreb dragega b0 f 28. avgusta ob 17. urljj, žalosti v Slivnem A Žalujoča soprog* sfnova Alojz i® ter ostalo s°rU Slivno-Trst, 28. av* LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (Od 26. 8. do 8. 9.) Praxmnrer. Trg tlnlta 4; Al Cedro, Trg Oberdan 2: Cipolla, (Jf. Ilettioggio 4; Giusti. Strada del Fr i ul i 7; Alla Salute. Ul, Giulia 1; Signorl, Trg Ovpeila-le 8; Vernarl, Trg Vatmaura 10: Pizzul - Gignola. Korzo 14. ZAHVALA Ob priliki smrti moje drage soproge Zofije Macarol roj. Ukmar Sežana št. J83, vulgo »Lahovi# 1(1 umrle dne 16. tekočega meseca, izrekam vs«1"’^)! so blagovolili počastiti nje spomin in so mi ‘jp kakorkoli ob strani v lej težki uri, svojo n»JA Ijo zahvalo. ANTON MAČAH«1, Sežana, 28. avgusta 1958. nniORSKl DK1VNTK 5- 3 ?8. avgust« 1998 Z NEDEUSKE PROSLAVE PETDESETLETNICE USTANOVITVE »BRALNEGA IN PEVSKEGA DRUŠTVA MORJE> V Sesljanu so obnovili PD «Morje» ^ihčc ne sme in ne more pozabiti na narodno okolje, v katerem živb Naj bo današnja mladina vredna izročila naših prednikov! Hrof. Janko Jež lovori na proslavi. Ve, »riv lra) se je v Sesljanu, na Ir gostilne «Suc» vršila *««« Petdesetletnice usta-tiu'’ •'* Pr°svctnega društva ^ros‘avu )e pripra-«bn k(>ordina<:'jski odbor za 0v° Prosvetnega društva "'°rjeil ki ,j je izbrul za predsedniku učitelja ^llctoria Skoju iz Sesljuna. . ^roslavo, katere so se ude-‘«ili predstavnik Slovenske h**Vftne zveze in Slovenske ji 8,*fce prosvete, predstavnik ^ renske pospodarsko-kultur-* tveze prof Budal in preil-*°niki raznih političnih sku. Clbi,36 otvor'l clnn koordin i-* efia odbora Radovan Kru-t nuja Za tbor uvod je moški pevski P- d. »Morje« iz Sesljana, ,°a vodstvom pevovodje ^ Žerjala zapel narod-in Volaričevo a° devo le bom ljubih. d,. 0 je tov, Kravanja po- besedo prof, Janku Ježu, tniel naslednji govor; C(.^*n°s praznujemo 30-latni-lK. Usl«novitve uBralnega pev-Ba driistu, Morje« v Res-W.u t- . ... ju ‘O je za nas Resljance jt 'iovee veiik dogodek- To ti ^rav la*{0 veli« degodek Vse tržaške Slovence. Pro-R ^ i« dokaz starega kultur-a id prosvetnega izročila #a*ega P*r»k'IeV stai'ega sBralnega V>jv* 'e90 drv.šiva Morje» z f8j;°.o^ako njegovega zna-Sv-,-ln sicer z imenom Pro-f, „h° druitv. Morje dokazu- r,u življa na tej zemlji: “Oovitev "Sio trdno voljo, črpati iz ti*8?* ; ■čjjjjcl^žročila zdrave sokove, W ' za riašb narodno biv n za nat obstoj kotcfbi-i.ITjz Vis°ko kulturnega naroda. V fliito pevsko društvo Mor- •*8ov Ustanovili leta 1906. Prvi p-edsednik je bil 4*> Cejisa ---- recitira Gre' rt>čevo »Delavcem«. S»Ve 'vesiJa' J«kM. Gabrovec iz J . .*• kalnega sedeža ni- Vevške vaje so ime- d; u 'aznih hišah, kjer so tu- . relali fstl Itvo svoic čitalnico. Pri- So bile na prostei hlali j gda ^ dvorani gostilne Le- tiežu "a ,SVoiem /.ačasnem se-*ko, ^j0 . 'zobešali napisno de-Be, u .Ju,^e •' ponosom oskr-W.V#c*!*»i predsednik Galuni . n“jem lepem si- b’Piboi,vQr3U -i*-' P|ula lad.i'-i»lo n° Podobo je vokvir- liti, druitva. Vsak svoj so začenjali z 8 ■ • til»nsk * bi buči morje A-Društvo je tesno ^Von, K 0 s sokolskim ‘•vom p blavhinjah, z Ce..U.rm»da» za Mavhinje dru-d rti-' Ut n*Cvlje ,t SeJa» v ter Devinu. društvom t •« Dri Posebno ^ 0rSanizacij?kem de- j® u Franc Pernarčič. •»dnik a Cvb. ’ 3Vl°« Pe bil tudi društveni pred ^»ttc’ al doj ster rnarčič, P rane an Pirih, Alojz Kle- yol*r'ieJ°Vf Kravanja, Anton Josip Gabrovec, t floletni 8Ue. p Pevovodja Anton tir- b»re *Vc be*, “* j* pn;«" 'n slovensko pet , tjaši * 1,0 tesne stike s i H .JaAl ‘ ■ Va.^^Da .** same kmete ir, so ljubili sloven- beui.Vzdr*avali z. I.adjaš nd»l trn N en d *J navedem ne- evinčanov, ki so . .iu s j, na kulturnem pod-' šrt t ‘ Ps''anci in Viiovci u<1‘ b, je bil v«ni predsednik, Jo- sip itojc, Ivan Pecikar, Fran Pecikar, Ferdo Herkov, Josip Pahor, Miroslav Colja, Josip Mervič, Ivan Sardoč, Edoard Praprotnik in Josip Rojc. Naši ljudje iz Sesljana in Vi-iovelj so posebno radi sodelovati na »božičnicah« društva »Ladje« v korist šolske mladine v Devinu. Prav živo je vsem preživelim članom prvega društva »Morje« v spominu sodelovanje s Sokoli iz Ljubljane, ki so večkrat imeli uspešne nastope na naši obali, med drugim tudi v M.vhinjah, teh skupna udeležba na velikem vsesokol-skem zletu v Pragi leta 1919. Mlajše člane «Morja« pa samo čitalništvo in petje ni zadovoljevalo. Želeli so si dramskega dela in zato so ustanovi.; »Ljudski oder«, s sedežem v Vižovljah, ki je imel tudi pevski odsek in knjižnico. Prvi predsednik »Ljudskega odra« je bil Franc Le-giša iz Sesljana, za njim pa železničar Alojz Klemenc iz Postojne. Dramski odsek je marljivo in z velikim uspe* hom vodil Josip Kralj iz Sliv-nega. Razgibanost »Ljudskega odra« dokazuje tudi dejstvo, da je imel nad 100 članov, medtem ko so jih v okviru pevskega udejstvovanja pri »Morju« imeli samo 44, kar je kljub vsemu izredno veliko, če pomislimo, da je imel Serljan samo nekaj hiš. Društvo »Morje« je prenehalo delovati leta 1922, uradno pa so ga ukinili leta 1927; »Ljudski oder« pa je v glavnem deloval od leta 1919 do leta 1922. Današnji mladini naj bo delovanje naših prednikov v okviru »Morja« in «Ljudskega odra« v ponos in kot vzor resnično narodnega in ljudskega prosvetnega dela! Prizadevanje za kulturni dv.g naših obalnih krajev ri bilo podobno nemočnemu Kačurjevemu idealnemu stremljenju v solzni dolini Šentflorjanski. Tu so bili na delu sami kmetje in delavci, sami mladi in uporni Kačurji, ki niso klonili strti zaradi nerazumevanja in nasprotovanja ckc-lice; oni so zmagali, ker so jih vsi domačini v njihovem nesebičnem delu podpirali in posnemali- Zaradi bnl.rega razumevanja tedanjih okoliščin, bi rad navedel naslednje: Nekaj mesecev pred ustanovitvijo aBralnega in pevskega društva Morjes v Ses-l.ianu, je bil v Trstu prvi shou slovenskega narodnega radikalnega dijaštva. Predsedoval mu je jurist Gregor Žerjav, kasnejši prvak naprednih Slovencev v Ljubljani, kot glavni govornik pa je nastopil prirodoslovec Pave! Grošelj. Razpravljali so o splošnih dijaških moralnih, gmotnih, narodnih, kulturnih, političnih in socialnih zade-vahv Poudarjali so potrebo, naj se v slovensko javno življenje vnesejo socialne rentor-:n-\ da bo tudi naš narod ž. vel v duhu časa. Mtade slovenske zborovalce sta v imenu tržaških in primorskih Slovencev pozdravila vodja narodne stranke dr. O-lokar R.vbar in socialistični prvak dr. Henrik Tuma, R.vbar je pohvalil socialni čut mlade slovenske inteligence in poudaril, da so narodni boj' tudi sociBlni boji. saj sta jezik in narodnost socialni pojav, narobni boj pa je navadno tudi gospodarski boj zatiranih slojev slovenskih kmetov in delavcev proti meščanskim koristim R>-bar je nato dejal dobesedno; «Slovenski meščani v Trstu se morajo zalo odločiti ah hoče to potuguti več mičnosti na narodne interese, ki jih vete jo na slovenske ljudske mase, ali pa na gospodarske, ki jih imajo skupno z meščani druge narodnostih Tumova priporočila slovenski mladini se niso bistveno razlikovala od Rvbarjevih. Dejal je, da je temelj vsakemu narodnemu življenju gospodarsko vprašanje. Po njego vem je bil največji greh tedanje starejše mladine, da na pregu gospodarskega prevrata v Evropi ni ganila z mezincem. Nato je Tuma poudaril: »Aočeiir, dii bi mladina politizirala. Lepe so bile vaše besede, ko odklanjate strankarstvo: toda politika je zume nujteijd veda. Naj citiram velikega pesnika Ibsena: »Strankarski program je črpalka, ki resa iz nas vsako ljubezen in resnico«. Zaradi tega proč od sebe strankarske programeI Imeli boste posla v praktičnem življenju dovolj, du bosti lahko obvladovali ta program, če ohranite narodne m socialne ideale, ki ste jih pokazali na tem shodu. Brez teh narodnih in socialnih iocalov bo vsak strankarski program vaš »rob!« Pri tem se mi samo po sebi vsiljuje geslo, ki ga je prav v tistih časih vrgel med Italijane veliki italijanski so cialni reformist Hissolati: nacionalist, ne sme in ne more pozabiti na narodno okolje, v katerem živih Ustanovitelji {(Bralnega in pevskegu društvu Morje« ,o se v daljnem letu 1906, to je pred pol stojetja, te velike resnice zavedali, zato niso pozabili na svoj narod. Naj bo tudi današnja mladina v Sesljanu in Vižovljah vredna njihovega izročila! Zato naj ne pozabi na narod, sredi katerega živi! Ko je dr. Jež zaključil svoj govor, sta tov. Silvan Mesesnel, kot predstavnik Slovenske prosvetne zveze m Franc Gombač, kot predstavnik Slovensko hrvatske ljudske prosvete iz Trsta, spregovorila nekaj pozdravnih in spodbudnih besed. Zatem je nastopil mešani pevski zbor «Zarja v svobodi» iz Sempolaja, ki je pod vodstvom pevovodje Stanka Zidariča zapet Foersterjem »Nu- še »ore«, Venturinijevo aPo-hejena travcav in narodno aOglars. Po nastopu mešanega zbora'iz Sempolaja je 'Zvonko Legiša recitiral Gregorčičevo «Delavcem» in Vodnikovo uGruiuilo mojih rojakom. Kida Suc in Zofka Žužek pa stu ob spremljavi humnonikar-ke Romilde Sedmak zapeli narodne pesmi uOj tam za poro«, (Koko bom ljubila« m »Ne bom se močilo« Mešani pevski zbor iz S ul e. a-Zgoniku je pod vodstvom pevovodje. II(rmana Miliča zapel Dokto-nčevo »Goriške lrte». Svabo-ro uKadur zoran in FlajŠma-novo «Triglav». Kida Suc je na to recitirala «Slovenska mladina govoriš od Pavla Golijo, Lavra Bizjak pa je na harmoniki zaigrala eKolos iz Gotovčeve opere «Ero z onega zvetus. Nato je moški zbor prosvetnega društva «Zarja v sv oboli' iz Sempolaja, pod vod- stvom pevovodje Stanka Zidariča zapel Volaričevo «Moj domu, Zajčevo «V boj« in Vo-dopivčevo eVojaci na potu«. Zr njim je mešani zbor pro-svi tnega društva sigo Gruden« iz Nabrežine pod vodstvom pevovodje Oskurja Kjtulra zapel Nedvodovo sNv-zuj v planinski ruju, mešani zbor uPrimoi ec« iz Trebč, prav tako pod vodstvom pevovodje Oskurja K judra A-ijuievi »Ne zioni mi« in «0-pomin k vesel ju«. Za zaključek pa sta združenu mešana zboru pevskih društev el no •Lrudenn iz Nabrežine in »Primorec« iz Trebč, pod v odrivom pevovodje O. Kjudrz zapelu Gotovčevo «Nove brazdi n in Bošt jančičevo uNaš Frasu. ■S tem je bil zaključen u-rudni del proslave. Po tem se je. v prijetnem razpoloženju razvila prosta zabava s plesom. Pogled na del občinstva in na prostor, kjer je bila proslava SU leiuice ustanovitve »Bralnega in pevskega društvaMorjen. OSMA ŠTUDIJA OZN O STANJU Fo)e tuoski zbor F.u. «Murje». . : • • V ; « f-: ; , s c vGV.vSjr.v,' ' vivK-iik*.* utr Elda Suc in Zofka Žužek pojeta ob spremljavi harmoni karke Hoiuilde Sedmak. Nastop mešanega žbora «/arJa v svobodi« iz Sempolaja Gospodarstvo v poslednjem desetlet ju ZaMnji pregled, ki so ga pristojni organi OZN pred krntkim objavili v zvezi ,s stanjem svetovnega gospodarstva, ne zadeva samo stanje kot se ie na tem področju izražalo v lanskem letu, marveč tudi na široko obravnava ves gospodarski razvoj, od konca vojn« vse do začetka leta 1956 V poglavjih pregleda za lo- presegla za celih 70 odst. Tr- »Nihče, pa nuj bo še tuk inter- to 1955 so v prvi vrsti podčrtani nekateri fenomeni, katerih značilnosti so bile iznesene že. v okviru analognin nacionalnih pregledov, in sicer v okviru določenih razlik, izhajajočih iz posameznih nacionalnih gospodarskih struk-ttn (industrializirane dežele, nerazvite dežele, ki proizvajajo predvsem surovine, dežele z načrtnim gospodarstvom). V pogledu prvih je poudarek predvsem na gospodarski ekspanziji, povečanju investicij, na inflacijskih tendencah ter ukrepih, ki so jih prizadete vlade uporabile, da bi le-te ravrle. Na področjih s pretežno nerazvitim gospodar-;,‘vom je ta poudarek na re-perkusijah, do katerih je prišlo zaradi povečane ekonomske ekspanzije v močno industrializiranih deželah, dalje na izboljšanju plačilnih bilanc, pj»vzlic povečanemu uvozu in-j dustrijskih strojev, kakor tu-1 di na določenih inflacionistič-nih tendencah, povzročenih v glavnem zaradi neuravnovešenosti javnih proračunov. Kar zadeva dežele z načrtnim gospodarstvom pa se poudarja povečana gospodarska dejav-nost, predvsem na poljedelskem sektorju, ki se mu prej ni posvečala zadostna pozornost, dalje znižanje sredstev za investicije, povečanje izmenjave tud' z ostalimi in ne samo deželami z istim družbeno-ekoc.omskim redom, krkor tudi tendenca po določeni tesnejši vskladitvi med I i sameznimi nacionalnimi načrti. Analiza gospodarskega razvoja v zadnjem desetletju pa kaze, poleg nekaterih zelo pozitivnih aspektov, tudi druge, ki niso tako zadovoljivi, to predvsem glede rezultatov na socialnem področju in kar zadeva ustrezno in pravilni porazdelitev svetovnih sredstev med posamezne dežele. Med pozitivne aspekte lahko v prvi vrsti prištevamo izrecno poudarjeni napredek celotne gospodarske dejavnosti v desetletju 1945—1955, ki je odločno boljši kot v ustreznem obdobju po prvi svetovni vojni (1918 1926). Kljub temu namreč, da so rane, ki jih je prizadela druga sve-tevna vojna, bile hujše in težje od onih ' iz prve, sta bila obnova in nadaljnji razvoj proizvodnje hitrejša in temeljitejša kot pred tridesetimi leti. Tako so se mogle tudi gospodarske krize laže rešiti. Svetovna proizvodnja je n-upoštevajoe dežele z. načrtnim gospodarstvom — že le ta 194H dosegla predvojno stopnjo, leta 1955 pa jo je govinska izmenjava je hkrati prerasla^ obseg iz leta 19.38 z_a 5(1 udst. , . * Na tak razvoj so v prvi vrsti vplivali čedalje močnejša ckšpanzjja ameriškega gospodarstva, ki je edino izvleklo koristi iz drugega svetovnega spopada, dalje povečanje industrijske produktivnosti, razvoj transporta, povečana proizvodnja nafte na Srednjem vzhodu, politika mednarodne gospodarske po-meči itd. Kljub tem sicer pozitivnim rezultatom pa se trenutna situacija v svetovnem gospodarstvu ne more v polnem smatrati za zadovoljivo. Tu je najprej vprašanje množičnega pomanjkanja v obsežnih predelih sveta, ki bi ga bilo treba rešiti. Se pred tem, oziroma, da bi se to sploh mogio rešiti, pa je treba odpraviti obstoječe razlike med industrijsko razvitimi ter zaosta-limi deželami. Težnja je, da bi se to važno vprašanje, namreč vprašanje pomojj .zaostalim, področjem, čimprej temeljito rešilo, in sicer v okviru OZN. In to ne samo zaradi ideala mednarodne solidarnosti, temveč tudi zaradi gospodarske matematike, ki na današnji stopnji razvoja ne more več dovoljevati, da bi v svetu obstajali po eni strani sto in st«> milijoni ljudi brez sredstev na drugi pa ogromna proizvodna zmogljivost, velikanske količine blaga, ki je tem potrebno a si ga ne morejo nabaviti prav zaradi nizke ravni lastne proizvodnje, pri kateri tudi njihovi dohodki ne morejo biti višji. tudi rečeno, da če se upoštevajo koristi, ki bi jih gospodarski razvoj v zaostalih deželah prinesel ne samo le-tem, marveč vsemu svetu, bodisi na tehničnem in znanstvenem področju, bodisi glede valorizacije novih energetskih vrov ter odprtja novih tr-ž šč, potem si je treba vendarle zastaviti vprašanje, ;e poudarjeno v pregledu, tdi j reristavljajc obstoječi programi zares nrjboljši doprinos za dosego cilja, ki si jih je bila v tem pogler.i zastavila č'oveška skup-.cst. Novo cepivo proti poiiomielitisu Ze pred časom so listi po svetu objavili novico, da je V omenjenem pregledu je.t ameriški znanstvenik Albert PODROČJA Industrializirana področja(l) Kanada in ZDA................. Zapadna Evropa . ' . ... Nerazvita področja .... Latinska Amerika ..... Jugovzhodna Azija .... Afrika(2) in Srednji vzhod Skupno v svetu(3) .... PROIZVODNJA pred vojno 7o 53 107 90. 78 104 80 78 1954 131 117 151 126 122 125 144 130 PREBIVALSTVO pred vojno 91 89 93 83 79 83 85 86 1954 108 110 105 110 115 109 109 109 PROIZVODNJA na prebivalca pred vojno 83 90 115 109 98 125 94 91 1954 122 106 144 115 106 115 132 119 Moški zbor P.d. »Zarja v svobodi« iz Sempolaja. (1) Avstralija. Kanada, Zapadna Evropa, Nova Zelandija. ZDA, Južna Afrika. (2) Razen Južne Afrike. (3) Razen Vzhodne Evrope in kontinentalne Kitajske. DROBNE ZANI Sabin, univerzitetni profesor v Cincinnattiju. na najboljši poti, da bo izpopolnil svoje cepivo, ki bo uspešno napadlo in morda celo izkoreninilo otroško ohromelost. Ne-kai več je povedal znanstvenik o svojem delu na nedavnem kongresu pediatrov v Kjoebenhavnu Ker so napovedi o njegovem uspehu kar nekako zrinile v ozadje vrednost Sallco-vtga cepiva, .je profesor Sabin napravil konec neosnova-nim govoricam, ko je opisal dejanske prednosti njegovega cepiva pred Salkovim, ni pa zmanjšal njegove vrednosti. »Predvsem moram poudariti,« je rekel profesor Sabin. «da so mi Salkovi rezultati olajšali delo, čeprav je cepivi samo delno učinkovito, in mi pripomogli do znanstvenih rezultatov izrednega pomena. Moje raziskave še niso po-v.cm zaključene, vse pa kaže, da bodo rez.dltati prav kmalu tudi praktično uporabni«. Četrt stoletja že profesor SaUin jnroučuje novo cepivo, šele pred štirimi leti pa so ga on in njegovi sodelavci začeli preizkušati na opicah in tudi na nekaterih bolnih prostovoljcih. Cepili so 8000 raznih opic in 133 ljudi v starosti od 21 do 26 let. v glavnem jetnikov v ameriških kaznilnicah, ki so se prostovoljno javili. Po izjavi profesorja Sabina lahko pride virus otroške o-hromelosti v človeški organizem ali s hrano ali pa neposredno v kri. V tem drugem primeru je Salkovo cepivo u-činkovito, okužba S hrano p* Nenavaden turist Neki skromni turist je pred dnevi zaprosil oblasti v Rimu, da bi mu dovolile postaviti šotor v tabo- rišču »Villa Gloria«, Toda i blusti niso uslišale njegove prošnje z izgovorom, da v taborišču ni prostora za njegov šotor. Priporočili so mu, naj si postavi šotor m kje izven taborišča, kar je tudi storil. Nekoliko dni pozneje pa so nameščenci uprave tabo-, tišča in funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ostali brez besede, ko so zvedeli, da ni Pil ta skromni turist nihče diug, kakor sam predsednik norveške vlade, Ger-Lardson, ki je, ne da bi ga novinarji in italijanska obveščevalna služba sploh opazili, prebil nekaj dni v Italiji in obiskal njene znamenitosti. Britanski diplomatski poligloti Britansko ministrstvo za zunanje zadeve razpolaga z 8>l diplomati, ki popolnoma obvladajo ruski jezik. Ta podatek )e objavil neki predstavnik angleškega zunanjega ministrstva v svojem poročilu pred lordsko zbornico. Iz istega poročila ,-e prav tako vidi, da 106 angleških diplomatov govori perfektno arabski, 51 japonski. pd 21 siamski in turški, 39 kitajski, 71 portugalski, 252 italijanski in 404 diplomati jezike skandinavskih dežel. Največje število angleških diplomatov— 570 — govori tudi nemški. Zanimivo je, da v poročilu ni nobenih podatkov koliko britanskih dijiloma-to\ govori francoski: po- manjkanje tega podatka je verjetno pripisati temu, da ja do nedavnega eden od glavnih pogojev za vstop v diplomatsko službo bilo poznavanje francoskega jezika. Indijski program kontrole rojstev Indija je žarela izvajati kampanjo za načrtni pri• rustek prebivalstva, kampanjo, ki j*‘ do sedaj največ ja na svetu. S tem Indiju zeli iavreti veliho naraščanje prebivalstva, l’i dosege d<> 5 milijonov letno. V načrtu imajo, da do leta 1961 organizirajo 300 mestnih in 20*H) vaških klinik; Vsak u klinika /more nadzorovati » do 50.000 roseb. Po štetju iz leta 1951, je imela Indija 361 milijonov prebiralcev Smatra sr. dn se je število prebivalstva sedaj približalo 390 milijonom, Komisija za popis prebivalstva je ocenilut da bo imela Indija do leta 1981 520 milijonov prebi- valcev. Obstaja bojazen, da bi izboljšanje življenjske ravni in zdravstvene službe povzročilo povečanje števila prebivalstva, kar bi utegnilo ohromiti vse napore, ki se v Indiji delajo, da bi izboljšali življenjsko raven in uresničili splošno blagostanje. Komisija za popis prebivalstva smatra tudi, da se poljedelska proizvodnja more povečati samo za eno tretjino. S tem bi se moglo vzdrževati 450 milijonov ljudi, kolikor se predvideva, da bo imela Indija prebiralcev do leta 1969. C e se ne zavre nagel porast prebivalstva. so po mnenju indijske vlade i:gledi zt/ bodočnost vse prej kot rožnati, Poje mešani zbor «1. Gruden« iz Nabrežine Nastop uie&anejta zboraiz Saieža - Zgonika. je mriogo pogoslejša, zfito ie treba jemati po Sabinovem rnnenju tudi zdravilo po isti poti. Zadostovala bo menda' krpljfca Rabinovega cepiva v Žlici mleka ali sirupa. Liter zdravila bo zailpstpval za Kjp tisoč ljudi in torej ne bo drago. /.a razliko od Salkovega cepiva vsebuje Rabinov preparat žive viruse, ki povzročajo prav nič nevarno okužbo v črevesih, s tem pa preprečujem infektivnim virusom, da bi napadli glavne dele človeškega organizma. Rabinovo teorijo je na omenjenem kongresu potrdila tudi skupina zdravnikov, ki ro delali poskuse v Afriki. Povečini so prebivalci azijske in afriške celine odporni proti otrbški ohromelosti, ker se v njihovem organizmu že v mladosti razvijajo snovi, ki so najboljša zaščita pred 10 boleznijo. »Otroška ohromelost je ena najhujših bolezni sodobnega človeštva, zato je treba nadaljevati poskuse. Ce bomo strnili vrste, uspeh v najbliž-nji bodočnosti ne more izostati,« je rekel profesor Sa bili, Nastop združenega mešanega zbora »I. Gruden« Iz Nabre m gina in zbora »Primorec.« u Tr«M. L "T”-« N- \'s D .. ..................................... 150 RAZSTAVLJAVCEV Z 2.000 PEVCI IN KANARČKI Uspela razstava ptičev v goriskem občinskem parku Občinski park je v nedeljo nčarsikomu razodel prvič svojo lepoto. Tokrat v njem ni bilo tišine, zaradi katere je pri večini Goričanov tako priljubljen, marveč je bilo v rjem skritih po drevesih in razstavljenih po številnih gredicah 2000 ptičev pevcev in kanarčkov. Raznovrstne ptiče so po lepoti in vrednosti pripeljali na prvo razstavo ptičev. ki se je spremenila iz tradicionalnega letnega semnja ptičev sv. Jerneja v pohvalno medmestno manifestacijo. številni gojitelji ptičev iz goriške, predvsem pa iz videmske in beneške pokrajine. Skupno se je razstave udeležilo 150 razstavljavcev z 2000 ptiči. Medtem ko so za ptiče-pevce pokazali veliko zanimanje številni gojitelji ptičev, ki so prihiteli iz raznih krajev pa so kanarčke občudovali predvsem meščani, ki radi goje eksotične ptice. Posebno so obiskovalce navdu-ši’■ svetloplavi in oranžni kanarčki. Toda dočim so bile cene slednjih po 1000 lir, pa tudi manj, pa so za kosa zahtevali po 10.000 lir, za grlico po celo 18.000 lir. Zaradi tega tudi kupčij ni bilo mnogo; vzrok za visoke cene ptičev pevcev naj bi bil v uredbi ministrstva za kmetijstvo, ki je to leto dovolilo lovljenje pt:čev samo z mrežo. Ob 12. uri so na prireditvenem prostoru pred številno publiko nastopili posamezniki ki so na piščalih posnemali petje posameznih ptičev od kosa pa do sove, kot zadnja na sta nastopila tudi dva moža ki sta z žvižganjem brez pi‘čali pokazala zbranim, da sta velika prijatelja ptičev-pevcev. Končno je posebna žirija, ki ji je predsedoval Ferfoglia. razdelila nagrade. Med razstavljavci grlic je prvo mesto zasedel Dalmas iz Belluna, nailepšega kosa je razstavil Ccmelli iz Nimisa, za ščinkov-ca je prejel prvo nagrado Pendolo iz Tricesima, sledila je vrsta nagrajencev za to-vistne in še druge ptiče-pev-ce 2irija je ocenila Kot nai-lcpše kanarčke, ki so jih razstavili Scatto Luigi, Brai-dotti, Pigoni in drugi. Najlepšo papigo je na razstavo prinesel Bonato iz Tre-visa Vsekakor je prva razstava ptičev v gnriikem občinskem parku zelo uspela in nadejamo se, da bo odbor, ki jo je letos pripravil tudi drugo leto organiziral podobno manifestacijo. zato je reka napolnila vs ik piazen prostor ter sta se oba oč» in sin Miseri nenadoma znašla obkrožena od vode pod prctnjo, da ju ta zagrne preden priplavata do obrežja. Na srečo je v njuni bližini na levi strani Soče ribaril tudi občinski stražnik Duilio Tava-gnutti, ki jima je takoj priskočil na pomoč; kmalu pa so na klice ostalih ribičev, ki so izkoristili prosti dan, prihiteli gt riški gasilci, ki so s čolnom, ki je bil pritrjen na dolgo vrv, priveslali do nesrečnih ribičev in jih pravočasno, vendar s težavo spravili na varne. NA DOMAČI PRAZNIK V PLATIŠČU NA PLESU ZABODEL svojo' prejšnjo ljubico Ivan Sedola naj bi to storil v navalu ljubosumnosti 27 letna Alma Šturma je še vedno v smrtni nevarnosti Smrtna nesreča rudarja v rabeljskem rudniku V rabeljskem rudniku se je v soboto pripetila nesreča, katere žrtev je postal 42-letni l uigi Mancuso iz Predila. Rudar je bil na delovnem mestu in je s kladivom tolkel po rudi, ko se je nenadoma usul nanj ogromen kamen, ki ga je dobesedno zasul. Na pomoč ponesrečencu so takoj prihiteli njegovi delovni to-vrriši, toda Mancuso je po nekaj trenutkih umrl, ker mu je ogromna masa zdrobila hrbtenico in mu povzročila ;e druge hude poškodbe. V Platišču v tajpanski občini v Beneški Sloveniji se je v nedeljo popoldne pripetil tragičen dogodek: 37-letni zidar Ivan Sedola iz Platišča je z nožem napadel in skoraj do smrti zabodel 27-letno Almo Sturma iz iste vasi. V nedeljo je tudi Platišče, kakor druge beneške vati, obiskal novi videmski nad- I škof; vas je bila praznično o-kinčana in v njej je bilo mnogo ljudi tudi iz bližnje okolice. Po popoldanskem cerkvenem opravilu se je Alma Sturma skupaj s sestrično in drugimi dekleti odpravila proti vaški gostilni, v bližini katere je nekdo igral na harmoniko. Na praznem prostoru so se kmalu zavrteli pari in tudi Sturmova je pohitela na plesišče ter zaplesala s sestrično valček, kakor je navada v beneških vaseh. V njeni bližini je stal Sedola; žalosten je opazoval, kako se njegova nekdanja ljubica veseli in pleše ter se zanj sploh ne zmeni. Sedola je bil do 1949 nesrečno poročen, pozneje se je ločil od žene, ki je odšla v Milan in te spoznal z mlado Almo, ki se je .kmalu navezala nanj. Ko je kasneje Sedola emigri- Marija Vižintin pridržana in izprašana Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi strašen zločin izvršila sama - Orožnikom še ni uspelo najti noža • Pogreb pokojnega Blažiča je bil v nedeljo Izlet Sovodenjcev na Staro goro Prosvetno društvo v Sovod-niah bo 23. septembra t. 1. organiziralo izlet z avtobusom v Beneško Slovenijo. Soviv denjci se bodo podali na Staro goro, nato si bodo ogledali I.andarsko jamo in obiskali *e druge zanimive kraje v Bencik: Sloveniji Kdor se za izlet *e ni prijavil, naj to stori čim-piej. Vpisovanje pri tov. Kuzminu v Sovodnjah. Bibiča v nevarnosti Nedeljski počitek je goriški trgovec 46-letni Adriano Miso-n izkoristil za ribarjenje v koči Ze ob 9. zjutraj se ie skupno z osemletnim sinom Giorgiom odpravil k Soči v bližino podgorske predilnice. Na tem delu, kjer sega pesek precej v sredino rečne poti, je Miseri lovil dobri dve uri, toda ob 11. uri je Soča nenadoma začela rasti. Zdi se, da so v Doblarjih odprli jez n Na Goriškem še vedno govore o družinski tragediji, ki se je pripetila v petek ponoči v Ronkah. V nedeljo popoldne, po avtopsiji, ki jo je mrtvemu Blažiču napravil dr. Sussi iz Gorice, je bil pogreb mladega Umberta Blažiča. Poleg sorodnikov se je pogreba nesrečne žrtve zakonskega prepira udeležilo veliko število znancev in prijateljev pokojnika, ki je bil zaradi svojega , dela — Blažič je namreč popravljal kolesa v majhni mehanični delavnici v CRDA — zelo znan v Tržiču, Ronkah in drugoč. I-slega večera so mlado ženo, 23-letno Marijo Vižintin, odpeljali iz tržiške bolnišnice v goriške zapore, kjer naj bi jo po doslej prejetih podatkih zaslišal državni pravdnik iz Gorice De Marši. Iz njunega razgovora, kot je že sodna praksa, ni bilo mogoče ničesar zvedeti; morda bo cela zadeva prišla dokaj pozno na dan. Zvedelo pa se je, da sta se morala zakonca precej časa prepirati. Kasneje je, sodeč po znakih v stanovanju, posebno v spalnici, kjer je bilo vse razmetano in razneseno, prišlo tudi do pretepa med Marijo in Umbertom Blažičem. Zdi se tudi, da ni bil nihče prisoten pri tragičnem dogfodku. njuna triletna hčerka je namreč ležala v sobi starega očeta, prav tako pa niso doslej opazili sledu kake tretje osebe, čeprav se slišijo med prebivalstvom glasovi, da mlada ženska najbrž ne bi mogla na tako strašen način sama umoriti moža, s katerim naj bi se vsaj na videz dobro razumela. Zvedeli smo namreč, da sta bila oba zakonca na neki prireditvi, ki je bila pred 14 dnevi v Doberdobu, zelo vesela in nič ni kazalo, da se ne bi ljubila kot prve dni njunega zakona. Zakaj je torej Marija segla po nožu, ali je morda to prvi storil mož? To so vprašanja, na katera bo lahko odgovorila samo Vi-žintinova. Potem ko je Marija opazila, da leži mož v krvi, je kot brez uma skočila s hčerko na kolo in se odpeljala do Pal-kišča, kjer prebivajo njeni starši. K njim je prišla vsa v krvi, kar je presenetilo starše ter je njena sestra takoj odhitela v Starancan. Na poti je srečala starega Blažiča. ki se je vračal domov, skupaj sta odhitela domov, kjer je oče zagledal svojega sina, ležečega v krvi na vratih kuhinje, kamor se je bil nesrečnež zavlekel, da bi morda poklical na pomoč sosede. Oba sta mu skušala pomagati, toda bilo je prepozno. Umberto Blažič je že izkrvavel in drugega nesrečnemu očetu nj preostalo, kakor da pokliče sosece. Doslej orožnikom .ni uspelo najti noža. •« katerim naj bi Marija Blažič zabodla moža. .Kam ga je odvrgla, ali'je res še nekdo tretji vpleten v dogodek? DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Alesani Ul. Carducci 12 - tel. 22-68. — KINO — CORSO. 17.00: «Ni greha, v barvah, R. Colhnam. VERDI. 17.00: «Lov na ponarejevalce«, R. Danton. CENTRALE. 17.00: .Parada nemogočega«. VITTOHfA. 17.00: »Zenska za Joea«, G. Parker. MODERNO. 17.00: .Ladja prekletih žensk«. ral v Francijo, je za njim odšla tuci Alma. Zdi se, da sta nekaj časa zaljubljenca živela srečno, toda letos junija meseca se je Sturma nena-dum# vrnila domov; mlada ženska je bila najbrž razočarana nad skupnim življenjem, ki ga zaljubljenca nista mogla legalizirati, morda je celo upala, da bo lahko doma srečala prostega moža in si ustvarila zakonsko življenje. Vsekakor Sedola njenega odhoda ni mogel preboleti in se je delu v inozemstvu odpovedal ter se vrnil v rojstno vas. ZalAmval je mlado Almo in tudi v nedeljo se ji je nameraval približati, toda ko je videl, da se zanj ne zmeni, ga je napadla ljubosumnost in v trenutku je ikočil na plesišče ter z nožem zabodel nesrečno dekle v hrbet, nato pa še nadaljeval in dekle bi najbrž ubil, da ga niso finančni stražniki takoj prijeli in mu iz rok izbili okrvavljeni nož. Nesrečno Almo Stturmo so z avtomobilom odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer so ji včeraj napravili dve krvni transfuziji: čeprav je njeno zdravstveno stanje zelo resno, tipajo, da ji bodo rešili življenje. Ivana Sedolo pa so po tragičnem dogodku odpeljali najprej v Videm, včeraj zjutraj pa v Tarčent, kjer ga je zaslišal dr. Acchard Sedola. ki je zelo potrt, je izjavil, ca svoje nekdanje ljubice ni hotel ubiti, marveč jo samo prestrašiti. toda nenadoma naj bi izgubil oblast nad samim seboj in ni vedel več. kaj počne. Vsekakor bo moral Sedola zaradi svojega dejanja odgovarjati pred sodnimi oblastmi, ki mu bodo odredile primerno kazen. POROKA V soboto sta si v Standre-žu obljubila večno zvestobo u-čiteljica Lilijana Beltram m trgovec Danilo Nanut. Mladoporočencema žele prijatelji m znanci vso srečo v bodočem skupnem življenju. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. Trčenji na križšču Ul. Oberdan in Ul. Roma Včeraj okrog poldne je prišlo na križišču Ul. Roma n Ui. Oberdan do trčenja med .topolinom« ki ga je vozil 29-letni Giuliano Ballaben, n motorjem, ki ga je vozil 20-letni Gianpaolo Candotti Bal-l.iben je privozil s Travnika in hotel zaviti v Ul. Oberdan, Candotti pa je privozil iz Ul. Roma. Najbrž sta vozila oba piecej neprevidno in prišlo je do trčenja, pri katerem je Czndotti padel z motorja n ce precej udaril v glavo. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ga pripeljali, so mu ugotovili lahek pretres možganov. Nesreča v predilnici V podgorski predilnici se je včeraj popoldne ponesrečil 5H-letni £alvatore Vitali iz Loč-nika. Mož je padel s precej visoke lestve in si polomil rebra, tako da bo moral, po mnenju zdravnikov v bolnišnici Brigata Pavia ostati na zdravljenju več časa. in cUnjfp Ptimottki dneonikl ire* •.. ipjiSjfPhir ir 'h • •« • r" “F: ' c —« ^ “ -yt i t s- "Ek'g - r t « jSjHj lijjaigp — — j H3?{P Jjjj£ SP £ '■« aa? n; NOGOMET Priprave moštev italijanske A in B lige Italijanska nogometna moštva A in B lige so včeraj prvič preizkusila svoje moči v' prijateljskih srečanjih, ki so se končala z naslednjimi re- zultati: Triestina - Vilia San-tina 11:0, Udinese - Austria (Celovec) 2:0, Fiorentina - Livorno 4:1, Torino - Ivrea 3:2, Spal - Forli 2:2, Atalanta -Pro Vercelli 1:1, Sampdoria -Novese 9:0, Genoa - Pegli 4:0, Napoli - Cra! Cirio 4:0. Prvenstvene tekme v A in B ligi se bodo začele 16. septembra. SVKTOVK« KOIaKSAItSKO PRVESNTA« V KOPI^HAGSC van steenbergen svetovni prvak PROFESIONALCEV V CESTNI DIRKI Program srečanj evropskih prvakov PARIZ, 27. — Vrstni red tekem prvega kroga za poka! evropskih prvakov v nogometu: 26. avg. v Bukarešti: Dinamo (Bukarešta) - Galata Sa-ray (Carigrad); 6. sept. v Luksemburgu: C. A. Epora (Luks.) - Borusia (Dortmund); 12. sept. v Bratislavi: Slovan (Bratislava) - C.W.K.S. Varšava; 12. sept. v Anderlechtu: R. S.C. Anderlecht - Manchester United: 19. sept. v Varšavi: C.W.K.S. Varšava - Slovan (Bratislava); 19. sept. v Aarhu-u: A.G.F. Aarhus - O.G.C. Nizza; 20. sept. v Porto: F.C. Porto - Atletico (Bilbao); 26. sept. v Nizzi: O.G.C. Niz-za - A.G.F. Aarhus: 26. sept. v Bilbao: Atletico (Bilbao) - F.C. Porto; 26. sept. v Manchestru: Manchester Unitd - R.S.C. Anderlecht: 30. sept. v Carigradu: Galata Saray - Dinamo (Bukarešta). 5 Belgijcev in 3 Holandci meil prvo desetorico - Magni, najboljši Itali ja® ponovno vsi združili, tik koncem pa je ušel Elliot i* si pridobil 40” naskoka grupo, katero je vodil TENIS ORTISEI. 27. — V finalu teniškega turnirja v Ortisei je Pietrangeh premagal Merla v petih setih 6:3, 4:6, 4:6, 6:2, 6:2. KOPENHAGEN, 27. — Rik Van Steenbergen je zmagal v cestni dirki profesionalcev in tako po sedmih letih ponovno osvojil svetovno prvenstvo. Zmago si je priboril z odločnim sprintom tik pred ciljem, ki ga je za dolžino kolesa dosegel pred ostalimi devetimi dirkači, ki so tvorili prvo grupo in dosegli isti ča« kot zmagovalec. Od italijanskih kolesarjev se je najbolje plasiral Magni in sicer na dvanajsto mesto z 1’12” zaostanka. Toda vedeti je treba, da bi Magni prav gotovo prišel na cilj skupno s prvo skupino, če mu ne bi v predzadnjem krogu počila guma. pri čemer je izgubil 15”. ki jih v solo vožnji nikakor ni mogel več nadoknaditi. Coppi je prišel na cilj 15. s 6’58” zaostanka. 17. Baf-fi z istim zaostankom. 20. Maule. 28. Fantini, ostali pa so poleg številnih drugih med vožnjo odstopili. Dirko je ves čas oviral dež. mraz in močan veter. Prvi in drugi krog je prevozilo vseh 71 dirkačev v grupi, le Baha-montes je zaostal. Na cilju tretjega kroga je imelo kakili 10 kolesarjev, med njimi Van der Liyke, Koblet in Magni 7” naskoka, toda v četrtem krogu jih je grupa . dohitela, nato pa je pobegnil Hassen-forder in si pridobil 7” naskoka. Njegov pobeg pa ni imel uspeha in na cilju 5. kroga so bili spet vsi v grupi. V 6. krogu sta nenadoma potegnila Rusman in Pianezzi. Grupa se je razpolovila. V prvi so bili Darigade, Baffi, Magni. De Groot, Ockers, De Bruyne, Van Looy, Van Steenbergen Schulte, Adriaenssens, Defilippis. Bobet seveda iniciatorja pobega Rusman in Pianezzi, v drugi zasledovalni grupi s 26’ zaostanka pa so bili med drugimi Coppi. Gau-thier, Fantini. Albam. Nenci-ni in Hassenforder. Drugi so zaostali. Isti je bil tudi položaj na cilju 7. kroga, katerega so vodilni prevozili s pov-prečno hitrostjo 42.802 km na uro. V 8. krogu je po Coppijevi zaslugi zasledovalna grupa dosegla vodečo. Strnjeno so razen seveda zamudnikov, ki pa so že izpadli iz borbe za najboljša mesta) kolesarji prevozili tudi 9. in 10. krog proti koncu katerega sta se odcepila Darrigade in Reinocke, ki sta na cilju imela 15” nasko- ka pred ostalimi. V 11. kro- gu. točno na pol proge so bili že spet vsi skupaj. V 12. krogu se je grupa spet razdelila toda le za kratek čas. Na koncu 13. kroga so bili ponovno vsi skupaj s Magnijem, Ko-bletom in Darngadom na čelu. Nespremenjen je bil položaj po 14. krogu, v 15. krogu pa so na iniciativo Le Bera pobegnili Van Looy, Ockers, Van Steenbergen. De Bruy-ne, Derycke, Adriaenssens, Luyte, Koblet. Schulte, Magni, Coppi, Gauthier, Dupont, Van Est, Vlaeyen in C. Voor-ting. Na koncu kroga je teh 17 kolesarjev imelo 12” naskoka pred Albanijem, Maule-tom. Fantinijem, Baffijem in drugimi. V 16. krogu so se VČERAJ NA DIRKALIŠČU ORIJRUP Izločilna tekmovanja diletantov v zasledovalnih in hitrostnih vožnjah Usi Italijani zmagali v svojih skupinah KOPENHAGEN, 27. — Na 370 m dolgem cementnem dirkališču Orarup se je danes začelo svetovno prvenstvo na dirkališčih. Na programu so bile izločilne tekme diletantov v liiirostni in zasledovalni vožnji. V zasledovalni vožnji so kolesarji startali po dva in dva v 12' skupinah in prvih 8 z najboljšimi časi se je kvalificiralo v četrtfinale. Italijanska predstavnika Baldini in Faggin sta v svojih skupinah zanesljivo zmagala in dosegla ZAHLJUČER EVR0PSREGA I/ESLAŠHEGA PRVEfrSll/A ZA ŽE fr SRE 3 zlate kolajne po 1 za Nemčijo za ih SZ, ČSR BLED, 27. — Včeraj se je na Bledu s finalnimi tekmovanji v vseh disciplinah zaključilo evropsko veslaško prvenstvo za ženske. Kot je bilo pričakovati, so največ zmag dosegle sovjetske veslačice. vendar pa je treba ugotovit; da niso več absolutne gospo-dovalke v tej lepi športni panogi, kot so bile na pr. se lani. ko so od petih disciplin požele kar 5 zmag. Letos so se morale zadovoljiti samo se s tremi, pa tudi te so morale izbojevati le z največjo požrtvovalnostjo. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da se je veslaški šport med ženskami zelo okrepil tudi v drugih predvsem srednjeevropskih državah, saj so poleg sovjetskih ravno češke, madžarske, avstrijske in nemške veslačice igrale najvidnejšo vlogo. Cehi. nje in Nemke so celo osvojile eno zlato kolajno z zmagama v double-scullu in v skiffu, ki predstavljata obenem tud: veliko presenečenje tekmovanja. To velja predvsem za zmago Nemke Ingrid Scholzeve v skiffu, kjer ie veljala za veliko in skoraj nepremagljivo favoritinjo Rusi- magala samo Schulzeva, pač pa tudi Avstrijka Sika in Ma- ža 12”6 za zmagovalnim. Evropsko veslaško prven- džarka Gyene Papp, ki se je stvo za moške se bo začelo od napora na cilju onesvesti- 30. t. m. do tedaj pa bodo la. Po tekmovanju je Cuma- posamezne ekipe trenirale. Do-kova izjavila: «Nasprotnice so : slej zbranim veslačem na Ble-me prerastle.« du so se včeraj pridružili še Ce je bila zmaga Schulzeve | italijanski, ki so prispeli na zaslužena, pa tega ni mogoče j Bled iz Trsta, kjer so dva dni reči za zmago češkega double-1 počivali, sculla. Ruski čoln je namreč j SKIFF vso progo krepko vodil, tik | Nemčija (Ingrid Scholz) pred ciljem pa se mu je «za- 4:00.6, Avstrija (Eva Sika) taknilo« (baje sta ruski ve-slačici mislili, da sta ze na cilju) kar sta izkoristili Čehinji in z močnimi zamahi prehiteli ruski čoln. V ostalih disciplinah in sicer v četvercu s krmarko, scull-četvercu in v osmercu so zmagale sovjetske veslačice popolnoma zasluzeno, čeprav so se morale zelo boriti za uspeh. To velja predvsem za scull-čelverec, kjer je bil madžarski čoln ves čas tik za sovjetskim. Najbolj zanimiva pa je bila borba v zadnji disciplini, t. j. v osmercu, v kateri je startala tudi Jugoslavija. Sovjetski čoln je bil skoraj ves čas v vodstvu, toda razlike med vsemi so bile na cilju zelo majhne, tako da je nja Cumakova. Toda zgodilo I tudi jugoslovanski čoln. češe je, da Cumakove ni pre-]prav je bil zadnji, zaostal le 4:05,9. Madžarska (Gyene Papp) 4.06.4. Sovjetska zveza (Roza Cumakova), 4:10,1, CSR (Libuša Doležal) 4:15.5, Belgija (DenisCoecenblerg) 4:23.8. ČETVEREC S KRMARJEM SZ 3:39,*, Poljska 3:41.0. Ro munija 3:41,7, Finska 3:43.3. Madžarska 3:47.4, Nemčija ni startala. SCULL-CETVEREC' SZ 3:32,*, Madzsr-ka 3-33.2. Romunija 3:36,3, Avstrija 3:42.6 Nemčija 3:43.2, Nizozemska 3:45,6. DOUBLE-SCULL CSR 3:47,5, SZ 3:50.3. Nemčija 3:51.5, Francija 3:55.5. Romunija 3:57.8, Avstrija 4:03.7. OSMEREC SZ 3:19,4, Romunija 3:23.0. Nemčija 3:25.6. CSR 3:28.2, Madžarska 3:30.0, Jugoslavija 3:32.0. najboljša časa dneva. Četrtfinale so dosegli: Faggin (It.) 5’08’T, Baldini (It.) 5'08”2. Geddes (V.B.) 5’09’L BAmbril (V.B.) 5’10”2, Hansen (Dan.) 5’12”, Houvvelingen (Hol.) 5 14"4, Scbweizer (Sv ) 5T5”1. Braat (Hol.) 5'16”1. Dvojice v četrtfinalu bodo naslednje: Geddes - Hou\ve-lingen, Gabrill - Hansen. Baldini - Schweizer, Faggin Braat. Sledila so izločilna tekmovanja v hitrostni vožnji. V vsaki skupini so tekmovali po štirje Kolesarji. Zmagovalci skupin so se direktno kvalificirali v osmino finala. Med njimi so tudi vsi trije, Italijani. Ogna. Pesenti in Pina rello. Premaganci pa so se pomerili nato v repesažah ki so dale nadaljnjih 8 kandidatov za osmino finala, ki so se nato še enkrat pomerili med seboj v dvojicah, katerih zmagovalci so nato prišli dokončno v osmino finala skupno z direktnimi zmago valci izločilnih skupin. V osmini finala bodo tako tekmovali. Ogna (It.), Tres-sider (Avstral.), Simon (Zah. Nem.), Pesenti (It.), De Bak-ker (Bel,). Johnston (N. Zel.), R. E. Johnston (N. Zel.). Za-jac (Polj.), Boo*h (Avstral.). Verdeun (Fr.). Rousseau (Fr.). Pinarello (It.), Batiz (Arg.). Gruchet (Fr.), B:nch (V.B.). Romanov (SZ). Pamich Drvi v Pragi Steenbergen. Do prec.kreta je prišlo v II. krogu, ko so se vrgli v naP* Van Steenbergen, Van L°°I' Ockers, De Bruyne, Magni, Van Est, Dupont,^ Groot, Voorting. Skozi dH z 12” zaostanka vozili Bob* Schulte in Vlaeyen, s 33 z* ostanka pa skupina s CopP1^ jem in ostalimi Italijani r zen Defilippisa in Fantimj*' ki sta močno zaostala. V t® krogu sta odstopila Koblet 1 Poblet. V 18. krogu je Bobet°v,_ trojka dosegla vodilno škup no. Začela se je borba za z® go. Vodilna trinaj«torica J še pojačila tempo. V 21. 'tr<^ gu pri tempu okrog 41 km uro je nenadoma stopil s lesa Magni. Počila mu je g“‘ ma. Z njim je odpadel Pos ;led- nji Italijan iz borbe za prv» mesto. V zadnji krog je skti' . Va9 ti- paj zavozilo 11 dirkačev Looy. Van Steenbergen ckers. Derycke. De BrULJ?^ Bobet. Schulte. Vlaeyen, p^i pont. De Groot in C. Voorti®^ Za zmago sta se borila Sc« te in Van Steenbergen. r zaostal. Nekaj metrov pred ljem se je Van Steenberš* dvignil na sedlu in z nj'*1 lastnim sprintom prvi d°s gel belo črto. medtem ko > Schulta prehitel še Van IZVRSTNI RED NA CILJI1 L VAN STEENBERGEN (»*.' 11» gija) 7.26T5” (38.765 km uro), ,, 2. Van L ooy (Bel.), 3. SC«* te (Hol.), 4. Ockers (BeD. De Bruyne (Bel.), 6. De «’• cke (Bel.), 7. Voorting (Ho1-1 8. Bobet (Fr.), 9. Dupont (FJj' 10. I>e Groot (Hol.) vsi s som zmagovalca; 11. Vlaeyen (Bel.) z zaoS»p kom 12”, 12. Magni (It.) 1’12"; 13. Darrigade (Fr.) 2’J3 ', 14. Elliott (Ir.), 15. Cnppi d1'' 16.- Gauther (Fr.), 17. B* , (It.), 18. Adriaenssens (0e vsi s časom Darrigada; 19. Bedvvell (V.B.) 6'5*”; 20. Maule (It.) 11’5*”; Pianezzi (Sv.), 22. NU®' (Sp.), 23. Heinecke (|Ve,^,| 24. Gret (Sv.), 25. (Nem.), 26. Rusman (Hol.)« Kaj Olsen (Dan.). Vsi ostali so odstopili. Oiteovorni ureanlV STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • ff*1 PRAGA, 27. — Italijan Pamich je zmagal na veliki mednarodni tekmi v hoji na 50 km na progi Praga - Podebrady s časom 4.12’54", kar predstavlja nov rekord ptoge. Cešk-prvak Dolezal je bil drugi, tretji Sved Ljunggren. Letni kino v Škednin predvaja danes, tore*« 28. avgusia z začetk°® ob 18. in ob 20.30 “rl napet barvni film PLAMENI V KAL Himna TMHS9: predvaja danes 2*. avgusta ob 1*. in 20.30 uri ter Jutrl 29. avgusta Metro film Bele doversk OOOOOOOOOOOOOGOOOGOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOTiOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ r ROBERT POHAR i {ipommou na mmtm bhumbkega gledališča a skimi močmi ni bilo dovolj rutinirane in za psihološko poglobljeno razčlembo značaja zahtevnejših vlog dovolj izkušene igralke. Sodelovanje dveh tako odličnih poklicnih igralskih moči — Verovška in Danilove — je kazal za nadaljnji u-metniški vzpon Slovenskega nem delu toliko priznanja vrednih, zadovoljivih uspehov. A tudi njeno plemenito in za razcvet tržaškega Slovenskega gledališča tako dolga brada, dokler, je konč- Gerbičevo delo pri slikanju kistiti, kar je tudi na ^ ■ -kP no zaradi neke vloge vendarle ni moral žrtvovati. Po prvi svetovni vojni je postal uradnik v ministrstvu za pomembno delo se je mora- zunanje zadeve CSlt in je lo s koncem sezone končati, ker je bila že za naslednjo sezono 1910-11 pozvana v kot upokojenec dne 20. a-prila 1953 podlegel kapi v Hožmberku na Vltavo (CSRi. gledališča najlepše perspe-k- Ijani, kjer je z odhodom Narodno gledališče v Ljub- Obenem z Vebletovima je Po ustanovitvi stalnega Slovenskega gledališča, ki se je opiralo že na novo vodstvo iz vrst poklicnih igralcev, se je Jaka Stoka odtegnil rednemu sodelovanju ng odru, nekaj let nato pa je tudi zamenjal svoj dotedanji poklic in odprl v bližini Narodnega doma slovensko knjigotrško podjetje in papirnico, ki obratujeta še danes. Dne 28. aprila 1907 je gostoval na našem tržaškem odru Anton Verovšek v naslovni, vlogi Morrejeve ljudske igre «Revček Andrejček«. Domnevati je mogoče, da se je odbor Dramatičnega društva ali vsaj takratni inten- Dejstvo je, da je z začetkom novega razdobja, t. j. s sezono 1907-08, dobil tržaški oder kot prvega poklicnega režiserja in igralca Antona Verovška, ki je prinesel v Slovensko gledališče novega, svežega duha in dokaj razgibanosti. Pred na- njegovim artističnim vod- lektiva je znal tudi dobro stvom se je okrepila disciplina, vendar pa je njego- in pravilno razvrščati tipe in dodeljevati vloge. Umet- je imenovani že po dveh se tive. Zal pa so med Verov-škom in odborom Dramatičnega društva nastala nesoglasja dovedla do tega, da va impulzivnost izprva dušila vzdušje tiste prejšnje niška raven gledališča se je pod njegovim vodstvom vid- notranje povezanosti in in- no dvignila. timne skladnosti med osebjem, ki sta tako važni komponenti za zadovoljiv uspeh mi je bil rutiniran poklic- skupnega odrskega dela, I- ni igralec in režiser s te- mel je pač svoj način in je meljitim poznavanjem odr- s krepkimi, možatimi zama ske in igralske tehnike. Z njegovim prevzemom vajeti hi skušal doseči pravilni pri- Dne 24. novembra 1907 je gostovala na tržaškem odru ga. Avgusta Cerar-Danilova iz Ljubljane v Zofke Kvedrove enodejanski drami «E-goizem« in v Turgenjeva dvodejanski drami .Tuji zonah, t. j. z zaključkom sezone 1908-09 zapustil Trst. Artistično vodstvo Slovenskega gledališča je "ato v sezoni 1909-10 prevzela Avgusta Cerar-Danilova. Z njo sta bili v Trstu njeni hčerkici Mira in Silva, ki sta tudi večkrat nastopali v o- Borštnikove nastala občutna vrzel za vloge junakinj. Priznati je treba, da sta Verovšek in Danilova pomenila za tržaško Slovensko gledališče dobo velikega vzpona in umetniškega napredka, 2e ob začetku Verovškove-ga artističnega vodstva sta bila angažirana tudi Slovc- bil angažiran tudi hrvatski igralec Grgiča Lesič. Ta, o-krog 50 let stari igralec z žensko nravjo in lasuljo na pleši se sicer vsa leta svojega sodelovanja na sloven- kulis. Kot naslednik Danilove je bil za sezono 1910-11 kot režiser in hkrati igralec angažiran nekako 40-letni Leon Dragutinovič, izobražen in zlasti v gledališki stroki izredno razgledan Hrvat z dobrim znanjem slovenščine. Njegov obraz z močno usločenim nosom je izdajal Zida in tudi njegova siceršnja zunanjost tega ni mogla prikriti. Bil je visoke, sloke postave z nekoliko naprej hotel proslaviti z upri20*, vijo grokaza .V znan'e’l) križa«. Nastope domačena ansatj-bla so večkrat poživil« di razna gostovanja. , so gostovali Anton Ce>'f,r,. Danilo, E Grom, M, Sl»r čeva, Borštnik (v «Fu^nn, ju«), Fijan (v Haml°tu Bonačič idr. p Da je bila vsa 1« , tt gledališka dvorana tudv razne druge kulturne i" ^ «šnKn« ___ skem odru ni naučil sloven- sklonjeno hojo, po značaju skega občevalnega jezika, a dasi Hrvata ni mogel zatajiti, je znal svoje vloge vedno tako dobro, da ni nikdar potreboval suflerkine pomo- nee Veble in njegova žena, či. Naučil pa se je s prav Hrvatica. Oba sta bila dotlej člana mostarskega gle- troških igrah. Pod režijo Da- dališča. Veble je bil ne le tako vestnostjo tudi iztočnic svojih soigralcev in je bil nekoliko v zadregi le, je zavela na odru ostrejša Njegovo nekoliko trdo pri- kaz in zaokroženost igre. kruh«. Verjetno se je ob tej sapa. Bil je glasen, oblasten in zahteven. Prizanašanja ni poznal in napake ali okornost je grajal s pikrimi in z ironijo prepojenimi besedami. Pa tudi do ženskih dant Knaflič ob tej priliki članov ansambla ni poznal z njim razgovarjal o njegovem angažmaju v novi sezoni in se je Knafličev predlog opiral že na ta razgovor, ki je nato dovedel do ustanovitve stalnega Slovenskega gledališča, obzirnosti. Pač pa je v svojo ostrino kaj rad vpletal duhovite pripombe in šale, kakor da bi hotel s tem pokazati, da je ves njegov .poper« le začimba njegovega delovnega žargona. Pod zadevanje v tej smeri je rodilo zaželene uspehe in kmalu se mu je tudi ves ansambel , toliko privadil, da mu njegovih vse pr*j ko nežnih opazk nihče ni več zameril ali jih občutil kot neprijetno, skeleče želo. Pravilno je ocenjeval svoje o-drske sodelavce in njih sposobnosti kakor tudi lastnosti njih značaja. Zaradi t» fizične, psihološke in karakterne analize celotnega ko- priliki odbor Dramatičnega društva z njo razgovarjal tudi o njenem eventualnem angažmaju v Trstu. Res je kot angažirana poklicna i-gralka prvič nastopila na tržaških odrskih deskah dne 12. aprila 1908 v .Svetinovi hčeri«, z njo pa prav tedaj prvič tudi. gdč. Ivanka Mekinda. Angažma Danilove je Slovenskemu gledališču o-mogočil uprizoriti marsikatero predstavo, za katero do- nilove gledališče ni samo o-hranilo dosežene umetniške stopnje, temneč je moglo v tem pogledu zabeležiti še nadaljnji vzpon. S svojimi odličnimi igralskimi zmožnostmi. s svojim ljubeznivim in vedno ustrežljivim občevanjem z vsakomer, prav tako pa tudi svojo vedno pripravljenostjo, da nudi svojo izkušenost in pomoč, .kjerkoli sta bil potrebni, si je Danilova pridobila naklonjenost in spoštovanje vsega ansambla, in je morda prav kot igralec, marveč tudi za- kadar mu je sobesednik o- tlej med domačimi diletant- zaradi tega žela v kolektiv- radi tega važna pridobitev, ker je bil hkrati spreten slikar kulis, in je s to svojo sposobnostjo v znatni meri olajšal delo dotedanjega igralca in slikarja kulis Hu-gona V. Gerbiča. Gerbič (ps. Viktor), je bil sin slovenskega skladatelja Frana Gerbiča. Bil je odlična, inteligentna moč našega tržaškega odra; poda|al je izklesane, življenjsko dojete like in bil v vsakem pogledu zanesljiv igralec. Dokaj časa mu j« lica obdajala temna, brnil tekst po svoje in besedna «štufeta» ni imela pravšne povezave. 'L začetkom sezone 1908-09 se je u-vrstil med našo igralsko družino tudi Valo Bratina s prvim nastopom dne II. oktobra 1908 (umrl je 6. julija 1954 za kapjo). Prišel je tedaj iz Nemčije, kjer se je ukvarjal s študijem igralske umetnosti in se tudi na našem odru kaj kmalu uveljavil. Hkrati z nastopanjem na odru je tudi krepko 1n uspešno podprl Vebletovo in pa je bil dobričina in .kavalir« v pravem nekdanjem pomenu te besede. Vedno je bil izredno vljuden, ljubezniv in uvideven tako kot režiser kakor je bil ustrežljiv in tovariški kot soigralec. Marsikatero nesoglasje med igralci in odborom Dramatičnega društva je izravnal z vprav diplomatsko spretnostjo in vobče skrbel za to, da se harmonične vzdušje v igralski družini n« kalilo s kakimi nevšečnostmi. Kakor Dragutinovič sam je bila njegova z njim angažirana žena Štefka dobra, vsestransko uporabna moč in opora skupnemu delu. Dasi Hrvatica, se je kmalu vživela v novo okolje in prevzemala vloge, k: jim domače moči niso bile povsem dorasle. Kasneje se je dal Dragutinovič v Trstu žabne prireditve ir*«- j Slovencev na razpolago«. pač ni treba še poseb6) J menjati. Ne bom vsakoletnih plesov, 8'' e5ti lel bi na tem mestu le dve taki prireditvi Jr turnega pomena, četudi da nista v ožji zvezi z vojem Slovenskega „(i' šča. Vsekakor pa sta ^ etr t z. v1 mer za razgibanost sl skega življenja v Trstu. « Ob priliki Silvestrov'^) tržaškega Sokola leta mi je bila na gledališkem v Narodnem domu "P jena enodejansBa < pera .Parlament v deželi«, ki jo je 2 uf> j®* napevov slovenskih pesmi uglasbil takratr" učiliščnik in skladnteU ni)1 silij Mirk. Vloge • je 0 ji*1 diral in tudi d,r ^ 111 IUU1 0, uprizoritev skladatelj 8 LNaUaljevanje