ZAGORJE,TRŽNICA POD URO 0601 -68-510 DELOVNI ČAS: 8-19 ure ^^SOBOTA: 8-13 ure^r KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA, TRBOVLJE Knjižnica sp 0 ZASAVC 2000 352 (497.12 Zagorje ob Savi 1 0063110 COBISS e LulÜOU u UGODNO! že o REBjIlCAJTE! POPOLNOMA AVTOMATSKI FOtOAPARATI KVALITETNI FILMI ,d 330 S® ^ 0 S/T dalje PIEVIONA flOW tel.: (0)1 47 18 742, 47 18 723 faks: (0)1 47 18 850 spletna stran: www.vzajemna.si Jr.?? v.p. J g 29. ROŽNIKA 2000 TRBOVLJE: 03/56-21-102 HRASTNIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 UTIJA: 01/89-83-142 PROMETNE INFORMACIJE:03/5B-G4-420 TAXI: 0609/61-63-48 > 0603/63-31-07 \ ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZD TRBOVLJE: 03/56-26-322 |ZD ZAGORJE: 03/56-55-000 VD LITIJA: 01189-81-85 Naslednjič smo med vami 73julija! Letos. Uvodnik Še danes mi rojijo v glavi besede, ki jih je izrekel predsednik vlade Andrej Bajuk na proslavi Dneva državnosti. "Demokratična država ima svoj smisel le tedaj, če se državljani zavedajo, da so nosilci oblasti, ki nikakor ne pomeni samo moči, ampak tudi dolžnost delati za njeno blaginjo. Pomembno je, da se Slovenci otresemo zgodovinsko pogojenega občutka, da je država nekaj zunaj nas ali celo nekaj nam nasprotnega,- da moramo predvsem kritizirati in od nje nekaj terjati." Dokaj ambiciozno izrečene besede, ki pa nimajo prave (predvsem socialno pogojene) podlage. Le kako si naj ljudstvo razlaga vsakdanje podražitve in s tem pogojeno neprestano rast inflacije. Ni kaj, besede lepo zvenijo, a kaj, ko jih bo v ^tem kratkem času, ki ga ima Bajuk na voljo, težko uresničiti. Sicer pa beseda ni konj in vsekakor si svojo priložnost zasluži. Nenazadnje jo je imel tudi Drnovšek... Jeseni pa bomo tako ali tako odločili, kdo imi bolj prav... Peter Moftiikaj Kje je kaj: Ob dnevu državnosti Banka Zasavje poslovala dobro Pestro v pismih Zgodba nekdanjega zapornika cJh) Pogovori hrastniškim županom £i8) Na obisku pri dr.Francu Rodetu 0 intuiciji (§) Še vroče iz Amsterdama Naslovnica: "Pozdrav Hrastniku" Slikala sta 3ranko Klančar in Jože Ovnik, kolaž oblikoval Jure Tori ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159,00 SIT, 11 tromesečje 1.701, OO SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ji77. ir r? 1; a t. c Krofi, "pleharji" in praznik S krofi, namreč, in to krofi s Trojan, je zagorski župan Matjaž Švagan v stekleni dvorani DD Zagorje počastil in sprejel gostujoče godbenike iz Küpsa -Nemčija. In Mladinski pihalni orkester iz Kiipsa, katerega dirigent je Günther Pohl, je prav tako soustvarjal prireditve ob dnevu državnosti, ki so se zvrstile v Zagorju. Začelo pa se je s prireditvijo v Valvasorjevi kapeli na Medijskem gradu Izlake, kjer je v četrtek, 22. junija ob 20.30 uri potekal koncert MPZ Juventus GŠ Zagorje z zborovodjem Francijem Stebanom. Pri klavirju je zbor spremljala Urška Vidic, na flavti Nataša Burger, k programu pa je tri solistične točke prispeval tudi solopevec Jože Vidic-bariton, ki je sicer član Ljubljanske opere in Slovenskega okteta. Zanimivemu in dobro pripravljenemu koncertu, kjer so kot solisti nastopili še: Nika Hace - sopran, Saša Hace - sopran in Klemen Benko - bariton, je prisluhnil tudi zagorski župan Matjaž Švagan, ki je zbranim čestital ob dnevu državnosti in jih povabil še na preostale prireditve. V soboto, 24. junija ob 19. uri __ ... Saj jih poznate - orkester VIVA! Pravljice in še druženje povrh V četrtek, 22. junija so ob 17. uri v Knjižnici Zagorje potekale še zadnje ure pravljic v šolskem letu 1999/2000. Kot je povedala knjižničarka Romana Bizjak, so bile letošnje ure pravljice družabne, prijetne, poskrbeli pa so tudi za radovednost otrok. katerih potlej še kaj narišejo. Tokrat so prisluhnili bolj počitniško obarvanim pravljicam, risali so morje in živali v njem, ter še povedali, daje bilo najlepše na urah pravljic, ko so - ob petdeseti uri pravljic po vrsti -dobili torto. Ker se bodo med solili § Mim« Malčki so se jih radi udeleževali, počitnicami bolj malo videli, so tudi prek trideset se jih je že jih knjižničarke presenetile s udeležilo poslušanja pravljic, po sladoledom. pa sta se pred zagorsko tržnico nastopu obeh orkestrov - VIVE in Zagorje zbrala VIVA mladinski godbenikov iz Küpsa - je ob 21. pihalni orkester GŠ Zagorje z uri sledila še zabava z ansamblom Izmenjava daril, spominkov, čestitk, dobrodošlica... zagorskega župana Matjaža Švagana. Gostje - mladinski pihalni orkester iz Küpsa. dirigentom Dragom Peterlinom in Mladinski pihalni orkester iz Küpsa z dirigentom Güntherjem Pohlom. Godbeniki - gostje iz Nemčije so sicer nastopili še v Kamniku in dan prej v Hrastniku, kjer so se srečali zasavski pihalni orkestri, sicer pa so z orkestrom VIVO izmenjali ne le darila, marveč tudi dobre želje, da bi še vnaprej solidno sodelovali. Po Ping-ping. Kulturni program ob dnevu državnosti je vodil Drago Butja, zbranim pa je spregovoril tudi zagorski župan Matjaž Švagan. V nedeljo, 25. junija pa je v sklopu prireditev ob dnevu državnosti TD Čemšenik organiziralo še pohod na Čemšeniško planino. Besedilo In slike: P.R. Koncert učenk, ki se bosta z glasbo še ukvarjali V petek, 23. junija ob 19.30 uri je bil v Valvasorjevi kapeli na Medijskem gradu koncert, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Zagorje ob Savi. Predstavili sta se Tanja Repe -flavta, ki jo je na klavirju spremljala Slavica Gregl, in ki je šolanje začela s kljunasto flavto, zdaj pa končuje 6. letnik flavte pri prof. Mateju Zupanu. Nastopila je še Polona Troha, ki klavir igra že sedmo leto pri prof. Slavici Gregl. Zelo nadebudni glasbenici bosta v naslednjem šolskem letu šolanje nadaljevali na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Sicer pa sta zelo uspešni tudi na raznih glasbenih tekmovanjih, pojeta pri pevskih zborih, za nastopanja se dobro pripravita in si jih želita še več. Besedilo in slika: RR. uTitlŠm rvcr, 29. ROŽNIKA 2000 SLASTNO NA ZAKLJUČNIH IZPITIH Prav mogoče, da je v četrtek, 15. junija, vabila še kakšna obložena miza, skoraj gotovo pa ne v tolikšnem obilju. Brez naštevanja, saj je bilo vseh jedi kar petintrideset, vendar z omembo, da so jih kot njihov zaključni izpit v stekleni dvorani DD Zagorje pripravili dijaki in dijakinje 3. letnika iz programov kuhar in natakar na Srednji šoli Zagorje. Zbralo pa seje tudi veliko gostov, menda sojih približno sto povabili, odzvalo pa se jih je nekaj manj. Silvester Laznik, ki poučuje strežbo na Srednji šoli Zagorje je povedal, da so dijaki in dijakinje kot pašo za oči in za dobro voljo spekli še košaro, narejeno iz testa ter k njej dodali kruhove dobrote ter naredili še ladjo iz lubenice. narodnih jedi. Z veseljem pa opažam, da dijaki dosti dajo tudi na izgled jedi', saj najprej jemo z očmi in šele potem z okusom, tako da so bile vse jedi' prijetno opremljene z dekoracijo." Anica Ule Maček, ravnateljica SŠZ pa Dobro, slastno, vredno, kmh, pokušine Jedi' pa niso bile le privlačne na pogled, ampak so tudi teknile. Da so prijale tudi gostiteljici, bivši profesorici na Srednji gostinski šoli v Ljubljani, Nataliji Končina, je ta dej&la: "Izredno sem presenečena nad razstavljenim in zdi se mi, da zmeraj boljše pripravijo. Čestitam jim za lep uspeh in za opravljeno delo na teh zaključnih izpitih. Tudi v prihodnje jim želim, da bi kazali zanimanje za svojo dejavnost ter spodbujali ohranjanje slovenskih je zatrdila, da gre le za enega izmed njihovih dosežkov, saj so bili dijaki in dijakinje zelo uspešni tudi na živilsko-turističnem zboru v Portorožu, nagrade pa so skoz šolsko leto prejemali še na drugih kulinaričnih prireditvah. "Praktičnost in spretnost pri delu," je še povedala," sta veščini, ki kuharjem in natakarjem dobro deneta." Kot so povedali, se trudijo biti tudi vljudni, prijazni, saj to od njih zahtevajo tudi profesorji, ki učijo na Srednji šoli Umetelna ladja iz lubenic je v ozadju Zagorje. "Če so gostje, je tudi kvaliteta," pa je bilo naslednje, kar so povedali in kot je dejal Janez Ocepek, sicer dijak 3. letnika SŠZ, se je naučil veliko koristnih stvari, ki jih bo pri kuhi tudi veliko materiala. Tudi dijaki in dijakinje, ki so opravljali zaključni izpit strežbe, so bili urejeni, nasmejani, skratka, skušali so šarmirati goste, da so z veseljem okušali razne solate. Bi še kaj? Izdatno so pripravili mizo s pridom uporabljal. Jernej Lipar, sicer Hrastničan, a dijak 3. letnika SŠZ je pripomnil, da je bilo naporno pripraviti toliko jedi, da pa je za dobro hrano potrebno sladice, prekmursko gibanico, birušno in drugo. Besedilo in slike: RR. KVIZ ZA ZABAVO IN NAGRADE V organizaciji Društva prijateljev mladine Zagorje in Radia Trbovlje se je v torek, 20. junija ob 18. uri v KC DD Zagorje pričel radijski kviz. Saj so nastopali že v Trbovljah, v Hrastniku pa bodo prav kmalu, ampak tokrat so s 35-letnico Radia Trbovlje in 5-letnico oddaje Cicivrtiljak, počastili Zagorjane. In sedmošolci zagorskih osnovnih šol so prav zanimivo izpeljali tekmovanje. Pravzaprav sta bili voditeljici Lili in Karmen, ki sicer vsa leta vodita oddajo Cicivrtiljak na Radiu Trbovlje, pri beleženju rezultatov pa jima je pomagala Anela. Tekmovalci so v kvizu pokazali kar dobršno mero znanja, gotovo jih je presenetilo, da vprašanja niso bila zgolj "šolska", ampak so zahtevala tudi poznavanje izvajalcev trenutno popularne glasbe, športa in drugega. V treh skupinah po tri pa so se pomerili iz OŠ Ivan Kavčič Izlake, ki je v vodstvo popeljala že po prvem od štirih sklopov vprašanj, in za katero so tekmovali: Janja Smrkolj, Bojana Bregar, Boštjan Baloh, iz OŠ Ivan Skvarča Zagorje, ki je v kvizu dosegla drugo mesto, so tekmovali: Peter Laznik Eberl, Matija Ostanek, Nina Bea in še iz OŠ Tone Okrogar Zagorje, ki so se bolj držali pravila, kot so dejali v kvizu, da je važno sodelovati - in nič hudega, če kdo zmaga - ter za katero so tekmovali: Tanja Kovačič, Blaž Peterlin, Tjaša Mahkovic. Nagrade sta nastopajočim podelila Darja Rakovič, sekretarka DPM Zagorje in Marjan Frol, direktor Radia Trbovlje. Kot je dejal Marjan Frol, je namen prireditve, da se otroci zabavajo in da spodbudijo tekmovalnega duha mladih. Za glasbo so poskrbeli tudi nastopajoči: OPZ CICIDO GŠ Zagorje z zborovodkinjo Mojco Zupan, na harmoniki jih je spremljal Matjaž Kmet ter še Aleksander Jež, Zlatko Dobrič, Čili Patrol, Plesni center Zasavje in Duet Lili Sačič in Karmen Lindič. Po besedah Rakovičeve, je bil morda termin neustrezen, ker je škoda, da kviz ni privabil še več publike. Tekmovalci pa so se zelo razveselili nagrad in povedali, da so se jim nekatera vprašanja zdela kar težka. nD 29. ROŽNIKA 2000 1- - ,‘v C1 . L II a.Tn.;i r\ 15.zbor Banke Zasavje d.d.Trbovlje "NAŠA POLITIKA TEMELJI NA TRDNOSTI" V četrtek, 22.junija, je potekal lS.Zbor Banke Zasavje d.d.Trbovlje. Na njem je bilo predstavljeno poslovanje banke v letu 1999 in pa bližnje spremembe v vodstvu banke. Po besedah direktorja Zdenka Fritza Zdenko Fritz - sedanji direktor in verjetno tudi bodoči predsednik uprave Banke Zasavje je finančni rezultat za lansko leto dober in takega mnenja so tudi delničarji. Banka je ustvarila 401 milijon tolarjev dobička (pred obdavčitvijo), kar je 34% nad načrtovanim zneskom. Ugodnejši finančni izid je posledica aktivnega prilagajanja banke spremenljivim razmeram na trgu, obvladovanju poslovnih rizikov in optimalnih poslovnih odločitev v zadnjih letih. Dobiček, zmanjšan za davčne obveznosti, je zbor banke v pretežni meri namenil za dividende in rezerve. V lanskem letu je banka velik del stredstev namenila rekonstrukciji poslovnih prostorov, ki jih je pridobila za poplačilo terjatev, ker je to osnovni pogoj za uspešno trženje teh objektov, velik delež vlaganja je bil namenjen v posodabljanje računalniškega omrežja in opreme ter delnemu plačilu licence za programsko opremo. Z vidika poslovnih priložnosti so najpomembnejše priprave na prevzem tolarskega plačilnega prometa pravnih oseb, reinženiring poslovnih in podpornih procesov ter prenova informacijsko-tehnične podpore, ki bosta omogočila kakovostnejšo ponudbo storitev komitentom in avtomatizacijo določenih poslovnih procesov. Na področju informacijske tehnologije so se ukvarjali predvsem s prilagoditvijo računalniških aplikacij in opreme za prehod v leto 2000 ter s prenosom poslov na nov računalnik. Drugo pomembno področje, o katerem je stekla beseda na tem Zboru, je uskladitev zakona o bankah in zakona o gospodarskih družbah. Na tem področju je sotrjena velika sprememba. V skladu s tem preneha mandat vsem dosedanjim organom. IZ VIŠAV V GLOBINE V Zasavcu objavljamo reportažo s potepanja po Himalaji, ki se gaje udeležil tudi Miran Kokole, ki kadar ne pleza in jadra s padalom, v jih je prejšnji ponedeljek povabil na ogled trboveljske jame. S fotoaparatom smo se jim pridružili tudi mi in pred vstopom v del jame Stojijo: Pavle Velkavrh, Marjan Močilnik, glavni poslovodja Jože Ivšek, Matjaž Buh, poslovodja priprav in vodja ogleda jame Poldi Dolanc in Dušan Konrad, ki je član posadke Dušana Puha na jadrnici Viharnik. Čepijo: Vida Zupan, Miran in Rozi Kokole ter Lili Jarc. trboveljski jami koplje premog. Ker Savskega polja posneli še eno mnogi izmed njegovih sopotepuhov gasilsko sliko. po Himalaji, niso bili še nikoli v jami, Besedilo in sliko Igor Goste Oblikuje se nov petčlanski nadzorni svet in nadaljuje se postopek za imenovanje nove uprave banke, saj preneha mandat tudi dosedanjemu vodstvu. Upravni odbor je že oblikoval predlog, po katerem naj bi bil predsednik uprave dosedanji direktor banke Zdenko Fritz, član uprave pa Marija Marot. Pridobiti je potrebno še licenco Banke Slovenije in nadzorni svet mora sprejeti končno odločitev. O konsolidaciji bank na tem zboru ni bilo govora, za to bo čas drugo leto. Letos se sicer združujejo tri banke, med katerimi pa ni Banke Zasavje. Vsekakor pa je stvar pastnikov, kakšno odločitev bodo sprejeli in takrat bo prišlo do določenih sprememb. Zaenkrat ostaja Banka Zasavje regijska banka, vključena v Skupino NLB. Po besedah direktorja Zdenka Fritza je bilo v lanskem letu storjenih vrsto stvari in naložb za prihodnost. Ne glede na računalniški boom in uvedbo elektronskega bančništva pa ostaja klasična šalterska služba za vse, ki jim je ta način poslovanja z banko bližji. S tem v zvezi je potekalo tudi prenavljanje prostorov v manjših bančnih enotah s poudarkom na varnosti. Težava je v tem, da zahteve po čim večji varnosti onemogočajo ureditev prostorov, ki bi bili ljudem prijazni, tako strankam kot uslužbencem. Lanskoletni ropi dokazujejo, da je nujno potrebno poskrbeti za varnost ljudi in denarja. Tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem letu je bila aktualna tema zakon o zapiranju rudnika, s tem pa tudi določen dotok kapitala, ki bo imel vsekakor neposreden vpliv na banko. "Potrebno se je resno zavedati preverjenega dejstva, da se stabilen položaj gradi vrsto let, da pa se ga lahko praktično čez noč uniči. V banki se tega v celoti zavedami, zato danes gradimo za jutri," je v nagovoru zapisal direktor Zdenko Fritz. Besedilo in slika MAH 8.tradicionalni pohod Valvasorjeve konjenice CIU LETOŠNJEGA POHODA JE BIL MARIBOR Kot je sedaj že tradicija, je tudi letos odšla v drugi polovici junija iz gradu Bogenšperk na 5-dnevno popotovanje v čast in slavo znanega slovenskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja Valvasorjeva konjenica. Cilj letošnjega pohoda ni bil eden od že znanih krajev na zahodu naše domovine (Cerknica in Cerkniško jezero, Ljubelj), ampak središče Štajerske - Maribor, kamor se je Valvasor odpravil z vojsko v času turških napadov. Letošnja pot je 30 konj z jezdeci (število se vsako leto povečuje) vodila preko Radeč, Kozjanskega in Pohorska konjenica, tako da jih je namesto 30 v Maribor prišlo kar 40. Med potjo so županom (skozi katere občine so potovali) predali listine z namenom, da se tudi oni vključijo v ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje spomina in dela, ki ga je opravil naš znani bogenšperski polihistor. Valvasorjeva konjenica se je iz Maribora v Litijo pripeljala z muzejskim vlakom in preko Šmartna nadaljevala pot proti Valvasorjevemu Bogenšperku, kjer so po starih običajih sprejeli v konjenico vse tiste konjenike, ki so letos prvič prejezdili celotno pot. Črenšovca do Hoč, kjer sojih sprejeli Mariborčani. Kot vsako leto, so se konjenici med potjo za krajši čas pridružili številni spremljevalci. Pred Mariborom pa jih je pričakala Tistim, ki so se letos pohoda udeležili že petič pa je pripadla čast postati ''vitez Valvasorjeve konjenice". Besedilo in slika Marjan Šušteršič DOBRI POSLOVNI REZULTATI DRUŽBE ETI IZLAKE Delničarji delniške družbe Eti Izlake so na b.skupščini, ki je potekala lS.junija v Medijskih toplicah, sprejeli letno poročilo za leto 1999. Sklenili so tudi, da nerazporejen dobiček iz leta 1996 v znesku 3,5 milijona tolarjev in del lanskbletnega dobička v višini 109,5 milijona tolarjev namenijo za dividende. Preostali del dobička iz lanskega leta v višini 163 milijonov tolarjev je ostal nerazporejen. Dividenda na delnico tako znaša 230 tolarjev bruto, lani pa je bila izplačana dividenda v višini 210 tolarjev. Dobri rezultati poslovanja v lanskem letu se kažejo tudi v povečanem dobičku in boljši donosnosti kapitala. Uspeh povečuje dejstvo, da je bilo za preteklo leto značilno zaostrovanje konkurenčnega položaja in pritiski na zniževanje cen. V Etiju so na takšne rezmere odgovorili z novo notranjo organiziranostjo, ustanavljanjem in upravljanjem povezanih podjetij, uresničevanjem načrtovanih naložb, prizadevanjem za hitrejši razvoj in višjo produktivnostjo. Po slabšem prvem polletju so v drugi polovici leta 1999 nadoknadili zaostanek, tako da so čisti prihodki od prodaje znašali 6,6 milijarde tolarjev ali dva odstotka več kot leto prej. 79% prihodkov so ustvarili na tujih trgih, največ na nemškem. Vseh prihodkov je bilo za 7,5 milijarde tolarjev, 309 milijonov tolarjev dobička pa pomeni, da je bila dobičkonosnost prihodkov 4,1%. Čista donosnost kapitala je bila 4,8%. Naložbe so bile za 28% višje kot leto prej, zanje so namenili 835 milijonov tolarjev. Skoraj polovico tega denarja so namenili za posodobitev tehnološke opreme in avtomatizacijo proizvodnje, le malce nižji pa je bil delež vlaganj v odvisne in povezane družbe. Število zaposlenih seje znižalo na 1008, kar je 12% manj kot predhodno leto. Glavni razlog je ustanovitev dveh novih podjetij v lanskem letu in prezaposlitev delavcev vanje. Letošnji rezultati so spodbudni, saj znašajo prihodki od prodaje v prvih petih mesecih 3,4 milijarde tolarjev. To je 13% več kot je bilo načrtovano, glede na lansko leto pa je rast kar 26%. Fizični obseg proizvodnje, merjen v stalnih cenah, je bil v letošnjih petih mesecih kar za 23% višji od načrtovanega. Ob tem se je število zaposlenih le minimalno povečalo, konec maja jih je bilo 1016, znatno višja pa je bila produktivnost, ki se je povečala za dobrih 8%. Celotni dobiček, ustvarjen v tem obdobju, znaša 156 milijonov tolarjev, kar je 4,4% vseh prihodkov. Tudi na tem področju so preseženi načrti in primerljivi rezultati iz leta 1999. NAJVIŠJA OCENA PRODAJALNI M0DIANA HRASTNIK Na GZS-ju oziroma Območni zbornici Zasavje so imeli pred časom 2.sejo Območne komisije za ocenjevanje urejenosti prodajaln v Zasavju. Na podlagi izračunov, ki so bili opravljeni s pomočjo računalniškega programa, so navzoči člani komisije ugotovili, da je bila med ocenjenimi prodajalnami najbolje ocenjena prodajalna tekstila M-SVS-PE Modiana iz Hrastnika s skupnim rezultatom 90,50% doseženih točk od možnih 100%. Sledi ji prodajalna tekstila Modni salon Zagorje z 87,6% izkupičkom točk, njima pa sledita marketa MTL-MSM Hit market Trbovlje z 86,83% in Market Potrošnja Zagorje s 79,50% doseženih točk. Glede na rezultate je komisija v finalno tekmovanje na republiški ravni predlagala naslednji prodajalni: 1 .kategorija: samoizbirna prodajalna tekstila - M-SVS-PE Modiana Hrastnik, 2.kategorija: živila market - MTL-MSM Hit market Trbovlje. Na podlagi odločitve Republiške komisije za ocenjevanje urejenosti prodajaln pri Združenju za trgovino seje komisija odločila, da predlaga za priznanje na območnem nivoju prodajalno tekstila M-SVS-PE Modiana Hrastnik. RM. 0RIA COMPUTERS IN GIMNAZIJA TRBOVLJE NAGRAJUJETA Gimnazija Trbovlje je s svojo spletno stranjo zmagala na slovenskem tekmovanju najboljših spletnih strani. Kot nadaljevanje tega tekmovanja pa so v okviru Gimnazije Trbovlje organizirali še tekmovanje za najboljšo razredno spletno sstran. Za zmagovalce - avtorje najboljših spletnih strani Gimnazije so v Orii Computers supaj z Gimnazijo Trbovlje pripravili podelitev nagrad. Ob tej priložnosti so profesorju Marjanu Kozjeku, mentorju računalniškega krožka na Gimnaziji Trbovlje, izročili bon za računalnik, ki ga bodo mladi računalničarji dobili v uporabo za naslednje šolsko leto. USTANOVILI ZDRUŽENJE RAČUNOVODSKIH SERVISOVZASAVJE Konec preteklega meseca je v sejni sobi Območne gospodarske zbornice Zasavje potekal ustanovni sestanek Združenja računovodskih servisov Zasavje, na katerem je bilo prisotnih n!6 računovodij oziroma predstavnikov računovodskih servisov iz zasavja. Sestanka se je udeležila tudi sekretarka Združenja računovodskih servisov pri GZS Romana Tomc Lampič in Rado Perger, direktor Območne zbornice Zasavje. V uvodu je Rado Perger pozdravil vse navzoče in nato pojasnil razloge za ustanovitev Združenja računovodskih servisov Zasavje. Združenju je zaželel uspešno delo, navzočim pa je prenesel tudi pozdrave in dobre želje Sonje Klopčič, predsednice regijskega združenja podjetnikov, ki se žal ni mogla udeležiti tega sestanka. V nadaljevanju je Romana Tomc Lampič predstavila vlogo tega združenja in naloge za letošnje leto. Za normalno delovanje regijskega združenja so ustanovili Upravni odbor Združenja računovodskih servisov Zasavje. Tako so v UO-ju Zdenka Fabjan, Nevenka Bovhan, Janja Pavlin, Rozi Koritnik, Dragi Krivic, Sonja Klančišar in Marija Leskovšek. Za predsednico Upravnega odbora so imenovali Nevenko Bovhan. Sicer je v Sloveniji kar 2988 podjetij in samostojnih podjetnikov registriranih tako, da opravljajo računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti in davčno svetovanje. Udeležencem je bilo dano tudi priporočilo, da v združenje povabijo še svoje znance, ki opravljajo storitve, za katere je združene ustanovljeno. Interesenti se lahko prijavijo v združenje s pristopno izjavo, ki se odda ali pošlje na Območno gospodarsko zbornico Zasavje, Trbovlje, Mestni trg 5a ali po faksu 56-26-653. RM. J * J . fc i J l. f? Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Odgovor na članek v Zasavcu z dne 6. maltravna 2000 v Rubriki FUNŠTERC pod naslovom »PODJETJE L.M. TRADE ZLORABILO IME DPM-JEV ?« Najostreje protestiramo zaradi vsebine članka, kije podpisan s P.M. ( so to začetnice za kakšne lepe balkanske izraze ??), ali pa avtor nima toliko poguma, da bi se podpisal pod takšno neresnično in žaljivo izjavo. Uredništvo bi moralo preveriti resničnost navedb in povprašati še koga drugega, če zapisano drži. Prireditev ZA SREČNO POMLAD NAŠIH OTROK j e 25. marca v Trbovljah zagotovo bila, to lahko potrdi okoli 300 nastopajočih, in nekaj sto mlajših in starejših obiskovalcev, posneta pa je tudi z video kamero. Mogoče bi celo TV Trbovlje želela predvajati posnetek, ker ga verjetno nima, pa ji ga rade volje odstopimo. Za mnenje o prireditvi pa lahko povprašate vaše bralce. Z organizacijo prireditev pa so vedno povezani stroški. Tudi mi smo jih imeli, ker pa smo želeli pridobiti sredstva za pokritje najosnovnejših (dvorana, ozvočenje, plačilo potnih stroškov, plačilo materiala društvu,) ki so bili res minimalni, saj so se vsi nastopajoči odrekli plačilu, smo se obrnili na sponzorje. Čisti dohodek po poplačilu stroškovje bil namenjen akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije POMEŽIK SONCU. V ta namen smo imeli tudi stojnico s promocijskim materialom Akcije POMEŽIK SONCU, ki nam gaje posredovala ZPMS. Za prireditev smo imeli vso podporo ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE in njene generalne sekretarke. Prvi pogovor v zvezi s prireditvijo je bil opravljen z gospo Nado Medvešek z DPM Trbovlje. Njena začetna pripravljenost za sodelovanje z mentorji za otroške delavnice seje tik pred prireditvijo sprevrgla v odkrito nasprotovanje, v katero je pritegnila, ter zavedla še DPM Zagorje in DPM Hrastnik in tudi druge zainteresirane donatorje. ZPMS in akcija POMEŽIK SONCU je bila tako oškodovana za najmanj 200.000,00 tolarjev. Morda bo tako pogumna in navedla, kaj jo je navedlo k tako odločni akciji bojkota prireditve za otroke. Če bi toliko energije in časa vložila v širjenje pozitivnih in dobrih dejanj, ne pa v intrige in nizke udarce, bi se Društvu bolje pisalo. Hvala bogu, da živijo tudi pametni, izobraženi in dobromisleči ljudje, ki se ne pustijo preslepiti in ločijo zrno od plev. Pedagogi iz osnovnih šol in njihovi učenci so tako pokazali izjemno pripravljenost za sodelovanje na prireditvi, zato se vsem naj lepše zahvaljujemo. Zahvale veljajo pevskim zborom iz osnovnih šol iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, Glasbeni šoli Hrastnik in Trbovlje, otrokom in vzgojiteljicam iz vrtca Trbovlje in Hrastnik za izjemno lepe risbice, mažoretkam iz Radeč, dramski skupini iz OŠ Izlake, Simfoničnemu orkestru mladih iz Glasbene šole Hrastnik, pojočemu kuharju, mladim pevcem, g. Bogu Hvala in STUDIU H iz Trbovelj, gospema Vandi Besednjak in Sonji Kononenko iz Lutkovnega gledališča Ljubljana, vodstvu in osebju Delavskega doma in Radiu Trbovlje, Lončarstvu Cestnik za prikaz lončarskih spretnosti, Aktivu kmečkih žena Trbovlje za odlično domače pecivo, Pivovarni Laško, slovenskim mlekarnam, podjetju KOVIT, Turističnemu društvu Laško, slikarjema Jožetu Potokarju in Dragu Vukoviču, Komunali Trbovlje in ostalim...... Pa še o nepridobitnosti Društva PM. Res so Društva PM po statutu nepridobitna, kar pa ne pomeni, da ne smejo zbirati sponzorskih prispevkov za humanitarne namene, za financiranje socialnih programov, letovanj otrok, ki jim starši ne morejo tega omogočiti in za druge namene za javno dobro. DPM Trbovlje pa se tega načina enostavno odreka. Morda za plače in prostore in nujne stroške poslovanja že zadoščajo proračunska sredstva. Ali pa na DPM Trbovlje vsi delajo zastonj ?? Morda se prijavljajo na razpise ministrstev za razne programe ? Dejstvo j e, da o Društvu in njenem vodstvu ljudje nimajo najboljšega mnenja. Predlagam, da zamenjamo ljudstvo. Še prej pa zahtevam opravičilo zaradi blatenja imena podjetja LM trade, saj se je ustvaril vtis da izkoriščamo in zlorabljamo ime DPM-jev, kar je čista laž. Če bo potrebno bomo svojo pravico iskali tudi na ustreznih institucijah. Za zaključek pa še to. O sodelovanju podjetja LM trade in njegovih sodelavcev z aktivisti ZPMS in Društvi PM ( tokrat prijateljev mladine) in revijo Otrok in družina, se lahko pozanima vsak, ki želi izvedeti pravo resnico. V Trbovlje bomo s podobno prireditvijo čez čas še prišli, po pomoč pa bomo šli v novo DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADIH TRBOVLJE, ki ga bodo vodili ljudje z veliko začetnico in srcem na pravem mestu. Pa še opozorilo in poduk bodočim organizatorjem »PRIDOBITNIH OTROŠKIH PRIREDITEV« v Trbovljah v »sodelovanju« s sedanjo trboveljsko DPM-jevsko nomenklaturo. Organizirajte koncert, povabite kakšno naravno blondinko in ostarele metuzaleme z »lepe naše« in dobiček je zagotovljen, (pa kakšno karto podarite zgoraj omenjenim). P.S. Piše se leto 2000 in konec je z demokratičnim centralizmom, zofo vsako Društvo PM/tudi DPM Hrastnik in DPM Zagorje lahko samostojno in brez pritiskov »dobronamernih« sosedov uresničujejo svoje poslanstvo. Karierizem pri tem lahko zelo škodi. Elizabeta Školča Bogdan Kozina L.M. trade POJASNILO IN ODGOVOR -MOJE ZAČETNICE NISO IZRAZ ZA LEPE BALKANSKE IZRAZE Spoštovani Elizabeta Škofca in Bogdan Kozina, spoštovano podjetje L.M.trade d.o.o. iz Ljubljane! Najprej vas pozivam, da si članek, katerega avtor sem bil spodaj podpisani Peter Motnikar in je bil objavljen v Zasavcu št.7 z dne 6.aprila 2000 na strani 6 pod naslovom "Podjetje L.M.trade zlorabilo ime DPM-jev?" vsaj še stokrat preberete. Toda dvomim, da boste tudi potem razumeli bistvo članka, ki ni v tem, da negira vaše podjetje, marveč je bistvo članka povedano že v članku samem. V njem piše (citiram): "Podjetje L.M. trade iz Ljubljane je na materinski dan, 25.marec, v Delavskem domu Trbovlje pripravilo prireditev "Za srečno pomlad naših otrok..." (konec citata). V članku med drugim piše, da je v vabilu na prireditev, ki smo ga prejeli na uredništvo, jasno zapisano, da ste k sodelovanju pritegnili Društva prijateljev mladine iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. To, da je prireditev res bila, v to niti ne dvomim. Vendar sem pogojnik v delu članka, kjer piše (citiram): "...Še istega dne, ko naj bi bila prireditev v Trbovljah..." (konec citata) uporabil predvsem in samo zato, da opozorim bralce, da smo pojasnilo Društva prijateljev mladine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje dobili še pred pričetkom vaše prireditve. S tem so se DPM Trbovlje, Hrastnik in Zagorje na nek način zavarovali, saj so svoje javnosti želeli sporočiti pred prireditvijo, kar jim je tudi uspelo. Kar ste vi imeli skupaj z DPM-ji iz Zasavja, je povsem vaša stvar. Toda moja stvar je, če moje začetnice imena označujete kot začetnice za kakšne lepe balkanske izraze. Jaz zagotovo vem, kaj pomeni P.M. in če bi bili vsaj malo pozorni na naš kolofon na tretji strani, potem bi opazili, kako se glasi moje ime in priimek. Po drugi strani pa ste verjetno mislili, da so moje začetnice v povezavi z Društvi PM (kot slikovito pišete ime DPM- T). 13 TTL n jev). Na žalost vas moram tudi tu razočarati, saj nisem član nobenega DPM-ja in moj podpis z DPM-ji nima nobene veze. Res mi je žal, da ste se oglasili šele skorajda tri mesece po objavi članka, saj sem vaš odgovor v zvezi s tem v obliki pojasnila ali sporočila za javnost pričakoval že veliko prej. In za konec še nekaj o vaši zahtevi po opravičilu zaradi blatenja imena podjetja L.M.trade, in o "grožnji", da boste svojo pravico iskali tudi na ustreznih institucijah. Sicer si nisem čisto na jasnem, od koga zahtevate opravičilo, ali od mene ali od DPM-jev. O tem se mi boste morali še enkrat oglasiti, še prej pa vam še enkrat dobronamerno svetujem, da si članek preberite vsaj še stokrat. Če ste moja navodila na začetku pojasnila oziroma odgovora ubogali, potem boste ob prebiranju teh vrstic članek prebrali vsaj že dvestoenkrat in upam, da bo vam bo to v pomoč pri ugotavljanju, od koga želite opravičilo. Kar se vaših institucij, kjer boste iskali pravico, tiče, vam moram povedati, da vam zaradi misli o začetnicah P.M. kot lepih balkanskih izrazih najprej svetujem obisk pri spovedi v cerkvi, saj ljudje, ki tako javno razmišljajo o začetnicah RM. kot balkanskih izrazih, ne morejo oziroma po mojem mnenju ne zaslužijo, da delajo z otroci. Toda o tem naj sodijo drugi. Ob koncu odgovora od vas, Elizabeta Škofca, Bogdan Kozina in vseh v podjetju L.M. trade zahtevam in dobronamerno želim, da razčistite vso zadevo med vami in DPM-ji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja in da s tem v zvezi nič več ne omenjate mene, saj bom potem jaz začel iskati pravico na ustreznih institucijah (in to ne bo cerkev), predvsem zaradi vaših pomislekov o začetnicah za kakšne lepe balkanske izraze, po čemur se vam vidi, da je vaš kulturni nivo zelo nizek ali skorajda ničen. Peter Motnika^ Zagorje PODELITEV PRIZNANI NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM ZASAVJA 1999 V petek 16-junija je v dvorani zagorskega Delavskega doma potekala že tradicionalna podelitev "najboljšim" športnikom Zasavja v letu 1999. Podelitev, katere smo se udeležili le peščica (večinoma povabljenih) zasavskih športnikov, oziroma gostov, je že drugo leto potekala v organizaciji televizije TV Center. Dobro zamišljen potek prireditve in izkušena voditelja Karmen Cestnik in Staš Butkovec pa kljub prizadevanju niso uspeli prekriti vseh JAVNO OPRAVIČILO DR.AOREŽEVI Ambulanto II v Zdravstvenem domu Trbovlje oziroma zdravnico dr.Moniko Mlinar Agrež obiskujem že 7 ali 8 let. In res je pri njej na prvem mestu vedno pacient. Zmeraj, ko grem na pregled k njej, me zelo pozorno posluša, svetuje in nasploh mi "gre na roke". Čeprav niti sam ne vem, zakaj si zaslužim takšen topel, prijateljski odnos. In če ne bi bilo cenjene ter spoštovane dr.Monike Mlinar Agrež, potem bi bilo danes moje zdravje 1000% slabše. Jaz bi v polnem smislu umiral na obroke. In res pogrešam, da v trboveljskem zdravstvu, posebej v bolnici Trbovlje na internem oddelku, ni vsaj ene takšne zdravnice, pri kateri je že na prvi pogled jasno, da ji je pacient vedno na prvem mestu. Toda tam je pacient vedno na zadnjem mestu, le številka. Zaradi mojih bolezni, ki jih še ni konec, lukenj v organizaciji, katera je bila, roko na srce, na precej višjem nivoju kot lansko leto, za kar si organizatorji prireditve sigurno zaslužijo pohvale. Na drugi strani pa takšna prireditev, gledana iz strokovno športnega vidika, izgublja svoj prvovrsten namen, saj je izbor "strokovne javnosti" očitno preveč pristranski, da bi bila po zaključku prireditve zasavska javnost bogatejša za naj - športnika, športnico, ekipo oziroma trenerja. Osnovni namen tovrstne prireditve naj bi tako bil nagraditi naj športnike za dosežke dosežene v preteklem letu in jih z javnim priznanjem vzpodbuditi k še boljšemu delu. Športniki vseh panog, ki z dosežki promovirajo našo državo zaradi stroge dietne hrane, katere si ne morem privoščiti in sem deležen le tekočine, mi je še bolj žal vseh besed, ki sem jih napisal in izrekel o spoštovani gospe dr.Moniki Mlinar Agrež. Zaradi bolezni sem še bolj razdražljiv in popadljiv in se tako dr.Agreževi za besede, s katerimi sem jo užalil, iskreno in iz globine duše opravičujem. Če bo letos kakšno tekmovanje za najboljšega zdravnika oziroma zdravnico, si ta naziv zagotovo zasluži dr.Agreževa. Ona je največji večini (in posebno meni) čista, neomadeževana luč, ki daje upanje še vsakršnem življenju, pa naj bo še tako žalostno, zavoženo, osamljeno s številnimi boleznimi (ki človeka še bolj spravljajo v obup, da bi čimprej končal to žalostno, neperspektivno življenje...). Spoštovana dr.Monika Mlinar Agrež. Javno se vam zahvaljujem za vse, za tople, vzpodbudne besede in neprecenljivo pomoč pri vseh mojih boleznih. In prosim vas lepo, da vse preveč napisane in izrečene besede, ki so vas sigurno prizadele, pozabite. Upam, da v svetu in dosegajo vrhunske rezultate, si zaslužijo vsaj priznanje javnosti za njihove dosežke, zato pomenijo tovrstna priznanja zelo veliko motivacijo, če ima seveda posameznik občutek, da mu je bilo priznanje upravičeno podeljeno. V nasprotnem primeru pa lahko pride do upada zainteresiranosti športnikov in javnosti do tovrstnih nagrad, pri čemer smo v tem primeru v Zasavju na dobri poti. Tako imenovano strokovno javnost bo potrebno "spustiti skozi rešeto" in s tem zagotoviti kar se da nepristranski in pošten izbor naj športnikov. Klub borilnih veščin Fon do kwon Zagorje bom še naprej lahko hodil v najboljšo ambulanto z najboljšo zdravnico! Naj vas vedno čuva nebeški oče... Darko Pavšali, Trbovlje : l TL TL TV n HTH LDS NA KRASU, ZLSD V GORAH V soboto, lS.junija so se namenili člani in simpatizerji LDS na Kras, kjer so preizkušali domači pršut in teran, k izobraževanju pa sodi obisk galerije Lojzeta Spacala in slikovitega naselja Štanjel. V nedeljo, 19.junija pa so se zbrali v Gorah simpatizerji in člani ZLSD, ki so se pomenili v športnih panogah. Izleta oziroma družabnega srečanja sta se udeležila tudi poslanca Miran Jerič in Miran Potrč. Fariči Moljk h (z j j j . f; ZGODBA NEKDANJEGA ZAPORNIKA Objavljamo resnično zgodbo mladega fanta, narkomana. V zapor ga je pripeljala droga. Zdaj je na prostosti in poskuša znova, popolnoma drugače, zaživeti. V zaporu je opravil, posebej za bralce Zasavca, intervju s terapevtom, ki pomaga zasvojenim zapornikom. » Zgodba, ki sem jo napisal, bo verjetno marsikoga pretresla, saj tako doživeto opisuje, kako sem se že v rani mladosti srečal z mamili Seveda sta bila tudi pri meni, na tej moji poti, starša zadnja, ki sta izvedela resnico. Sprašujem se, zakaj starši tolikokrat spregledajo nadvse očitne znake otrokove zasvojenosti? Kaj res ne slišijo otrokovega klica »na pomoč«? Iz določenih razlogov se ne bom podpisal Preberite si zgodbo, kajti lahko bi bila tudi vaša!« SPAMETUJE TE STRAH »Bilo mi je štirinajst let, a že takrat se je zgodilo. Vstopil sem v svet omame. Najprej »trava«, nato »cigareti« ter kmalu, prekmalu »trde droge«. Prvi vzrok, da sem prišel v stik z mamili je bila družba starejših fantov. Ti so bili vedno polni vsega, kar je »zadelo«, premalo pa so imeli samozavesti in znanja o »drogah«! Radovednost meje po bližnjicah gnala v »svet odraslih«, pozneje pa so mamila postala moj beg pred resničnostjo, ki je bila prav zaradi mamil zame še bolj neznosna. Šele danes, po temeljitem premlevanju in razmišljanju približno vem, od kod razlogi, da si nekdo z mamili uniči življenje. Doma ni nikoli nobeden »vohljal«, ne po moji šolski peresnici, niti po predalih v moji sobi, celo po naši domači lekarni ne. Zanimivo, da vonjave po tobaku in smrad po zažgani vrvi (travi), ki se mi je zažiral v obleko, ni predramil mamine pozornosti. Sicer pa, kako naj bi takšno stvar sploh katerakoli »nevedna mati« zaznala? Popustil sem v šoli. Prepustil sem se lenobi. Moje govorno izražanje se je očitno spremenilo. Kmalu sem izgubil tek, se začel boriti z depresivnostjo in se zapiral vase. Postal sem celo agresiven. Vse to je bil resničen odsev zlorabe mamil. Nepoučena mati je, naivno, a žal resnično, vso stvar pripisovala puberteti, ki bo prej ali slej minila. Zame pa je kajenje »šibke marihuane« postalo preveč vsakdanje in dolgočasno, tako sem hitro prešel na »tablete«. Tablete sem jemal vsak dan v neizmernih količinah, za nameček sem jih poplakoval še z alkoholom. Apaurin, Tavor, Plivadon, Tramal, Kafetin, Veronal, Tadol, Optalidon,... Kakor vsak najstnik sem tudi jaz hotel imeti izkušnje z LSD. Že z zaužitkom polovičke sem odpotoval v neznani svet. Nemiren sem stal na bregu jezera roza barve, okrog mene so plesale gozdne živali in vse so bile preplašene kakor jaz. Bil sem pravcati strokovnjak za vse, kar »zadane«. V šoli sem ogromno manjkal, če sem slučajno prišel, sem bil popolnoma odsoten. Pospešeno sem menjaval razpoloženja. Le omama meje pomirila, mi dala zadovoljstvo in ugodje. Heroin ni bil več daleč. Dobiti ga ni bilo težko, ker sem poznal dekleta in fante, ki so ga jemali. To meje pokopalo. Kmalu sem ga potreboval, da sem bil sploh zdrav. Ves ta čas nisem ničesar trezno dojemal. V omami nisem čutil nič, ne notranje tesnobe, ne bolečine ali žalosti. Nasprotno pa sem takrat, ko nisem imel ničesar v sebi, kričal od bolečine, bmhal sem jezo na ves svet in bil resnično na tleh. Nisem imel niti drobtinice zaupanja vase. Igral sem igro med dvema ognjema. V tej igri sem vedno kmalu izpadel, tako rekoč, na koncu sem vedno izgubil! Denar? Dobil sem ga z izvrševanjem kaznivih dejanj. Tako sem tudi pristal v zaporu! Nemir meje spodbujal, da sem jemal heroin vedno znova. Strah pa meje dokončno spametoval, da sem se mu odrekel - dokončno! Vseeno pa danes, po vsem tem času in mukah, ki mi jih je heroin povzročil, čutim, da želja po njem nikoli ne izgine. Sprašujem se, ali sem z mamili premagoval težave, ali sem odpravljal bolečino v srcu, v duši? Bil sem nemočen, potreben pomoči in spodbude za normalno življenje. Nikomur nisem zaupal, še najbližjim ne. Nihče mi ni stal ob strani, da bi mi pomagal prebroditi najhujše. Nihče me ni imel resnično nesebično rad, nihče mi ni dajal iskrenih čustev, ki sem jih tako potreboval. Je bila kriva mati? Morda zato, ker ni slišala mojih krikov »na pomoč«? Naj krivim družbo ali pa sebe ?! Še danes ne vem vzroka... Le zakaj ljudje nočejo videti očitnega, zakaj si pred mamili zatiskajo oči? Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da človek nekoga opazi in mu prisluhne? Zakaj je narkoman za mnoge slabši kot »žival«? Toliko vprašanj brez odgovora. Ljudje pač ne marajo resnice, ker očitno preveč boli! Jaz sem bil v boju z mamili povsem sam in obupan. Prisluhniti mi ni znala niti mati, rajši se meje odrekla. Tako sem odšel živet k starim staršem, njiju pa s svojimi problemi nisem hotel obremenjevati. Sedaj mi ob strani stoji prijateljica Katja, ki se bo izučila za psihologinjo... rad jo imam kot svoje oči! Končno je napočil čas, ko lahko rečem, da sem ozdravljen. Znebil sem se telesne krize, duševne pa še zdaleč ne. Zanima me, če je tu sploh moč zmagati? Vidim, daje za to, da se odrečeš mamilom, največji uspeh pridobitev samozaupanja. Povrhu pa si vseskozi dopovedujem, da ne potrebujem mamil, da sem srečen tudi brez njih. Žal se mi takrat, ko sem čisto na tleh, v misli prikrade tisto hrepenenje, hrepenenje po omami. Ali res lahko svojo bolečino skrijem samo v omami? Vedno znova si dopovedujem, da ne! Le tako vsaj na videz premagam slo po mamilih. Z željo po ozdravitvi sem prekinil odnose z vsemi, ki me spominjajo na ta del mojega življenja. Zdi se mi, da sem jih imel vsemu navkljub rad, toda sebe imam rajši! Če zdaj dobro premislim, kar ne morem verjeti, m n Tan sem na tem svetu tako malo časa, pa sem doživel že toliko...« EASY INTERVJU S TERAPEVTOM, VODJO T.I. SUHEGA ODDELKA Kdaj je bil ustanovljen “suhi oddelek”? Ustanovili smo ga pred dobrim letom, novembra 1998. Seveda zamisel ni padla kar z neba, temveč smo se nekje od leta 1995 srečevali z vse večjim številom zaprtih, odvisnih oseb. Kakorkoli smo skušali odvisnim pomagati, da bi obvladali svojo bolezen, ni bilo videti, da bi zmogli kaj več kot nekaj dni abstinence. Odvisni so sami večkrat povedali, da ne zmorejo, predvsem zato, ker živijo skupaj s tistimi, ki še ne razmišljajo o tem, da bi prenehali z jemanjem. Tako so stalno živeli pod pritiskom soodvisnih. V najboljšem primem, tudi, če bi jih ostali odvisni “pustili pri miru”, so lahko v vsakem trenutku stiske, posegli po drogi. Nemalokrat je želja po opustitvi droge splahnela ob tem, ko so videli sojetnike, ki so se zatekli v blaženost omame. No, na osnovi tovrstih izkušenj smo pričeli razmišljati o prostoru, skupini ter drugačnih življenjskih pogojih tistih, ki bi se odločili za delo na sebi, bili pripravljeni vlagati napor in sprejeti odgovornejši ter zahtevnejši stil življenja. Kdo vse nudi pomoč? Moram reči, da so pomoč v prvi vrsti ponudili vodilni delavci zavoda v Celju; ostali strokovni sodelavci, ki so se bili pripravljeni vključiti v intenzivnejše delo z odvisnimi, kljub ostalim delovnim obveznostim; vsi tisti odvisni, ki so izrazili željo za delo na sebi pod drugačnimi pogoji in nenazadnje ljudje s posluhom v Ljubljani, ki so pristali in potrdili obstoj tega novega oddelka. Komu nudite največ pomoči? Ne razumem dobro tega vprašanja. S sodelavci skušamo doseči spoznanje vseh na oddelku, da je največja moč v njih samih. Nihče ne more namesto njih reči NE drogi, premagati notranjih napetosti, bojazni in stisk, s katerimi se bodo na tej poti srečali. Tako enkrat nudimo več opore temu, drugič drugemu, glede na to koliko se kdo odpre, pokaže potrebo po pomoči ali bližini. Težava je tudi v razumevanju “pomoči”. Nekdo jo morda vidi le v prostih izhodih, v čim večjem številu ugodnosti, ali čem podobnem. Tak je lahko kar hitro razočaran, saj delo temelji na tem, da si vsak z naporom “pridela” zaupanje in ga potrjuje. S tem se lahko nauči, da je veliko stvari v življenju odvisnih od njega samega in tega, kako odgovorno se loteva vsakodnevnih nalog. Ste kot terapevt bolj obremenjeni od ostalih sodelavcev? Mislim, da moja naloga ni večja od ostalih sodelavcev na tem oddelku. Vsak dela znotraj tistih vsebin, ki so mu bližje, skupaj načrtujemo utrip v skupini in izven nje, tako da se naloge porazdelijo. Seveda večina teh pade na vzgojitelja skupine, sedaj je to gospod Andrej, potem na gospo Lučko, socialno delavko in ne smem pozabiti še gospodične Irene, ki redno igra vlogo koterapevta na torkovih srečanjih. Kako nudite tretmansko pomoč? Nekaj sem nakazal že prej. Več kot to, da skozi pogovore, delo in prostočasne aktivnosti človek pride do spoznanja, kako sam razpolaga s svojim življenjem, je težko storiti. Zato so vsebine sestankov usmerjene v razumevanje samega sebe, medsebojne odnose, zakonitosti sredine kjer živimo in v načrtovanju bolj uspešnih strategij kot so bile sedanje, ki so jih pripeljale na pot odvisnosti in nenazadnje v zapor. Koliko časa traja program? Program je sedaj devetmesečni ali več. Dosedanji šestmesečni se je izkazal kot “slab napovedovalec uspešnosti” izven zavoda. Izvedeli smo namreč, da sta dva “uspešna” že nazaj v odvisnosti. Nov program naj bi vseboval “več treninga” in premagovanja skušnjam, ki jih ponuja vsakdan. Prav tako bomo skušali dodati obiske v celjski skupini samopomoči, ki se trenutno ustanavlja pri Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti Celje. Tam bi se naj enkrat tedensko srečali tisti odvisni, ki so sedaj suhi in se spoprijemajo s sprotnimi težavami. Na to skupino bi naj naši člani suhega oddelka hodili še med bivanjem v zaporu. Kasneje bi se lahko vključevali v podobne skupine doma ali v najbližjih centrih, kjer bodo živeli. Je veliko obsojenih pripravljenih končati program? To je težko reči. Vse je odvisno od kriterijev, kijih vzamete kot tiste, ki opredelijo zaključek programa. Če je kriterij prehojena pot devetih mesecev, potem ga večji del tistih, ki se potrudijo, da pridejo na suhi oddelek, enkrat doseže. Če pa za kriterij postavimo zdravo in odgovorno življenje po odpustu, jih zaključek doseže zelo malo. Ne vem, če je komu od dosedanjih “uspešnih” to uspelo, ali bo uspelo tekom naslednjih let. Vsekakor moramo izdelati neko metodo spremljanja odpuščenih še nekaj let po tistem, ko se vključijo v resnično življenje izven zavoda. Koliko obsojencev pride do zaključka? Okrog 70-80%. Kaj sledi po zaključku programa? Načrtovano imamo, da lahko po zaključku preidejo na “odprti oddelek” v zavodu, zaprosijo za premestitev bliže domu, ali pa vložijo prošnjo za pogojni odpust, če zadostijo ostalim zahtevam, ki jih takšna prošnja predvideva. Kako obravnava sodišče ukrep obveznega zdravljenja? Ja, nerodna in težko izvedljiva zahteva. Ker nismo zdravstvena ustanova, ne moremo zdraviti, temveč lahko le obravnavamo odvisnost (četudi bi bila takšna obravnava enaka kot v bolnici, komuni,...). Torej moramo vsakogar, ki ima izrečen obvezen ukrep, napotiti proti koncu kazni v bolnico, ki se ukvaija tudi s tem zdravljenjem. Takih pa praktično ni, oz. imamo le oddelek za detoksikacijo v Ljubljani, tam pa sprejmejo v skupino največ enega zdravljenca, iz ustanove kot je naša. To pomeni, da bi morali imeti zdravstveni kazenski zavod, če bi hoteli v njem izvajati zdravljenje. Tega pa še ni videti na obzorju p r>.ir,a up ANKET/) -^r , ] Ju osvajaj. ►oznaki a ooa^^mstbslrai osvajanja Ji Dnevi, kot so poletni, prinašajo poleg obilja sonca, srečevanj na morju in bazenih, pohajanja po hribih, tudi radovedne čustvene skomine. Eni so se pač razbremenjujoče odvrnili od šolskega zvonca, drugi komaj čakajo na dopust. Na umiku mnogih so se v času počitnic našla potovanja, ogledovanje filmov, poslušanje glasbe, branje knjig, drugi se bodo prepustili poletni toploti, družbi, vedrini. Če je druženje prijetno, ostaja tudi hrepenenje po ponovnih srečanjih. Toda kaj, če se vname kakšna iskrica? Pa ne katerakoli. Takšna, da bi jim jo kdo napel, kako so premladi, naivni, itd. O teh "iskricah" je izrečenega marsikaj, nanje se hudujejo ali jih spoštujejo, se jih veselijo ali nanje bentijo. Kakorkoli, "preiskrijo" takšne, ki jih že dolgo niso, in tudi tiste, ki bi radi bili izbirčni, prefinjeni, kljubovalni ali še kaj drugega. Eni si kar upajo ter si z osvajanjem ne delajo problemov, druge malce zaskeli, češ, kako pa naj, kaj pa, če ne rata. Zaskrbijo jih odzivi, čeprav se potlej kar zmenijo, da poskusijo še pri kakšni ali kakšnem. So osvajanja, ki so moderna in gredo nekako v korak s časom, skratka, tudi z najnovejšimi pizzerijami, modo, fulšponastimi povabili pa z mega-avtomobili, skuterji in diskotekami. In so osvajanja, kjer se lotevajo že davno znajdenih pristopov in prijetnosti v skladu s tem sicer, da ljubega ali ljubo čimbolj razveselijo, raznežijo, pridobijo. Tildi osvajati moraš s stilom, pravijo. Čeravno "iskrice" navadno "zabliskajo", ko sl pretežno še izza službenih obveznosti ali kadar izpiti neutrudno čakajo, da jim posvetiš dneve in oddihe. Ampak kaj, ko je potem takšna sreča, če se tisti nekdo vsaj za hip odzove, kmh, kmh, a zaljubljeno? Besedilo In slika: Petra Radovi! Polona Kmetič, dijakinja, iz Trbovelj: "Pri osvajanju so bolj uspešni luštni fantje in pa taki, ki se znajo potruditi za naklonjenost drugih. Vendar mora biti osvajanje obojestransko. S tem, ko osvajaš, izraziš čustva, da ti je nekdo všeč. Gre pa tudi za tveganje, saj ne veš, kakšen bo odziv in kako bi sploh pristopil k nekomu. Menim, da imaš še največ "šans", če si prijazen in se znaš prikupiti." David Juteršek, dijak, iz Trbovelj: "Osvajanje? Do punce, ki mi je všeč, skušam najti kar čimveč načinov, da ji izrazim čustva. Bodisi z besedami ali priložnostnimi povabili. Sicer je pa marsikaj odvisno od okoliščin in pa poslušati moraš "glas srca" ter potem vztrajati, če bo kaj z romantiko." Helena Ocepek, ekonomski tehnik, iz Kisovca: "Vseeno je, ali prvi korak pri spoznavanju naredi moški ali ženska, odvisno je pač od situacije. Tudi, ko si poročen, je ta romantika izkazovanja čustev pomembna. Morda so nekateri res bolj uspešni pri osvajanju in to mogoče zato, ker se jim zdijo čustva zelo pomembna. Tempo življenja je pa takšen, da si ne vzamemo časa za romantiko." Nika Prosenc, dijakinja, iz Zagorja: "Saj je res, da nekomu, ki ti je všeč, sploh ni treba, da se zelo trudi, toda osvajanje je pa vseeno pomembno. Prvi korak oziroma pobudo bi prevzela le v primeru, če bi bila zelo zaljubljena v bolj mevžastega fanta. Saj pri fantih ni važna le zunanja privlačnost, ampak da so tudi komunikativni." Rado Mimič, upokojenec, iz Zagorja: "Povabilo na kavo je najboljši nasvet za vsakogar, ki je zaljubljen, pa bosta potlej videla, kako naprej. Bolj kot ti je nekdo všeč, bolj si ga tudi pripravljen osvajati, sicer pa vsakomur koristi, če zna ustvariti romantično vzdušje." Desanka Golič, frizerka, iz Zagorja: "Osvajanje je lahko tudi povabilo na kosilo ali večerjo. Tako moški kot ženske so pri osvajanju različni in tudi romantika jim različno veliko pomeni. Čustva igrajo svojo vlogo in pri nekom, ki ti je všeč, pač poskušaš toliko časa in z različnimi pristopi, da po možnosti tudi uspeš." Jure Končar, dijak, s Save pri Litiji: "Ja, kar pomembno je osvajanje, sploh če ti je veliko do punce. V času šolskih počitnic se šele prične pravi čas za kakšna osvajanja. Bolj kot si odprt in komunikativen, bolj ti gre tudi osvajanje od rok. In pri tem je najbolje, da kar korajžo zbereš in se ne obremenjuješ, če bo ratalo ali ne. Še zmerom pri puncah "vžgejo" lepe besede pa povabila na ples ali pizzo. Ne moti me tudi, če punca naredi prvi korak, to je kar luštno, da ga tebi ni treba." Petra Lipec NE, NE ZARADI NEVOŠČLJIVOSTI, TO JE VSE ZARADI "PREPRIČANJA!" Visoke temperature ponavadi zmanjšajo delovno vnemo in povišajo željo po brezdelju, ki je sicer pri marsikomu prisotna tudi pri temperaturah pod ničlo. Vendar pa, dragi Slovenci, mi ja nimamo časa počivati! To poletje ne. To poletje bomo namreč polno zaposleni. Zakaj? Do nedavnega smo bili polno zaposleni z ogledi tekem slovenske ngometne reprezentance na EP, doma pred TV zasloni ali kar na licu mesta, kar je vsekakor hvale vredno. Ta histerija se bo sicer sedaj malce sprostila, mnogi pa bomo to tekmovanje, tudi brez Slovencev, spremljali do konca. Ampak tudi ta spektakel bo enkrat prišel h koncu, poletje pa bo še ostalo. In s čim bomo še vedno tako zaposleni? Ja, z menjavo vlade, vendar, in s prihajajočimi volitvami! S čim neki pa ste mislili, da? No, in če ste si sedaj mislili ali pa celo naglas rekli, da vi pa že ne boste zaposleni s tistimi neumnimi poslanci in strankarskimi veljaki in boste poletje preživeli tako kot se zanj spodobi, potem prav. Takšna je vaša pravica. Vem pa, da marsikomu noben dogodek in nobena beseda nove vladne garniture ne bo ušla in ne bo pozabljena. Vsako dejanje, vsak korak bo še kako dobro opazovan in obravnavan. Ja, saj vem, kako pa naj bi sicer kritizirali tisto, kar vam ni po godu in se spotikali ob besede in dejanja, če pa ne boste ali bomo, kakorkoli že, na tekočem? Svojega političnega prepričanja ne bom vsiljevala, ker to ni moja navada, pa čeprav so kolumne namenjene prav izražanju mnenja, ampak to je posredno izraženo v vsakem stavku, le če ga pravilno prebereš. Sprašujem se le, zakaj smo ljudje takšni, da drugim mnogokrat ne damo prave priložnosti in jih na neuspeh obsodimo že vnaprej. Mnogo prej. Pa ne samo politike, temveč vse tiste, s katerim preživljamo vsak dan in jim tako vsak dan odrekamo možnost, da nam dokažejo, da lahko ali da pač ne morejo. V prepričanju, da niso zmožni, jim delamo veliko krivico. Če živimo v prepričanju, da niso zmožni, postane naš pogled moten in ravno tako motne naše misli. Naše prepričanje, da niso zmožni, oblijemo s cementom in tako nismo sposobni sprejemati mnenja drugih in tehtati njihove besede. Sposobni smo le kritizirati. Kritizirati predvsem tisto, za kar smo prepričani, da bi kdo drug naredil bolje. Pa kaj kdo drug. Mi bi laho naredili bolje. Mi bi to bolj premislili in se stvari lotili z drugega konca, bolj premislili in naredili drugače. Ja, predvsem drugače. Tako drugače, da ne bo več isto. In včasih gre samo zato. Samo za belo, če drugi misli črno. Bog ne daj, da bi mu priznali pol črne in naredili sivo. Bog ne daj, s tem bi kršili svoja načela in svoje, itak zacementirano prepričanje o tem, da imamo prav. Včasih se človek prav ustraši, ko se loti kakšnega problema in se ves čas sprašuje ali bo prav za tega in za onega, kombinira rešitve, se odreka temu, na račun onega. Pa zakaj, vendar? Zato, da bomo na koncu itak vse narobe naredili v očeh tistih, ki nam nikoli ne dajo prav. Zaradi načel, veste, zaradi prepričanja. Ne, ne zaradi nevoščljivosti ali pa brcanja v temo in lastne nesposobnosti. Ne, to pač ne. Nemogoče, da bi vas kritiziral tisti, ki se v praksi še nikoli ni ukvarjal z vašim problemom ali tisti, ki vaše delo ves čas opazuje z varnostne razdalje s prekrižanimi rokami brezdelja. Ne, tisti ne, spoštovani bralci, cenjene bralke, to je vendar le zaradi prepričanja, idealov. Samo zato. Upam le, da kritiziranim ne bo vpadla delovna vnema. Naj vsem kritiziranim dam le en preverjen nasvet. Razmislite in potem pomislite na naslednje besede: "Dejstvo, da imamo sovražnike, jasno dokazuje, da imamo zasluge." (Ludwig Boerne). Fariči Moljk TUDI HRASTNIK SE JE ZNAŠEL NA PRELOMNICI Kadar so se otroci v šoli pritoževali nad učenjem, sem. jim prvi hip pritegnila. Da ne bi začela s pridigami, ki so povsem brez haska: "Prav imate... Kako lepše bi bilo živeti v votlini - brez TV, časopisov, oblek in ostale navlake, ki jo je prinesla civilizacija... Ampak - pozor: ne živimo več v jamah, zato si ne moremo privoščiti življenja brez izobrazbe... Človek se mora prilagoditi novim razmeram..." Ta primerjava mi prihaja na misel v tem času, ko se je tudi hrastniška dolina znašla na razpotju: kako naprej? Če se malo sprehodimo skozi čas, bomo videli, kako smo se znašli na tej prelomnici... Lepa gozdna površina v zasavskih krajih je bila kot nalašč za lovišča celjskih grofov. Prometa ni bilo, razen plovil na Savi. Najdišče premoga pa je postalo za naše kraje prelomno. Pomembno za skoraj dve stoletji. Tudi drugi so začeli z vlaganjem: dobimo železnico, steklarno, kemično... V naše kraje se poleg domorodcev naseljujejo še drugi. Še v mojih otroških letih ni bilo problemov z zaposlitvijo. "Če se ne boš učila, boš pa v steklarni odnašala...," so govorili starši. Fantom pa: "Če se ne boš učil, boš pa dobil kramp v roke..." Pred kratkim mi je znanec, inženir, ki se je pravkar upokojil, dejal: "Mislim, da je bilo rudarsko delo le precenjeno - moji sošolci, ki so končali samo osnovno šolo ali pa še te ne, so že deset let v pokoju in imajo večjo pokojnino kot jaz..." Lahko bi rekli tudi drugače - znanje je bilo premalo cenjeno. In zdaj smo spet na prelomnici. Zakon o Zasavju je bil 21.junija 2000 sprejet. Po letu 2007 ne bomo več kopali. Kramp bodo zamenjale druge dejavnosti, ki bodo morale biti podprte z znanjem. Starši bodo morali svetovati takole: "Izobrazba je zelo pomembna..." Da ne bodo govorili drugače kot v šoli. Kar poglejmo Zagorjane - ker imajo več izobraženih kadrov, so že korak pred nami... Mogoče pa ta zasuk v mišljenju ne bo tako dolgotrajen, če ga bo močno podpirala občinska politika. Za primerjavo bi navedla veliko pozornost občine za urejanje okolja... Tudi posamezniki so se zganili in na balkonih je vse več rožic. Manj uspešna je skrb za zdravje. Ponosni smo na obe športni dvorani v občini, dejavnost v obeh je pestra. Koliko naših znancev pa se ukvarja z rekreacijo? Malo. Čeprav bi bila hitra hoja trikrat tedensko že kar dovolj za prvo silo. Podobno je na kulturnem področju. Ob občinskem prazniku se sicer veselimo novih cest, parkirišč, vodovoda,... ki dvigujejo naš standard. Kraj pa bo napredoval še hitreje, ko se bomo vprašali, kaj smo sami storili - za svoj razvoj. In kaj še mislimo storiti. Danes, ne jutri. To terja od nas prelomni čas. J. . v^rxrj 77. RAZGOVOR S HRASTNIŠKIM ŽUPANOM LEOPOLDOM GROŠLJEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN DNEVU RUDARJEV v v 11V NASI OBČINI SE ZAVEDAMO, DA SMO Ml ZARADI LJUDI IN NE OBRATNO" Na krmilu hrastniške občine ste že deset let, kar pomeni, da vas liudie cenijo. Gotovo pa ste si v teh letih nabrali nova politična in človeška spoznanja. Katera? Na postavljeno vprašanje bi lahko dal več odgovorov, vendar ocenjujem, da mora imeti poštena in odkrita politika v svoji vsebini zelo veliko človeških spoznanj. Zato tudi sam v preteklosti nisem nikoli sprejel tezo, da je politika nekaj, kar predstavlja odraz določenega časa ali tudi okolja, v katerem delaš in živiš. In če želiš dati okolju v najširšem pomenu besede, v katero vključuješ tudi družino, prijatelje, itd., potem moraš svojo osebnost vedno izpostavljati v pomenu poštenosti, odkritosrčnosti in spoštovanja do vsakega, ne glede na njegovo politično pripadnost. Sam sem po svoji samobitnosti demokrat z vrsto socialnih elementov in zato sem prepričan, da sem tudi te elemente v svojem delovanju združil. In v tem desetletnem delovanju na mestu župana si ne bi upal reči, da sem prišel do bistvenih novih spoznanj. Na katere dosežke v zadnjih letih ste najbolj ponosni in katere pereče probleme želite čimprej rešiti? To vprašanje mi večkrat postavljajo, in gledano skozi obdobje desetih let bi mogoče odgovoril takole: Zelo sem ponosen, da smo program o sanaciji ozračja z žveplovim dioksidom, ki smo ga izdelali v letu 1991 v celoti uresničili v 1998.lem. In s tem iz lokalnega nivoja bistveno zagotovili boljše življenjske pogoje za delo in življenje v naši občini. Ponosen sem na investicijo v toplarno, kjer smo v lem 1993 izvedli ekološko in tehnološko prenovo toplarne s prehodom na nov energent, to je zemeljski plin. V lem 1995 smo pridobili Dom starejših in našim občanom zagotovili, da tudi v jeseni svojega življenja ostanejo, v kolikor jim je nega v domu potrebna, v domači občini. V lem 1990 smo začeli intenzivno delati na rekonstrukciji državnih cest, lokalnih cest in vodovodov, predvsem pa smo v skoraj vseh krajevnih skupnostih zagotovili enake pogoje za delo in življenje ljudi kot jih imajo v največji KS Rudnik. Zgradili smo tudi novo športno dvorano na Dolu. V deset+letnem obdobju je bilo izredno veliko storjeno na podobi samega kraja, tako na hortikulturnem področju kot tudi na društvenem, športnem in kulturnem življenju ljudi. Na vsak projekt, katerega smo uresničili v tem obdobju in tudi v preteklosti smo lahko ponosni, zato s toliko večjim optimizmom pristopamo k izgradnji naslednje faze naše deponije v Hrastniku in izgradnji centralne čistilne naprave. To so problemi, katere želimo čimprej odpraviti, ki nas trenutno najbolj tiščijo, saj so za naravno bivanje v našem okolju izrednega pomena. V zvezi z zasavskim zakonom ste pripravili predlog razvoja Hrastnika do leta 2004 oziroma 2008. Katere bistvene elemente obsega? Ob prvi obravnavi zakona o postopnem zapiranju RTH.... so bili izpostavljeni tudi očitki regiji, da na samo izvajanje zakona ni pripravljena in da nima izdelanih programov vizije nadaljnjega razvoja. V dokaz, da temu ni tako, smo občine, kot tudi Regionalni center za razvoj d.o.o. Zagoije, na nivoju regije pripravili program razvojnega prestrukturiranja in sicer po dispozicijah in navodilih ministrstva za gospodarske dejavnosti. Za občino oziroma lokalno skupnost je bistvenega pomena realizacija drugega dela programa, saj le-ta zagotavlja prostorske in infrastrukturne pogoje kot osnove za razvoj podjetništva, s tem pa odpiranja novih delovnih mest. Pri tem gre predvsem za urejanje obrtnih in industrijskih con. V naši občini smo skladno z okvirnim program razvojnega prestrukturiranja zaradi opustitve energetske dejavnosti, ki vsebuje oba dela, pripravili razvojni program za obdobje 2000 - 2004 tako za obrtno cono Ob Bobnu, industrijsko cono med TKI Hrastnik in Steklarno Hrastnik in območje proizvodnih in servisnih dejavnosti pri železniški postaji. Svoje razvojne smernice za navedeno obdobje pa so tudi pripravile vse gospodarske družbe. Za področje spodbujanja investicij v razvoj človeških virov pa je ustrezni program izdelal tudi Regionalni center za razvoj za vseh šest občin. Iz vašega dnevnika v Zasavcu smo razbrali, da ste 18. 5. obiskali Slovenske Konjice v zvezi s projektom Moja dežela -lepa in gostoljubna. O čem ste se pogovarjali? V občini smo tudi za leto 2000 pripravili obsežen program pospeševanja turizma. V občinskem programu, ki obsega več različnih področij - od tekmovanja za uspešno podjetje, trgovine in gostišča, od izboljšanja kvalitete gostinske ponudbe, do izvedbe spomladanske prireditve cvetličnega sejma, fotografske kolonije, izdelavo koledarja prireditev v občini, urejanje okolice Hrastnika, razstave fotografij na temo Hrastnika, do izvedbe natečaja in nakupa turističnih spominkov, itn.. Žal ugotavljamo, da v zasavskem proštom ni posebnega navdušenja za uresničevanja določb zakona o pospeševanju turizma, ki je kot restriktivno obliko za področje pospeševanja turizma predvidi! tudi lokalno turistično organizacijo, ki se lahko ustanovi za področje ene ali več občin na zaokroženem območju. Res je, da smo ustrezen dokument med turističnimi organizacijami župani vseh treh občin podpisali v aprilu 1999 in smo pri tem tudi ostali. Zato smo bili nekoliko začudeni, da nismo zbrali toliko moči v okvim RCR Zagorje, da bi se na letošnjem sejmu Alpe Adria pojavile skupaj vse tri zasavske občine in občina Litija, saj smo za preteklo leto ugotovili, ko smo skupaj nastopili z .iTLT, nri7,iu 29. ROŽNIKA 2000 občino Radeče, da to le zahteva širšo predstavitev zasavskega prostora. Slovenske Konjice so na področju turizma za vzgled. Imajo veliko akcij, ki privabljajo ljudi. Kaj predlagate, da bi tudi Zasavje postalo bolj zanimivo za turiste? Ker želimo naš program pospeševanja turizma v celoti uresničiti, obiskujemo tudi nekatere občine, ker se želimo informirati in pobrati tiste dobre ideje, kijih imajo že vrsto let v izvajanju. In ena izmed takih je gotovo občina Slovenske Konjice, kije dosegla evropski vrh s projektom Moja dežela, lepa in gostoljubna. Zato nas je zanimalo skoraj vse: način izvajanja lokalne službe na področju urejanja prometa, parkirišč, vzdrževanja parkov, nasadov, označb krajev, naselij, itd. In seveda, če se postavlja vprašanje, kaj bi predlagal, da bi tudi Zasavje postalo bolj zanimivo za turiste, lahko na to odgovorim, da imamo dovolj naravnih in drugih danosti, ki jih lahko pokažemo in ponudimo tako slovenskemu turistu kot tujemu, izhajajoč iz osnovne dispozicije, da bo Zasavje zanimivo za turiste, če bo to obsegalo območje od Litije pa do Radeč in še naprej v posavsko, regijo. Pospeševanje turizma izključno na lokalni ravni ima kratkoročne učinke tudi v smislu promocije občine in zato je lahko uspeh samo v skupnem nastopu. Ta beseda pa daje zelo veliko odgovorov na to vprašanje. Ljudje prihajajo k vam s problemi. Kateri so najpogostejši in v koliki meri jih lahko rešujete? Res je, da prihaja k meni na razgovor kar precej občanov, saj nenazadnje so to tudi naši volilci, ki so nas volili. Tudi res, da prihajajo z zelo različnimi problemi - od stanovanjskih problemov, sosedskih, socialnih .... Včasih pride kdo samo na razgovor in mu je po razgovoru laže. Moj osnovni princip je ta, daje večina problemov lahko rešljivih in mislim, da se vrsto problemov tudi reši. Moja ocena je tudi v tem, da zlasti v tistih primerih, ko se pritožujejo ali nad vodenjem upravnega postopka ali včasih tudi do odnosa do njih, imajo največkrat prav. Zato lahko trdimo, da se v naši občini zavedamo, da smo mi zaradi ljudi in ne obratno, saj nimamo uradnih ur in smo zaradi tega tudi vedno dosegljivi za naše občane. Vsekakor pa je treba omeniti tudi dobro sodelovanje med občino in Upravno enoto, kot tudi ostalimi službami, ki delujejo v naši občini, kar ne nazadnje tudi doprinese k razrešitvi marsikaterega problema občana. Kaj še želite povedati krajanom ob občinskem prazniku? Ob občinskem prazniku in dnevu rudarjev čestitam vsem občankam in občanom s toplo mislijo: “Hrastnik je naš. Vsak dan bo lepši in boljši, saj živimo v njem ljudje, ki si zaupamo in smo tudi dovolj samozavestni in torej tudi vemo, kaj hočemo in bomo svoje cilje tudi skupno uresničili.” Besedilo: Fanti Moljk, sliki: Branko Klančar OŠ IVANA KAVČIČA ZDAJ TUDI URADNO EKO ŠOLA Že nekaj časa so si v OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah učitelji prizadevali prevzgojiti šolarjem EKO, kot način življenja. Izvajali so več EKO obšolskih dejavnosti in v tem smislu tudi bogatili pouk. Že sam pogled na šolo in na prostore v njej da vedetio, da je ta šola nekako drugačna od drugih. V vseh razredih so postavljeni ročno oblikovani EKO koši, v katerih najdemo odpadni papir. Potem nas na vsakem koraku opozarjajo na drugačnost EKO listine, ki so jih s pomočjo učiteljev sestavili učenci. Predstavljajo ekološki kodeks ravnanja in delovanja. Šola ima tudi svoj EKO znak ter EKO himno. Tudi podoba šolskega vrta se je spremenila. Tako šolo zdaj krasi park s skalnjakom in cvetličnimi gredicami. Betonske stene ob šoli so učenci poslikali z motivi, ki opozarjajo na sožitje z naravo. Posebna skrb velja tudi čisti okolici šole. Z zadnjimi očiščevalnimi akcijami učenci poskrbijo tudi za to. Saj kot pravijo, je okolica ogledalo ljudi, ki živijo v kraju. Učenci se navajajo tudi na kulturni odnos do hrane, kar naj bi pripomoglo z zmanjšanju bioloških odpadkov. Učenci varčujejo tudi z elektriko, vodo, papirjem. Prav tako skrbijo tudi za šport in rekreacijo, ki ohranja njihovo zdravje. Učenci redno sodelujejo na raznih natečajih, tako likovnih kot tudi literarnih. Tako so nastala EKO glasila, voščilnice, rože iz ovojnega papirja, lutke in še mnogi drugi izdelki iz odpadnega materiala. Oddelek učencev podaljšanega bivanja pa si je za nalogo zadal izdelavo didaktičnih iger in igrač, ki pomagajo pri učenju. Šola je večino del, ki so nastala v okviru projekta EKO šola kot način življenja, predstavila v posebnem glasilu EKO NOVICE. Po številnih prizadevanjih je OŠ Ivana Kavčiča v četrtek, 22.junija, svečano izobesila EKO zastavo. Seveda pridobitev EKO zastave ne pomeni konec prizadevanj na področju ekologije, temveč je spodbuda za nadaljne delo učencev in učiteljev. IRH VI BREZSKRBNO UŽIVATE avtohiša zadovoljstva in presenečenj COOL Novi DEMIO COOL 2.199.990 sit Novi 323F COOL 2.349.900 sit po nižjih dostopnejših cenah izredna ponudba * MAZDA 626/20I/5V/GTS samo 3.799.900 sit * PICK UP 4x4 partner pri delu, prijatelj v prostem času, klima naprava GRATIS! LITA PLATIŠČA SAMO 14" 14.200,00 sit PNEVMATIKE KUMHO 15" 16.500,00 sit ŽE ZA 4.759,00 sit NOVO: Pregledi polnjenje in montaža KLIMATSKIH NAPRAV Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela, mešalnica barv, Rent-a-car. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo mama AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel - (0601) 64-/29, 66-500 odprto: od 8. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure 2 DNI GRATIS MAZDA NAJ BO ...SINET DOMA VARUJE VAŠE PREMOŽENJE! ISO 9001 Q-24I NAJEM MED DOPUSTI ŽE OdI.071,00SIT/danz DDV!! m (N O xt- un m m o VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS! i .r-jiR j a Ti . F.r.F.-rp. 29. ROŽNIKA 2000 Ginkgo biloba - dvokrpi ginko Ginkgo bilobaje živi fosil, reliktna Vrsta, ki seje ohranila kot kulturna rastlina na Kitajskem in Japonskem in se od tam razširila kot parkovno drevo po vsem svetu. So izredno stara, izvorna skupina golosemenk, katere predstavniki so znani že iz perma. Drevo je izredno znamenito, ker je to edina še živeča vrsta 250 milijonov let stare skupine. Privlačno je zaradi njegove mogočnosti, saj zraste do 25 m. Krošnjo ima piramidaste oblike, v kateri lahko še Posebno pozimi, ko mu odpade listje opazimo podobnost s golosemenkami (iglavci), saj ima veje razporejene v vence, podobno kot smreka. Listi so edinstvene oblike, značilno dvokrpati z vilasto žilnatostjo. V jeseni se obarvajo močno rumene barve, kar daje drevesu še poseben estetski videz. Ginko je dvodomno drevo. Moška socvetja so mačice, ženska dve pecljati semenski zasnovi. Po oprašitvi nastanejo na ženskem drevesu okrogli mesnati plodovi, rumene barve, ki imajo ob zorenju neprijeten vonj po mrhovini, zato so ženske rastline manj zaželene. Res pa je tudi, da spola ne moremo izbirati ob sajenju, saj lahko ugotovimo spol šele, ko rastlina zacveti, kar je pogosto šele v pozni starosti. Semena imajo v mesnatem ovoju skrito jedro podobno pistaciji in veljajo v domovini za pravo specialiteto. Posebej je pogosta priprava praženih semen. Drevo je zanimivo tudi v zdravilstvu (bilobil), na Kitajske in Japonskem ga prav zaradi njegove zdravilnosti in dolge življenske dobe gojijo kot sveto drevo. Najznamenitejše drevo raste v Sendaju na Japonskem, starost pa mu ocenjujejo približno 1000 let. V spodnjem delu drevo tvori izrastke podobne stalagtitom dolžine do dveh metrov. V domovini ga imenujejo prav zaradi tega 'chi - chi', oziroma materine prsi. Samo ime verjetno pove, da ga v religiji poznajo kot drevo plodnosti. Pri nas zelo starih dreves ne boste zasledili. Če pa si želite ogledati lepe primerke, takrat obiščite arboretum ali pa mestni park v Mariboru, kjer raste nekaj dreves že zavidljive velikosti. V jeseni lahko pod temi drevesi opazite tudi množico rumenih plodov. Drevo v mladosti hitro raste, je nezahtevno, odporno na sušo in onesnažen zrak. Samo drevo razmnožujemo s semenom, ki ga naberemo v jeseni, ga očistimo mesnatega ovoja in posadimo v peščeno zemljo. Že spomladi poženejo mlada drevesa, kijih lahko takoj posadimo na stalno mesto, so odporna na mraz, pri tem bodite previdni saj sadite drevo, ki preseže velikost hrasta. V vrtnarstvu pa obstaja množica različnih oblik ginkov. Od takšnih, ki imajo liste celo rastno sezono rumene barve, do rastlin ki rastejo močno vertikalno, brez stranskih poganjkov. Takšne rastiine vrtnarji vzgajajo s cepljenjem na osnovno vrsto, zato je verjetno bolje, če si ta drevesa poiščete v drevesnici. V Zasavju lahko že v marsikaterem vrtu zasledite mlada drevesa, ki jim zaradi neznanja že krajšajo močne poganjke. Ginko ne prenaša rezi, zato ga raje ne sadimo v majhne vrtove. Dva primerka sta posajena v spominskem parku v Zagorju, zato bomo morali na njun estetski videz počakati še nekaj let. Besedilo in slika: SašoTaškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov BBHBBBSžiiitAiiiiližiSuBSSSBBB DRAV1LN brin Brinu dajejo ljudski zdravitelji velik pomen, saj je brin uporabljen kar v stodevetdesetih receptih, medtem ko so ostale zdravilne rastline v povprečno sedmih receptih. Čislali so ga v vseh zgodovinskih obdobjih. Brinje ves zdravilen,jagode, vejice, les. Jagode dozorijo v drugem ali tretjem letu in ker nekoliko dražijo ledvice, je priporočljivo, da jih uporabljajo le ljudje z zdravimi ledvicami. Jagode nabiramo oktobra, iglice in vršičke od konca aprila do začetka junija, enako kot brinov les, ki ima v tem času največ zdravilnih učinkovin v sebi. Pater Ašičje priporočal brinov čaj pri odvajanju vode in sečne kisline, blaži pa tudi kašelj, ustavlja drisko, pomaga pri napenjanju, zgagi, boleznim jeter in žolča, zdravi pokvarjen želodec, krepi odpornost, blaži vodenico in obnavlja sklepe. Ugodno deluje tudi pri revmatičnih težavah, astmi in ozeblinah. Jagode spodbujajo apetit. Nasveti »naših mani« Vsako jutro popijmo en majhen kozarček pripravka iz zdrobljenih brinovih jagod, ki smo jih dva tedna namakali v dobrem belem vinu. Precedimo in tekočina nam vzbudi tek in prežene mnoge bolezni. JESEN Jesen je trd kot železo. Je sorodnik oljke, španskega bezga in kaline. Jesenov je več vrst, najobičajnejši pa je veliki jesen, ki zraste tudi do 40 metrov visoko, običajno pa le okrog 10 metrov. Že zdavnaj so začeli jesen uporabljati v zdravilstvu. Dioskorid ga je priporočal proti kačjemu piku, Hildegarda je z njim zdravila protin, Matthioli pa ga je svetoval proti zobobolu in gluhosti. Listi in plodovi veljajo za diuretično sredstvo, posebno še pri zdravljenju protina in revmatizma. Jesenovo lubje je krepčilno, zbija pa tudi vročino in krči žilice. Lubje blaži tudi drisko in zaustavlja krvavitve. Ker je učinkovit proti vročini, ga priporočajo pri vseh okužbah z visoko vročino. Liste nabiramo pozno spomladi in jih posušimo v senci. Plodove nabiramo, ko so še mladi in čisto zeleni, lubje lupimo spomladi, ko se v drevesu nabirajo sokovi, ga razrežemo na kose in posušimo na soncu. Nasveti »naših mam« Za zdravljenje protina si pripravimo prevretek iz jesenovih listov. Na liter vode prgišče suhih listov. Vsake 2 do 3 ure spijmo eno skodelico. Če imamo revmo si pripravimo ležišče izjesenovih listov. Čaj iz listov odvaja, zdravi revmo in vodenico. Pomaga tudi pri izločanju seča. Čaj iz plodov hvalijo pri zastoju v jetrih, ledvičnih boleznih, kamnu na mehurju in zlatenici. Lubje med dmgim celo odpravlja gliste. Pripravil Igor Goste 29. ROŽNIKA 2000 NA OBISKU PRI NADŠKOFU IN METROPOLITU DR.FRÄNCU RODETU Pred dobrim mesecem je dr.Frane Rode obiskal izlaško župnijo in takrat z veseljem sprejel naše povabilo na Zasavcev pogovor. V sicer skromno opremljenih, a snažnih prostorih ljubljanske škofije, je tako kot zna, brez dlake na jeziku, prijazno odgovoril na naša vprašanja. Kakšno je bilo vaše otroštvo? Imate nanj lepe spomine? Zelo lepe spomine imam do začetka 2.svetovne vojne, ko sem svojih sedem let živel zelo srečno življenje, doma na Rodici pri Domžalah. Živel sem v ozračju zelo povezane in številne družine, z veliko ljubezni med očetom in mamo in tudi brati in sestrami. Sam sem bil sedmi in tudi zadnji otrok v družini. To je bilo, če hočete, idilično ozračje v katerem so v tistem času živele med seboj zelo povezane slovenske družine, ko je bilo življenje zelo dmgačno od današnjega. Veliko več smo bili skupaj, ni se toliko potovalo, ni bilo sodobne tehnike (TV, radia). Oče je par krat na teden kupil in prebiral Slovenca, daje bil informiran, sicer pa so novice krožile med nami v glavnem s pripovedovanjem. O tem kaj seje dogajalo pri sosedu, kaj seje zgodilo v kakšnem drugem kraju v naši bližini,... To je bil dokaj zaokrožen svet in v tem svetu smo živeli, prepričan sem, da večina ljudi, zelo srečno, kljub temu, daje bila materialna situacija takrat dosti slabša od današnje. Ena glavnih stvari takrat je bila boj za prehrano. Mi ravno nismo bili revni, živeli smo na večji kmetiji, ampak smo vseeno živeli skromno. Vesel sem, da so imeli moji starši socialni čut, da smo številnim revnim dmžinam redno pomagali. Ko je k hiši prišel berač- takrat so berači ponavadi najprej nekaj zmolili- in potem, ko je odmolil Zdravo Marijo, je čakal, da sem mu dal bodisi nekaj zajesti ali pa denar. Imel sem namreč to vlogo v družini, da sem sprejemal berače. V času najlepšega pomladnega meseca -cvetoči maj je bil - ste bili na Izlakah. Mislim, da ste takrat omenili, da ste bili v tem koncu Slovenije prvikrat. Zanimajo me vaši vtisi, tako s srečanja z Izlačani, verniki in birmanci kakor tudi s krajem? Prvo kar meje presenetilo in je vzbujalo moje občudovanje je bila lepota vašega kraja. Te lepote je sicer v Sloveniji zelo veliko, ni kraja, ki ne bi bil lep. Izlake, to pa lahko rečem, pa izstopajo med lepimi slovenskimi kraji. Drugo. Opazil sem, v mladih s katerimi sem se srečal, da so zelo pametni, inteligentni in odprti. Z neko mladostno radovednostjo so želeli slišati besede, ki sojih od mene pričakovali. Moram reči, da sem s srečanja in pogovora z njimi dobil zelo prijeten vtis o vaši mladini. Srečal sem se tudi s skupino po šolske mladine, to so fantje in dekleta, ki hodijo v srednje šole, univerze. Tam sem opazil neko iskanje življenjske poti in tudi globino. Ko sem jim spregovoril, meje prijetno presenetila njihova sposobnost poslušanja, dojemanja in sprejemanja. Torej moji vtisi so zelo lepi in moram reči, da gospod župnik Janez Miklič gotovo dosti pripomore k temu prebujanju mladih za tista bistvena življenjska vprašanja in da jih dobro usmerja v življenje. Dolga leta ste živeli in delali v tujini. Ko ste bili imenovani za ljubljanskega nadškofa in metropolita, ali ste pričakovali ne najbolj prijazen odziv v javnosti? Mislim predvsem na odzive v nekaterih medijih, ki so skorajda vsako vašo izrečeno ali napisano besedo analizirali po dolgem in počez. Dostikrat vam nenaklonjeno. Nisem pričakoval tako ozkih ali ostrih odzivov na moje nastope. Predvsem pa nisem pričakoval, da se bodo moje besede izkrivljale kot so se mnogokrat. Ali tudi namerno, o tem ne morem soditi. Časnikaiji so dostikrat trdili, da sem rekel nekaj, kar dejansko nisem. Že v Rimu oziroma v Vatikanu, ko sem redno bral slovenske časopise (predvsem Delo in Sobotno prilogo), se mi je zdelo, daje predvsem v pismih bralcev precej nizek nivo. Bodisi, da so napadi- po mojem- ne dovolj korektni, vljudni, bodisi, da se pozablja na elementarna pravila med človeškimi odnosi. Poleg tega sem opazil in še opažam, kako nizka je zgodovinska kultura v Sloveniji. Čudim se recimo, da neki časopis objavi mnenje nekega bralca, ki govori o zgodovinskih dejstvih, o katerih nima pojma in ki jih popolnoma napačno predstavi oziroma pravzaprav neresnično govori o dejstvih. In kljub temu uredništvo objavi tako pismo. Če je namerno, je narobe, če pa uredništvo samo nima večje zgodovinske izobrazbe kot j o imajo tisti, ki pišejo pisma, potem j e zopet narobe. Veliko časa preživite med ljudmi, verniki. Smo Slovenci bolj ali manj dovzetni za krščanske nauke oziroma ali se znamo in hočemo ravnati po njih? Moje prepričanje je, daje Slovenec na splošno j j F. G Tj j . g JH77 zelo dovzeten za vero, predvsem za krščanstvo. Vera je tisto, ki je temeljno dejstvo v našem narodu in ta vera je silno močna. Iz župnije do župnije- hodim vsak teden po slovenskih župnijah-vidim kako izredno močna je vera v slovenskem narodu. Je sicer neko jedro, kije izredno čisto, trdno kot diamant, je potem neka druga plast, ki je mogoče manj zavzeta za vero, pa vendarle je vera njihovo temeljno stališče iz katerega živijo. In potem so tisti obrobni, ki pa so vendarle ob vsakem obisku škofa v neki župniji, cerkvi tam. In takrat imam vtis, daje cela župnija, cela vas ob cerkvi. Ni dvoma, daje slovenski človek zelo religiozen in da mu vera veliko pomeni. Prostega časa verjetno nimate veliko, pa vendarle, ko ga imate, kako ga zapolnite? Saj ga nimam. Resnično ga nimam, tako da na to vprašanje ni kaj za odgovoriti. Če gledam na duhovniški poklic oziroma poslanstvo s svojega zornega kota, se mi zdi, da je poln odrekanja. Tu mislim predvsem na to, da duhovniki živite v celibatu, da si zaradi tega ne morete ustvariti družine itd. Na drugi strani pa opravljate delo, poslanstvo, kjer ste dan in noč pripravljeni pomagati soljudem, deliti nasvete itd. Gotovo. V duhovniškem življenju je nedvomno veliko odrekanja, je pa tudi veliko veselja in osebnega zadovoljstva. Glejte, prepričan sem, da recimo poročeni ljudje veliko več hodijo po tolažbo k duhovniku kot duhovniki po tolažbo k poročenim ljudem. Boste spremljali evropsko nogometno prvenstvo in tekme naše reprezentance? Ko bo igrala slovenska reprezentanca bom Tin o "h is Iv n. seveda gledal televizijo, kije sicer ne veliko, in to z velikim veseljem in navdušenjem. Moram priznati, da za šport, tudi zaradi pomanjkanja časa, nimam ne vem kako velikega zanimanja. Spomnim pa se, da ko sem bil še v tujini in so bile pozimi smučarske tekme, kjer Slovenci nastopajo kvalitetno, da sem zgolj iz nacionalnih, patriotičnih in domovinskih razlogov te tekme spremljal. Če pa igrajo ali tekmujejo tujci, me pa stvar ne zanima. Zame je spremljanje športnih prireditev predvsem stvar nacionalnega ponosa in navdušenja. Imam občutek, da iz leta v leto od naših otrok zahtevajo več znanja in s tem učenja. Znanje je sicer vedno dobrodošlo, a zdi se, da se prevečkrat pozablja na vzgojo, na korenine slovenstva, na humanost.... Zanima me vaše mnenje? O tej zadevi sem že velikokrat govoril in se z vami popolnoma strinjam. Pa ni samo moje mnenje, da bi morala dati naša šola več poudarka na vzgoji in na tiste temeljne vrednote iz katerih narod živi, ki so temelj narodnega sožitja in ki nam tudi zagotavljajo prihodnost. Rekel bi, da ta šola -kot jo je prejšnja vlada, predvsem nekdanji minister dr.Slavko Gaber s svojo skupino, postavil na noge-ne odgovarja potrebam in zahtevam sodobnega slovenskega človeka in prihodnosti slovenskega naroda. Glejte, eden od starost slovenskih pedagogov, profesor Franc Pediček, je pred dobrim letom napisal, daje taka šola kot jo imamo danes, hudobija nad slovensko mladino in našim narodom. Nihče se ni zganil!? Ko sem jaz v Mariboru na predavanju rekel, da ta šola ni naša šola, so zagnali vik in krik. Pa je bil moj izraz manj oster kot je bil od profesorja Pedička. Ampak očitneje tukaj neka volja, hotenje- da jaz o tem ne bi govoril, verjetno tudi zaradi tega, ker ima moj glas večji odmev- da se tega vprašanja ne bi lotili. Po mojem pa se moramo(!) lotiti vprašanja slovenske šole. Gospod nadškof, zahvaljujem se vam za tale prijeten klepet. Besedilo Igor Goste, slikal [e PRAV KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI - POTROŠNIK - IZGUBO IMA V Medijskih toplicah na Izlakah je bil v torek, 17.6.2000, skupni sestanek predstavnikov potrošniških združenj Slovenije - Zveze potrošniških združenj in Zrada za varstvo potrošnikov, ki ga vodi Vida Čadonič - Špelič z ministrom za ekonomske odnose in razvoj dr.Marjanom Senjurjem. Predstavniki potrošniških organizacij, članic zveze in potrošniške organizacije (osem jih je), ki so pokazale zanimanje za sodelovanje z zvezo, so najprej predstavili delovanje svojih potrošniških organizacij. Skupno vsem je delovanje na področju informiranja, svetovanja, izobraževanja in obveščanja, ki pa se glede na specifičnost območja, ki ga pokrivajo, odraža v različnostih delovanja. V aktivnostih zveze, o katerih je spregovoril predsednik Andrej Čimer, je poudarek na prijavi zavajajočega oglaševanja, ki ga izvajajo ZPS-društva na spletnih straneh interneta in po njihovem "namerno' zavaja strokovno in laično javnost doma in predvsem v tujini", dali so pobudo za dopolnitev stanovanjskega zakona, ki se nanaša na nevestno delo upravnikov zgradb, njihova je tudi pobuda za spremembo zakona o RTV Slovenija v zvezi z RTV prispevkom in pa polemike ob imenovanju odbora gledalcev in poslušalcev RTV Slovenije. "Rdeča nit" pogovora je bil spor z Zvezo potrošnikov oziroma neurejeno financiranje na tem področju. Minister za ekonomske odnose in razvoj dr.Marjan Senjurje poudaril, da je vzrok za to napaka, ki naj bi nastala že pri pripravi nacionalnega programa za varstvo potrošnikov, ki je sedaj na dnevnem redu seje državnega zbora. V primeru, da bodo združili drugo in tretjo obravnavo, bo še to poletje zavel nov veter v razvoju potrošništva. Kljub temu so predstavniki vztrajali, da mora država najti obliko financiranja za izvajanje dela potrošniške politike. Denar je v državnem proračunu zagotovljen, vendar je minister menil, da je res nekako videti, kot da sta urad in ministrstvo nemočna ob položaju, ki sedaj vlada v Sloveniji na tem področju. Razloga za to sta dva in sicer v ministrstvu za finance so "doslej blokirali sprostitev denarja in pa: "ker smo pač država blokad". Obljubil je, da bo skušal ubrati pot "znotraj vlade", saj se pot preko javnih razpisov ni obnesla. Jasno pa je, da mora urad za varstvo potrošnikov pripraviti gradivo o financiranju potrošniških organizacij. Njegovo mnenje je, da je nemogoče, da se aktivnost, ki je v javnem interesu in za katero je denar že zagotovljen, ne financira. Vse prisotne je pozdravil, z vzpodbudnimi besedami in obljubo za še nadaljno pomoč pri delovanju, zagorski župan Matjaž Švagan. MAH NOVE ÜBE URADA ZA ŽENSKO POLITIKO V zadnjem času se je izredno povečalo število klicev na brezplačno in anonimno telefonsko številko Urada za žensko politiko. Zato so se v tem uradu odločili, da bodo uvedli posebne ure za odgovarjanje na telefonske klice, številka pa je ostala enaka (080 12 13). Po novem svetovalka Urada za žensko politiko sprejema klice od ponedeljka do četrtka od 10. do 12.ure. RM. KG.TF.^ n.TT.JT. uißbalgo 7 ALOJZ KkEČA Najbolj radoveden je do urejanja okolice, čistoče kraja, spodbujanja turistične dejavnosti in kot je povedal, še do marsičesa, vendar mu dostikrat zmanjka časa, da bi lahko ugodil vsakršnim zanimanjem. Pa vendar -spoštuje tudi ljudi z delovnimi navadami in take, ki znajo razsipavati s pozornostjo in prijaznostjo. Sicer bo osmo leto, kar je upokojen, delal pa je polnih štirideset let. In kjerkoli je delal, je z veseljem delal. Sodeloval je tudi z različnimi društvi, še najdlje in najbolj zavzeto z Ekološkim gibanjem Slovenije, dvajset let pa spodbuja tudi turistično dejavnost na Izlakah in lani so ga izvolili za predsednika Turističnega društva Izlake. Načrtov, ki si jih je zadalo Turistično društvo Izlake, je obilo. Nekatere aktivnosti so že standardne, mnogih se lotevajo nanovo. Zlasti pohvalno je spregovoril o njihovem sodelovanju z lovskim društvom, avto-moto društvom, izlaško osnovno šolo, društvom kmečkih žena in izlaško krajevno skupnostjo. Sodelujejo tudi pri organizaciji odmevnega Valvazorjevega dne, ki privabi z gledališko igro in zabavno-glasbenim programom. Pripravljajo predavanja, da k turistični dejavnosti pritegnejo mlade, kot sponzorja pri vsem pa se še najbolj odrežeta ETI d.d. Izlake in Občina Zagorje ob Savi. Ker ima tudi sam veselje z urejanjem okolice, mu ne zmanjka idej za organiziranje aktivnosti pri olepševanju kraja in okolice, predvsem pa je marsikaj odvisno tudi od sokrajanov in uspešno sodelovanje z njimi ga še posebej razveseli. Marsikakšne prireditve, glasbene koncerte, tudi kresovanja organizirajo, se posvečajo ohranjanju kulturne dediščine in glede turistov pravi, da so še najbolj povšeči taki, ki pridejo z dobrim namenom v kraj in odidejo s polnim navdušenjem. Kajti Izlake so turistično zanimiv kraj ne le za Zasavje, marveč tudi širše. In z raznimi prireditvami tudi pritegnejo ljudi, da pridejo, si ogledajo razne kulturne ali druge zanimivosti ter poskrbijo za oddih. Od vsega še najbolj stremi za še boljšo gostinsko in turistično ponudbo v kraju, v turizmu pa najdeva tudi skrb za ekološko doslednost, redoljubnost, krepitev podjetništva pa razne športne dejavnosti in drugo. Sicer pravi, da si lastnega oddiha že dolgo ni privoščil, zelo rad pa gre na kakšne kulturne prireditve. Tudi gobe rad nabira in vrtnarjenje ter urejanje okolice ga zanima. Pritegnejo ga druženja, saj pravi, da se s tem tudi prijatelji in znanci nekako najdejo med seboj in stkejo pristnejše kontakte. Povedal je še, da je že petindvajset let, kar je opustil kajenje. In pripomnil, da so njegovo veselje tudi likovne razstave. Malce tudi zato, ker se z likovnostjo ukvarja žena, sicer pa je organiziranje likovnih razstav postalo že utečena dejavnost izlaškega turističnega društva. Za prihodnje leto nameravajo izdelati celoletni koledar prireditev v kraju, ker jim veliko pomeni odzivnost ljudi, kot tudi dobri, kulturni, prisrčni medsebojni stiki. Besedilo In sliko: Petro Radovič SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (12. del) Ingenuin in Albuin, škofa Več razlogov je, da sta škofa Ingenuin in Albuin domača svetnika. Bila sta briksenška škofa, ki so imeli posestva in s tem povezano oblast tudi nad deli slovenskega ozemlja (Bled, Bohinj...). Sv. Ingenuin (slovensko tudi Genuin ali Genoin) je živel v 6. stoletju. O njegovi mladosti ni ohranjenih zapisov. V zgodovino »stopi« kot prvi škof v Sebenu na Tirolskem (prvotni sedež kasnejše briksenške škofije). Sodeloval je na sinodi oglejskega patriarhata v Gradežu okoli leta 577. Ta sinoda pa je bila razkolna, saj so na njej škofje odpovedali poslušnost papežu. Med upornimi škofije bil tudi Ingenuin. Tako seje pridružil patriarhu Eliji (ta gaje verjetno posvetil v škofa). Še leta 591 je skupaj z nekaterimi drugimi škofi podpisal pismo carigrajskemu cesarju Mavriciju proti papežu. Toda takratnji papež Gregorij Veliki je po posredovanju langobardske kraljice Teodolinde dosegel, da seje večina škofov oglejskega patriarhata spravila s papežem. Med njimi je bil tudi Ingenuin. Zaradi navalov Langobardov, Bavarcev in Frankov je bilo življenje v deželi zelo burno in je prizadelo tudi škofa Ingenuina. Zelo je trpel, nekaj časa pa je preživel tudi v pregnanstvu. Morda je v pregnanstvu tudi umrl. V srednjem veku so ga imenovali tudi mučenca, čeprav ni dokazana mučeniška smrt. Natančna letnica smrti ni znana. Poznano paje, daje leta 599 škofijo že vodil Ingenuinov neposredni naslednik Mastäl. Štiristo let kasneje je živel sv. Albuin (Albin). Bilje sin mogočnega rodu koroških grofov Aribonov, ki so tesno povezani z življenjem Slovencev v srednjem veku. Njegov oče (ime mu je bilo prav tako Albuin) je bil koroški mejni grof. Dva njegova sorodnika sta prav tako bila škofa, in sicer bi. Pilgrim v Passau, bi. Hartvik pa v Solnogradu. Hartvik je bil iz tiste veje Aribonov, ki je v dvanajstem in trinajstem stoletju vladala na koroškem vojvodskem prestolu - grofov Španhajmov (osem vojvod je bilo tega rodu). Albuin je imel dva brata in dve sestri. Bil je ljubljenec pobožne in svetniške matere Hildegarde (v ljudskem izročilu imenovane tudi Liharde, včasih tudi Agate). Sinu Albuinu je darovala grad Kamen v Podjuni na Koroškem, ko je bil še diakon. Leta 975 je solnograški škof Friderik posvetil Albuina za škofa v Sebeni. Bil paje tudi sodelavec mladega cesarja Otona II. Za zvestobo je cesar škofu Albuinu podelil velike pravice in posestva v Beljaku in okolici. Cesar Oton II. je umrl leta 983, star komaj 28 let. Albuin ni več zahajal na dvor. Živel in delal je le še za svojo škofijo. Okrog leta 990 je prestavil škofijski sedež s strmega in skalnatega Sebena v ravninski Brixen, da bi bila njegova prestolnica bolj dostopna in da bi škofje živeli bolj v središču škofije. Koje leta 1002 zavladal cesar Henrik 11., je bil škof Albuin ponovno med cesaijevimi zaupniki in spremljevalci. Čeprav je bil Albuin že v letih, je spremljal svetniškega cesarja Henrika h kronanju v Aachen in pozneje v Italijo. Cesarje Albuina zelo cenil, zato je njegovo zvestobo in nasvete nagradil najprej s posestvi in dvorom v Regensburgu (za bivanje v času deželnih in državnih zborov). Kasneje na poti v Italijo paje v Tridentu 10. aprila 1004 škofu Albuinu podaril še Bled z okolico. Cesar Henrik II. in njegova prav tako svetniška žena Kunigunda sta na Slovenskem bolj znana kot sv. Areh in sv. Kungota. Bila sta zaščitnika mlade slovenske kneginje Eme. Cesarjeva darovnica posestva Bled je zadnji znani dogodek iz življenja svetniškega škofa Albuina. Škof Albuin je umrl 5. februarja leta 1005 (ali 1006). Dobrih sto let kasneje (leta 1141) je briksenški škof Hartman svoja predhodnika - prvega škofa v Sebeni sv. Ingenuina ter zadnjega sebenskega in hkrati prvega škofa v Brixnu sv. Albuina razglasil za patrona briksenške škofije. Kapelica na blejskem gradu je bila posvečena obema svetnikoma. Oba sta tudi patrona cerkve na Koroški Beli. Svetnikoma se priporočajo v času suše. Branko Nimac ÄFWlgihöl Valvasorjev (ig 3 1270 Litija tcL/fax: 061 883-029,884 209, 880-390 CSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z m g možnostjo sponzoriranja l tj f"! "| I trž enje in produkcija za gospodarsko 9 interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OBJWANAÄTVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! PENENJE 89,7 MHz Valvazoijev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/ zn.TR-r n.T7.j7 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Tokratna uganka je obarvana žensko. Torej sprašujem vas po imenu leta 1885 rojene pesnice v Gradcu, sicer hči Nemca in Slovenke. Sprva je pisala v nemščini, nato v slovenščini. Napisala je tudi pesem Ogenj, katere del objavljamo. Za življenja je izdala le eno pesniško zbirko (Temna vrata). S svojimi pesmicami je ustvarila novejšo sl. žensko erotično liriko. Pesnica je umrla leta 1958 v Ljubljani. OGENJ Takrat, ob tisti uri bilo je vse svetlo, na vrt odprte duri, ožaijeno nebo, in ogenj med drevesi -in ogenj sred srca, strasti plamteči plesi, plamteči spev duha. Takrat sem začutila, da vse živi, živi, goreča, slastna sila mi je planila v kri; vse je postalo plamen, zelen, modrikast, zlat, še hladni, sivi kamen je zažarel v škrlat. % Avtor: Moje ime: Naslov: Odgovore na uredništvo pošljite do 7.julija. Čaka vas lepa knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Gošle SUPER DAN ZA ODLIČNJAKE V sredo, 14. junija so se ob 9.30 uri v Medijskih Toplicah zbrali osmošolci, ki so bili vpisani v Zlato knjigo Občine Zagorje ob Savi. Tega priznanja so bili deležni učenci, ki so vse razrede osnovne šole zaključili z odličnim spričevalom. Vpisovanje v zagorsko zlato knjigo traja že od leta 1977, letos je bilo teh kar petinštirideset, vsega 772 pa se jih je z letošnjimi odličnjaki vred nabralo vpisanih v knjigo, ki beleži le tiste, po šolskem uspehu najboljše. Zagorski župan Matjaž Švagan je omenjenim učencem podelil knjižne nagrade in jim zaželel, naj bodo še naprej nesramno dobri ter da bi vedno le dobivali in poredko izgubljali. Ter omenil še najnovejšo pridobitev, ki se ima zgoditi v Zagorju -restavracijo McDonalds, namreč. Program je povezovala Tanja Bašelj, za organizacijo je poskrbela Vlasta Šribar, za kulturni program pa Anja Rupel. Osmošolci pa so bili nagrajeni še s slaščico - sadno kupo, ki jim je v sončnem dnevu gotovo teknila. V ZLATO KNJIGO SO BILI V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 VPISANI: Iz Osnovne šole Toneta Okrogarja v Zagorju: Alen Borišek, Anja Baš, Monika Gretič, Petra Mars, Pika Klukej, Tilen Omahne, Dejan Podbregar, Erika Baš, Urška Trampuš, Sašo Ostrožnik, Tjaša Klukej, Erika Lavrin, Nadja Petkovič, katerih razredniki so bili: Ana Knez, Darja Klukej, Jolanda Kamnikar Sernel, Marija Beer, ravnatelj šole pa Bruno Urbanija. Iz Osnovne šole Ivana Kavčiča Izlake: Živa Kramar, Mateja Podkrajšek, Tinkara Rozina, Mateja Vrtačnik, Blaža Drnovšek, Anja Maček, Andraž Smrkolj, Nataša Bervar, razredničarki pa sta bili: Ana Mulej in Danica Arbi, ravnateljica šole pa je Tatjana Kramberger. Iz Osnovne šole Ivana Skvarče v Zagorju: Andreja Čop, Katarina Savšek, Sanja Šikovec, Alja Bebar, Ana Hrastelj, Petra Jelševar, Jasna Medvešek, Diana Mišič, Tanja Repe, Mateja Jelševar, Tina Rozman, Špela Veteršek, Jure Jere, Maša Kržič, Anja Visočnik, David Buovski, Sabina Miklavčič, Jakob Režun, KULTURNI KOLEDAR 22.junija 1911 seje rodil planinski pisec Janez Gregorin. Napisal je Blagoslov gora. 27. junija 1940 seje rodil pesnik, dramatik, prevajalec Ervin Fritz. Napisal je Hvalnica življenja, Minevanje,... 28. junija 1586 je umrl prvi slovenski pisatelj Primož Trubar. Pripravil Igor Goste Vlado Garantini ČEZ ŠPAN HRIB Sanjarjenje. Vonjavo resje, trava. Nebo, razgreta sivo modra kovina. Izza obzorja iz žarečega klobčiča puhti, se po dolini razpleta vijugava, zlato srebrna bleščica. V tesnih jo hlastno pogoltne mračna krnica, s potuhnjeno priprtim gobcem. Kakor življenje. Lucija Dobčnik, Špela Savšek, Ines Ule, razredniki pa so bili: Vanja Ules, Barbka Marin, Mateja Praunseis in Milenka Zupančič. Ravnateljici taiste šole Amaliji Kuder pa je župan Matjaž Švagan ob njeni upokojitvi podelil darilo za dosedanje delo. Iz Srednje šole Zagorje: Barbara Grabnar iz programa -trgovec ter iz programa: tehnik gospodinjskih storitev še: Gregor Zavrl in Marko Jerant. Njihova razrednika sta bila Ivica Nurkovič in Alojz Škrinjar, ravnateljica šole pa je Anica Ule Maček. Besedilo in slika: P.R. VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS! C! i/,td=»'4 group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO agencija^'Ljubljana www.grafex.si Grafično podjetje Izlake @team"(^)"Ljubljana Plesna skupina Janje Zupan Latino passion založba grafex 200012001 Ul - umetniški koledar Okeanos 2001 Ni - namizni tedenski koledar N2 - namizni tedenski plamer - podloga N3 - post-it blokci N4 - trimesečni namizni koledar N5, N6, N7 - reklamni blokci N8 - rokovnik A4 S3 - trimesečni stenski koledar Ž1 - žepni koledarček Ž2 - žepni planerček El - koledar Zagorska dolina 2001 Manager: Janja Zupan Plesalke: Tina Jarc, Špela Dolinar, Patricija Rot, Jasna Gradišar, Petra Cvikl Vrhunska plesna skupina s svojim nastopom lahko doda piko na i vsaki javni prireditvi, praznovanju ali družabnim dogodkom drugih vrst. Pustite se presenetiti Latino ritmu v plesih MERENGUE, SAMBA, MAMBO, SALSA, ... fotografiranje grafično oblikovanje produkcija "od ideje do izvedbe in prodaje" trženje oglaševanje grafična priprava za tisk tisk dodelava tiskovin reklamni napisi štampiljke in pečati klišeji za registrske blagajne lasersko graviranje knjižni program novoletni program digitalna produkcija elektronski katalogi www marketing izdelava CD-ROM aplikacij Agencija G Linhartova 40, Sl-l 130 Ljubljana tel.: +386 1 438 56 50 fax: +386 1 438 56 54 Grafično podjetje Izlake Podlipovica 31, Sl-l411 Izlake tel.: +3863 5657 100 fax: +386 3 56 57 107 Oglejte si tudi našo elektronsko izložbo www. grafex. si in pri pooblaščenih prodajalcih zahtevajte naš reklamni E-katalog , ^ tfi • ^ r~» ^ j. (i j i fj j. ur: z. r: MIRANOV POTEP PO HIMALAJI (2.DEL) V prejšnji številki smo opisali delček poti, ki jo je Kisovčan Miran Kokole s prijatelji, med katerimi sta bila tudi alpinista Tomaž Humar in Cene Berčič ter ultramaratonec Dušan Mravlje, opravil po Himalaji. Reportažo smo začeli na brniškem letališču, od koder je zbrano družbo pot peljala naprej do Bangkoka, Kathmanduja, svetega mesta v Nepalu ter vse do baznega tabora slovenske odprave na Lhotse, ki je bila pod Everestom. In tam mnogo kilometrov od doma, je Miran srečal Trboveljčana Andreja Kmeta. Slike so lost M.K., besedilo Igor Goste Osmi dan potepa po Himalaji so prispeli v vas Dingboche, ki leži 4343 metrov na nadmorski višini. Od tu tudi slika Lhotseja, tega zelo težko osvojivega velikana. 'v;?«!! . 1 “šlULgs ■ m*. n K; « . - r - s. T -*• Le kje in kako najdejo jaki, to tibetansko govedo, na tej nadmorski višini prigrizek? Težko, a so se pač navadili biti zadovoljni z malim. Podobno kot ljudje živeči tam gori. TRBOVLJE Skoraj vsako noč je zapadlo nekaj novega snega. Miran se je fotoaparatu tokrat nastavil še sam. Opsa! Skupaj s sedem tisočakom Pumori (7165). * Bil je že enajsti dan potepa po himalajskih planinah, ko je Miran v fotoaparat, z vrha Kalapatarja (5670), ujel M.Everest (8848). Naslednji dan so se odpravili proti baznemu taboru pod vrh očaka sveta obiskat našo odpravo, ki se je medtem že srečno, z osvojenim Lhotsejem (brez dodatnega kisika) vrnila domov. V baznem taboru (5364) je bil zrak za nevajene in tudi vajene že zelo redek. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da so dihali na škrge. Na sliki sta član slovenske spremljevalne odprave Andrej Kmet in pa pohodnik Miran. Kmalu po obisku naše odprave, ki so jim seveda zaželeli srečen pohod na Lhotse, so se vrnili nazaj proti Pyramidi (4970). Kot je razvidno na posnetku, se zna narava čudovito poigrati. Na sliki je visokogorska postojanka, ki so jo postavili Italijani. V stavbi na sliki so prespali dve noči in si malo odpočili. Le nekaj sto metrov nižje od baznega tabora, ki je bil odet v belo, tu ni snežilo. (Se nadaljuje) .INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL K6EFTI INFORMACIJE NA 03/ 56-64- 250 ELEKTROTOM SERVIS&TRGOVINA Tomaž Draksler s.p., Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA -električnega ročnega orodja -generatorjev -pribora in potrošnjega materiala GSM: 041/ 507-321, TEL: 03/ 56-71-321 ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 12/0 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16h, IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI »NEVESTA« i'lr \ H. TRATNIK s.p. Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 tire petek od 9-12 ure, sobota zaprto ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8fc>„ Trbovlje, GSM! 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Yokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. ________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._ ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesto okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: inlunral.zagorje@siol.net Internet: http://wMV.integral-zagorje.si 17 ■ dnevni najem bungalova 1/3 v NOMADU za samo ______________________33.200,00 Sli___________________ ZADAR- 7 cfrievni najem apartmaja 1/5+1 za NORO nizko ceno 12.533 SIT na osebo SUPER CENA! SUPER CENA! SUPER CENA! ČRNA GORA-BUDVA 7 dni, najem 1/4+letalo za samo 39.900,00 sit ENA SEZONA-ENA CENA TROGIR ■ 1 polpenzionov+TT samo 31.700,00 sit “ VUDRIJA-.................... SAVUDRIJA ■ tudi samo 32.500,00 sit i NORO!! NORO!! NORO!! NORO!! NORO!! NORO!! NORO!! . SANTORINI že od 56.900,00 sit ___________________odhod 7.7.2000_______________ PREŽIVITE ZABAVEN DAN Z NESKONČNO AVANTURO GARDALAND: 01.07.2000 Odhod iz Zagorja DALMACIJA, KJER SONČEK SIJE NAJCENEJE!!! F Hvar, Brač, Dubrovnik, Korčula, Slano, Cavtat,... p Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 ivMoaiHi^r ivaoHANi^r ivuoaiNi i Trgovsko podjetje otrošnja ''Več' ItaV samo* Uyauina/... d.d. CENJENI KUPCI! MARKET Zagorje pri tržnici pod uro, trgovina, kjer ste dobrodošli v vsakem trenutku! Od 1.7. 2000 dalje bo trgovina odprta VSE DNI v letu OD 6. URE zjutraj pa vse DO 23. URE zvečer. Vabljeni v trgovino z MODRIMI CENAMI! 29. ROŽNIKA 2000 čl.GfiF. rfrjr.fi VcbCŽCVAlkA NAtAŠA obkrivA SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI ZASAVCA Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mimo čakate kdaj boste vendar prišli na vrsto. V kolikor pa se že odpravljate na zaslužene počitnice, vam želim, da bi bile takšne, kot si jih tudi potihem in na skrivaj želite. Upam, da vas vroči dnevi ne bodo preveč utrudili. Želim vam prijetne počitnice, Vedeievalka Nataši INTUICIJA Kaj je pravzaprav intuicija? Nekateri pravijo intuiciji šesti čut, notranji glas, drugi pa so prepričani, daje mogoče intuicijo kar enačiti z jasnovidnostjo. Pa je temu res tako? Drži namreč trditev, da nam intuicija, kot naš notranji glas pomaga, da se lažje spopadamo s težavami in lažje uredimo določene situacije in njihov potek spreobrnemo v svojo korist. Nekateri imamo bolj močan klic v sebi, drugi ga pa ne želijo ali pa tudi nočejo slišati. Prav bi bilo, da bi si vsaj kdaj vzeli čas in tudi poslušali svojo dušo in svoja notranja sporočila. Po drugi strani pa intuicija ni nobena nadzemeljska človeška lastnost, niti ne način razmišljanja posameznika. Intuicija je predvsem sposobnost, ki nam pomaga pri reševanju kočljivih situacij predvsem v sedanjosti. ŠIFRA: VAGICA 2000 l.Ljubezen Kar blizu resnice je tisto, kar ste zapisali, da ne najdete svoje prave ljubezni. Toda zapomnite si, da vsak izmed nas enkrat v življenju sreča tisto čisto ta pravo, vi prav gotovo niste nobena izjema. Rada pa bi poudarila, da imate trenutno zelo lepo Postreže nam z majhnimi namigi, kako je mogoče nastal problem, kako je mogoče težavo rešiti. Namigi intuicije so pozitivni, pomembni in zanimivi. Naša naloga pa je, da poslušamo naš notranji glas, ki nas vedno zvesto opozarja in nas opominja in ne ostanimo gluhi za njena sporočila. Potem te misli in sporočila spremenimo v zavestna dejanja in ravnanja. Na svoj notranji glas se obrnite še posebej takrat, ko ste v težavah in pred pomembnejšimi odločitvami. Drži pa, da je pri nekaterih ljudeh sposobnost intuicije tako močno razvita, da preraste tudi že v jasnovidnost. In bolj, ko urimo tako intuicijo, kot tudi jasnovidnost, bolj se ti dve lastnosti v nas razvijeta in bolj sta nam v pomoč. Mnogi niti ne vedo, da spadajo med takšne ljudi, ker premalo pozornosti in časa posvetijo ravno sebi. Ne bodite eden izmed njih. fr- - VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 V- ............... V priložnost, da bi se to tudi dejansko zgodilo. Zakaj pa ne dovolite, da bi sonce sreče v ljubezni posijalo tudi v vaše življenje. Ne ozirajte se vedno le nazaj, za tem kaj in kako je bilo, kajti potem že v samem začetku uničite vse tisto, kar bi še lahko doživeli. Ne dovolite, da bi se ljubezen razvila v svoji polni in pravi luči. Kot sem že omenila, imate izvrsto priložnost, da izkoristite vse tisto, kar vam bo življenje ponudilo, kaj pa se bo dejansko zgodilo je odvisno povsem in samo od vas. Še najbolje bi bilo, v kolikor bi se dogodki zvrteli z vrtoglavo naglico tako, da bi bil vaš vpliv manjši. V kolikor pa ponujene priložnosti ne boste sprejeli, potem boste zopet do konca leta samo razmišljali o tem, kako vas nihče ne mara. Ob tem mislim vaše skrite simpatije. In da vas imajo radi samo tisti, za katere si vi to ne želite. Pa srečno in pustite življenju teči tisto pot, ki vam jo samo po sebi ponuja. Vpliv Vzhoda - Orienta Za ljudi iz Vzhoda pa ima intuicija že tradicionalen in zelo velik pomen, hkrati pa jo tudi zelo spoštujejo. Dobro je poznano mnenje in nauk vzhodnjakov, da z urjenjem intuicije dosežemo višjo stopnjo duhovne zavesti. S pridom pri tem lahko uporabljamo tudi tehnike meditacije. Naš spopad z realnim in resničnim svetom pa naj bo čim bolj svoboden, spontan in ustvarjalen. Novosti sprejemajte z odprtimi rokami in si boste po vzhodnjaškem vzoru sprostili um in domišljijo in na ta način tudi dosti lažje rešili svoje probleme in opravljali svoje poslanstvo. Vaša naloga pa je, da se najprej soočite s stvarnostjo na svoj način. Svojega cilja se lotite samozavestno in brezkompromisno. Hodite po poti, ki vam jo narekuje vaš notranji glas in videli boste, da kar naenkrat noben problem za vas ne bo pretežak. In kako postati intuitivna oseba? Najprej morate zbrati pogum in se znebiti vaših starih življenjskih navad. Postanite bolj odprti za zunanji svet in vsekakor tudi bolj ustvarjalni in kreativni. Intuicija vam ne bo odkrila ali napovedala prihodnosti kar tako, pomagala vam bo reševati probleme v sedanjosti. Z veliko truda in vaj pa boste lahko postali tudi sam svoj jasnovidec. Le pogumno! Nataša Sarka Z ŠIFRA: - X Datum rojstva: Rad-a bi izvedel a: V * v DELOVNO MESTO V RAČUNOVODSTVU Kmetijsko zadrugo Izlake z.o.o. Posl. AGRIA (tel.: 57-702) no Izlakah - žita, krmila, vitaminski dodatki hrana in oprema za male živali gnojila (NPK, KRN, UR€A) zaščitna sredstva za varstvo živil vse za vrti carje - ročno in električno orodje barve in laki gradbeni material Vljudno vabljeni! ponuja svojim cenjenim kupcem pester izbor svojih artiklov: SE VAM ZDI. DA SE SVET VRTI PREHITRO? Če verjameš v hitra rad, gibalni trg te: ždi» sebe preizkusili v dinamičnem mladem' idefcfivti in vem Številke niso kje, prijavite se nam na DELOVNO MES10 V SLAČUfsOVCOSTVU Od ras pričakujemo ekonomsko izccrazbo vsaj V. Slocnje, 4 leva delovnih izkušenj na tem pedračju, dobro poznavanje davčne zakonodaje, znanje angleškega jezika ter računalniško pisne nos1, Vaša nalogo bo vodenje poslovnih knjig, priprava računovodskih izkazov in poročil ter obračuni DDV. Dobrno razmerje bare sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poizkusnim delom. ?i$.ie prijave z življenjepisom in dokazil' DCšJjile v 8 dneh po objavi na naslov: STUDIO MODERNA, Cesta 9. avgusta 4, 141G Zogcrje, s pripisom »Za razpis» 29. ROŽNIKA 2000 ŠEST KONCERTNIH SKLADB ŠPELE SAVŠEK V dvorani Glasbene šole Zagorje so v četrtek, 22. junija ob 18.30 uri pripravili javno produkcijo z nastopom Špele Savšek, ki jo je na klavirju spremljala prof. Urška Vidic. Štirinajstletna "glasbenica" je devet let obiskovala pouk kljunaste flavte in se letos odločila, da bo šolanje nadaljevala na ******************* ZAKLJUČEK VRTČEVEGA LETA 2000 NA MARELI Gimnaziji Trbovlje, s poukom v Glasbeni šoli pa je zaključila s slavnostnim koncertom, pri katerem sta solistične točke prispevala še Sašo Ostrožnik, učenec 6. letnika klavirja, Eva Vrtačnik, učenka 1. letnika kljunaste flavte, Teja Krečan, učenka 6. letnika kljunaste flavte in Žiga Urbanija, učenec 5. letnika kljunaste falvte. Mentorica Metka Podpečan je o Špeli Savšek dejala, da se je zelo ambiciozno lotevala igranja na kljunasto flavto ter ves čas igrala tudi v raznih komornih zasedbah, pela pa pri OPZ GŠ Zagorje in ********************* Dne 17.6. so se malčki, ki obiskujejo vrtce v zagorski občini, v spremstvu staršev odpravili na Marelo. Ob prijetnih zvokih ansambla Interval so se lahko s plesom poslovili od vrtčevega leta 2000. Vzgojiteljice so pripravile družabne igre, pri katerih so se lahko preizkusili vsi, tako malčki kot tudi njihovi starši. Posebna atrakcija za otroke je bil policijski avtomobil, v katerega so lahko brez skrbi vstopili, se ob njem slikali in se tako za trenutek prelevili v prave male varuhe zakoria. Prav tako je bilo poskrbljeno tudi za hrano in pijačo. Skupaj smo tako preživeli lep in dogodivščin poln dan, ki nam bo kar nekaj TUDI V VRTCU CICIBAN V ŠMARTNEM SMO DEJAVNI Pred letom dni smo se odločili, da bomo začeli obiskovati naše hribe. Ni nam bilo dovolj, da smo hodili le na sprehode v bližini vrtca. Enkrat na mesec smo brez mamic in očkov odšli v hribe. Za prvo "pokušino" smo šli na Janče. Takrat je bila jesen in vseskozi smo nabirali kostanj. Ustrašili se nismo niti snega, zato smo se novembra v visokem snegu podali na Mrzlico. Vsi brez izjeme smo uživali v zametih in prelepi belini. Tu je bila že pomlad in Geoss s svojim središčem, nas je že zvabil iz toplih domov, ker pa je bilo to za nas premalo, smo "skočili" še na Zgornjo Slivno. Postajalo je vse topleje in kar nismo mogli pričakati naslednjega izleta. Končno je na oglasni deski pisalo IZLET. Vsi, ki že znajo brati so prebrali, da bomo osvojili vrh Miklavž. Za ta izlet se jih je odločilo zelo veliko, tako da je bila družba prav imenitna. Kot na vsakem osvojenem vrhu, nas je tudi tu pričakala nagrada čokolada, zelo nam je teknila. Zadnji izlet pa smo si dejali, da mora biti nekaj posebnega. To je bilo res lepo doživetje. Kar 31 otrok je "osvajalo" naš Veliki Snežnik. Na ta vrh so seveda prišli prav vsi otroci, tudi najmlajši triletnik. Po hrani, ki nas je pričakala v planinskem zavetišču, se je prilegel počitek. Še prej pa seveda malo petja in igric. Ko se je sonce poslavljalo od nas, smo še zadnjič pozdravili morje, ki se vidi z vrha Snežnika. Tako smo se odpravili k zasluženemu počitku. Večina otrok še ni nikoli spala na skupnih ležiščih v planinski koči, zato je bilo pričakovanje še toliko večje. Po ogledu ležišč in iskanju svojega kraja počitka je sledila še obvezna pravljica. Otroške oči so se kar same zaprle. Ko smo odhajali v dolino, smo si obljubili, da bomo šli še velikokrat na "tavisoke" hribe, saj nam je vsem skupaj zelo všeč. Za Cidhrlbce-DanlRepIna CICIMATURA V TRBOVLJAH V četrtek, 22. junija ob 17. uri, so sklepno Tali; rani; kasneje tudi v MPZ Juventus. Špela Savšek je povedala, da se je za igranje kljunaste flavte odločila zato, ker so v tistem obdobju vsi hoteli igrati le na prečno flavto. "Čeprav je treba veliko vaditi," je še dejala, "si nisem nikdar premislila, da bi vzljubila igranje na kak drug inštrument." Čestitke je Špeli Savšek izrazila tudi ravnateljica GŠ Zagorje, Danica Kovač, z besedami, da naj jo spoznavanje glasbe bogati in razveseljuje še naprej. ER. ******************* časa ostal v spominu. Dobro bi bilo, da bi se takole večkrat odpravili s svojimi otroci v naravo, saj nam vse prevečkrat primanjkuje časa za svoje najdražje. IRH prireditev ob zaključku male šole oziroma CICIMATURO pripravili v trboveljskem delavskem domu. Iz Vrtca Trbovlje oziroma iz vrteških enot: Ciciban, Barbara, Metuljček, Mojca in Pikapolonica je 168 malošolarjev sodelovalo v predstavi Svetlane Makarovič: Ščeper in Mba. Kot je povedala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, je tovrstna prireditev že tradicionalna in vedno na svojevrsten način predstavijo, kaj so se otroci v vrtcu naučili in da radi tudi nastopajo. "Skoz šolsko leto so otroci soustvarjali, doživljali vsak šolski dan posebej," je povedala Marinka Bučar, "in pridobivali različna spoznanja, kar so izražali skozi glasbo, ples, likovnost, gib, besedo oziroma na njim najljubši način." Malošolarji imajo radi tudi lutkovne predstave in nastopanje v priredbi pravljice Ščeper in Mba jih je spodbudilo, da so ustvarjali skupaj z odraslimi oziroma z vzgojiteljicami, v lutkovni igrici pa so skupno ugotovili, da je dobro imeti prijatelja. In predvsem, naj ta optimizem v prijateljstvu gojijo tudi še v osnovni šoli. Kot je še dodala Bučarjeva, otroci zelo različno čustveno in spoznavno doživljajo stvari, vendar vztrajajo, da je treba otroku prisluhniti, ga spoštovati takšnega, kot je, in mu pomagati v šibkih točkah ter spodbujati pri stvareh, ki so zanj interesantne. ER. Litijski alpinisti na Grossglocknerju Člani alpinističnega odseka Litija smo se v petek 9.6. odpravili na najvišjo goro v Avstriji. Grossglockner(Veliki Klek), katerega je izmeril naš rojak, je visok 3798m, nanj pa se moraš v vseh letnih časih povzpeti v snegu. Po službi, dan dopusta je le dan dopusta, smo se okrog tretje ure odpravili proti Jesenicam. Še zadnja osvežitev v Sloveniji, potem pa skozi karavanški predor ter po avtocesti do Spittala in regionalnki do Lienza. Nekaj kilometrov naprej je dobro označen odcep na desno. V gore. In kmalu zatem uzreš cilj. Mogočna gora, ki se od časa do časa prikaže izza oblakov vzbudi v nas nemir. Pri prečkanju grebena, v sicer utrjenem snegu, previdnost ni odveč Za petkov večer smo načrtovali vzpon do koče Studlhutte in ker je mrak že počasi legal na zemljo, se nismo smeli preveč obirati. Iz parkirišča nas je pot vodila čez potok, nato pa smo se temi in vetru smo se kar naenkrat znašli pred bivakom. V že tako majhnem bivaku smo se nato poleg nekaj avstrijcev ter skupino naših, ki je na pot odšla nekaj ur pred nami, zdrenjali še mi. Skromna večerja je za nekaj dekagramov olajšala prenatrpane nahrbtnike, v katerih so se znašli tudi plezalni pasovi, zimska oprema in dodatna oblačila. Marsikateri planinec ve, kako vroče je lahko v bivakih, kjer poleg kurjave Brane Jordan, Maja Jordan in Borut Razpotnik ) pa so pod vodstvom inštruktorja Francija in alpinista Marjana že odšli proti vrhu. Precej hladen veter, ki je zapihal malce pred prvim skalnim skokom pod kočo, nas je pripravil, da smo si nadeli rokavice in kape, sedaj pa smo si oblekli pasove, obuli dereze ter z nahrbtnikov potegnili cepine. Vsa ta oprema nam je poleg »štrika« še kako prišla prav. Od koče vodi pot po položnem Pri koči Erherzog Johan Hutte, ki je na višini 3454m smo se okrepčali in si nadeli opremo, da opravimo še zadnji del poti. dvigujejo temperaturo telesa. Noč smo v večini kar predremali in komaj dočakali Francijevo bujenje. Da nas ne bi popoldansko sonce preveč grelo že pri vzponu, smo malo po četrti uri krenili proti ledeniku. V jutranjem svitu se nam je prikazala gora v vsem svojem sijaju in za nekaj trenutkov smo postali. Nastalo je nekaj čudovitih fotografij sončnega vzhoda in ko smo v daljavi uzrli majhne pike, ki so lezle proti koči, smo pohiteli za njim. Sneg, ki nam je vse malce približal, je bil za hojo grebenu, nato pa strmo zavije na levo, proti skalam. V sicer utrjenem snegu je bila potrebna pazljivost in za trenutek se mi je zazdelo, daje vrh nedosegljiv. A vzpodbudna Joceva beseda in Dänin nasmejan obraz sta pripomogla pri grizenju kolen. Na prvih skalah smo se malce oddahnili, navezali in prva naveza je že plezala proti vrhu. Do tu je shojena pot, od tu naprej pa skale, led in sneg. Iščeš najlažji prehod, malo robantiš, za hip pogledaš proti vrhu in že si nekaj metrov bliže. Na poli do vrha je tudi nekaj mest, kjer marsikomu zastane dih.. po desnem bregu pričeli vzpenjati proti zadnji še oskrbovani koči. Po kratkem postanku je Joe, načelnik AO Litija naznanil odhod in vsak seje spet zatopil v svoje misli ter po precej shojeni poti nadaljeval proti cilju. V ugoden, brezvetrje pa nam je dajalo upanje za lep razgled z vrha. Do pol osmih smo pozajtrkovali ter pripravili opremo, tisti najbolj pridni ( Vojko Koderman, direktor podjetja KOVINA Šmartno in sponzor AO Litija Gora je tudi v tem času zelo obiskana in za sam vzpon smo potrebovali skoraj Gora je tudi v tem času zelo obiskana, tako da zadnji del vzpona ni najbolj uživaški. dobro uro. Kar malce neprijetno ti je pri srcu, ko ti čez glavo prileti »štrik«, malo zatem, nekaj centimetrov stran, v skalo udarijo dereze in že je mimo nekaj alpinistov. Moram priznati, Slovenci smo kulturen narod. Tuji alpinisti se ne ozirajo na druge in lezejo drug čez drugega. Noben problem jim ni potegniti se za tvoj »štrik«, pa čeprav Na vrhu gore obvezen postanek in skupinska fotografija. tvoj »komarat« še ni »zazihran«, ali celo stopiti nanj, da o tem, da te skoraj pomendra, če nisi dovolj hiter, niti ne govorim. Kljub vsem smo dosegli vrh. Pogled je bil veličasten. Vse dokler ti je segel pogled - gore. Obsijane s soncem, zavite v meglice, obdane s snegom. In ledeniške doline. Globoko pod nami smo uzrli parkirišče in naše avtomobile, na snežnem grebenu, kjer nam je prej že zmanjkovalo upanja pa Francija in prijatelje, ki so se že spuščali. Ko je vrh osvojila še naša zadnja naveza je bil čas za skupinsko sliko in hiter pomenek o uspehu. Nihče ni skrival veselja in verjetno bi na vrhu ostali dlje, če se ne bi začele poditi meglice. Pa tudi prostora je že zmanjkovalo. Spust je bil še bolj onemogočen zaradi že prej omenjenih alpinistov in da si se srečal s Slovencem, si videl že na daleč. Vsem bo ostala v spominu anekdota, ko je Jani ob sestopu opazil skupino alpinistov, ki so se bližali grebenu. » Spusti te »Hanzije« mimo, da ne bodo tacal po »štriku«! je zaklical soplezalcu. » Mi smo pa kar Janezi,« se je glasil odgovor. Ta dan se je na Grossglockner povzpelo veliko Slovencev, a le malo po isti poti kot mi. Ura je bila krepko čez polnoč, ko smo uzrli zagorsko dolino. In načrti za naprej? Paklenica 2000. Špela Bajda Foto: A0L j j J' I j C 77 P. POD KOŽO SMO VSI... DR.MONIKA MLINAR-AGREŽ: “Ne verjamem v reinkarnacijo” Specialistka splošne medicine Monika Mlinar-Agrež opravlja delo zdravnice splošne medicine v ZD Trbovlje. Z možem in tremi hčerkami ter nemško ovčarko živijo v Zagorju. Ker imata oba z možem veliko dela, sta hvaležna moževim staršem, ki jima izdatno pomagata na vseh področjih. Kljub številnim obveznostim se velikokrat odpravijo v naravo. “Pozimi radi smučamo in tečemo na smučeh, poleti pa smo dosti na morju in hodimo v gore,” je še povedala. Pred dobrim letom smo v tej rubriki gostili dr.Danico Slapar in jo med drugim vprašali, kaj meni o viagri. Vas sprašujem, kaj mislite o ženski viagri, ki baje ni najbolj uspešna? Viagra je namenjena izključno zdravljenju moških, ki imajo zaradi organskih vzrokov težave s potenco. Ženskam bi priporočila, da se ob morebitnih težavah pri spolnosti, za katere so vzrok motnje potence, skupaj s partnerjem posvetujejo z osebnim zdravnikom oziroma specialistom urologom. Ta bo svetoval uporabo viagre moškim, če bodo za to ustrezni razlogi in ne bo škodilo zdravju. Kateri je vaš najljubši pregovor? Rada imam pregovore in reke, ne bi pa mogla reči, da mi je kateri najljubši. Od situacije oziroma razpoloženja se to menja. Za današnjo priložnost pa mogoče Ksenokratov: “Često sem obžaloval, kar sem govoril, toda nikoli, še sem molčal.” Kaj pričakujete od novega ministra za zdravstvo? Kaj bi vam bilo od a do c najljubše? a) Da zdravnikom poveča plače b) Da nadaljuje delo prejšnjega c) Da doseže prepoved uživanja alkohola in omamnih sredstev Ne bi se odločila za nobeno od možnosti, čeprav je točka c naj- bližje delu mojih pričakovanj. Moral bi pomagati pri ustvarjanju takih razmer v družbi, da bo poseganje po alkoholu in drugih omamnih sredstvih postalo nepotrebno. Ljudje morajo spoznati škodljivost razvad in sprejeti zdrav način življenja. Potem prepovedi ne bodo potrebne. To je kompleksen problem, ki zahteva sistemsko rešitev, predvsem spremembe na področju vzgoje in izobraževanja mladih, delo z družinami ter dvig družbenega standarda. Ali smo v Zasavju bolj ali manj zdravi kot drugje? Po kazalcih zdravstvenega stanja smo v Zasavju manj zdravi kot Slovenci v povprečju. Tudi umrljivost je na našem področju visoka, nataliteta pa žal še naprej upada. Kaj mora ženska pred poroko nujno vedeti o svojem bodočem možu in tašči? Dobro mora spoznati svojega bodočega moža. Če meni, da bo rada in lahko živela z njim, pomeni, da bo shajala tudi s taščo, saj je vzgojila moža, ki se ji zdi primeren sopotnik v življenju. Vplivi družine in v naši družbi predvsem matere, se namreč zrcalijo v otrokovi vzgoji, oblikujejo njegovo osebnost in lastnosti. Kaj menite, da je bolj nevarno; skok čez plot ali hrepenenje po tem? Menim, da telesnemu zdravju hrepenenje po skoku čez plot ne more škoditi, skok čez plot pa lahko, celo usodno. Prav gotovo pa je čustveni odnos med zakoncema v krizi, če prihaja do takšnih dejanj in hrepenenj. Če bi se še enkrat rodili, ali bi bili spet zdravnica? Če bi se ob morebitnem rojstvu še spominjala prejšnjega življenja, gotovo ne bi izbrala iste poti. Pa ne zato, da ne bi bila zadovoljna s svojim poklicem, ampak zato, ker bi želela natančneje spoznati še druga področja. Gotovo pa bi spet rada delala z ljudmi, morda v šolstvu. Ali ste ena tistih žensk, ki ve, kaj je bila v prejšnjem in kaj bo v naslednjem življenju? Ne verjamem v reinkarnacijo. Ali poznate kakšno šalo o zdravnikih? Upam, da ni vse res, kot je na primer o policistih... Všeč mi je tista o psihiatru, ki se mu je približal bolnik, ki je bil videti zelo vznemirjen. “Kako ste me mogli vseliti v sobo bolnika, ki si sleherno noč domišlja, da je svetilnik!?!” Psihiater je mirno odgovoril: “No, pa kaj. Naj si domišlja. Vas to hudo moti?” “Pa še kako,” mu ta odvrne, “zaradi tiste luči ne morem več spati!” Do kje alternativna medicina seže klasični? Prednost alternativne medicine pred klasično je v tem, da si zdravilec popolnoma vzame za bolnika več časa, ga posluša in obravnava celostno. Tudi nekaj stane, kar vsek&kör. ■ ni nepomembno, VplivS predvsem, na psihično stanje,-daje y>apje,. marsikdaj spodbud) b otoka tudi k lastni skrbi za zdravje, z vsem tem pa ugodno vpliva tudi na organsko obolenje. Dejstvo je, da se večina ljudi zateče k alternativnim metodam, ko se na klasičen način ne morejo pozdraviti v celoti ali pa sploh ni več metod, ki bi jim pomagale. Takrat se jim zdravje večkrat obrne na bolje, vsaj prehodno, to pa je že dovolj za dobro reklamo in zaupanje v te metode zdravljenja. Igor Gošte KAJ VELA NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA? PONEDELJEK, 1 Z.junija Z Po prvem vikendu v letošnjem letu, kije minil brez kakršnihkoli tekmovanj, sem se zbudil že malo prej kot ponavadi. Tudi ponoči je bilo dokaj v redu, saj je sin Mai po dolgem nedeljskem izletu spal zelo trdno. Sledijo najnujnejša dela v pizzeriji in okoli 12. ure se že vozim v Kranj na pogovore k mogočemu naslednjemu klubu v moji športni karieri. Ko se vračam, po telefonu preverim kaj j e imela za kosilo babi Anka, da vem ali se splača oglasiti pri njej. Po zelo poznem kosilu, do večera razvažam pizze. TORE, 13.junija / Zbudim se ob 8. uri, kajti torek je dan, ko največ nabavljam. Že pred nabavo razmišljam, kam bom popoldne skočil s kolesom. Ali normalni dnevni vzpon na Planino ali na tudi lepo turo do Braslovškega jezera. Ko se vrnem s kolesom domov, V naravi smo najrajši m n :uiT"h 5 ti a takoj dobra novica. Po telefonu me kliče hčerka Tamara, da se je že vrnila iz Francije, kjer je z ekipo JIN-JANG sodelovala na košarkaškem turnirju. Doma še malo pocrkljam Maia in kot vsak vsaj malo športen Slovenec sedem pred televizijski ekran gledat zgodovinsko nogometno tekmo SlovenijaJugoslavija. SREDA, 14.junija / Spim že malo dlje, kajti pogovori o nogometu so se vlekli pozno v noč. Nismo si mogli priti na čisto, ali je rezultat 3:3 uspeh ali razočaranje. Seveda iz tega vidika, daje bilo že 3:0! Ob 9.uri grem v pizzerijo, kjer je ob kavici zopet glavna tema nogomet. Medtem pa me kličejo tudi iz Kranja, da se z mojimi pogoji strinjajo in da so za to, da drugo sezono nastopam za njih. Sedaj je na potezi KK Rudar, ki pa mi, upam, ne bo delal težav. Ob tej novici popoldne še lažje vzamem kolo in naredim svoj običajen vzpon. Zvečer pa med razvozom pizz zopet televizija in nogomet. ČETRTEK, 15-junija/Danesstame Sanja in Mai zbudila že ob sedmih. Sanja je morala k zdravniku, zato sem bil jaz glavna varuška Maiu. Dve uri, kolikor je ni bilo, sta mi tekli malo dlje kot običajno. Potem pa znova nabavim in postorim vse potrebno za nemoteno delo v pizzeriji. Razjezi me potnik, ki mi je pozabil pripeljati kartone v katerih vozimo pizze. Zato moram v avto in v Radeče, kjer te kartone delajo. Nazaj grede se oglasim na kegljišču v Hrastniku, kjer se vedno rad ustavim, kajti na tem kegljišču imam rekord, kije za en kegelj višji od sedaj veljavnega svetovnega rekorda. S prijatelji se ob hladni pijači, ki se v tej vročini prileže, pogovorimo glede kegljanja v naslednji sezoni, glede dopustov in že moram nazaj, kajti kličejo me, da kartonov že primanjkuje. PETEK, lS.junija / Ko se zbudim, najprej pogledam skozi okno, da vidim, kakšno bo vreme, kajti včeraj sem toliko časa čakal s kolesom, da me je nazadnje presenetil dež. Zato se na Planino odpeljem že zjutraj, in ko se vrnem, opravim vse najnujnejše zadeve. Za kosilo sem si zaželel sirove štruklje, zato se odpravim k mami Vandi, kijih zame vedno naredi odlično. Po kosilu, tam nekje do štirih, je vedno veliko razvozov pizz. Ker sem trening opravil že zjutraj, imam sedaj čas, da s prijatelji vržemo kakšen pikado. Zvečer pa med spremljanjem nogometa, razvozom pizz in pomaganja v pizzeriji že razmišljam, kam bomo šli Sanja, Mai in jaz v prihajajočem vikendu. Dnevnik je napisal državni reprezentant v kegljanju, naj športnik Zasavja po izboru TV Centra, Uroš Stoklas. Dnevnik uredil Igor Golte Anja Rupel Nalašč za pop(evko) Z njo jc dan lepši, rada sanjari - menda so takšne vse "ribice", kot sicer pravi o horoskopu -zavija se v plašč, khm, ljubezni, in ker se pač nerada ozira, kadar odide, je letos začela prepevati o neustavljivosti. Uganka? Hja, gre namreč za naslovno skladbo z najnovejšega, četrtega, albuma Anje Rupel: Ne ustavi me nihče, in ki je v Medijskih Toplicah na Izlakah prepevala v sredo, 14. junija. Za kakšno glasbo gre na novem CD-ju? Na CD-ju Ne ustavi me nihče je deset skladb in razen za eno, za katero je besedilo prispeval Andrej Karoli, sem pesmi napisala sama, za glasbo pa je poskrbel Aleš Klinar. Gre za pop, disco, funky glasbo, z mano pa je sodelovalo še nekaj glasbenikov. Glede inspiracije je pač tako, da so pesmi bodisi osebnoizpovedne bodisi iz kakšnih vsakdanjih vtisov in težko bi rekla, da mi je katera še posebej pri srcu. Kajti v vsako skladbo vložim kar največ energije, čeprav se ne posrečijo vse enako dobro. Kaj pa intidž? Deloma za videz poskrbim sama, deloma pa z menoj sodelujejo ljudje, ki po svoji profesionalni plati poskrbijo za moj izgled in to so stilist Sašo Radovič, maskerka Tatjana Eberl, frizerka Meta Podkrajšek. Zelo rada imam jeans, ker je praktičen in po možnosti tudi eleganten. Sicer pa je moje najljubše oblačilo različno - v različnih dnevih in letnih časih. Če ne bi bila pevka, bi bila... Ko sem bilai majhna, sem si želela biti vzgojiteljica v vrtcu, ker sem zelo rada hodila v vrtec. Kasneje, po gimnaziji, pa sem doštudirala socialno delo in verjetno bi bila socialna delavka ali morda flavtistka, ker sem deset let zelo resno igrala flavto in je bila želja mojega očeta, ki je flavtist, da postanem klasična glasbenica oziroma dobra flavtistka. Jaz pa sem potem že zajadrala v pop-vode in nihče me ni mogel ustaviti. So dnevi brez nastopov pestri? Trenutno zelo veliko delam na promociji albuma Ne ustavi me nihče in imam delovni urnik kar natrpan, saj gre za koncerte, intervjuje na radiju, televiziji. Delam tudi na Valu 202. Ko pa imam čas samo za sebe, grem rada kam izven Ljubljane in ugasnem mobitel. Kakšni moški pritegnejo pozornost Anje Rupel? Najbolj seveda moj moški. Nasplošno pa moški, ki izžarevajo neko pozitivno energijo, toda ne zgolj v videzu, ampak mi veliko pomeni ta nekakšna energija, ki jo lahko začutiš ali pa ne. Saj zato se pa imamo z nekaterimi radi, z nekaterimi se pa ne maramo. Ali imaš rada divje in hitre vožnje? Ne, zelo previdna in počasna sem, ko vozim. Zato ker sem zelo veliko na cesti in vidim marsikaj in škoda se mi zdi življenja, da bi ga zapravila na cesti. In kakšni so spomini na osnovnošolske dni? Nisem bila preveč navdušena nad šolo, pa ne zato, ker bi bila slaba učenka. Preprosto nisem kazala kakšnega veselja do osnovne šole, še manj pa do gimnazije. Ampak teh mladostniških dni se pa vseeno rad spominjaš, čeprav ne po šoli, temveč bolj po kakšni lumpariji ali po prvi ljubezni ali kaj takega. P.R. ROCK 0T0CEC Z000!! 7., 8., in 9. julija bodo prišli na svoj račun tisti, ki radi kampirajo, spoznavajo nove ljudi, poslušajo dobro glasbo in so nasploh »in«. Prihaja namreč ROCK OTOČEC! Obljubljajo, da bo letos, na prenovljenem prizorišču, poskrbljeno za senco, organizirani bodo prevozi do kopališča na Krki v Žužemberku, vožnje z letali, skoki s padali... Nastopajoči: PETEK: Rizol, Rodoljubac, Sausages, Jutro, Zaklonišče prepeva, Weeping willow, Henry Rollins band (Henry Rollins velja za osrednje telo postpunkovske renesanse in za enega ključnih vplivnikov na svetovno alternativno sceno devetdesetih), presenečenje večera (iz neuradnih virov je to skupina HIM); SOBOTA: Kud idijoti, Tinkara Kovač, Let 3, Oko, Vlado Kreslin, Jinx, Posodi mi jürja; NEDELJA: Hladno pivo, Vlada Divljan, Magnifico, Siddharta. VSTOPNICE: enodnevna 2500 SIT (na dan prireditve 2800 SIT), tridnevna 5000 SIT (na dan prireditve 5800 SIT); prvih 2000 kupcev 3-dnevne vstopnice prejme CD Rock Otočec 2000! Torej, se vidimo! _______________________________________________ Katja S. RAZSTAVI JANEZA KARDELJA IN 3.KREARTU OB BOK V organizaciji Umetniško programskega sveta Občine Radeče je v soboto 17.junija v razstavišču objekta Jadran potekala otvoritev slikarske razstave akademskega slikarja Janeza Kardelja iz Ljubljane.Ob tej priložnosti smo po tej otvoritvi o njej in še čem pokramljali z predsednikom sveta, umetniškim vodjem KD Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu in priznanim grafičnim oblikovalcem, Simonom Semecem. Kaj vse je bilo videno na tej razstavi? Na tej razstavi so na ogled zadnje in malce starejše slike, izdelane z mešano tehniko Janeza' Kardelja, akademskega slikarja iz Ljubljane, katerega značilna tehnika je gradnja na sliki. Janez pravi, da mora instalacija še vedno biti instalacija in slika - slika.Tudi njegov način podajanja slikarskih prvin je v bistvu zelo zanimiv, lepo kombiniran med ekspresijo, abstrakcijo in figuraliko, pa tudi v tehniki - po moji logiki -je zanimiv tako v akrilu kot v lepljenki in kolažu. Kakšna se ti je zdela otvoritev in kdo vse si je razstavo ogledal? Otvoritev sama je bila dokaj zanimiva. Ker imam nekako tako filozofijo, kot smo se pohecali s kolegi kolektivisti, še posebej z Mohorjem “Razstava, ki nima neke zanimive otvoritve v bistvu ni razstava”. V sami prireditvi je bila vpletena tako gledališko - literarna zvrst in glasba ter njena poezija. Na otvoritvi sta tako po svoje sodelovala, za kar sem bil zelo vesel in seveda tudi prisotna publika - slovenska primadona - igralka Iva Zupančič, dobitnica mnogih nagrad in priznanj in naš ugledni kantavtor in poet ter začetnik v materinem jeziku, Drago Mlinarec. Mislim, da je bila otvoritev zelo na nivoju. Kako pa so na otvoritev gledali domačini, saj avtor izhaja od drugod? Menim, daje to edino to rešitev za našo občino in regijo, ker vse, kar pride od drugod, le prinese neko novo energijo. Ravno to, da se ne zapiramo v neke lastne okvirje, je potrebno, kajti Radeče je potrebno dati navzven in povsod koder seje pojavljalo je bilo to razstavišče Jadran. To se pravi da tu razstavljajo znani umetniki in da sta Mlinarec in Zupančičeva dejala, daje zelo lepo v Radečah. Je pa res, da je bilo domačinov toliko kolikor jih je bilo. Precej ljudi, glede na to, da razstava ni veselica ali rock koncert, je prišlo iz Ljubljane, Brežic, Krškega in Trbovelj. V kakšno smer se bo razvila dejavnost tega razstavišča? To razstavišče se bo razvijalo v vseh vizualnih smereh, ne samo slikarski, čeprav smo s tem začeli. Imeli smo že prvo designersko in mladinsko razstavo. V načrtu so tudi fotografske, kjer se nam ponuja kar nekaj uglednih fotografov od Žige Koritnika do Urbana Goloba in umetniške grafike Todorče Tanasova. Dali pa bomo možnost tudi domačim, vendar ne vsem, morebiti petim do šestim avtodidaktom, da imajo eno skupno razstavo na leto. Kako pa bo s 3.Kreartom in kdaj ta bo? Kreart se bo začel tako kot lani in sicer v sredo 5.julija in končal v soboto 8. oziroma 9. julija. Delali bomo na podobnem kontekstu multidisciplinamosti. Se pravi, da naj bi bili avtorji iz različnih žanrov in smeri vizualnega dojemanja, tako slikarji, kiparji, oblikovalci, ilustratorji in fotografi. Slednjih bo kar nekaj. Poleg tega pa naj bi glasbeni del dokaj pluralen, seveda zvrsti, ki niso slišane vsak dan na radijih, v gostilnah in diskotekah. Dosti poudarka bomo dali, kot vedno na generacije, ki prihajajo.Skoraj vsi, ki so bili do sedaj, od Toma Brejca in Cirila Horjaka ter saksofonist Igor Lumpert. Precej bo tudi starih mačkov med katerimi bodo Janez Knez in Nikolaj Beer ipd. Kar se programa tiče, so avtorji znana ugledna imena. Glasbeno pa so tu mladi glasbeniki, ki igrajo tudi pri Big bandu Krško, vendar z glasbo, ki je bolj ostra in manj bigbandovska. Tu je še literarno - glasbeni večer uglednega pisatelja, dramaturga in dramatika Emila Filipčiča s Primožem Šmidom, Jani Kovačič, naš ugledni kantavtor z enim od svojih projektov. Zadnji dan pa bo poslastica za resnične sladokusce džeza in etna, mednarodna zasedba Zlatko Kavčič kvartet. Kako pa je v tem trenutku z razstavo mladinskega plakata in potovanje navzven? Ta mladinski plakat seje pričel zgolj slučajno razvijati. Po tem smo s kolegi De Glerio in Suhadolcem to nadaljevali, tako da je nastala kolekcija 40 plakatov in kar je bilo neka slutnja, se je začelo uresničevati. Po tej uspešni razstavi ob slovenskem kulturnem prazniku v našem razstavišču smo dobili vabilo za Zagorje in Ljubljano, dogovarjamo pa se tudi z Velenjem.Tako lahko trdim, daje ta mladinski plakat postal izvozni artikel Radeč, ker tu so otroci oz.mladina in je to takorekoč izvoz radeške kulture, kar nekateri radi slišijo. Konec koncev pa je potrebno povedati, da smo v Radečah bili prvi, ki smo šli v plakat na tej mladostniški stopnji. Izvedeli smo, da si pred kratkim dobil vplivno nagrado za svoje delo.Te je to presenetilo? Malce me je, ker je le že s to ugledno založbo, ki izdaja strokovno literaturo, s katero sodelujem in mi stalno pošiljajo vabila P.E. Book Tokio za grafični design in vizualno komunikacijo je izbrala v zaključno selekcijo izmed preko nekaj tisoč izdelkov okrog 200 del - vabila zloženke za popotnico knjige Janeza Naduja Imam anagram. Glede na to da z njimi nisem bil že kakšno leto, meje rahlo presenetilo. Čeprav so me stvari presenečale pred osmimi leti, ko so stvari začele pojavljati. Je pa prijetno, da ti nekje potrdijo, da še si. Letos pa sem poslal svoja dela na naš domači bienale oblikovanja, v Varšavo in Tokio ter v Francijo. Če se radeški ter loški kulturi in umetnosti pišejo novi časi ter če je za to večji interes ne samo v domačih krajih ampak tudi na republiškem nivoju, pa bo pokazal čas... Rudi Špan TRADICIONALNO SPLAVARJENJE NA SAVI -RADEČE 2000 Občina Radeče pripravlja od 30.junija do Z.julija v Radečah in okolici tradicionalne dneve splavarjenja na Savi. Pričetek bo v petek 30.junija ob petih popoldan z nastopom mladinskega radeškega pihalnega orkestra, nadaljevanje s tekmovanjem harmonikarjev za značko radeškega splavarja in konec z zabavo s ansamblom Kresničke, ki bo trajala od devetih zvečer do tretje ure zjutraj. V soboto se bo v popoldanskih urah pričelo s prireditvijo za otroke, kjer jih bo zabaval Potujoči kuhar, nadaljevalo ob šestih popoldan, ko bo na Savi tradicionalni splavarski krst in vožnja s splavom. Po tem bo po osmi uri zvečer zabava s pevcema Zlatkom Dobričem in Andrejo Makoter ter ob enajstih ognjemet. V nedeljo pa bo od desete ure dopoldan dalje možna vožnja s splavom po Savi. Rudi Špan SPOMLADANSKI BALINARSKI USPEHI Balinarji in balinarke Društva upokojencev Trbovlje so že na začetku letošnjega leta napovedovali bogat in pester tekmovalni program, ki se je pričel realizirati v spomladanskih mesecih. V mesecu maju so organizirali tekmovanje, ki so ga poimenovali "Majski turnir v športnem balinanju ženskih in moških ekip". Sodelovale so štiri moške in štiri ženske ekipe in tako pri močnejšem kot pri nežnejšem spolu je prvo mesto pripadlo balinarski sekciji DU Trbovlje. Prvega junija je bilo zasavsko-posavsko prvenstvo v Krškem, v organizaciji Društva upokojencev Krško, ki je štelo za kvalifikacije za državno prvenstvo. Balinarji moške in ženske ekipe Društva upokojencev Trbovlje so dosegli odličen rezultat in s tem tudi prvo mesto. V počastitev trboveljskega občinskega praznika, je bil 3.junija na balinišču DU Trbovlje tradicionalni mednarodni balinarski turnirr moških ekip za prehodni pokal mesta Trbovlje. Udeležilo se gaje osem ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa "Prijatli" Jože Mešiček, ki je z rezultatom 13:10 premagala ekipo DU Trbovlje I, tretje mesto pa je pripadlo balinarskemu klubu Muntič iz Pule (Hrvaška). Med turnirjem je potekal tudi kulturni program, ki je vseboval nastop Moškega pevskega zbora upokojencev Trbovlje, otvoritev razstave člana Relika Draga Vukoviča, koncert Partizanskega pevskega zbora in recitale pesnika - rojaka Janeza Kranjca. Pokrovitelj prireditve je bil trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar, svetnik v državnem svetu Branko Lukšič in literat Janez Krajnc. V sklop praznovanja občinskega praznika spada tudi ženski balinarski turnir, ki je bil lO.junija. Na njem so sodelovale najboljše ženske balinarske ekipe Zasavje in ekipa iz Ljubljane, skupaj šest sodelujočih ekip. V finalu so se za prvo mesto borile balinarke Društva upokojencev Trbovlje in Gasilskega društva Klek. Zmagala je ekipa DU Trbovlje, druga je bila ekipa GD Klek, tertja pa ekipa Društva upokojencev Ljubljana - Moste. Obisk številnih gledalcev dokazuje, da obstaja med Trboveljčani zanimanje za tovrstna športna tekmovanja, nenazadnje pa je to priložnost za druženje, prijateljevanje in zabavo ter kakšen kulturni "ocvirek". MAH TRBOVELJSKI PEVCI NA TABORU V STIČNI V nedeljo, lS.junija, je potekal v Šentvidu pri Stični tokrat že 31.tabor slovenskih pevskih zborov. Letošnjega tabora se je udeležilo 230 pevskih zborov -ženskih, moških in mešanih, z okoli 6000 pevci in pevkami iz Slovenije in tujine. Pod naslovom "Hodil po zemlji sem naši" so letos peli v glavnem pesmi Dolenjske in Bele krajine. Dirigiral je Igor Švara, vmes pa je recitiral pesmi tega področja gledališki igralec Janez Eržen. Slavnostni govornik je bil pesnik Tone Pavček, sodelovala je še pihalna godba iz Slovenj Gradca ter folklorna skupina Javorje iz Šmartnega pri Litiji. Vsi zbori so skupaj zapeli 18 pesmi. Naj omenimo, da se je tega tabora iz Trbovelj udeležilo 150 pevk in pevcev iz domala vseh pevskih zborov - Slavčka, Zarje, Akademika, Svobode, Lovskega zbora, ženskega in moškega pevskega zbora DU ter Ženskega pevskega zbora Dobovec. Zveza kulturnih društev Trbovlje je poskrbela za avtobusni prevoz. Poslušalcev pa je bilo letos nekoliko manj od prejšnjih let. TL OBNOVA PREGLJEVEGA MOZAIKA NA DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE Sredi junija so končno pričeli z obnovitvenimi deli na mozaičnih podobah na prednji strani Delavskega doma Trbovlje, osrednjega trboveljskega kulturnega hrama. 84 m2 velik mozaik je zasnoval akademski slikar Marij Pregelj, po obrtniški plati pa ga je izdelal italijanski mozaičar Alfio Tambosso, ki je takrat deloval v Ljubljani. Z izdelavo mozaika so pričeli leta 1956, končai pa leta 1957, potem, ko je bil Delavski dom Trbovlje že nekaj mesecev prej slavnostno odprt. Investitor je bil Odbor za graditev Delavskega doma Trbovlje. Mozaične podobe se motivično nanašajo na življenje rudarjev doma in na delu, pa tudi njihovo kulturno osveščanje ipd. Mozaik je torej star 44 let in v. tem času nikoli ni bilo denarja da bi ga restavrirali. Tokrat seje Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, ki ga vodi kot direktor Jure Velkavrh, prijavil na razpisanem natečaju za kulturni tolar. Najprej je podjetje Medved iz Ponikve očistilo čelno steno z vodo in dodanim kremenčevim peskom z visokim pritiskom, ki je obložena z marmornimi ploščami ter belimi lomljenimi marmornimi kosi. Niso pa tokrat očistili mozaika, sicer bi s tolikšnim pritiskom poškodovali mozaične podobe. Očiščevalna dela so trajala tri dni. V drugi polovici meseca pa naj bi restavrator arhitekt Igor Orešič iz Pirana restavriral sam mozaik oziroma mozaične podobe. Le-te bo restavrator opral z vodo in blagim pritiskom. Poškodovane dele bo nadomestil z rezervnimi barvnimi kamenčki smalto, kar je ostalo na zalogi še iz časov gradnje doma oziroma izdelave mozaika. Nad potekom del bdi Anka Aškerc iz celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pregljeva umetnina bo tako znova zasijala v vsej svoji lepoti, pomembnosti, motivičnosti ipd. V času priprav na mozaično likovno obdelavo čelne strani novozgrajenega kulturnega hrama in tudi kasneje med izdelavo, je bilo dosti najrazličnejših težav, s katerimi so se srečevali člani gradbenega odbora. Sicer pa po velikosti oziroma obsegu velja trboveljski mozaik za enega največjih pri nas, če morda sploh ni največji. V tistih časih je bil večji le še nek mozaik v Beogradu. Mozaične podobe tvorijo raznobarvni naravni in stekleni kamenčki kvadratne ali večkotne oblike. Svojevrstna je tudi tehnika izdelave mozaika najprej v delavnici, nato pa na objektu, kamor sta ga projektant in umetnik namenila. T. KOLESARJENJE IN GIBANJE V NARAVNEM OKOLJU V nedeljo, 1 S.junija, se je skupina upokojencev iz Moravč odpravila na izlet na Zasavsko Sveto Goro. Upokojenci so zares uživali ob lepem razgledu z vrha gore in bili hkrati navdušeni nad lepoto cerkve Matere Božje na Sveti Gori, kjer cerkev že nekaj časa upravlja župnik Maks Kozjek. Kot vsako nedeljo, je bila v cerkvi todi tokrat ob 15.uri romarska sveta maša. V bližnjem Planinskem domu se lahko pohodniki okrepčajo in tako je tudi nastala fotografija z upravnikom doma Janezom Drnovškom. Besedilo in slika: Jože Novak 29. ROŽNIKA 2000 PTUJČANI NAIZLAKAH NAJUSPEŠNEJŠI Na 5.odprtem turnirju »Izlake 2000« v kickboxinguje sodelovalo 72 tekmovalcev iz šestih klubov, ki so nastopali v kategoriji dečkov in deklic ter mladincev in mladink. Največ uspeha so imeli Ptujčani, ki so v ekipni konkurenci zmagali pred domačimi tekmovalci in Zagorjani. Tekmovanje sije ogledal tudi selektor reprezentance Vladimir Sitar, ki nam je povedal, daje turnir iz leta v leto močnejši. nad 45 kg 1.Darja Šmigoc, Ptuj, 3.Maja Vetršek, Izlake. Igor Goste NOGOMET ZMAGA VETERANOVNK LITIJE Na sedmem turnirju veteranskih ekip velikega nogometa v spomin na dolgoletnega predsednika NK Svobode Kisovec Ladislava Gostiše, je slavila ekipa veteranov iz NK Litije, ki je v prvi tekmi z goloma Razborška (selektor malonogometne ekipe Slovenije) in Čarmana premagala veterane trboveljskega Rudarja, v tekmi za prvo mesto pa še domačo ekipo Svobode. Rezultat je bil 2:1. Gola za Litijo sta dala Avbelj in Pucelj, za Kisovčane pa A.Kurež. Drugo mesto je osvojila domača ekipa, ki je tretjeuvrščeno ekipo Rudarja premagala z 2:1. Gola za Svobodo sta dala Ahlin in Grčar. Po tumiiju je sledilo prijateljsko druženje veteranskih ekip v organizaciji prirediteljev. (Igor Gošte) ANEJ KUREŽ PRVI STRELEC MLAJŠIH, MARKO ARH ST.DEČK0V Izlaške kickboxarke, Brigita, Liljana in Tea so na Dunaju pozirale z osvojenimi pokali Uvrstitve najboljših in zagorskih predstavnikov: Mladinci do 48kg 1 .Dorotej Klinc, Ptuj, 2.Blaž Plevnik, Izlake. do 56kg 1.Andrej Bezjak, Ptuj, 2.Sašo Plemenitaš, Izlake. do 63kg l.Marko Razpotnik, Izlake, 3.Jure Urbanija, Izlake. do 71kg 1.Klemen Juvan, Zagorje, 2.Jure Vetršek, 3.Matej Kimovec,oba Izlake. nad 71 kg 1.Boštjan Kovačič, Majšperk, 2.Ranis Smajlovič, Zagotje. Dečki do 32kg l.Teo Humar, NG. do 40kg 1 .Jurček Horvat, Ptuj. do48kg L Andrej Ocepek, Izlake. nad48kg l.Roni Srebrnič. Mladinke do 45kg l.Liljana Gošte, Izlake. do55kg l.Maja Velgemut, Ptuj. do 60kg 1 .Brigita Plemenitaš, 2.Tea Roglič, obe Izlake. Deklice do 35kg l.Sabina Kolednik, do 40 kg 1 .Desa Repič, Ptuj, 2.Barbara Mrva, Izlake. do 45 kg l.Aneja Cafuta, Ptuj. Desetletni Anej Kurež je z enajstimi goli prvi strelec kisovških mlajših dečkov, ki so nastopali v 3.MNZ ligi Ljubljana in s 40. točkami osvojili mesto v prvi polovici prvenstvene lestvice. Le gol manj je dal Enis Halilovič, sedem jih je dal David Ocepek,po šest sta jih dala Denis Nikolič, ki ga je trener tudi najvišje ocenil in vratar Miha Gracar in pet Boštjan Brvar. Skupno 51 golov je dalo kar enajst nogometašev te ekipe, ki so se zbrali na skupnem pikniku s starši, v soboto 17.junija, še zadnjič. Trener Metod Ule je vsem nogometašem podelil lična priznanja, darilo v znak dobrega medsebojnega razumevanja pa so mu izročili tudi njegovi varovanci. Še to. Mladi nogometaši so svoje starše povabili na nogometno tekmo, ki se je končala z rezultatom 1:1. Starši so dali izenačujoči gol čisto ob koncu tekme, po streljanju šestmetrovk pa so bili za en gol uspešnejši. Otroci že napovedujejo revanš. Pri starejših dečkih, ki jih trenira Marjan Ocepek je bil z devetimi goli najboljši strelec Marko Arh. po pet pa stajih dala Emini Zumbri in Matej Bergant. Ekipa starejših dečkov je v 16.kolih osvojila 25 točk in s tem šesto mesto v 3.MNZ ligi Ljubljana. IZBOBŠPOBTNffiA ZASAVJA V organizaciji lokalne televizije TV Center je bila v petek, 16.junija opravljena razglasitev naj športnikov Zasavja leta 1999. Na sicer zgledno vodeni (Karmen Cestnik in Staš Butkovec) / • r-"Ji U J, U in izpeljani prireditvi v zagorski gledališki dvorani-prireditev so popestrile glasbene in plesne točke-se je zbralo le maloštevilno občinstvo. In kakšni so bili končni rezultati? Nagrado Saša Fabjana, tragično preminulega športnega novinarja, je letos prejel Jože Premec, naš urednik Peter Motnikar je prejel nagrado za tretje mesto, za kar mu v uredništvi Zasavca iskreno čestitamo. Drugo mesto med športnimi novinaiji je tokrat pripadlo lanskoletni zmagovalki Marjeti Drnovšek-Naglav. Za naj trenerja je bil proglašen trener trboveljskih rokometašev Dušan Žagar, drugi je bil trener trboveljskih karateistov Borut Markošek, tretji pa trener zagorskih kickboxarjev Alojz Miklavčič. Uroš Stoklas je že tretjič zapored po izboru te TV hiše postal naj športnik Zasavja, drugo mesto je pripadlo Alekseju Bočku iz Hrastnika in tretje trboveljskem rokometašu Janiju Čopu, kije bil za naj športnika sicer proglašen v našem časopisu oziroma so ga na to mesto postavili bralci Zasavca. Med športnicami je slavila smučarka Maša Radenšek, druga je bila Špela Volaj in tretja rokometašica Ines Ramšak.. Za naj ekipo leta 1999 so bili proglašeni zagorski košarkarji, drugi so karateisti Tika Trbovlje in tretji trboveljski rokometaši Avto hiše Mikulič. Igor Gošte KATJA POŽUN PRVA, LEON GROBLJAR DRUGI Kisovški orli so še enkrat presenetili ali še bolje, tudi v novi sezoni nadaljujejo z izvrstnimi dosežki. Na XI.pokalu Tržiča v smučarskih skokih so v kategoriji dečkov do 9 let osvojili drugo mesto (Leon Grobljar), v kategoriji dečkov do 8 let pa je prav vse premagala mlada Katja Požun in dokazala, da se z »ženskami« ni šaliti. Sevedaje trener Borut Markošek nadvse zadovoljen s pripravljenostjo svojih varovancev, kakor tudi z lepimi uvrstitvami. Rezultati dečkov do 9 let, skakalnica K-15m: 1. Urban Hrovat, SK Tržič, 17 in 16,5m, 236,7 točk, 2. Leon Grobljar, SK Zagorje, 17 in 16,5m, 235,2 točk, 9.Urban Javoršek, SK Zagorje, 16,5 in 15,5m, 225,4 točk, 17.Jaka Prašnikar, SK Zagorje, 15 in 15m, 200,9 točk. Rezultati dečkov do 8 let, skakalnica K-10m: 1 .Katja Požun, SK Zagotje, 9.5 in 9,75m, 213,5 točk 2.Robert Finžgar, SK Triglav, 8.75 in 9m, 202 točk, 7.Manja Pograjc, SK Zagorje, 8,25 in 7,50m, 188 točk. Igor Gošte 3T)OT ti 29. ROŽNIKA 2000 Trboveljčani osvojili Ameriko - 3. del Piše: Bogdan SIMERL Čas od ponedeljka do petka smo poskušali smotrno izkoristiti, da bi si ogledali čimveč znamenitosti, ter skozi kontakte z domačini čimbolj spoznati njihov način življenja in razmišljanja. To nam je v veliki meri tudi uspelo. nočni obisk Kitajske četrti smo si privoščili ravno to avanturo. Čeprav se lahko potikaš po živopisanih, morda celo preveč kričečih ulicah, ne boš nikoli prodrl v osrčje tega predela. Mnogo Kitajcev, ki je v Ameriki našlo svoj dom se nikoli ne drsališča, ki je v tem letnem času že miroval si žal nismo imeli časa ogledati ostalih znamenitosti tega parka: živalski vrt, vrtiljake, igrišča, grob legendarnega Beatla - Johna Lennona in ostalih. Biti v New Yorku in ne videti kip svobode bi bil smrtni greh. Tja smo odpluli z ladjo mimo otoka Ellis kjer so morali prvi priseljenci pustiti vso svojo prtljago, oditi v urade za registracijo, kjer so preverjali zdravstveno in duševno stanje prišlekov, ter seveda njihovo politično naravnanost. Vsakega so stehtali in izmerili preden so ga z žigom spustili v državo. Kip svobode - zelena dama, ki simbolizira ameriški sen o svobodi. V resnici ti vzame dih.čdprav si jo že ničkolikokrat videl na sliki. Zaradi velikega zanimanja in dolgih vrst čakajočih, da se povzpneš vse do ploščadi na njeni glavi smo se seje kljub temu izplačalo. Posebna čast pa nas je doletela, ko nas je sprejel občinski svet skupaj z županom, podžupanom,ostalimi svetniki ter vrsto občanov sedemdeset tisoč glavega Franklin town, v katerem smo uživali gostoljubje našega Raveeja. Na končuje sledilo še rokovanje njihovega župana in našega podžupana, gospoda Zorana gračnerja, ki je zasedel mesto svojega ameriškega imenjaka pod občinskim grbom. Vsega lepega je enkrat konec in v petek 14. aprila smo se ganljivo poslovili od našega Raveeja na nevvyorškem letališču JFK. Na poti nazaj je vsak zase zbiral vtise, razmišljal če je mogoče še kaj pozabil kupiti v »shopingih« katerih smo imeli kar nekaj. Primerjali smo hrano iz različnega konca sveta, saj smo imeli Trboveljčani pred Capitolom v Washingtonu. V New Yorku smo se osredotočili na Manhattan. Prvi vtis te navdaja strahospoštovanjem - ne samo zaradi visokih stavb, ampak tudi zaradi življenja v njih. Manhattan je privlačen predvsem za tiste, ki hočejo na hitro uspeti, so pripravljeni na spremembe, adrenalin in seveda kaos. Znamenite stavbe World Trade Centra, Empire State Buildinga, Chryslerjeve stolpnice, Rockefellerjevega centra, Trumpove stolpnice in ostale smo si ogledali v popoldansko nočnem sprehodu po Broadwayu, Peti aveniji in drugih svetovno znanih ulic. Kljub temu, da ni priporočljiv nauči angleško, nikoli ne zapustijo svoje četrti, še nikoli niso stopili iz nje in si nikoli tega ne želijo. Delo najdejo v 600 tovarnah, 350 restavracijah, potem so tu še čajnice, igralnice madžonga (domine), zeliščne prodajalne in ribarnice. Tudi obisk Centralnega parka zaradi bližine Bronxa in Flarlema odsvetujejo v nočnih urah. Mi pa kot, da bi izzivali usodo smo si tudi to privoščili takrat, ko so že večina zapuščale ta varnostni ventil mestnega tlačnega kotla. Tja se namreč dnevno zatečejo kolesarji, tekači, rolkarji, sprehajalci s psi, igralci softballa in frizbija. Poleg Jm f v Tfl gjL ' ^ ■ SeVrlifri lli i Fjffl Ä ■MfuS-Ti litt 1 fi ■qhu| Br 11 ■|gpBjA Presenečenje na Brniku: šampanjec, rože in transparent, katerega najmlajši trboveljski karateisti še nosijo po letališki zgradbi. n No, jo, se ve iz kje smo, z leve: Edin, Poldi, Jernej, Žiga, Dalibor, Bogdan in Uroš zadovoljili z vrsto gasilskih fotografij z vseh strani. Znamenita Brooklyinski in Manhattanski most smo si olgedali iz pristanišča ob južni ulici, na pomolih pa je vrsta trgovin in restavracij. Na pomolih je privezanih kar nekaj zgodovinskih plovil s slikovito razstavljeno ladijsko opremo. Med drugim smo se odločili, da si ogledamo tudi domovanje ameriškega predsednika Billa Clintona - belo hišo in capitol v Washingtonu v zvezni državi Washington. Pot iz New Yorka v Washington je trajala celih pet ur v eno stran in prav toliko nazaj, vendar možnost' obiska raznovrstnih restavracij od klasičnih ameriških, kitajskih, mehiških, malezijskih, italijanskih in podobnih. V Brusselu smo urine kazalce nastavili na naš čas. Pet ur smo preživeli v obisku še zadnjih trgovin in restavracij v sami latališki zgradbi. Na Brniku pa še zadnje veliko presenečenje. Pod vodstvom Jelke Markošek nas je pričakala večina svojcev s transparenti, šopki rož in šampanjcem. Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo se zbrali in zahvalili za res prisrčen sprejem. EjjrjjTu 29. ROŽNIKA 2000 v v Skupina Dolanov oziroma Hrastničanov se je odpravila v Amsterdam s kombijem na tekmo Slovenija - Španija v lastni režiji. Vstopnice in majice so si nabavili že tri mesece pred odhodom. "Bilo je enkratno," so povedali in prijazno odstopili nekaj posnetkov za Zasavca. Fnnči Moljk "V kampu smo živeli z naravo pa tudi ceneje je," je povedal Dušan, sicer rokometni sodnik z Dola Slovenci so povsem zavzeli glavni trg v Amsterdamu FOTKA KAR TAKO! Sicer se je 11.Evropsko prvenstvo v nogometu za Slovenijo že končalo, toda spomini so še kako živi. Tale fotka je nastala pred obračunom Slovenija-Španija, ko so naši izgubili z 2:1, kar pa fantov iz Zagorja in Kisovca ni preveč motilo. In če boste zelo pozorno pogledali reklamo na sliki, potem boste videli, da si je še svetovno znani Mr.Bean barve pobarval - zeleno - tako kot naši nogometni navdušenci. "Kdor ne skače, ni Slovenec..." se je kdo spomnil in vsi so v hipu pritegnili Tudi vzdušje pred vhodom na stadion je bilo pestro. Srečanje Hrastničanov z drugo skupino Hrastničanov je bilo treba ovekovečiti Slovenska zastava v rdeči četrti in začudeni pogledi mimoidočih "S Španci smo se takoj vklopili, čeprav smo bili na igrišču nasprotniki," je dejal Mičo "Stadion je prelep - kaj takega še nismo videli," trdi sveta trojica na sliki "Dajmo, naši!" Veličasten pogled na stadion v Amsterdamu 29. ROŽNIKA 2000 3T) D T •u M JLETSKE NOVIC Za občinski praznik je letos AK Rudar organiziral po nekajletnem premoru Prvojunijski tek, ki je sodil v tekaške prireditve Slovenskih novic in Asicsa ter kot Olimpijski tek. Na obeh tekih je sodelovalo nekaj naših najboljših tekačev, odlične rezultate pa so z zmagami potrdili tudi domači atleti. Naj večja športno-rekreativna prireditev pa je vsekakor Olimpijski tek, ki je namenjen predvsem osnovnošolski mladini in tudi družinam, ki se ga udeležujejo v vedno večjem številu. Na štartnem prostoru se je za tek prijavilo preko 670 tekačev, ki so odtekli samo krajšo razdaljo na 3 km. Mladinski orkester AVE Glasbene šole Trbovlje je izvedel kratki program, še pred glavnim tekom pa so svoj olimpijski krst doživeli tudi otroci iz vrtca Ciciban, ki so s svojimi vzgojiteljicami odtekli krajšo razdaljo, za katero so se pripravljali že nekaj mesecev na stadionu. Vsi tekači so tekli v olimpijskih majicah, ki so jih prejeli pred štartom, žal pa je bilo mnogo posameznikov, ki so po prejemu majice zapustili prizorišče ali odtekli le del proge. Za celoten program rezultati niso bili pomembni in zato je OKS - ZŠZ Slovenije predlagal vsem organizatorjem, da rezultatov Olimpijskega teka ne bi objavljali, ker akcija Slovenija teče za zdravje, ki je celoletna (vključuje tudi smučarski tek) ni pomembna kar se rezultatov tiče, temveč je pomembna v množičnosti udeležbe vseh starostnih skupin. Nagrade za srečolov pa se izžrebajo med vse udeležence. Brez pokroviteljev pa pri množičnih akcijah ne gre. Poleg Prvojunijskega in Olimpijskega teka ter Pionirski atletski šoli med počitnicami (vsak dan od 9 ure na stadionu) so za nemoteno izvajanje programa dela AK Rudar zaslužni stalni pokrovitelji: Zavarovalnica Triglav, Kolinska, Lek, Dnevnik, Henkel Slovenija, Pivovarna Union, Slovenijavino - Cockta, IBT, Banka Zasavje, Občina Trbovlje, Spekter, Fortuna, Telekom, RT H obrat trbovlje, SGP Zasavje, Prevozništvo Zakonšek, Prototip C C, Eurotrade, Avtoservis Špajzer, Avtomaterial Slapy, Trgovina Tonca, Zlatarna Trbovlje in Avtoprevoznik Pavčnik ter še mnogi drugi, med njimi tudi Zasavc. Za Olimpijski tek je AK Rudar zagotovil 1000 majic, napitke Cockta za 400 tekačev (uradna pijača), nekaj je bilo namenjeno za najmlajše in še izdelki Kolinske za množico osnovnošolcev in za žrebanje nagrad med tekači iz skoraj vseh koncev Slovenije. Za atletsko šolo pa se že zbirajo prijave na štadionu Rudarja in sicer vsak dan od 9. ure dalje ali pa popoldne od 19. ure. Prijava je namenjena predvsem osnovnošolski mladini za aktivno preživetje počitnic ob spoznavanju atletskih disciplin in raznih igrah in po dejavnosti še kopanje pod varstvom mentorjev na bazenu, ki ga je omogočila Občina Trbovlje. Pavle Kreže HEDA ROTAR PA RAR ZMAGUJE Konec maja je v Šmarjeških Toplicah potekal 4.Šmarješki tek na 8km. Heda Kotar je bila v absolutni konkurenci druga, v svoji kategoriji pa je prepričljivo zasedla 1.mesto. Nastopil je tudi ciciban Andrej Dolenc, ki je na 600 metrov zasedel 6.mesto. Dne 13.junija je bilo v Beljaku avstrijsko veteransko državno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Heda je na 5000 m absolutno dosegla tretje mesto, v svoji kategoriji pa je bila prva. V Cerkljah je bil 21.junija 3.gorski tek na Krvavec, kjer bo na 9 km progi naslednje leto Evropsko prvenstvo v gorskih tekih. Tekma je štela za pokal svetovno prvenstvo in je štela za Grand prix. Med hudo mednarodno konkurenco je Heda Kotar med veterankami zasedla 5.mesto, v tekmovanju za Pokal Slovenije pa je zasedla drugo mesto. Športno društvo Špela je 16-junija priredilo Tek sreče, ki je potekal 24 ur. Tek, ki se je začel v petek ob 18.uri in končal v soboto ob isti uri, je otvorila Brigita Bukovec. Vseh tekmovalcev je bilo 150. V absolutni kategoriji za ženske je Heda Kotar zasedla 1.mesto in v 16-ih urah pretekla 122 km in 400 m, v absolutni razvrstitvi med moškimi in ženskami pa je bila S ŠPORTOM PROTI DROGI V soboto, 17.junija je v Zagorju pod organizatorsko taktirko Sokolskega društva Zagorje potekala akcija VETER V LASEH - S športom proti drogi. Tokrat le prizorček s prireditve, ki se jo je udeležila okoli 180 nastopajočih (manj kot lani), v naslednji številki pa bomo o sami akciji napisali kaj več. (pm) Slovenije, bila je izbirna tekma za odlična tretja, (pm) i. S?| L* \ Y TENIS TURNIR Ponovno vas vabimo, da se udeležite divjega, udpilenga tenis turnirja, ki se bo po podatkih, informacijah, Cvekih, zgodil l.iuliia na tenis igriščih v Trbovljah (Terezija). Pričetek matrunge bo ob 9. uri dopoldan. sprostitev pa pride iz nebesnih višin v popoldanskih urah s pomočjo redilnega futrčka (čevapi, kobasice, krompirček, zenf, ajvarčk...) in pa nepogrešljivega hladnega pripomočka, tako imenovanega pivca (na zmago zmagovalcev in na poraz poražencev) -ves čas vam bo mal špilal; se razume, da s pomočjo dedeja in njegovega glasbenega izbora ! Čaka vas na tone bogatih nagrad in seveda neusmiljen študentski fer-plej boj do konca. Kot posledica, pa znoj v potočkih, potokih, rekah... Prijavnina na dvojico znaša 1000 SIT, posamezniki pa 500 SIT. Velika Šklabova želja je, da bi katerega lahko lansirali na kakšen WIMBLEDON, al pa vsaj na kak AUSTRAULIJA OPEN. Prijave se sprejemajo na tel. Štev. 041/216-342 liani) in na tel. Štev. 041/578-466 (Miloš). Jani Četni 29. ROŽNIKA 2000 ČjiGjT J* u ŠD La Vie Panterji evropski prvaki v pikadu »Vedeli smo, zakaj smo prišli, in to smo tudi naredili« Trboveljski Panterji osvojili Evropo, bi lahko rekli. Kakšni panterji? Zakaj panterji? Tako so se pač poimenovali: Športno društvo La Vie Panterji. Šest zagrizenih pikedašev iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika, Kamnika in Ljubljane, ki so premagali vse, ki so jim jih postavili nasproti, in postali evropski prvaki v elektronskem pikadu. Mi tar Živkovič, 39 let, Bojan Jerše, 36, Maksimiljan Šimenc, 36, Tadej Logar, 25, Jože Dornik, 22 in Hase Kukavica, 47. Nekaj več o ekipi in njihovem uspehu smo izvedeli iz pogovora z njihovim kapetanom, Mitarjem Živkovičem. nič. Metali smo na slepo. Držali smo si dežnike in zastave, da smo naredili vsaj malo sence. Po drugi igri smo potem šli do organizatorja in dovolil nam je, da smo se prestavili v hotelsko dvorano. In na prvenstvu ste bili samo vi iz Slovenije? Mi smo Slovenijo zastopali v C ligi, sta pa poleg te še A in B liga. Kakšna pa je razlika? Razlika je v tem, da C liga igra navadno 301, A liga ima 501 double out, B liga pa 301 master out. Se tudi na regijskih in državnih tekmovanjih nastopa v teh kategorijah? Kje vi Skušamo si pridobiti stalen met in če ni treninga ni uspeha. Kot pri vseh športih. Pijača verjetno ne sodi zraven... Če želiš kaj doseči, ne moreš piti, ne med treningi ne med tekmami. Čeprav je bilo na prvenstvu na primer pijače v izobilju. Ampak za nas so bile najprej tekme, potem pa še druge stvari. Kako se tekmuje? Proti eni ekipi igrate, vsi štirje naenkrat in se štejejo meti vseh štirih skupaj ali...? V slovenski ligi se igra šestnajst iger. Vsak z vsakim. Na evropskem prvenstvu pa ni bilo tako. Igralo se je samo sedem iger. Prvi dve tekmi posamezno, tretja, četrta dvojice, potem spet posamezno, na koncu pa še vsi štirje ekipno. Omenili ste, da čez leto tekmujete na regijskih tekmah. Zmagovalci teh regijskih tekmovanj se pa potem uvrstijo na državno prvenstvo? Zmagovalci regij gredo potem naprej, ja. Lani, pravzaprav letos januarja, smo imeli finale tu, v Trbovljah, v naši dvorani, ki smo jo uredili v prostorih nekdanje prodajalne plina. Nastopile smo tri ekipe, prvo smo zmagali petnajst proti ena, drugo pa štirinajst proti dve. Finale je le finale. Kakšno tehniko ste natrenirali, da ste toliko boljši od ostalih? Stil metanja ima vsak svoj. Mi treniramo, pa tudi dobri smo. Tukaj sem zbral šest ljudi, ki se nismo bali nikogar; niti v Sloveniji niti na evropskem prvenstvu. Vedeli smo, zakaj smo prišli, in to smo tudi naredili. Greste po tej zmagi naprej na svetovno prvenstvo? Ne vem, ali bodo sploh naredili svetovno prvenstvo, svetovni pokal. To trenutno še nihče ne ve povedat. Boste pa imeli sedaj verjetno kaj počitka? Premora ni. Ekipno sicer ja, imamo pa rang turnirje, ki štejejo za državno prvenstvo. Enega smo že imeli, čakajo nas še trije. Potem 2. in 3. septembra bo državno prvenstvo, 9. in 10. se gre pa v Liechtenstein. Tam bo neke vrste evropski pokal za posameznike. Na rang tekmovanjih pa tekmujete...? Pride približno petdeset, šestdeset tekmovalcev, ki se pomerijo za točke. Že ob prijavi dobiš sto točk, potem pa moraš priti med 32 najboljših, da dobiš od vsakega igralca po eno točko. Boljši kot si, več točk dobiš. Če na primer zmagaš, na vsakega igralca dobiš 25 točk. ''Trboveljčani11 doma tudi v Zagorju, Hrastniku, Kamniku in Ljubljani. Vaš zadnji večji uspeh je bil torej naslov evropskih prvakov. Ja, pred tem pa že tudi državnih prvakov. Aha. Kako pa so v Sloveniji organizirana tekmovanja v pikadu? Imamo regijska tekmovanja in tekmovanja na državnem nivoju. Na državno prvenstvo smo šli zato, da bi nekaj dosegli. Vedeli smo, da smo dobri, in potem smo res postali državni prvaki. Na osnovi tega smo potem šli na evropsko prvenstvo. Kaj vam je pomenil uspeh na tem prvenstvu? Veliko. Smo edina zasavska ekipa, kije dosegla takšen uspeh. Kako pa se tekmuje na takšnih prvenstvih? V dvorani? Ne. Tekma je bila v hotelu na Crvenem otoku na Hrvaškem. So pa prireditelji naredili manjšo napako. Igrati smo morali zunaj in ko smo prišli do finala, je sonce sijalo neposredno v tarčo. In nismo videli nastopate? Tu se igra isto. Mi smo zdaj napredovali iz C lige v B ligo in smo po polovici sezone z enim samim porazom tudi prvaki. Kako ste sploh začeli s tem klubom? Sam se s tem že dolgo ukvarjam, kakšnih šest let. Potem pa se nas j e pet, šest prijateljev zmenilo in smo naredili to. Klub smo registrirali, ker je takoj vse drugače. In koliko članov je v ekipi? Šest. Redno skupaj treniramo in tekmujemo od oktobra 1998. Pa lahko h klubu pridejo kakšni novi elani? Lahko ekipo menjate? Prav veliko ni mogoče menjati. Za tekme lahko dobim samo dva druga igralca. Članov je pa seveda lahko več, se sestavi pač druga ekipa. Kakšni so vaši treningi? Na treningu smo kakšne dve, tri ure in igramo razne igre. Naš cilj je v glavnem, da čimveč naredimo. To so precejšnje zmage... V Sloveniji nismo imeli nasprotnika. Tudi na evropskem smo do finala ekipe z lahkoto premagovali, s Češko je bilo pa... To je bil res napet dvoboj. Tam so pa delali živci. Bilo je res zanimivo. Točke s posameznih turnirjev se potem seštevajo. Hase je v tem seštevku trenutno tretji, sam sem peti, vendar še ni vsega konec. Državno tekmovanje bo pa potem na Vinskem vrhu pri Velenju. Branka Jan TISKARNA TORI IKOVAIM.IF W 3 —] BARVNO FOTOKOPIRANJE ^ PLASTIFICIRANJE ß VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG J™ \ 1x2 l-ri L— TRG FRANCA FAKINA 5A 1420 TRBOVLJE TEL- : ObOl 27 250, bb 22=1 FAX: ObOl 27 250 E-MAIL: JURE.T0RI3AMIS.NET Koledar Zagorska dolina 2001 Koledar bo izšel 1. oktobra. Avtor: "prof. Nande Razboršek vzorci koledarja so na razpolago pri prodajalcih. GSM: +38641 270051 Društvo prijateljev pristne slovenske literature Linhartova 40, SI-1130 Ljubljana tel.: +386 1 438 56 50, fax: +386 1 438 56 54 otL A-S DOMŽALE Senis in trgovina d.o.o.. Blatnica 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 ____________tax' 061/162-37+5_______ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000 TOURING moč (kW/KM) MPC GL 1500 SE Gold Winq 74/100 3.689.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.655.000 SPORT- tourinq CBR 1100 XX Super Blackbird 121/164 2.489.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.289.000 VFR 800 F1 81/110 2.412.000 CB 600 F Hornet 71/97 1.634.000 CB 600 S Hornet (poloklep) 71/97 1.719.000 SPORT VTR 1000SP-1 100/136 2.749.000 VTR 1000 F Fire Storm 81/110 2.137.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 CBR 600 F 81/110 1.889.000 NSR125R 11/15 869.000 CHOOPER GL 1500 C Valkyrie 74/100 2.724.000 VF 750 C Magna VT 750 C2 Shadow 64/87 1.928.000 32/44 1.719.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.622.000 VT 600 C Shadow 29/39 1.510.000 VT 125 C Shadow 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero 70/95 2.251.000 XRV 750 VAfrica Twin 44/60 1.899.000 XL 600 V Translap 41/55 1.400.000 XR 650 R 45/61 1.581.000 NX 650 Dominator 32/44 1.114.000 NX 250 Dominator 17/23 1.211.000 XLR 125 R 8/11 959.000 CROSS CR 250 R 43/58 1.199.000 CR 125 R 30/41 1.183.000 CR 80 RD 20/27 759.000 SKUTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 4/5.5 444.000 4/5.5 444.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000. RENAULT Omejena serija vozil! Twingo in Clio Ocean Megane in Laguna Concorde Prihranek od 100.000,00 do 340.000,00 SIT! ffiKKJMJILTF MALGAJ.. , Trbovlje Gabnko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525 tel.: 0601/27-666,27-525 E-mail: prodaja.trbovlje @ avtohisamalgaj.si, www.avtohisamaIgaj.si RENAULT I f—1 r-«- | r- e- r- r-<- -- r- •- , r* r- r- -- -- I fr jj o J .n v .m jj J j.jj.o ;n Testiral in slikal: Peter Motnikar Za isto vsoto denarja pa več varnosti in več moči. Tako bi najkrajše opisali prenovljeno mazdo 626, katero smo pred časom testirali. In bili več kot zadovoljni, saj smo bili povsod tarča zavidljivih pogledov in upam si trditi, da ne le zaradi napisov na avtomobilu, ampak predvsem zaradi avta samega. Sicer pa je 626 eden od Mazdinih najuspešnejših modelov, ki je na trgu že od leta 1979. Če povemo še podatek, da gre za najbolje prodajani japonski avtomobil v svojem razredu, potem smo povedali skoraj vse. Tokratna različica prenovljene mazde je že peta generacija, od prejšnje pa se najbolj razlikuje po novem, večjem znaku in spremenjeni obliki maske, novih prednjih in zadnjih lučeh in po novi obliki odbijačev. Vsaj kar se zunanjega izgleda tiče. Prenovljeno mazdo je moč dobiti v treh karoserijskih različicah in sicer kot štiri vratno limuzino, kot petvratno kombi limuzino in kot karavan. V notranjosti ima prenovljena mazda 626 več udobja v vseh pogledih. Najbolj opazni so udobni sedeži, ki so prevlečeni z velurjem, poleg tega pa ni zanemarljiv tudi podatek, da so zmanjšali hrup v notranjosti. Za varnost skrbi ABS z elektronskim Mednarodna novica: MILIJON MAZD PREK ANTWERPNA Mazda praznuje pomemben mejnik pri zadovoljevanju potreb evropskih kupcev. V začetku junija (natančneje ö.junija) je bil prek Mazdinega distribucijskega centra v belgijskem Antwerpnu dobavljen milijonti Mazdin avtomobil za evropsko tržišče. Test: Mazda 626 l.SiCE DOBITNA KOMBINACIJA NI 7, TEMVEČ 626! uravnavanjem zavorne sile na zadnji premi (EBP), TCS skrbi za preprečevanje zdrsavanja pogonskih koles, varnostni blazini za voznika in sovoznika, ki jima držbo delata še dve bočni blazini. Izboljšane so tudi zavore, ki so tudi na zadnji premi sedaj kolutne. Še beseda ali dve o motorju. Pri Mazdi so moč osnovnemu bencinskemu motorju povečali z 90 na 100 KM. Sicer je na voljo več različic motorjev; 1.8i, 2.0 DITD in 2.0i, ki ima že štiristopenjski avtomatski menjalnik. ZASAVČEVA OCENA VOZNE LASTNOSTI Z eno besedo - fantastične. Udobni sedeži, preglednost inštrumentov, občutek varnosti in še bi lahko naštevali. Edina težava je bila parkiranje, kjer smo pri vzvratni vožnji imeli težave s preglednostjo, toda tudi te so sčasoma, ko smo začeli uporabljati elektronsko nastavljiva bočna ogledala, minile. MOTOR IN MENJALNIK Za zver, ki je pod pokrovom skrivala 100 KM in tehta 1190 kg, je mazda 626 neverjetno poskočna, res pa je tudi, da pravi učinek nekoliko bolj športne vožnje ne boste dosegli pod 3000 vrtljaji. Menjalnik je zelo natančen in menjavanje prestav je tudi v mestni vožnji predstavljalo užitek. Nekoliko je oteženo le menjavanje iz pete v četrto prestavo, saj se hitro lahko znajdete v prestavi za vzvratno vožnjo. Toda z izkušnjami tudi ta problem izgine. KRMILNI SISTEM IN ZAVORE Greh bi bil karkoli slabega napisati o krmilnem sistemu, saj servo volan odlično opravlja svojo nalogo, o zavorah pa tudi ni večjih pripomb. VARNOST Tega nam v praksi na srečo ni bilo treba preizkusiti, a že sam napis airbag daje vozniku nek dodaten občutek varnosti, kar pa ne pomeni, da smo se zaradi tega spozabili in vozili na meji mogočega. Niti slučajno ne! PORABA V tovarniških tehničnih podatkih je zapisano, da je kombinirana (mestna in izvenmestna) poraba goriva po EEC 7,6 litra na 100 km. V našem primeru je bila poraba 7,9 litra na 100 km, čemur pa gre pripisati tudi dejstvo, da smo imeli vseskozi prižgano klimo, kar je gotovo vplivalo na nekoliko večjo porabo. CENA Najprej naj vam izdamo, da čakalne dobe za Mazdo 626 ni. Cena testnega modela 626 1.8i CE znaša 3.369.900 SIT in ga lahko preizkusite pri Avtohiši Kržišnik v Zagorju. Mazda Motor Logistic Europe (MLE) je ta zgodovinski trenutek obeležila s posebno slovesnostjo ob priplutju ladje s 4.200 avtomobili iz matične tovarne v Hirošimi, na kateri je bil tudi jubilejni avto - rdeča Mazda Premacy. Avto je bil namenjen v Nemčijo, največji Mazdin trg v Evropi. Avto ni bil namenjen prodaji, temveč so ga podarili nemškemu skladu za boj proti raku pri otrocih. Mazda je začela z izvozom avtomobilov v Evropo leta 1967. Od tedaj je bilo v Evropi prodanih prek 5,5 milijona Mazdinih avtomobilov. Svoj terminal v Antwerpnu je Mazda odprla julija leta 1992 in prvih pet let je prek njega prišlo v Evropo prek 100.000 vozil letno. Odkar se je začela Mazdina prodaja v Evropi povečevati, je naraščal tudi obseg dela MLE. Leta 1998 so tako pretovorili in razposlali 168.301 avtov, lani pa 172.220, treba pa je še dodati, da prek Antwerpna prihaja tudi večina Mazd, ki so naprodaj na slovenskem trgu. BOGENŠPERK 2000 - GORSKA HITROSTNA PREIZKUŠNJA USPEŠNO POD STREHO Skoraj dobesedno bi obveljalo, če ne bi veter razgnal oblakov in je posijalo sonce, vsaj na polovici tekme. Dopoldanski trening je bil pod nemogočimi pogoji, saj je voda tekla po skoraj celotni trasi. Do dirke se je nekoliko uneslo, vendar je bila cesta še mokra, kar se je poznalo pri načinu vožnje in časih. Motorji kar niso peli v visokih vrtljajih, bilo je nekaj zdrsov in zasukov na cesti. Vonj po bencinskih hlapih je postal občutnejši, pa tudi motorji so čedalje lepše peli, ko se je cesta sušila, vse do tretje dirke, ko je absolutni zmagovalec Mišel Zupančič Stroga prijavno-zapisniška miza tehničnega pregleda dirkalnikov (slikal M.Š.) _______2 Pleada fiatov seicento na tehničnem pregledu in prijavah dan preje (slikal M.S.) Mitja Klemenčič v Fordu escort Cosworth pelje na drugo mesto v generalni razvrstitvi dosegel čas 2 minuti in 11,15 sekunde, povprečna hitrost pa je bila 82,348 km/h. Drugi je bil Mitja Klemenčič in tretji Slavko Dekleva. V kategoriji FIAT seicento sporting so prva tri mesta zasedli Aleks Humar, Alojz Pavlič in Sergej Fikfak. Tekmovalci in vodstvo dirke je bilo nad progo in organizacijo varnosti (izvedli so jo Lilijani) zelo zadovoljni, tako se lahko upravičeno nadejamo Bogenšperka v stalnem koledarju državnih in mednarodnih prvenstev. Besedilo in sliko MM Pripeljan za zmago - Zupančičev BMW 3201 (slikal M.Š.) Slavko Dekleva s svojim BMW 3201 zamudifna prvi, še zelo mokri progi Vanja Peršič v Suzuki swiftu 1300 j r. ran. j. g n. g C Zasavski frker ) NAMESTO NAPREJ - NAZAJ - V REŠEVALNO VOZILO Hrastnik, 22.6. ob 12.20 uri je G.D. iz Ljubljane vozil tovorni avtomobil znamke zastava 635 po regionalni cesti I.reda iz smeri Riklovega mosta proti Dolu pri Hrastniku in z vozilom na Dolski cesti ustavil. Ob ponovnem premiku vozila se je le-to pričelo pomikati vzvratno in z zadnjim delom trčilo v specialno vozilo Volkswagen transporter (reševalno vozilo), ki gaje za njim vozil O.M. iz Hrastnika. Na vozilih je nastalo za najmanj 100.000 SIT škode, policisti pa so G.D. izdali plačilni nalog. NAPAČNA STRAN VOŽNJE Trbovlje, 17.6. ob 18.21 uri seje zgodila prometna nesreča na cesti Trbovlje - Ostenk, kjer je voznik tovornega vozila M. V. povzročil nesrečo zaradi napačne smeri vožnje in trčil v osebni avto, ki gaje vozil G.B. Nastala je le materialna škoda. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Trbovlje, 21.6. ob 10.51 uri je na Trgu svobode prišlo do prometne nesreče, kjer je voznica Ž.B. zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v osebni avto, katerega je vozil P.M., tega pa je odbilo v avto pred njim, ki ga je vozil Š.A. Lastnici je bil izdan plačilni nalog. Nastala je le materialna škoda. TRČIL V DRUGO VOZILO Trbovlje, 21.6. ob 21.38 uri se je na Šuštarjevi koloniji zgodila prometna nesreča. M.J. je pri premiku z vozilom trčil v vozilo, ki ga je vozil M.A. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog. MOTORIST TRČIL V POLICIJSKO VOZILO Trbovlje, 23.6. ob 21.50 uri sta policista ustavljala voznika motornega kolesa, le-ta pa se za opozorila policistov ni zmenil. Pri vožnji za voznikom motornega kolesa je motorist trčil v policijsko službeno vozilo in nato pobegnil. Ustavil je šele na Nasipih, kjer so policisti prijeli potnika na motornem kolesu, voznik pa je pobegnil. Njegovo identiteto so odkrili in ga prijavili sodniku za prekrške. PREBLIZU DESNEGA ROBA Zagorje, 25.6. ob 13.40 se je zgodila prometna nesreča na Izlakah. M.I. je vozil iz smeri Zagorja preblizu desnega roba cestišča in trčil v odbojno ograjo. Na vozilu je nastalo za 400.000 SIT škode, na ograji pa za 100.000 SIT. Izdan mu je bil plačilni nalog. KOLESARKA POŠKODOVANA Litija, 15.6. v večernem času so policiste iz ZD Litija obvestili, da se je pri njih zglasila mati s hčerko, ki se je poškodovala pri padcu s kolesom in dobila odrgnine po levem komolcu. Hčerka seje po dovozni poti od hiše peljala proti glavni cesti. V bližini glavne ceste je zagledala avtomobil, zaradi česar se je ustrašila in tik pre glavno cesto padla po tleh. ZAČELO GA JE ZANAŠATI Litija, 16.6. se je v dopoldanskem času zgodila prometna nesreča v Zavrstniku. Patrulja je ugotovila, da je voznik avta vozil z neprilagojeno hitrostjo, nakar ga je začelo zanašati na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v nasproti pravilno vozeči avto. Nastala je le materialna škoda, zoper povzročitelja sledi predlog SP-ju. TRČIL IN POBEGNIL Litija, 18.6. je občan policiste obvestil, da mu je znani voznik pred lokalom 3M v Litiji poškodoval vozilo in pobegnil. Zoper voznika bo podan predlog SP-ju. MLADOLETNIK IN TRIJE OTROCI HUDO POŠKODOVANI Litija, 19.6. je v Zavrstniku prišlo do hude prometne nesreče. Nezgodo je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil mladoletnik, ki je izgubil oblast nad neregistriranim vozilom in čelno trčil v hišo. V trčenju so se voznik in trije potniki hudo poškodovali, od tega je eden mladoletnik, trije pa otroci. TRI OSEBE HUDO POŠKODOVANE Litija, 21.6. seje na Spodnjem Logu zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti. Prvi v koloni vozil je stal na vozišču in zavijal levo, za njim pa so stala še tri vozila. Četrti voznik je pripeljal od zadaj in trčil v vsa tri vozila. Nastala je materialna škoda, ob tem pa so se tri osebe hudo telesno poškodovale. Zoper voznika sledi kazenska ovadba zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. C Kradejo kot srake) Dne 15.6. ob 15.40 uri je PO Zagorje prejel obvestilo o vlomu v lovsko kočo Čemšenik. policisti so ugotovili, da je storilec na silo vstopil v kočo in iz nje odnesel 10.000 SIT in nekaj cigaret. Za storilcem še poizvedujejo. Dne 15.6. ob 05.30 uri so policisti obravnavali vlom v Petrovo klet na Valvazorjevi v Litiji. Neznanec je preko noči vlomil v vrata in iz notranjosti odnesel cigarete, viski in ostale žgane pijače. Škode je za okoli 50.000 SIT. Dne 16.6. so iz O KG Ljubljana litijske policiste obvestili, da je lastnik trgovine v Spodnjem Logu prijel osumljenca za krajo poromata (aparat za pranje avtomobila pod pritiskom), ki je bila izvršena pred nekaj tedni izpred lokala lastnika trgovine. Zoper storilca sledi kazenska ovadba. Aufbiks £ 12.6. ob 20.00 so policisti intervenirali v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, kjer so ugotovili, da sta se pred stanovanjskim blokom prerivala G.M. in M.D. V tem času je mimo prišel G.M.-jev oče V.J., kateri je M.D.-ja udaril s pestjo, nato pa odšel. Policisti so zoper vse kršitelje podali predlog SP-ju. £ 16.6. je v ZD Litija prišla občanka, ki je povedala, da jo je poškodoval njen mož, ki naj bi jo udaril s koso. Ugotovljeno je bilo, daje žena nesla koso, mož pa jo je porinil in je padla ter se porezala. Zoper moža sledi predlog SP-ju. £ 17.6. je občan iz Štangarskih Poljan prijavil, da vozniki motornih koles ali “krosovcev” povzročajo škodo na obdelovalnih površinah. Na kraju so občani prijeli enega od motoristov, tako da so ugotovili tudi identiteto ostalih treh. Zoper vse bo izdan plačilni nalog zaradi vožnje v naravnem okolju z motornimi kolesi. £ 17.6. ob 00.01 so policisti intervenirali na Nasipih v Trbovljah, kjer je N.F. kršil javni red in mir s tem, da je vpil in razgrajal pred stanovanjsko hišo in s tem motil občane. Kljub opozorilu je s kršitvijo nadaljeval, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve. £ 18.6. ob 02.00 je prišlo do pretepa pred lokalom Mesečina v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da se je pretepala večja skupina mladoletnikov, vendar so pred prihodom policistov mladoletniki že zapustili kraj prekrška. Identiteta vseh je bila ugotovljena in svoje bodo razložili sodniku za prekrške. 24.6. ob 03.55 je bil zaradi kršitve JRM-ja in ogrožanja v cestnem prometu do izteznitve pridržan L.M. iz Trbovelj. 29. ROŽNIKA 2000 Iv v n tl i tl n Dne 16.6. je neznanec na Maistrovi ulici v Litiji iz tovorne prikolice odvzel registrsko tablico. Dne 17.6. ob 15.00 seje na PP Trbovlje zglasil H.A. in prijavil tatvino mobilnega telefona znamke sony mobibelka modre barve v etuiju, ki mu ga je neznanec ukradel iz odklenjenega osebnega vozila. Dne 19.6. je policiste oškodovanka Z.D. obvestila, da ji je neznani storilec med 8. in 9.uro s pisarne Urada za delo v Trbovljah ukradel denar. Storilec je iz omare vzel torbico in ji vzel 10.000 SIT, nato pa denarnico in torbico vrnil v omaro. Dne 19.6. je P.A. policiste obvestil, da je bilo vlomljeno v klet na Ulici 1.junija v Trbovljah, kjer je neznanec ukradel kolo Trek 820 sivo-črno-rdeče barve, ki je vredno NAMERNO SO MU POŠKODOVALI AVTO Dne 18.6. je P.J. policiste seznanil, da mu je neznan storilec med 00.30 in 05.00 uro, ko se je nahajal v nočnem klubu Shake’s, poškodoval osebni avtomobil renault clio, katerega je imel parkiranega pred nočnim lokalom. Vozilo je neznan storilec namerno opraskal z ostrim predmetom in na njem povzročil za 50.000 SIT škode. Policisti storilca še iščejo. SO SE "DACARJI" KOMU ZAMERILI? Dne 19.6. je Š.J. policiste seznanil; da je neznan storilec v času med 16.6. in 19.6. razbil vetrobransko steklo na osebnem avtomobilu renault 5, last Davčne uprave Hrastnik. Policisti storilca tega dejanja še iščejo. ZAGORELO JE V KLETI Dne 14.6. ob 22.10 so bili policisti obveščeni o požaru na Cesti zmage 18 v Zagorju, kjer naj bi zagorelo v kleti stanovanjskega bloka. Na kraj dogodka so takoj prišli gasilci in policisti, ki so začeli prazniti stanovanja zaradi dima. Ugotovljeno je bili, da je do požara prišlo v kleti dveh družin. Ker obstaja verjetnost, da je bil požar podtaknjen, policisti nadaljujejo z zbiranjem podatkov. POŠKODOVALI STEKLO NA BAGRIH Litija, 14.6. so policiste iz delovišča na Kresniškem vrhu obvestili o poškodovanju stekel na dveh gradbenih strojih. Ugotovljeno je bilo, da je neznanec v nočnem času poškodoval steklo na dveh bagrih in tako gradbeno podjetje oškodoval za 200.000 SIT. 85.000 SIT. Dne 21.6. je D.V. iz Hrastnika pa PO Hrastnik podal zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe o tatvini deviz in zlatnine, katero naj bi že pred štirimi leti storil K.B. iz Hrastnika. Policisti v tej zvezi še zbirajo vsa dodatna obvestila, ki bodo razkrila ozadje kaznivega dejanja. Dne 21.6. je K.D. policiste obvestil, da so mu ukradli motorno kolo Tomos APN 6 sive barve, katerega je imel parkiranega za tovarno na Savinjski cesti v Trbovljah. Dne 22.6. ob 17.35 uri je Z.M. iz Hrastnika na PO Hrastnik prijavil, da mu je neznan storilec 19.6. okoli 17.ure s pulta v Ljubljanski banki v Hrastniku ukradel sončna očala in ga z dejanjem oškodoval za najmanj 15.000 SIT. SKAKALEC Z ZLOMLJENO KLJUČNICO Dne 23.6. ob 19.40 uri so policiste iz Zdravstvenega doma Trbovlje obvestili, da se je na skakalnici v Kisovcu poškodoval otrok. Ugotovljeno je bilo, daje Z.K. iz Mislinje peš šel po stopnicah na nalet skakalnice, pri tem pa se mu je zlomila ena od lesenih stopnic in je omahnil v globino cca. 5 metrov. Odpeljan je bil v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili zlom ključnice. Če bodo policisti ugotovili tujo Policisti storilca še iščejo. Dne 23.6. ob 12.57 uri je V.T. iz Trbovelj policiste obvestil, da mu je neznani storilec med 01.00 in 11.30 uro na nepojasnjen način vlomil v avto unis caddy in iz njega vzel dnevni izkupiček v višini 47.000 SIT. Dne 23.6. je M.R. policiste obvestil, da sta dva mlajša moška ukradla videokamero sony v trgovini Elektroservis na Ulici 1 .junija v Trbovljah. Dne 24.6. ob 08.40 uri je S.R. policiste obvestil, da so v trgovini Maraton center na Ulici 1.junija ukradli sobno kolo znamke Proteus 5 3000 v vrednosti 54.000 SIT. Dne 25.6. je prišlo do vloma v gostinski lokal na Kleku, kjer je neznani storilec preko noči po vsej verjetnosti s ključem odprl zgornje prostore doma in iz skladišča odnesel ZUU komadov različnih škatel cigaret. krivdo, bodo zoper odgovorne podali kazensko ovadbo, v nasprotnem primeru bodo le napisali poročilo tožilstvu. NAREDIL SAMOMOR 14.6. so občani Jevnice policiste obvestili, da na cesti od Jevnice proti Kuriščem stoji vozilo, ki je bilo prižgano, iz izpušnega lonca pa je bila napeljana cev v notranjost vozila. Patrulja je ugotovila, da je občan storil samomor. Z NEVARNE IGRE NA TIRIH " Šolsko leto je končano, mladih potnikov bo do jeseni na vlakih manj. Težko pričakovane počitnice pa so žal hkrati tudi čas, ko je veliko mladih prepuščeno samim sebi. zato pogovor o tem, da železniška proga ni igrišče niti primerni kraj za merjenje moči in predrznosti, v nobeni družini ne bo odveč. Tisti, ki iz objestnosti nastavljajo na tire kamenje in druge predmete, neposredno ogrožajo varnost železniškega prometa. Takšna dejanja so posebej opredeljena v kazenskem zakoniku in se strogo kaznujejo. Mladi potniki žal pogosto doživljajo vlak, železniško postajo ali postajališče kot poligon na nevarne igre in tekmovanja, ki se žal včasih zaradi objestnosti lahko tudi tragično končajo. Samo v prvih treh mesecih tega leta so mladi sedemkrat nastavili kamenje na progo, šestkrat kamenjali vlake in 31-krat namerno poškodovali naprave na postajah ali vlakih. Tako so v eni sami organizacijski enoti Slovenskih železnic aprila letos na vlakih odnesli tri aparate za gašenje, tri zvočnike, deset naslonjal za roke, osem ogledal, šest zaves, tri mizice, tri straniščne deske, dva koša za smeti in eno vtičnico. Razrezali so en sedež in uničili eno pregradno steno. Seveda se ti podatki proti koncu šolskega leta podvojijo ali celo potrojijo. Tu se mora omeniti še izstop nekaterih objestnežev na nasprotni strani perona, kjer jim mladi, ki radi ponavljajo vsako neumnost, urno sledijo. Nasilno odpiranje in zapiranje vrat bi lahko koga zagrabilo za obleko ali torbo in nesreča bi bila tu. Železniško osebje takšne dijake in učence opozarja, se pritožuje, kliče na pomoč policijo, vendar vse skupaj ne pomaga veliko. Pri vsem tem divjaškem in uničevalnem obnašanju pa mladi sploh ne pomislijo, kakšne nevarnosti prežijo na njih. Vsako prerivanje in suvanje, ko čakajo na prihajajoči vlak, se lahko tragično konča, enako nevarno je tudi skakanje po tirih in hoja preko njih, vožnja pri odprtih vratih vagona, plezanje po napravah, ki so pod visoko električno napetostjo in podobno. Železnica je glede na število mrtvih in poškodovanih v cestnem prometu sicer veliko bolj varna, a to ni izgovor za takšna dejanja mladih. Seveda pa tudi ni primeren kraj za igro in objestno ravnanje. Pogovor o varni poti v šolo je za starše in otroke prav tako pomemben kot pogovor o šolskih ocenah. Mlada življenja so preveč dragocena, da bi se smela končati na tirih. Rudi Špan 29. ROŽNIKA 2000 j'nF J J. GfljF F j. |j rjpJ l2I£3J Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.0bjavilibomo I | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko « ■ jeponudnik iz druge omrežneskupine,neiz0601. Stanovanja, parcele KUPIM stanovanje cca. 35-45 m2 s CK, zaželjeno pritličje ali balkon, ali manjšo hišo, lahko starejšo, ohranjeno, v Trbovljah, tel.: 040/ 274-787 V NAJEM oddam poslovni prostor v Trbovljah v izmeri 130 m2, s parkirnim prostorom, alternativno: trgovski lokal, tiha obrt, pisarne, razstavni prostor, tel.: 35-726 PRODAM novejše dvosobno stanovanje, tel.: 56-22-165 V NAJEM dajem stanovanje v Kisovcu, tel.: 78-236 UfU DEPREmičnine uuce i, lumm 7 ■ trboyue TILfflX: milim $5'MO PRODAJA. flAKIP. urhom mi. ČOHOV! PR0IT0R0V, VIKifIDOV IR PRRCil Avtomobili, deli PRODAM opel vectra4x4, letnik 91, dodatna oprema, reg. do januarja 2001, tel.: 0609/617-779 Razno IŠČEM skupino za igranje kitare, sem zelo sposoben, tel. 041/978-077 PRODAM otroško kolo na 5 prestav, tel.: 41-498 PRODAM sim kartico za Halo, cena po dogovoru, tel.: 031 /564-170 PRODAM rabljene učbenike za gimnazijo: zbirka nalog matematika; Kotne funkcije, Trigonometrija, zbirka nalog -matematika: Polinomi, Rac.funkcije. Krivulje II.reda, učbenik -matematika; Odvod, integrali, zbirka nalog - matematika; Zaporedja, Diferencialni in integralni račun, zbirka nalog - matematika; Kombinatorika, Verjetnostni račun, Statistika, Organska kemija 1 in II, Berilo II, Regionalna geografija sveta 2, tel.: 031/561-451 (Katja) PRODAM jeklenke za valjenje, tel.: 041/431-702 PRODAM SIM kartico, tel.: 040/ 350-715 alli 041/426-374 Inštrukcije INŠTRUIRAM računovodstvo in matematiko za SŠ, tel. 041/268-976 Živali PRODAM teličko črno bele pasme, staro 15 mesecev, tel.: 41-498 Delo IŠČEM kakršnokoli zaposlitev v zasavju. imam prakso za natakarico, trgovko in čistilko, tel.: 031/564-170 (Katja) ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Gri‘e 125,3302 Gri‘e, tel.: 063/ 715/735 ■F TÄX’Ol-ly-$ULLT za brezplačni mali oglas | Tekst: ........................ o ............................... z U ............................... > 5 Moj naslov: < N Društvo prijateljev mladine in Občina Zagorje ob Savi VABITA na aktivnosti v času poletnih počitnic: Sreda, 5.7.: Kreativno pisanje, mentorica: Mateja Praunseis, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarča ob lO.uri, Četrtek, 6.7.: Lončarska delavnica, mentorja: Boris Cestnik ir lomana Bizjak, v Knjižnici Zagorje ob lO.uri, Petek, 7.7.: Izlet na Podkum in razgovor z gozdarjem in lovcem ter kratek sprehod skozi gozd, mentorica: Irena Mihevc, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 9.uri. Torek, 11.7.: Glasbena delavnica, mentorica: Katja Peterlin, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarča ob lO.uri, Sreda, 12.7.: Elementarne igre v telovadnici OŠ Ivana Skvarče, mentorica: Milica Borštnar, zbirališče: pred telovadnico ob lO.uri, Četrtek, 13.7.: Slikanje na steklo, mentorica: Romana Bizjak, v Knjižnici Zagorje ob lO.uri, Sreda, 19.7.: izlet v Kekčevo deželo, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 8.uri, Četrtek, 20.7.: Računalništvo, mentor: Alojz Drnovšek, zbirališče: pred OŠ Toneta Okrogarja ob lO.uri, Torek, 25.7.: Likovna delavnica, mentorica: Jadranka Kačič, zbirališče: pred OŠ Toneta Okrogarja ob lO.uri, Sreda, 26.7.: Izlet na Partizanski vrh s planinsko vodnico, mentorica: Darja Mum, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 7.30 uri. Četrtek, 27.7.: Računalništvo, mentor: Aljoša Berk, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Od 24.7. do 29.7. Rokometni tabor z zaključnim turnirjem za dekleta, mentorja: Drago Resnik in Jani Flis, odprto igrišče Partizan (v primeru slabega vremena v telovadnici pri OŠ Ivana Skvarče), aktivnosti se bodo odvijale od 9. do 14.ure, cena: 2000 SIT, Četrtek, 3.8.: Naredimo zmaja, mentorica: Pavli Savšek, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Petek, 4.8.: Kopanje v Medijskih Toplicah, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: na glavni avtobusni postaji ob 9.uri ali pred kopališčem ob 9.30 uri, cena vstopnice je 400 SIT, dobite jih na sedežu DPM Zagorje (tel.: 69-200), Od 7.8. do 13.8.: Tabor v Dolenjskih toplicah, informacije glede mentorjev na tel.: 21-656 (Nada Medvešek), zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju, ura odhoda in prihoda bo znana naknadno, cena 24.600 SIT, možnost plačila na 4 obroke), Sreda, 16.8.: Izlet na Rakitovec s planinskimi vodniki, mentorici: Katja Kos in Špela Starc, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 7.uri, Četrtek, 17.8.: Ustvarjajmo glasbo skupaj z Nackom, mentorica: Manca Cerkovnik, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Petek, 18.8.: Oblikujmo po domišljiji - oblikovanje kipov iz alu folije, mentorica: Marta Mam, zbirališče: podhod pred Delavskim domom v Zagotju ob lO.uri, Sreda, 23.8.: Uganke in zanke, mentorica: Anita Drnovšek, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Četrtek, 24.8.: Izlet na Podkum in Kum, mentorica: Irena Mihevc, zbirališče: glavna avtobusna postaja Zagorje ob 8.uri, V tednu od 28.8. do 1.9.: Kopanje na kopališču Selo, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: pred kopališčem Selo ob 9.uri, vstopnice po 150,00 SIT dobite na sedežu društva ali pred kopanjem. Za vse podrobejše informacije pokličite Društvo prijateljev mladine Zagorje, tel.: 69-200, ali nas obiščite na Cesti zmage 33 v Zagorju. Vljudno vabljeni! nT3Tnr~ uü £ 29. ROŽNIKA 2000 Društvo prijateljev mladine Litija VABI na počitniške dejavnosti: Petek, 30.6. ob 18.uri: Veter v laseh - košarka, igrišče OŠ Gradec, Sreda, 5.7. od 9. do 12.ure: Veter v laseh - ples, na Stavbah v Litiji, Petek, 7.7. ob 18.uri: Veter v laseh - rolanje, igrišče na Rozmanovem trgu, Torek, 11.7. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, v Matični knjižnici Litija, Sreda, 12.7. od 9. do 12.ure: Veter v laseh - risanje na asfalt, igrišče OŠ Litija, Četrtek, 13.7. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Petek, 14.7. ob 18.uri: Veter v laseh - košarka, igrišče na Rozmanovem trgu. Torek, 18.7. ob I7.uri: Zamenjava knjig, igrač, igric... na igrišču OŠ Litija, Sreda, 19.7. od 9. do 12.ure: Glasbeni piknik v naravi (ples, petje, igranje na inštrumente), na igrišču OŠ Litija, Petek, 21.7. ob 18.uri: Veter v laseh - rolanje, na igrišču OŠ Gradec, Torek, 25.7. od 9. do 12.ure: Otroški živ-žav, karaoke, Stavbe, Sreda, 26.7. od 9. do 12.ure: Veter v laseh - ples, na igrišču OŠ Litija, Četrtek, 27.7. od 9. do 17.ure: Kopanje, Izlake Petek, 28.7. ob 18.uri: Veter v laseh - košarka, zaključna prireditev, na igrišču OŠ Gradec, Torek, 1.8. in četrtek, 3.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija, Ponedeljek, 7.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne ročne delavnice, na Stavbah, Sreda, 9.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Četrtek, 10.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne ročne delavnice, na Stavbah, Sreda, 16.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne delavnice - kotički, na Stavbah, Petek, 18.8. ob 9.uri: Jahanje, v LABA centru, Ponedeljek, 21.8. od 9. do 12.ure: Pohod na Sitarjevec, zbor pri OŠ Litija, Četrtek, 24.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Torek, 29.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija. Pridružite se nam in si tako popestrite poletne počitnice! Klub zasavskih študentov ŠKLAB PRIREJA v petek, 30.7. znameniti in dobro znani ŠKLABOV VEČER v Mesečini v Trbovljah. Za popestritev smo mimogrede našli še en bend, ki bo poskrbel, da bodo vaša telesca v neprestanem gibanju (čeprav smo že prestopili v blažen čas počitnic). Se vidimo, ljubi te ŠKLAB! Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor OBVESTILO IN POZIV Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/94, 16/97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi sporoča, da so v hrambi na čistilni postaji v Selu pri Zagorju naslednja vozila: Zastava 101, bele barve, brez registrske številke, Zastava yugo, rdeče barve, brez registrske številke, Zastava 101, črne barve, brez registrske številke, Citroen BX, rdeče barve, brez registrske številke. Vsa vozila so bila odstranjena z javne površine v Šklendrovcu. Pozivamo lastnike vozil, naj vozila prevzamejo, sicer bodo vozila odstranjena v skladu s citiranim odlokom. Informacije na tel.: 55-719. Prostovoljno gasilsko društvo Šentlambert V VABI na tradicionalno gasilsko tekmovanje za memorial Jožeta Vrtačnika, ki bo v soboto, 8.julija ob 16.uri na gasilsko-športnem poligonu v Šentlambertu. Tekmovanju bo ob 20.uri sledila veselica z Natalijo Verboten. Vljudno vabljeni! Krajevna skupnost Steklarna Hrastnik VABI na kulturne in športne prireditve v počastitev praznika občine Hrastnik in Krajevne skupnosti Spetkalma pod naslovom “Pozdrav poletju”: Petek, 30.6. ob 16,uri: Počastitev krajevnega praznika KS Steklarna s podelitvijo priznanj pri BD Steklarna Hrastnik, Petek, 30.6. ob 18.uri: Finale v raftingu, Nedelja, 2.7. ob 9.uri: Pričetek tekmovanja v kvatratlonu na poligonu Hrastnik 2000 (tek, padalstvo, kajak, kolesarstvo), Ponedeljek, 3.7. ob 17.uri: Tekmovanje v ulični košarki na igrišču v Podkraju. Organizatorji predvidevajo še baklado na reki Savi! Vljudno vabljeni! Občina Hrastnik VABI na razstavo slik Branka Klančarja pod naslovom “Podobe hrastniške pokrajine”, ki je na ogled v galeriji Delavskega doma Hrastnik in sicer vsak dan do 7.julija 2000. Razstavo si lahko ogledate v času kino predstav. Vabljeni! Lepo smo začeli našo akcijo Urlaub 2000, ki jo je letos odprla družina Radič iz Hrastnika. Radičevi so letovali v kampu Polari v Rovinju in kot so zapisali, je bil urlaub nepozaben. Se boljše kot ponavadi pa so se imeli, ko so v kampu dobili obisk prijateljev in tako je nastala fotografija, ki bo prišla v izbor za najboljšo fotko iz urlauba. Za vse ostale še vedno velja: pridno slikajte na filmih konica in nam pošljite fotografijo na naslov: Zasavc d.o.o., cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje, s pripisom: "Za Urlaub 2000". ELEKTROSTROJ d.o.o. v stečaju Grajska cesta 1 1410 Zagorje ob Savi v skladu s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Št. 1/99 z dne 16.06.2000 objavlja javno dražbo, ki se bo vršila dne 13.07.2000 ob 15.00 uri v prostorih KLES d.o.o., Grajska cesta 1,1410 Zagoije ob Savi. 1 .Predmet dražbe j e pisarniška oprema: omare, računalniki, mize, kopirni stroj, telefax, telefoni Strojna oprema: varilni aparati, varilni avtomat Armco, varilni aparat Lincoln (sočelno varjenje), dvigalo, drobno orodje Vozni park: osebni avto Lada karavan letnik 1985 2.1zklicna cena za posamezni predmet je 100% ocenjena vrednost iz poročila o cenitvi opreme g.Bračič Milana z dne 19.01.2000. Udeleženec javne dražbe mora do vključno 13.07.2000 nakazati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika št. 52720-690-10376 ali na blagajni najkasneje eno uro pred dražbo. 3. Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena najkasneje v petih dneh pojavni dražbi. 4. Pogoj za izročitev stvari je dokončno plačilo kupnine. Kupnina mora biti plačana najkasneje v osmih dneh. 5. Prodaj a poteka po načelu videno-kupljeno. ö.Davek na dodano vrednost bremeni kupca. 7. Javna dražba bo potekala skladno s pravili, ki so na vpogled pri okrožnem sodišču v Ljubljani in pri stečajni upraviteljici. 8. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki svoj obstoj izkažejo z izpisom iz sodnega registra in fizične osebe, ki se izkažejo z osebnimi dokumenti. Kupec posameznega osnovnega sredstva ne more biti oseba iz 153.členaZPPSL. 9.Ogled predmetov je možen 13.07.2000 od 9.ure dalje oziroma po predhodnem dogovoru z g.Milakovičem na tel.številko 0601/56-64-448, podrobnejše informacije daje g.Bračič Milan na tel.: 041/770-622. Stečajna upraviteljica Marina Pilej 3. JULIJ JE PRAZNIK OBČINE Pripadnost skupnosti rodi sadove. Delo krepi samozavest. Znanje širi okzorja. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO! Župan Občine Hrastnik Leopold GROŠELJ Spoštovani kupci! Sporočamo Vam, da Vam od 1.7.2000 dalje v maloprodajni trgovini IGM Zagorje nudimo pesek za malto in gramoz po zelo ugodni ceni. Veselimo se Vašega obiska. HOTEL MEDIJSKE TOPLICE 0.0 0. MEDIJSKE TOPLICE 1,1411 IZLAKE, SLOVENIJA TEL +38V601/74 117,74 140, FAX. 74044 £ -rali: HOTEL.MEDIJSKE.TOPUCE @SI0LNE! Ugodno! Sezonske karte: otroci 14.000,00 sit odrasli 17.000,00 sit Ob vikendih kopanje s kosilom le 1.900. 00 SIT O "h n fl n n n. n 31; 29. ROŽNIKA 2000 Ne bodite preveč prepričani, da imate prav. Preti- posrednost 22.3.-20.4. ni vedno primerna, o čemer se boste tokrat tudi sami prepričali. Potrudite se, da boste obzimejši. Isto stvar je namreč mogoče povedati na različne načine. Št.: 20. Razmišljanja o preteklosti vas bodo spravila v slabo voljo, zato se raje usmerite v sedanjost. Od ljudi, s katerimi 21 4 -21 5 boste v stiku, se boste imeli priložnost veliko naučiti o sebi. Imeli boste srečo, kar vam bo dalo pogum in vztrajanje na začrtani poti. Št.: 5. Čeprav boste imeli občutek, da niste posebno uspešni, bodo rezultati na koncu pokazali drugače. V nekaterih situacijah 22.5.-21.6. se boste zelo dobro znašli. Na koncu boste ponosni, da ste znali ukrepati sami in se niste zanašali na tujo pomoč. Št.: 21. s 22.6.-23.7. Do drugih boste pogosto V, krivični in izkoriščevalski, Ifl zal° nc i,r\y jil pričakujte, da vas bodo dolgo nosili »na rokah«. Prej ali slej bodo od vas pričakovali tudi kaj drugega, ne samo, da sedite in dajete navodila. Št.: 23. Prav je, da veste, kaj hočete, ni pa prav, da ste nestrpni. Ničesar ne boste mogli izsiliti, zato se naučite počakati. Ni res, da morate biti povsod prvi in najboljši. Bodite malo bolj skromnejši - in veliko bolj mirno boste živeli. Št.: 16. Če se boste smilili sami sebi, ne boste daleč prišli. Več pozornosti posvetite stvarem, ki vam gredo dobro od rok, in ne 24 8 -23 9 dovolite si, da bi vam tisto, kar trenutno ni najbolje, jemalo voljo in zaupanje vase. Št.: 24. 24.7.-23.8. I C& šifcame,«j hodifycji&c; ce, rastema, iodi oicu.tfyiv'; Če, (Viktor Hugo Od 11.6. do 25.6.2000 je enaindvajset novih prebivalcev našega planeta -petnajst fantkov in šest deklic - pričelo iskati to ljubezen. 11.6.2000 Tatjana Podvratnik, Prežihova 9, Celje - sin Jošt Juš 12.6.2000 Darja Tahirovič, Ulica 1.junija 19a, Trbovlje - hči Saša Borštnar 13.6.2000 Alma Mujadžič, Dolska cesta 8, Hrastnik - sin Bahrudin 14.6.2000 Barbara Vukovič, Ilirska 17, Škofja vas - sin Jan 15.6.2000 Damjana Maksimovič, Podkraj 78. Hrastnik - sin Aljoša Volfandd Mojca Goste, Ravenska vas 16, Zagorje - sin Janez Milanka Štih, Šentjanž 39, Šentjanž - hči Neja 16.6.2000 Polona Dolanc Vidovič, Log 28c, Hrastnik - sin Enej Vidovič 17.6.2000 Vanja Gričnik, Farčnikova 29, Zagorje - hči Sara Grabnar 20.6.2000 Tatjana Baloh, Polje 22, Zagorje - hči Tina Vida Lamovšek, Osredek 41, Šentjanž - sin Janez 22.6.2000 Rozi Končar, Sobrače 12a, Šentvid pri Stični - sin Uroš Marjeta Ocepek, Spodnji Prhovec 9, Izlake - sin Jan Doroteja Verk, Knezdol 25, Trbovlje - sin David Štepec Simona Jamšek, Župa i 1, Dobovec, Trbovlje - sin David Jeran 23.6.2000 Marina Kupevc, Kovk 11, Dol pri Hrastniku - sin Anže Poboljšaj 24.6. 2000 Tanja Kandolf Žekar, Pod javorjem 24, Dol pri Hrastniku - sin Aleksej Žekar Jasna Keranovič, Cesta 20.julija 11, Zagorje - sin Asmir Agovič Saša Stražar, Novi Log 21, Hrastnik - sin David Gojkovič 25.6. Ksenija Ostrožnik Matko, Gimnazijska cesta 22, Trbovlje - hči Michaelle Sanela Murati - Savska cesta 5, Zagorje - hči Alma trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Najbolj bi vam ustrezalo, če bi za nekaj časa izginili in prepustili drugim, da rešijo zapleten položaj. Nikar ne čakajte, da se bo 24.9.-23.10. zgodil čudež, znajti se boste morali sami. V ljubezni so možni presenetljivo ugodni zasuki. Št.: 24. Ne slepite se s tem, da se bodo stvari uredile same od sebe, saj bo vaše sodelovanje nujno potrebno. Z odločanjem ne boste imeli težav, saj so vaši cilji jasno začrtani. Samski Škorpijoni boste imeli veliko oboževalcev. Št.: 9. Svoj odnos do ljudi boste morali v nekaterih pogledih spremeniti. Najprej morate spoznati, da niste najpametnejši, zato morate občasno znati tudi utihniti in poslušati. Zavedli se boste, da ste na nekatere stvari preveč vezani. Št.: 3. Z bežanjem pred težavami boste marsikaj poslabšali. Vaš občutek, da na [j stvari ne morete )CQCTrvplivati’ j= v ^ glavnem posledica 23 12 -20 1 va^e Pas'vnost*-Partnerja boste spoznali v novi luči, saj se bo odlično znašel tudi pri stvareh, v katerih boste vi odpovedali. Št.: 7. Delo vam ne bo najbolj dišalo, saj vam bodo po glavi rojile druge stvari. Znali se boste zabavati, znali boste zabavati tudi druge, vendar se bo prej ali slej pokazala potreba, da počnete še kaj drugega. Št.: 19. Nikar se ne postavljajte v vlogo človeka, ki na vsakem koraku nekomu pomaga in mu svetuje. Marsikaj, kar boste rekli v dobri veri, da bi prijateljem pomagali, lahko narobe razumejo kot vtikanje v njihove osebne stvari. Št.: 1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BORUT LEVEC IZDELO- VALEC ŠČETK AMERIŠKI PISATELJ IN KRITIK CALDWELL ITALIJANSKI KNJIŽEVNIK (ENRICO, 1881-1958) MOŠKI Z NENORMALNO LEVI PRITOK REKE PAD VITALUI RIMSKA ŠEST SLOVENSKI REŽISER BABIČ OBMEJNO SLOVEN- SKO MESTECE VZHODNO OD PTUJA, NA LEVEM BREGU REKE DRAVE GLAVNO MESTO TAJVANA DEPARTMA V SEVERNI FRANCIJI (GL MESTO EVREUX) VENE- ZUELSKI PISATEU (MIGUEL, 1908-1985) FINSKI SKLADA- TELJ (EINO- JUHANI) ANGLEŠKI FILOZOF )HN) NASPROTJ VOJNE ZVEZA STAVKOV V SLOVNICI VEK, DOBA, VEČNOST ŽENSKO POKRIVALO NAR. NOŠE JADRANSKI POLOTOK OGRAJEN DELNA PAŠNIKU TELOVAI PEGA GAN AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA SLOVENSKI NOVINAR BABAČIČ TINA KRIŽAN RIPADNIK HASOV REŠEVALNI GORSKI ČOLN. AKIA ŠKOTSKI OVČAR ETNH SKUPINA V NEPALU GLAVNI ŠTEVNI K STRUPENA DLAKAVA RASTLINA GLASEN IZDIH ZRAKA PREPOVEDAN POLOŽAJ V NOGOMETU TRETJI RIMSKI PAPEŽ V LETIH 79-90>92 FRANCOSKI ROMANO- PISEC (EMILE. *LADYL-‘) PLAČILNI ODLOG V TRGO- ALI PROSOJNA ZDRIZASTA ROI TA'1 'BERT >YLOR NEM. POLITIČARKA (CLARA) Sestav, RANCO SKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA OBOČNA )LA SREDIŠČE IŠKE ROI PO) i KRAJINE MOLDAVIJE IZCEDEK IZ KAV-ČUKOVCA KOŠ NA SPREDNJEM LADIJSKEM JAMBORU ORANŽADA NENASIČEN ACIKLIČNI OGLJIKO- VODIK JAPONSKA FILMSKA IGRALKA (MAČIKO) PRIPADNICA ILIROV SERVIRNI PRTIČEK, POGRINJEK ZRAČNO VOZILO, LETALO Krajšava \ GRAM IGRALEC PACING MESTO FRANCIJE NG. VIOLONČEUSTKA (JACOIIF1 INF ni n KOLI (ABR> •ANSKI LESAR MAJI PONI SKLEPNI STAVEK V SKLADBI GAMSJI BIVOL Z OTOKA :elebes/ ESTONSKI SKLADA- TEU (EVALD, gOfHgggt DEČEK ALI DEKLICA V PRVIH LETIH ŽIVI .IFN.IA ANDRE AGASSI AVTO Jaka je bil zaljubljen v svoj avto. Vsak dan gaje poliral in čistil in zanj kupoval vedno nova in nova čistila. Končno se obregne ob vse to tudi njegova žena: "Ža moj videz se sploh ne zmeniš, za avto pa zmečeš vsak dan kupe denarja." "Draga, tebe vendar ne mislim prodati, ko se boš postarala." LJUBEZEN "Ali veš, da sta Micka in Janez spet zaljubljena?" "Kako lepo! Saj sem vedel, da bosta spet prišla skupaj, ko sta bila pa tako lep par." "Kdo je pa rekel, da sta zaljubljena drug v drugega?" STARINA Arheologova žena se je hvalila pred prijateljicami: "Jaz sem najsrečnejša ženska. Starejša kot sem, bolj me moj mož obožuje." UMRLI Ob cesti stoji mož v črnem. Mimo gre pogrebni sprevod. V spoštovanju do preminulega sname klobuk in gleda v tla. Mimo pride znana obrekljivka, ki hoče vedno vse vedeti in takoj vpraša moža ob cesti: "Ali mi lahko poveste, kdo je umrl?" "Lahko." "Kdo?" SLOVARČEK" LOCKE: angleški filozof RESPIRO: plačilni odlog RAUTAVAARA: finski skladatelj NEV ARI: etnična skupina v Nepalu ZETKIN: nemška političarka "Tisti spredaj, ki ga nosi onih šest mož." vedeli.,, ...da se je ob padcu Napoleona cesarski policijski minister Fouche zavzel za vrnitev kralja Ludvika XV]U. na francoski prestol. Kljub temu so ga leta 1816 zaradi domnevne izdaje izgnali iz države. Leta 1793 je namreč glasoval za usmrtitev kralja Ludvika XVI. Umrl je v Trstu, kjer je tudi pokopan. ...da so imeli v 16. stoletju holandski vojaki poleg pravice do hrane in vojaške opreme tudi pravico do dveh galon piva (približno 9 litrov) dnevno. Angleži so morali biti bolj zmerni pivci, saj so imeli dnevno na voljo samo eno galono piva. ...da se na tistem delu Merkurjeve površine, ki ga osvetljuje Sonce, temperatura dvigne do 350 stopinj Celzija, na njegovi temni strani pa se spusti do 170 stopinj pod ničlo. ...da srce žabe ni kot človeško srce razdeljeno v štiri votline, pač pa je sestavljeno iz dveh atrijev in samo enega ven-trikla. V slednjem se mešata s kisikom bogata, arterijska in yenoma kri, zalo različni telesni organi prejemajo kri, ki ni nikoli optimalno nasičena s kisikom. Iz v n 7, 29. ROŽNIKA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 12.07. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom “NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.13/ 2000”. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 11/ *2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.); 1. : Praktična nagrada: Imre Skrinar, Dom in vrt 46, Trbovlje 2. : Praktična nagrada: Viola Prosen, Gladež 22, Izlake 3. : Praktična nagrada: Meri Skubic, Prvomajska 3, Litija Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz. potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 3.7.2000 do 10.7. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 Kino Zagorje 1.7. - 4.7. HAPPY TEXAS (komedija), sob., pon. in tor. ob 19.00; 2.7. HURIKAN (drama), ned. ob 19.00; 5.7. - 9.7. ČLOVEK Z LUNE (komedija), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 8.7. - 11.7. V PETEK ZVEČER (slovenska komedija), sob., pon., tor. ob 19.00; 12.7. DOGMA (satira), ob 19.00; Kino Izlake 2.7. HAPPY TEXAS (komedija) ob 20.15; 9.7. V PETEK ZVEČER (slovenska komedija) ob 20.15; Kino Trbovlje Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda za mesec julij! Kino Hrastnik 1.7. - 2.7. KONEC AFERE (ljubezenska drama), sob. in ned. ob 18.00; 1.7. - 2.7. NEBEŠKA VABA (kriminalna drama), sob. in ned. ob 20.00; 3.7. - 4.7. NI KINO PREDSTAVE; 5.7. - 9.7. TRIJE KRALJI (vojna komedija), sre., čet. ob 20.00; sob. in ned. ob 18.00; 7.7. - 9.7. HURIKAN (drama), pet. ob 18.00 in 20.30, sob. in ned. ob 20.00; 10.7. - 11.7. NI KINO PREDSTAVE; 12.7. GLADIATOR (zgodovinski spektakel), ob 20.00; 29. ROŽNIKA 2000 T fine .r-i. Tovariši in tovarišice, dame in gospodje! Bili smo na robu prepada, sedaj pa smo stopili korak naprej ... Horrorskop Dvojček - Peli Vam bodo. Potem Vas bodo posipali s cvetjem. In zemljo. K UR BA NI S TIV KREMPLJIH MAFIJE... Tako kot povsod vjavnih sferah življenja, je tudi v urbanizmu v preteklih desetih letih vladala mafija. Politična mafija, da se razumemo. Urbanisti so samo servisirali tisto, kar je Boter hotel, in tako se je v premnogih primerih dogajalo, da so bili urbanisti prisiljeni delati tudi mimo lastnih prepričanj ... ker bi v nasprotnem primeru bila ogrožena njihova življenska egzistenca... KADROVSKA LISTA NADREALISTA... Zdravniki, pravniki, etabilirani novinarji, diplomirani ekonomisti, profesorji, “prvaki Drame”, inžrinirji, agrarniposploševalci in njim podobni, ki so v zadnjem času dobesedno zasuli s svojimi življenjepisi in zasedli ledrasta sedala zmagovalnih strank, ter se tako postavili in obenem ponudili, na razpolago za mesta v državni upravi, različnim službam, fondom, zdravstvu, vojski, prosveti in institucijah v državnih jaslih... ZASAVC-ev ZIMZELENI KVADER ...Ob svojem rojstnem dnevu si želim ... želim si, da bi„ZASAVC„ tudi v prihodnje ohranil današnji profil časopisa, ki se v koluarnem žargonu imenuje ..komunističen... To pa iz čistega političnega pluralizma... RED IN MLEKO. Slovenijo danes krojijo in prekrojujejo. Po dolgem in počez. Krojijo njeno zgodovino, njen jezik, njene ljudi, njene volilne okraje. Če bomo dovolili, da bo šlo še tako naprej, od nje kmalu ne bo ostalo kaj več, za nas, staroselce. Krpica, ki se jo bo videlo podolgem in počez iz vrha ljubljanske stolnice. Vse to, pa smo si Slovenci sami demokratično izbrali na minulih volitvah, ko smo volili ljudi, v stilu-. Polona na kolena. Demokracija je______naislabša________oblika______vladavine-a_________boljše______ni. DRŽAVA JE LEGALIZIRANA MAFIJA. Kaj je to - Država? Država je isto, kot nekaj mulcev v vrtcu, ki se dobijo v mali bandi in pobirajo „davek,, in „urejajo zadeve,,. Njihovi starši, v tem primeru davkoplačevalci, pa živijo v mračni nevedi in božjem prepričanju, kakšni angelčki da so njihovi potomci, v tem primeru stranke, ki so zanje pripravljeni dati tudi svojo ledvico. Zato! je Država legalizirana mafija. Ker so njeni državljani papani. Nekateri so leni, nekateri so zabiti, eni samo gledajo, kako bi nekoga nadrobno zajebali, drugi dovoljujejo, da jih zajebejo tretji, ostali pa, ...ja, ostali pa gledamo fuzbal... NAROBE SPET. Medtem ko na litijskem podeželju farani pospešeno podirajo na prostem stoječa sakralna obeležja, kot so lesena božja znamenja in križi, v rdečih Trbovljah pospešeno zaključujemo z deli na novi farni cerkvi, ki to ni. Pravijo, da bodo strgane firnke, ki gledajo skozi okna na UL L Juniia. zamenjali z stekleno barvno intarzijo ... Trboveljčani smo skozi čas vedno sloveli kot iznajdljiv narod. Zato so, ob zadnjih podražitvah motornih goriv, (s katerimi nas vsakih firklc cajta nagradi naša ljuba vlada), pričujoči posnetki iz naših ulic postali že čisti vsakdanjik ...hunti... Kaj misliš, Joco, sprašuje Stane iz Volčje loke, le kolikšen je moj delež pri tem, da je moj prvi sosed Žiga postal župan trboveljski? Ogromen, Stane. Ogromen ... Le pomisli. Če mu ti ne bi bil prvi sosed, kdaj bi že Žiga lahko postal župan trboveljski,a?? Jože Ovnik KOGA MOTI TABLA SKD? Kot je razvidno s fotografije, je nekoga očitno motila tabla z napisom SKD, ki je (bila) nameščena pred vhodom nekdanje stavbe DPO. Tako močno, da jo je neznani storilec nasilno odstranil. Po besedah predsednika zagorske SKD g. Andreja Dolšine, ki nas j e na to opozoril, naj bi se to zgodilo v času nekdanjega praznika mladih. Slika: Kje je tabla? PREPOZNO? Bil sem med maloštevilnimi udeleženci izbora športnika Zasavja v zagorskem DD, ki gaje organizirala lokalna televizija TV Center. Sredi junija 2000 razglasiti naj športnike preteklega leta, je verjetno le malo prepozno. Prepozno pa je tudi negodovanje tistih, ki niso prišli med prve tri. Zdaj je, kar je. So pa dobronamerni nasveti vedno dobrodošli. STARO ZA NOVO Na plakatih na zagorskih oglasnih panojih sem opazil zanimiv slogan: Pripeljite staro in ga zamenjajte za novo. Šlo je za Rogova kolesa. Ne vem, koliko jih je stara zamenjalo za nova. Menim pa, da če bi nekdo organiziral zamenjavo starih žena oz. mož za nove može oz. žene, bi bilo mešetarjev in strank zagotovo veliko. MENJAVE ALI ČISTKE? Nova opozicija, predvsem LDS meni, da nova vlada izvaja politične čistke, vlada pa, da pač zamenjuje tiste s katerimi bi bilo težko uresničevati obljubljeni vladni program. Kakorkoli že Liberalna demokracija imenuje kadrovske zamenjave Bajukove vlade, bi bilo vseeno dobro, če bi se prej uzrla na svojo osemletno vladavino. Ali niso v tem času s to ali ono stranko v kompaniji opravili nobenih kadrovskih čist oziroma zamenjav? Dajte no, saj naš spomin vendarle še ni tako slab. NEUSTREZNI PROSTORI Trener zagorskih kickboxaijev Alojz Miklavčič mi je potarnal, da vadijo v povsem neustreznih prostorih telovadnice Partizan oz. v Sokolskem domu. Tla so vse prej kot ravna, če pa dežuje spušča streha na večih krajih, da so tla mokra in predstavljajo nevarnost za športnike. Iz svetniških vrst mi je prišlo na uho, da bo Partizan kmalu prišel nazaj v last Sokolskemu društvu, ki pa bo imelo zaradi dosedanjega mačehovskega odnosa s strani dosedanjih »lastnikov« do te telovadnice, veliko stroškov. Ali občinski možje upajo, da bo to pretrd oreh za »sokolce«? NAGRADNA IGRA Kako pridete do lepe nagrade? Preprosto! Do ponedeljka, lO.julija morate na naš naslov s pripisom »vlada«, poslati duhovito misel na temo: Kakšna je razlika med Bajukovo in Drnovškovo vlado? Izmed vseh bomo izbrali najbolj duhovito (pozitivno ali negativno naravnano) jo nagradili ter objavili. Nagrado, brezplačni pregled vida in bon v vrednosti 5.000 SIT poklanja DL CONTACT d.o.o. , PE Optika Jazbec, Cesta zmage 1, Zagorje. Ne pozabite napisati svoje ime in naslov. Igor Goste Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Posebni krediti Banke Zasavje - tudi za študente t