6t. 50 V Gorici, v torek dne 3. maja 1910. T«te| XL. Izbaja trikrat na teden, in sicer v toret, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse loto . . 15 K % » • . 1© » 7. „ . . 5 „ Posamične ŠVev-itke, stanejo 40 vin*. V* OoricTVe tafodaJa^-^Šoea''« * vseh tobakarnali. ima naslednje izredne . priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu ,„Voz»X red železnic, parnikoT ia postnih zvez . Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uvmdniitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništro se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na lero v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (od^ov. J. FabČič) tiika in zal. Vladna akcija za gospodarsko poozdigo primorskih dežel. Novo posvetovanje. Z veseljem so pozdravile primorske dežele znano napovedano vladno akcijo za gospodarsko povzdigo primorskih dežel. — Sodilo se je takrat, da pojde vse gladko in hitro pa ni bilo tako. Pri nas je zamudil lepo priliko deželni zbor pred dvema letoma. Prišle so potem še druge reči vmes, kakor aneksija Bosne in ž njo združena vojna nevarnost, tako, da je gospodarska akcija popolnoma počivala precej časa ... Pred kratkim pa se je na drezanje vlada zopet spomnila svoje napovedane akcije in dne 30. pr. m. se je vršila zopet konferenca v finančnem ministerstvu glede akcije, katero misli vlada započeti v južnih kronovinah naše monarhije. Z Goriškega.s o bili v s i p o-s l a n c i navzoči. Zahtevalo se je podpore za ceste, šole, železnice, uravnavanje rek in hudournikov, za živinorejo, nastavljanje živino-/dravnikov za vsak sodnijski okraj, tako tudi za vsak političen okraj tehnike. Zahtevalo se je povišanje brezobrestnih posojil za obnovo vinogradov, podpora za popravo kraških travnikov, za preskrbljenje vode. pose b n o n a K r a-s u itd. Zahtevalo se je ustanovitev novih poštnih uradov in mnogo drugih rečij. kakor so bile v mernorandih navedene. Pričakujemo, da se bo delovanje za gospodarsko povzdigo naših dežel nadaljevalo ter da se uresničijo ob sopomoči deželnega zbora želje in potrebe našega prebivalstva! Szkolirna železnica OpcinoSczana. Povedali smo že, da je bil stavljen v poslanski zbornici predlog za podaljšanje ozkotirne železnice od Opčin do Sežane. Predlog so stavili poslanci: Ivan Hribar, dr. Rvbar in Alojzij Štrekelj. Predlog se glasi: Akcijska družba tržaške male železnice je izdelala splošen načrt za podaljšanje ozkotirne električne železnice Trst-Opčine do Sežane ter ga predložila ministerstvu. Na podlagi tega načrta je razpisalo c. kr. namestništvo v Trstu revizijo trase in ta revizija se je izvršila dne (>. decembra 1909. Vsi udeleženci in vsi uradi so pozdravili povodom revizije trase misel o podaljšanju železnice Trst-Opčine do Sežane in nagla-šalo se je splošno, da ta železnica ni le v trgovskem o/.iru :' glede prometa s tujci velike važnosti, ampak tudi s stališča vojne uprave ter da zasluži radi tega naj-izdatuejšo podporo vseh v to poklicanih faktorjev; pred vsem seveda podporo države. Glede na povedano stavimo ta - le predlog: Visoka zbornica skleni: »Poživlja se c. kr. železniško inini-sterstvo, da izposluje za podaljšanje železnice Trst-Opčine do Sežane v najkrajšem času odgovarjajočo državno subvencijo.« V formalnem oziru predlagamo, da se odstopi ta predlog brez čitanja železniškemu odseku. muzej v Kako velikega pomena so muzeji sploh in narodni še posebno, o tem skoro ni treba izgubljati dosti besed. Vsak količkaj izobražen človek je že bil v mestu, kjer si je ogledal to in ono stvar, kar ga je ravno zanimalo. Nekateri z dežele so bili tudi že v raznih muzejih kot n. pr. v Gorici, v Ljubljani itd. Tam so videli veliko zbirko raznih stvari in reči, večkrat iz tujih krajev, kjer žive nam neznani ljudje, neznane živali. Toliko tisoč in tisoč stvari zbranih se pač ne vidi nikjer kot ravno v muzejih in vsak, ki ima potrebo te ali one reči, si jo tam lahko ogleda. Zakaj pa je muzej tu? Zato da nima posameznik stroškov in sitnosti. Kedo bi pa tudi skrbel sam za vse; to tudi ni mogoče in zato imamo ravno take zbirke, kjer si lahko vse potrebno ogledamo prav po ceni. Poleg splošnih muzej, v imamo tudi posebne za posamezne stroke. Med term so zelo važni ravno narodni muzeji, kjer se hrani vse, kar se tiče kakega naroda; n. pr. narodne noše, stare posode, orodja in orožja, stare skrinje, slike iti knjige itd. Pomen takih muzejev za vsak narod je zelo velik. Vsak, ki bi n. pr. rad študiral in pisal o naših narodnih nošah, vendar : ne more hoditi po celi deželi okoli, ker bi bilo to izguba časa in denarja in vkljub temu še morda ne bo vsega dobil. Če pa imamo vse to že lepo zbrano, potem je j delo olajšano in o izgubi časa skoro ni govora. I In tako vidimo, da so razni kulturni j narodi zbrali ogromne zbirke svojih na-i rodnih stvari. Tako n. pr. Angleži, Francozi, Rusi, Lahi, Nemci, pri nas na Avstrijskem pa posebno Čehi. Slovenci imamo v Ljubljani že precej lepo zbirko, ki pa še ni popolna. Potreba je, da se zganemo tudi mi na jezikovnh mejah, kot so to storili ravno pred kratkim Slovenci na Štajerskem. Uvideli so potrebo lastnega narodnega muzeja, k~r sicer jim tujci po-bero njih najlepše stvari. Tako je tudi pri nas na Goriškem. ?,c več časa sem se opazuje med Lahi neko gibanje in nabiranje, ki se vrši v korist bodočemu laškemu narod, muzeju v Gorici. Sicer imamo tu že deželni muzej, a \ kakor hočejo Lahi dati svojemu pristno ! itafjansko lice, tako moramo dati mi naši zbirki pristno slovensko. Najvažnejše pri tem je, da Lahi sedaj pridno nabirajo po naših slovenskih vaseh in selih. Družba mož, ki imajo smisel za to stvar, je sedaj sklenila temu na vsak način od-pomoči. Naše slovenske stvari spadajo v naš narodni muzej, kateri se vstanovi v kratkem v Gorici. Obračamo se torej na naše duhovnike in učitelje, zavednike in izobražence, sploh na vsakega pravega narodnjaka brez ozira na politično mišljenje, da delujejo vsi v tem smislu med ljudstvom. Paziti je treba \vc . — posebno v goriški okolici — da ne pride nobena stvar več našim narodnim nasprotnikom v roke, kateri se potem ponašajo z našo narodne umetnostjo, češ to je laško, Slovenci nimajo nič. Skrbno je treba hraniti stare majolike, krožnike, posode itd. Paziti je treba na stare slike, okvirje, na stare obleke, narodne klobuke, kožuhe in drugo. Važne so ženske vezane rute, avbe, peče in podobno. Razun tega je treba hraniti vsa naša orodja, skrinje, omare in take stvari. V kratkem se vstanovi v Gorici za to potrebni odbor, kateri bo stopil v zvezo z vsemi merodajnimi osebami po deželi. — Odbor bo po mogočnosti plačeval za razne predmete primerno odškodnino, ako bo pa kdo naših narodnjakov tako plemenit in podaril kaj zastonj, se bo njegovo ime seveda takoj vpisalo v »zlate« bukve muzejskega društva za Goriško, kjer se bo svetilo na večne čase drugim v vzpodbudo. Tedaj še enkrat: Vsakdo naj skrbno pazi na vsako količkaj vredno stvar, bodisi majolika ali ruta, kožuh ali knjiga, vse je treba shraniti. Ne dajajte ničesar iz rok, dokler se ne določi natančnejših pravil iz društva, ki se vstanovi v kratkem. Vsak naj se zaveda svoje narodne dolžnosti, vsak naj po svojih močeh deluje na to, da ta izborna misel kakor hitro mogoče vzraste v mogočno, vse goriške Slovence obsegajoče drevo. Toliko za danes kot prvo- obvestilo. Vse potrebno in važno se bo vedno razglašalo v goriških listih, a slavno občin- Kapitan Ilatteras ali Angleži na severnem tečsgu. Francoski spisal Jules Verne. (Dalje;. . Prevel 0. I. »Izvrstno,« pristavi doktor, » to je dobro, da mraz proizvaja sneg in led, to se pravi, obrambo proti njemu samemu. Brez tega bi bili zelo v zadregi.« V resnici se je ladja kar izgubila v debelih plasteh ledu, ki so varovale njeno notranjo toploto. Nad krovom so naredili črez in črez streho iz platna, s smolo namazanega, na katerega so nakopičili debelo plast snega. Platnena proga je bila dolga, da je tudi strani ladje pokrivala. Tako je bil krov zavarovan pred vsemi vnanjimi vplivi in je tvoril elegantno sprehajališče. Tri črevlje debelo plast m) pornandrali in stolkli, da je postala silno trda, tako da iii mogla notranja toplota prav nič izžarivati. Po vrhu te *•* Plasti pa so potresli še peska, ki se je sprijel in postal trd, kakor uglajena cesta. Še nekaj dreves, pa bom mislil, da sem v Hvdskem parku, da, celo v visečih babilonskih vrtovih,« je dejal doktor. Blizu ladje so naredili kurišče; bila je to okrogla ja-iiua. vdolbljena v led, nekak vodnjak, za katerega dohod jS.o morali vsak dan skrbeti s tem, da so razbili led, ki se jje stvoril pred jamo; treba se je bilo preskrbeti z vodo za slučaj, ako bi nastal ogenj, in pa za redno kopanje, ki jie bilo za moštvo predpisano i/, zdravstvenih ozirov. Da jhi se več goriva prihranilo, se je skrbelo celo za to, da i^e je voda bolj v globokih plasteh zajemala, kjer je manj mrzla; zato je služila neka priprava, ki jo je iznašel Fran-1 coz Arago. Navadno se v zimskih mesecih odstranijo vsi predmeti, ki so v ladji napoti, da se prihrani več prostora; take predmete se vloži na suho ali v shrambe. Toda kar je zelo pripravno blizu obrežja, je nemogoče za ladjo, ki je vsidrana sredi ledenega polja. V notranjščini je bilo urejeno vse za odbijanje dveh velikih sovražnikov, mraza in vlažnosti, ki vladata v tej širini; prvi kliče za seboj drugega, ki je še hujši; mrazu se da ustavljati, vlažnosti se pa podleže. Veljalo je torej jo zabraniti. Ker je bil Forward namenjen za potovanje po severnem morju, je imel vse najboljše priprave za prezimova-nje. Velika soba za moštvo je bila prav modro urejena; kotov ni bilo, ker v njih se vlažnost najprej začne nabi-lati. Pri gotovi nizki temperaturi namreč se led dela na pregradnih stenah, zlasti v kotih, in ko se začne topiti, pouzroča vedno vlažnost. Okrogla soba bi bila za moštvo še najboljša. Toda ker jo je grela velika peč in je bilo primerno preskrbljeno za zračenje, je vse eno nudila izvrstno stanovanje. Stene so bile prevlečene z jelenjimi kožami, ne pa z volnenimi preprogami, ker volna zadržuje hlapove, ki se v njej zgoščujejo in prepojč zrak z vlažnostjo. V kajuti so pregradne stene odstranili, tako da so častniki imeli skupno veliko sobano, ki je bila zato bolj zračna in ki jo je grela ena sama peč. Pred to šobo kakor tudi pred sobo moštva je bila nekaka predsoba, ki je tema dvema zabranila vsak neposreden stik z zunanjostjo. Tako se toplota ni mogla izgubljati in prehajalo se je polagoma iz manjše toplote v večjo. V predsobi se je puščala snežena obleka, sneg se je z nog otresoval zunaj ob dr-gulje, tako da se ni nič nezdravega prinašalo s seboj v sobo. Po platnenih ceveh je dohajal zrak do peči, da so imele večjo moč; druge cevi pa so odvajale vodne hlapove. Tudi kondenzatorji (priprava za zgoščevanje hlapov) so bili v obeh sobah, da so zbirali vodne hlape, mesto da bi jih voda vsrkavala; sčiščeni so morali biti vsak teden dvakrat, in bilo je v njih časih po več korcev ledu. S pomočjo zračnih cevij se je ogenj lahko popolnoma reguliral. Majhna množina premoga je zadostovala, da se je v sobah vzdrževala toplota 10° nad ničlo. Ko je Ilatteras preračunil, koliko je še premoga v zalogi, je spoznal, da vendar kljub vsej svoji veliki varčnosti nima več goriva nego za dva meseca. Tudi je bila odrejena sušilnica za obleko, ki je morala biti pogosto oprana. Na prostem se ni smela sušiti, ker sicer bi postala trda in krhka. Finejše dele stroja so tudi spravili in jih dobro shranili v to pripravljen prostor. Resno je bilo treba misliti na to, kako naj se uredi življenje na ladji; Hatteras je z največjo skrbnostjo sestavil pravila in jih nabil na stene velike sobe. Vstajalo se je ob šestih zjutraj; viseče postelje so morale biti vsak teden trikrat pVezračene, sobna tla vsako jutro z gorkim peskom otrta. Vroč čaj je moral biti pri vsakem obedu in hrana se je kolikor možno vrstila po dnevih tediia;.kruh, moka, govej loj, suhe rozine mesto tnočnatih jedil, sladkor, kakao, čaj, riž, citronski sok, suho meso, goveje in nasoljeno prašičje, kislo zelje in sočiv-je, to je bila hrana, ki jim je bila na razpolago. Kuhinja je bila zunaj skupne sobe in se je tako njena toplota iz- stvo je naprošeno, da nam gre povsod na roko, tako da si v kratkem vstanovimo sliko' naše sedanjosti in preteklosti, naš pravi narodni muzej. Vse. kar kdo ima v tem oziru,. vse je važno. Ničesar več tedaj tujcem v roke; kar je naše, naj pride v naš muzej in naj priča o naši zgodovini, o naši moči in naši kulturi. ... Hled SO reeepti pmm± boš gotovo našla marsikatere, po katerih W^* bodo Pekatete tebi in tvojeem izborite di- S šale. naroči si kuharsko knjigo pri Proi kranjski tovarni testenin v //. Bistrici *moBK dobiš jo zastonj. Knnr.firt Pp.vsk in nlash. društva iutri v Trnovskem uomu! oo DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Štanjela. — Nekdo se je oglasil za me v »Soči«. Hvala mu! Nekoliko pa moram tudi jaz odgovoriti na napade v klerikalnem listu. Pri volitvah letos je bil F. že gotov zmage svoje stranke in mislili so, da že lahko pijejo na zmago, pa je prišlo drugače. Možje so zmanjkali. Četo-vodja je že cel teden delil glasovnice, e-den je utaknil 2 glasovnici skupaj za Babica; volilna komisija je spoznala obe za neveljavni. Res, smola. Dopisnik meri brač po sebi. Ker je on agitiral, misli, da so vsi tako delali. Enak je človeku, ki se svoje sence boji. Da sem volil jaz g. dr. Oregorina, tega se mi pač ni sramovati. Sploh pa je dopisniku volitev bolj postranska reč. glavno mu je županski sto-lec; udan je strasti, ki ga slepi. Ako ima povedati kaj iz mojega življenja, naj le pove, me nič ne plaši. Kaj je »liberalec«, jaz ne vem, ali vem, da je on pravi klerikalec in slab kristjan, ker se ponaša s sovraštvom, katerega jaz ne poznam. — iLažnik naj pove. če kaj ve o mojih obljubah, posebno glede županstva: resnica je, da sem je prevzel na željo Štanjelcev, Hruševice, Lisjaki in Lukovca; debela laž pa je, da sem bil od Kobdiljcev izvoljen v starašinstvo. V občinskem uradu se še nahajajo glasovni imeniki zadnjih občinsk. volitev. Izvoljen sem bil za župana od 14, med temi glas pok. Al. Jeriča. Kai misli dopisnik, da so me 3 glasovi veselili, kratko nikar, hinavščina je grda, ptiče pa poznam po perju. Da nisem rad sprejel, zato imam tudi one priče. — Če pa klerikalni podrepniki misijo, da s tem, da sem župan, sem jim odgu/oren za svoje prepričanje, se jako motijo. Kar zadeva mojega sina, so ravno tako kazni kot za vsakega drugega, ajko se kaj pregreši, kar se tiče drugih nekaterih volilcev, se jih pač nimam sramovati. Preneumno je, kar piše o gmotni škodi občini radi volitve. Prepričan sem, da bo posl. g. dr. Gregorin dobro delal za koristi Krasa. — Dopisnik naj si končno zapomni, iU* se ne bolim nič ne njega ne njegovih tovarišev* Temnica. — Nedavna se je *ie!ct; društvo ni — mnogim na veliko žat ost — razpadlo, ampak oživelo*, ker v*em o, da brez nadaljne izobrazbe se ii*m ni inog«)Če bojevati v tem boju za obstanek Cjroti navalom naših narodnih in r>T0ti sladkim *a#-besedam političnih domicili sovražnikov. Saj tudi ti-le dobro vedo, d« k<*jor ne napreduje, nazaduje in zato bi ra>di, da bi naše društvo usahnilo in mi zaspal i. "Po bi se dalo uporabiti, kaj ne?-— V ifcobr^b je naš spas, zato r.a dete z^ obstanek. —-Pridno prebirajmo časopise. katere smo j si naročili! — Evo t! jir^vtVissni&jenfcev* dopisnik! »Soča«, »Edinost««, »l^ornoljub«, »Doni. ognjišče«, »Kmetovalec;«. *Te smo si za sedaj po naši ttiofii naroČili, lla ki le te šmentane »Soče« ne bilo, kiaj *ie! ? — Čemu, saj imamo tudi »Hotnioltab«-. D^., tudi tega smo hoteli, da ^lištm« v»ša laži-prerokovanja.—Čudite se, da nismo raje naročili »Prim Lista« i tCdor ne zaupa drugim, ta dobi sam nezaupnico. fel&ete, da ne dobi plačanega, pa je nenindomsi poslal plač. nalog. No, s\ai tžisff^o š?e Nobenega opeharili. Sedaj l>i ša GaGali bolj rano, ker bo »propadlo«* društvo na "boljšem gmotnem stališču. I^aj ^a -cd naše strani počiva v miru, sfej jfc le dovolj peska potrosil našemu rt eza^vedijieruii ljudstvu v oči. Poletni vozni rti na c. kr. držami železnicah. Veljaven od |, »naj« f^l*. Odhod h Corice i ± 12.38 po noči. Qsebwi«4ak v Jesenice, Ljubljano, Celovec, Uriv;, tHiniaj, Beljak, Badgastein, Bischotshofeii , ImoMtDSt čez: B^dgR-stein, Solnograd, Franc siisfest e (direktni voz I. in II. -azr. od 15- juntijaK 4.00 zjutraj. Osebn 3 vl«k m Trst, Bu-je ,Poreč. 5.40 zjutraj. Os^btU vlak \rTrst. Her-pelje-Kozina. 6.05 zjutraj. Osebni v-lak v Jesenice, Ljubljano, Trbiž, Celovec P^majjj, Seljak, Badgastein, Solnograd- 7.15 zjutraj. Brzovlak v Trst z zvezo mi osebni vlak v Herpelje, Kozino, Pulo (direktni vozovi !., II. in III. razr. Trst - ' Pula), Buje. &32 dopold. Osebni vlak v Buje. ' 9.01 dopold. Brzovlak v Jesenice, Celovec, Dunaj j. k. (direktni vozovi I. II. in III. r«azr.), Line (obedni voz), Prago (di-rekt. vozovi I., H. in III. razr.) Berlin (direkten voz I., II. in 111. razr. čez Beljak-Badgastein, Solriograd, Line, Prago, Vše-t«t, Pribor, Tešin, Draždane in čez Solnograd, IYliiliIdorf, Landshut, Hof, Lipsko, Bitterfeld) Kolin (direktni voz I., II. in III. razr. čez Solnograd, Rosenheim, Monako- i vo, .Augsburg, Ansbach, WUrzburg, Ascha ' ffenburg, Darmstadt, Moguncija, Koblenc. 9.50 dopold. Brzovlak v Trst. | 1LO0 dopold. Osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Beljak, Badgastein, Solnograd, Celovec, Dunaj. 12.25 popold. Osebni vlak v Trst, Buje, Poreč, Herpelje-Kozino, Rovinj, Pulo (direktni vozovi L, II. in III. razr. Trst, Pula).- 3.0»5 popold. Osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Celovec 456 popold. Osebni vlak v Trst, Buje. 5.39 popold. Osebni vlak v Jesenice, Trbiž, Ljubljano, Beljak, Ce!r^-j, Line, Dunaj. 6.32 zvečer. Brzovlak v Jesenice, Trbiž, Ljubljano. Celovec, Dunaj zap. kol. (direktni vozovi L, II. in III. razr.) Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, (spalen v05j in direkten voz III. razr. čez Rosenheim), Inomost (direkten voz I. in II. razr. čez Badgastein), Vlissingen (direkt. vož I. in II. razr. čez Solnograd. Rosen-lieirn, Monakovo, Ingolstadt, Ansbach, Aschaffcnburg, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dentz, Dusseldori, Crefeld, Goch. 6.32 zvečer. Brzovlak v Trst, Pula (direktni vozovi L, II. in III. razr. Trst-Puta.) 8.00 zvečer. Osebni vlak v Trst (le ob nedeljah in praznikih). 9.24 po noči. Osebni vlak v Trst. 10.25 po noči. Brzovlak v Jesenice, Celovec, Line (spalen voz), Prago (direkten voz L, II. in III. razreda,) Berlin (dir. voz I., II. in III. razreda čez Selz-tal. Line, Prago, Draždane), Beljak*), Badgastein, Solnograd, Monakovo (direkten voz L, U. in III. razreda čez Solnograd, Miihldorf, Landshut, Rezno, Hof, Lipsko, Bftterfeld. Prihod v Gorico d. ž. 12.21 po noči. Osebni vlak iz Pule. Rovinia, Herpelje-Kozine^ Trsta. 3.40 zjutraj. Osebni vlak z Dunaja, Celovca, Solnograda, Francensfeste, Bi-schofshofena, Badgasteina, Beljaka. Ljubljane, Jesenic. 7A\ zjutraj. Brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Mona-kovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Jesenic. *) N'a projji T\Klr«ižselu>fsIit.feii vozi tii vliti; kot [lospešeni osebni vlak. 7.37 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta. 8.2,? zjutraj. Osebni vlak iz Jesenic. 9.46 dpold. Brzovlak z Dunaja, Celovca, Vlissingena, Kolina, WSesbadena, Frankobroda, Monakovega, Inomosta, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Jesenic. 10.45 dopold. Osebni vlak iz Buj, Herpelj-Kozine, Trsta. 12.08 pop. Osebni vlak iz Celovca, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic. 2.50 popold. Osebni vlak iz Poreča, Buj, Trsta. 4.18 popold. Osebni vlak iz Trsta (le ob nedeljah in praznikih). 4.40 popold. Osebni vlak iz Dunaja, Celovca, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic. 5.24 popold. Osebni vlak iz Pule, Ro-vinja, Herpelj-Kozine, Trsta. 6.25 zvečer. Brzovlak iz Buj, Trsta. 6.27 zvečer. Brzovlak iz Berlina, Praždan, Prage, Linca, Dunaja, Kolina, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Jesenic. 8.45 zvečer. Osebni vlak iz Pule, Herpelj-Kozine, Trsta. 9.09 po noči. Osebni vlak iz Dunaja, Celovca, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Trbiža, Ljubljane. 10. 20 po noči. Brzovlak iz Trsta. Družba sv. Cirila in Metoda. V Šmartnetn je za družbo sv. C. in M. darovala 6 kron trojica: gosp. župan Ob-ljubek, g. MuSiČ Jos. in Svetogendrčan. Denar je izročen g. blagajničarju mož. podružnice v Gorici. Domače vesti Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) vabi na koncert, ki bo v sredo, dne 4. maja 1910 v dvorani »Trgovskega doma«. Sodeluje gospa Berta Javurek-ova, absol-ventinja konservatorija v Pragi. Vspored: D. Ant. Schwab: Večer na morju, moški zbor. D. Ant. Dvorak: a) Prstan, (Iz Mo-ravskih dvospevov), ženski zbor s klavirjem; b) Padle so pesmi v dušo mi---- mešan zbor; c) Aria Rusalke iz op. »Ru-salka« d) Ah neni tu, neni.... e)Žalodiev-ča, 2alo travu... poje g. Berta Javurek. W. A. Mozart: Koncert za vijolino in vi-jolo s klavirjem. 1) Allegro maestoso. 2) Andante. 3. Presto. Si. Pirnat: Vzpomla-dna pesem... mešan zbor. Zborovodja: g. Josip Michl. Klavir: g. Ciril F*-žen. Začetek točno ob 8Va uri zvečer. Blagajna se odpre ob 71/« uri zvečer. Cene vstopnic: fotelji K 3; sedeži v parterju: L—III. vrsta 2.50 K, IV.-^VIII. vrsta 1.80 K; balkon I. vrsta 2.50 K, II. vrsta 1.80 K. Stojišča i K, dijaki vojaki (Dalje v prilogi). oo S*S gubljala; sicer pa kuhanje jedil itak proizvaja izhlapeva-j nje in vlažnost. Zdravje Ijudij je zelo odvisno od kakovosti hrane. V tej visoki širini je treba jesti kolikor mogoče veliko mesa. Doktor je skrbel za to. da se je jedilni listek primerno uredil. »Eskime moramo posnemati,« je rekel, »oni so se od narave učili in morajo biti tudi naši učitelji v tem. Ce ima Arabec ali Afrikanec dovolj nekaj dateljnov in eno pest riža, je treba tukaj jesti, in sicer veliko. Eskimi použijejo vsak dan deset do petnajst funto\ olja. Če vam ta jed ne ugaja, moramo uživati pa jedi, ki imajo veliko sladkorja in maščobe. Kratko, mi potrebujemo ogljika, torej delajmo ogljik! Dobro je, oglje metati v peč, toda ne pozabimo ž njim napolniti najdragocenejšo peč, ki jo nosimo v sebi!« Razun pravil za jedila se je moralo moštvo strogo držati snage; vsakdo se je moral na dva dni kopati v mlačni vodi, ki jo je dajalo ono kurišče in ki je izvrstno ohranjala naravno toploto. Doktor je prvi dal vzgled; sprva se mu je zdelo neprijetno, toda predsodek je kmalu izginil, kajti kmalu je čutil, kako zdravo je tako potapljanje. Ce so bili ljudje pri delu, na lovu ali na ogledovanju zunaj v hudem mrazu, so morali predvsem paziti, da jim ni kak del telesa otrpnil od mraza. Če se je to pripetilo, so se morali hitro s snegom drgniti, da so spravili kri zopet v tok. Sicer so bili pa po vsem telesu skrbno oblečeni, nosili so kamižole iz jelenjih kož in hlače iz kož morskih psov, ki so popolnoma nepristopne mrazu. Z raznimi pripravami in urejevanjem so se zamudili kake tri tedne in tpko je prišel 10. oktobra brez kakega posebnega vmesnega dogodka. XKV. Statra llsica Jakoba Fossa. | Teg^i drie i eP«dei toplomer do — 16". Vreme je bilo zelo tiha. V^ra^ s& je že dal prenašati, ker ni bilo piša. Da uporabi jas%io ribf jžno izračunati, kako dolgo bo tako ukle-njen. loveči, ine^i ifjiini doktor, Ivan Wall, Johnson, Sirnp-son In Efcell. seveda niso zamudili, da preskrbe ladjo s svežim rnesonn. P»tiči se* bili izginili in šli iskat proti jugu manj os-tre^a Oodinebja, Samo ptartnigani, neke vrste jerebice, fcdfcSve v teej Širini, niso zbežale pred zimo; lahko jih je bilo sstrfcijjit j, m ker f Iti je bilo kar na jate, se je obetala velžka zalaga divjačine. Zajcem H* ic, volkov, hemielinov in medvedov se ni manjkal*}, KCak^mti francoskemu, angleškemu ali norveškemu Icsvctj bi se; ne bilo treba pritoževati; toda te živalj.so/er\«itorija v Pragi, ki razpolaga s krasnim glasom. — Sploh se-hudi' nekdaj" lepega, Tiekaj umetniškega, kar naj napolni dvorano Trgovskega Doma! Prvi inajnik v Gorici. — Narodna delavska organizacija je proslavila prvi dan majnika prav na lep način. Popoldne je priredila veselico na Katarinijevem vrtu. ki je bila dobro obiskana. Govoril je tajnik N. D. O. iz Trsta. Svirala je vojaška godba. Pela so društva iz Št. Andreža/ Ajševice in Plavij. Gg. Škrabar in Turek ter g.čna Škrabarjtva so uprizorili v splošno zabavo »Zaljubljenega čevljarja«. Vabilu na veselico v proslavo delavskega praznika se je odzvalo obilo delavcev in delavk ter prijateljev delavstva. Tudi plesalo se je, sploh je bila zabava kaj izvrstna. Le škoda, da je bilo popoldne in zvečer preveč .mrzlo. Socialni demokratje so korakali dopoldne, kakih 400' po""številu, po glavnih mestnih ulicah z godbo na čelu; v prvi vrsti rdeča zastava. Nato so se ustavili na Telovadnem trgu, kjer je govoril poslanec dr. Ellenbogen po nemško. Kar je bilo Nemcev, so ipo njegovem govoru odšli. — Laško je govoril na to Tuntar; Kar je bilo Lahov, so odšli, ko je končal. Konečno je govoril dr. Turna slovenskim soc. demokratom, katerih je bilo največ iz bližnje okolice. Popoldne so bili na travniku poleg Pollijeve livarne. Udeležba klaverna. Mazzinianci pa so jo udarili s svojimi v Ločnik z mestno goriško godbo. Tam so se zabavali v »Acfilu«. Dopoldne so imeli shod pri Marziniju, kjer so sprejeli resolucijo, v kateri se protestira proti prizadevanju trgovcev in mesarjev, da bi se opustil.nedeljski počitek. Prvi maj je potekel mirno, samo na Tekališču so.si zmenjali Mazzinianci in socialni demokratje popoldne, ko so prvi šli v Ločnik ter nekaj žvižgali, par klofut. Vsaj tako poroča neki tukajšnji laški list. Voditelji soc. demokratov niso bili nič kaj zadovoljni na dan prvega majnika, ker so se spominjali, kako je bilo pred par leti delavstvo v Gorici skoro vse rdeče, sedaj pa je tu krepka N. D. O. in Mazzinianci tudi slabijo rdeče vrste. Iz davčne službe. — Davčna oficijala Ivan šusteršič v Gorici in Alojzij Osbat sta imenovana za davčna upravitelja. — Davčna asistenta Avgust Cejan in Josip Ranzato sta imenovana za oficijala. Izkaz o deželnih podporah je začela priobčevati »Gorica«. No, vendar le! Že zdavnaj je obljubovala pa se je bala. Hotela je sploh molčati- — ali sedaj smo jo prisilili mi, da priobčuje izkaz. Prav! — Sedaj bruha in kašlja, pa naj le, jej bomo že pomagali, da jej odneha bruhanje in kašljanje. Slabo znamenje bruhanje in zmerjanje. Kdor tako dela, nima čiste vesti! Pa se že pomenimo — le :ia dan s številkami! Za pravega veroučitelja na goriški gimnaziji je imenovan suplent v tuk. semenišču Alojzij Fogar. Razglas. — Dne 2. maja t. 1. ob 10. . uri predp. je bilo v deželni hiši triindvaj-. seto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta 1888. — Izžrebale so se naslednje: Vrsta, A št. 141 za 1000 gld. ^ 2000 kron, vrsta'A št. 152 za 1000 gl. — 2000 kron, vrsta A št. 7 za 500 gl. - 1000 kron, vrsta A št. 6 za 500 gl. — 1000 kron, vrsta A št. 12 za 100 gl. — 200 kron, vrsta A 15 za 100 gl. — 200 kron. — Vrsta B št. 58 za 1000 gl. — 2000 kron, vrsta B št. 33 za 500 gl. — 1000 kron, vrsta 44 za 100 gl. — 200 kron, vrsta B št. 12 za 100 gl. — 200 kron, vrsta B št. 95 za 100 gl. — 200 • kron. — Dežehru blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne »padejo I. avgusta t. 1. sedaj se pa ta grešrtica zvija, taji in laže. V tajenju je res velika. Že Hallevev komet bi zatajila —- če bi jej kazalo! . Klerikalni učitelj Rustja in okrajni šolski svet goriški. — V Batah imajo to srečo, da učiteljuje tam znani klerikalec Rustja, če ni bolan! Drugi teden bodo občinske volitve v Batah. Najbolj agitira za te volitve Rustja, ki ima trimesečni dopust ter namestnika v Batah. Za šolo je bolan, za agitacijo od hiše do hiše pa čil in zdrav! Kaj zato je dobil trimesečni dopust, da bode agitiral okoli ter uganjal špase? Zahtevamo od šolske oblasti, da naredi konec temu, kar uganja Rustja. Okrajni šolski svet pa naj bo v bodoče bolj previden, da ne bo dajal kakemu Rustji za vsak larifari trimesečen dopust! Klerikalci nasproti slovenskemu in laškemu deželnemu uradniku. — Iz mesta: Nesramni klerikalci so se hitro znesli nad nekim dež. uradnikom, ker je bil navzoč na osnovalnem zborovanju Sokola v Koj-skem. V istem hipu so seveda pohvalili vrlega suplenta na državni gimnaziji,v Gorici, ker hodi okoli ustanavljat Orla, ki je strogo strankarska klerikalna organizacija. Sokolstvo pa ni strankarska organizacija marveč čisto samostojna z jasno obrisanirni cilji. Klerikalna hudobija nasproti Slovencu je velika -- ali za to, da je svoj čas laški deželni uradnik govoril v Furlaniji o slovenskih barbarih, se klerikalni slovenski gorečneži niti zmenili niso. V deželnem zboru so potrdili vrli katoliški poslanci njegovo imenovanje. Nik-do se ni zmenil za ono zmerjanje z barbari! Kaka dvojna mera! Vidi se, kako so klerikalci naklonjeni slov. uradnikom. — Kar uničiti hočejo vsakega, kdor se jim ne uda popolnoma ter ne postane,— čuk! tržaški igralci v Kanalu. — Dramatično društvo iz Trsta priredi 5. t. m. v čitalniški dvorani »Pri zlatem levu« v Kanalu dramatično igro »Samska domačija«. Začetek ob 8. zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor Čitalnice. Porotno zasedanje v Gorici začne 30. maja. Določeni sta dosedaj dve razpravi: proti Mariju Pippu radi goljufije in proti Mariji Štrukelj radi detomora. V Divaški jami je bilo v nedeljo obilo posetnikov, okoli 500 oseb. Jama je krasna ter je bila čarobno razsvetljena. Ker je v četrtek praznik, izide prihodnja številka »Soče« v soboto 7. t. m. Nekaj dopisov in drugo važno priobči »Primorec«. . Ob bruhanju, bljevanju in poletni griži otrok se je izvrstno obnese! »Kufe-ke« bez mleka, zakuhan na vodi. Beljakovine, ki jih vsebuje »Kufeke«, so slaba preživilna podlaga neugodno učinkujočim organizmom. Jutri zvečer koncert Pevsk. in glasb, društva. (zboren vspored. v p, po razvoju in napredku-hrepeneče jedro slovenskega naroda obranilo notranjih sovragov, ki se trudijo z vsemi močmi, da zastrupijo našo mladino z nauki, ki vodijo k nazadnjaštvu ali breznarodno-sti. Ne dopustimo, da se žene slovensko mladino k ciljem narodnega samomora! Slovenski trgovci, mojstri in sploh vsi delodajalci, imejte te misli pred očmi, pomagajte odvračati pretečo nevarnost.. Sokolstvo jeVola, fa vzgaja mlado in sta-io v ljubezni k narodu, svobodi in demokratičnosti. Prosimo Vas, da pustite svojim vajencem in uslužbencem toliko prostega časa, da se morejo udeleževati šo-kolske telovadbe in predavanj! Opozorite jih pogosto na važnost našega dela! Verujte, da s tem krepite tudi lastni stan; v sokolskih telovadnicah Vam vzgojimo vztrajne delavce, zanesljive in poštene ljudi! Slovenska mladina, kličemo te, čuj nas! Pridi, vabimo te v svoj tabor med sokolski naraščaj. Vstopi v naše vrste, . si ojačiš svoje mišice in celotno narav v smislu demokratičnih gesel. Poznavaj pri nas duha odkritosrčnega bratstva in ljubezni, pomladnobujno življenje in nezlom-no voljo! Spopolni naše vrste in postani zvest čuvaj Tyrševih misli! Tendenčno vojaški duh v čtivu za mladino ti poveličuje junaške čine ubijanja, sili ti vroko puško. S sladkimi besedami, s prijaznim obrazom, različnimi od-znaki in podobicami se skuša dobiti tvoje zaupanje od druge strani. Oni ljubijo le sebe in svoj stan, ža korist tega te hočejo vzgojiti, njih dejanja pa nam vsak dan bolj jasno kažejo, da so vselej pripravljeni izdati skupne koristi celega slovenskega naroda. Ne udaj se tem vplivom, ne zaupaj jim! Stopi v sokolske vrste, tu boš deležen one trde, toda dobre vzgoje, ki je poti ebna za krepkega, zdravega, razumnega naprednega moža, ki služi domovini in narodu! — »Naša bodočnost«. Prvi zlet III. okraja Primorske Sokolske Župe se bo vršil v četrtek, dne 5 maja v Biljah. I. Sprejem društev ob 2. uri in »pol popoludne; 2. Proste vaje članov; 3. Proste vaje naraščaja; 4. Orodna telovadba; 5. Skupine. Po končani telovadbi prosta zabava s plesom. Med vsporedom deluje šaljiva pošta. Začetek telovadbe ob 3'/o popoludne. Veselica se vrši v prostranem parku br. Iv. Saunig-a. Vstopnina k veselici 40 vinarjev. Vsak plesni komad stane 20 vin. Pri veselici in plesu sodeluje oddelek sokolske godbe iz Prvačine. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zlet Sokolov v Bilje. -*- Slavno občinstvo opozarjamo, da bodo vozili tramvaji izpred kavarne »Dogana«. Za zvezo z mestom bo torej kolikor možno poskrbljeno. Bratom Sokolom priporočamo obisk krčem naših članov: Josip Ne-m e c in F r. V o v k v vasi in L e o n a r d N e m i c in Val. N e m i c (na poŠti) pred cerkvijo. Sokoli! — Dne 5. t. m. priredi III. okraj svoj zlet v Biljah, kojega se kor-porativno udeležimo. Vabimo vsled tega vse brate, da se tega zleta zanesljivo udeležite. Zbirališče ob 1. uri popoldne v društveni telovadnici, od koder odkorakamo peš skozi Št, Peter, Volčjodrago v Bilje. Na zdar! — Odbor »Sokola« v Gorici. ni imelo kako društvo le^sjedneija ^občnega .zbora, naj se počur.u *da bo do ob- • finega zbora Z. N. D., kUebo.vrsil. 16, junija 1.1., vse v najboljšem, redu- Koncert v Renčah 8. mate*. -—Naše vrlo T. in p. društvo »Svoboda« napreduje prav dobro. Od časa ustanovitve 11902. pa do danes je priredilo več veselic, katere so vedno dosegle vspelu Na polju $ro-svete deluje tudi z javno knjižnico, nsta^ novljeno z lastnimi sredstvi jji ki šteje 185 izbranih knjig. Za letošnjo majtiikovp veselico se je društvo odločila za. koaicettno prireditev. Ljubitelji petja, glasbe in šale bodo imeli svoj delež. Na mnogobrcjno svidenje! Društva, ki imajo deli časa kaka- serijo iz knjižnice Z. N. D. in kojjjh cla-tijso že prebrali vse knjige, naj vrnejo doticno serijo, katero se potem drugam pošlje. ~— Vračajoče društvo dobi po m»žncssti drugo serijo. Bralno in pevsko društva »Žgra« v Kostanjevici vabi na društvena veselico s plesom, katero priredi v nedeljo* dne S. maja na dvorišču krčmarja gosp. Franca Trampuža 34. Vspored: L ?ozdraV gostom; 2. »Nazaj v planinski rai«,Doje domači mešani zbor; 3. »Potrkali na okrno«, podoknica, poje kvartet; 4. Nastopi tlljili društev; 5. »Mlatiči«, poje mešati L"bor; 6. »Bratranec«, burka v devetih nastopih. Po veselici se vrši ples. Začetek ob 2V* uri pop. Med veselico in med plešam ^vlra vojaška godba 47. pešp. iz Oorice. Vstopnina na veselico za ose»bo -40 vin., sedeži z vstopnino I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin, Vstopnina k plesu 20 vin. konnad« V slučaju slabega vremena se veselica s plesom odnese na 16. maja t. L K oblini udeležbi uljudno vabi odbor. »Naša bodočnost«, — <3la$il» na.pre~ dne mladine. — V svoji Četrti številki « dne 15. aprila prinaša ta list sledečo vsebino: Slovanska mladina — v Sokolske vrste! — Zakaj plačujemo tjavke?¦— Živali na potu. — Naš najbližji sosed mesec! — Alkoholizem v starem veku. -— Vestnik za sokolski naraščaj, Listek. — »Naša bodočnost« izhaja 15, dan vsakega meseca in velja vse leto 3 K. — List izhaja v Ljubljani. To glasilo s tako raznovrstnim in mičnim čitivotn tsrir>oro-čamo svojim društvom. Slovenska mlrdina v Sokolske vrste! (Slovenskim obrtnikom, trgovcem in sploh delodajalcem.) " Slovenski narod ,bo imel tako bodočnost, kakor si vzgoj^,svojo mladino. Čim več bomo imeli samozavestnih in izobraženih mož, trdnih in čistih značajev, tem preje dosežemo zaželjene narodne cilje, tem težje delo bo imel naš neizprosni narodni sovražnik na, Štajerskem, tooškem Iveza narodnih društev. Občni zbor »Zveze narodnih društev« se bo vršil letos dne 16. junija t. j. na četrtek ob 10. uri predpoldne v dvorani: »Pri zlatem Jelenu«. Ker je po § 17. Zve-zinih pravil izvoljen odbor za dve leti, se bo letos vršil občni zbor v manjšem stilu in na dnevnem redu bodo le poročila odbornikov in slučajnosti. Za drugo leto se pa pripravlja velik občni zbor »Zveze narodnih društev«. Zvezina. društva so tem potom naprošena, naj naznanijo svoje zastopnike za naš občni zbor v smislu § 14. za Vsakih 50 članov po trije, (prebitki nad 50 se štejejo za celih 50 in društvo z manj kot 50 člani pošlje tudi tri zastopnike.) Vsa ona društva, ki še niso poslala »Zvezi narodnih društev« izpolnjenih o-brazcev o stanju in delovanju društva, so tem potom naprošena, naj čim preje vpo-Sljejo ista na Z. N. D. Za slučaj, da pa še Trgrnko-etrtii ii iMjHrinkt vftsli. Renče. — Vabimo k slovesni otvoritvi razstave strokovno nadaljevalne šole za zidarje za šolsko ieto 1909/10, ki bode v šolski dvorani dne 8. rnajet. I. ob 3. uri . pop. — Vodstvo. Razstava ostane, odprta cel mesec s maj. j . Izkazi odmerjenih davčnih pa>stavko-v za priredbeno dobo 19SD/1 i, — Z ozirom na določbo § 58 zak. o osebnem davkru od . 25. X. 1896 1. drž. z. št. 220 se naznani, da ¦ so postavljeni v upogled davčnim Lave • zancem izkazi odmerjenih davčnih .po-stavkov za priredbeno doto 1^10/19L1 ! onim, ki so podvrženi občni p>ridobniiii \ priredbenih okrajih: okraj trgovske zbornice Goriea-Gradiška (II. razred) i (k>rica mesto, Gorica dežela (III. in IV. razred) skozi 14 dni j, začenši 2. maja t. I. pri , davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavar- , stva v Gorici (Via Cappucini št. 161. nad. soba št. 5) med uradnimi urami. — C. kr. ; okrajno glavarstvo v Corici. Špargljev je bilo pretekli tedea na trgu 98 kvintalov. Prve dni tedna ie bil kg po 70 v, konec tedna po> 1 K lo v^ Soriška kolesarska raza. Kolesarsko društva »Danica«« v Gorici priredi, kakor že naznanjeno, veliko pomladansko slavnost 12. junija t. 1, Dirka bode zjutraj otvorjena za vse kolesarje slovenske narodnosti, M so Slani sltvven- ' skih športnih društev. Vse kolesarje slovenskih društev se že naproša, da bi se blagovolili isti dan ob 6. uri ziutrstj v Go- j rici ali pa v Ajdovščini 1 uro pred dirko prijaviti,, da bi sprejeli varstvo c>b Drogi Ajdovščina, Cesta, Čriiiee, Sempeis, Ga-rica, pop. Mirett-Gorica, na kar dobč v ta namen rudečo zastavico. Ravjio tako s« . naproša motocikliste. Za dlrkafci odide avtomobil, kjer bode zdravniška posnoL.I>o | sedaj se je že priglasilo 16 dirkačev. Na-daljne prijave sprejema predsednik.—" 1. Prijava mora obsegati: a) line in priimsk dirkaču; b) Ime društva, pri katerem je včlanjen; c) Barva dirkališčne oprave; d) Potrdilo društva, pečat in podpis predsednika ali- njegovega namestnika. 2. Vloga k dirki je določena za člane na 1 krono; za nečlane 2 kroni. 3. Na prijave brez ulog se ne bode oziralo. 4. Kolo dirkača mora imeti zvonec in zanesljivo zavoro. Prepovedana je uporaba koles s prostim tekom. 5. Vozi se po primorskem policijskem cestnem redu. 6. Vsak član cestne kontrole je obvezan dati takoj po končani dirki komisiji na cilju natanko in vestno poročilo o izidu dirke na opazovalnem mestu, da se ista zna ravnati pri even-tuelnih pritožbah. 7. Vsi dirkači morajo biti eno uro pred začetkom dirke pri startu v Ajdovščini pred pokopališčem, kjer dobijo številko. 8. Zadnji km bode naznanjen s posebnim napisom; istotako cilj, ki bo zaznamovan tudi z rdečim trakom čez cesto. 9. Nagrade in darila se lazdele na dan dirke pri popoldanski slavnosti. 10. Pri enakomernem dohodu dirkačev na cilj odloči žreb. — Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« vabi vse svoje člane na 16. redni občni zbor, kateri se vrši v petek, dne 6. t. m. ob 8'A, zv. v društvenih prostorih »pri zlatem Jelenu«. Dnevni red po pravilih. — Odbor. Politični pregled. Novi bazar. — Zatrjujejo, da je zunanji minister grof Ahrental započel s Turčijo pogajanja glede pridobitve sandžaka Novi bazar. Vojaški krogi niso bili nič zadovoljni, da je bil ob ancksiji Bosne Novi bazar vrnjen Turčiji. Iz strategičnih ozi-rov v glavnem bo menda treba zopet zasesti to ozemlje! Pred kratkim smo culi, da se pogaja za Novi bazar s Turčijo tudi Srbija, kjer so vesti o Aerentalovi nakani vzbudile skrajno nevoljo. Bati se je novih konfliktov s Srbijo in Turčijo. poleg novoslovanskih vodjev tudi časnikarji, zdravniki, sokoli in visokošolci, ki se snidejo iste dni v Sofiji iz vseh slovanskih krajev na posvetovanje 5. julija se prične slovanski časnikarski kongres, od 7.-9. julija pa se vrši kongres slovanskih zdravnikov. Koncem svojega govora je pozval Bobčev sofijsko meščanstvo, naj kar najprisrčnejše sprejme drage slovanske goste. Razne vesti. Ljudsko štetje v Združenih državah v Ameriki se vrši ter bo v kratkem času že končano. Sodi se, da naštejejo 90 milijonov prebivalstva. Leta 1900. je bilo prebivalstva 76,303.387, med temi je bilo 66.990.788 belih in 8,840.722 zamorcev. Indjancev je bik) 266.760. Bjornsona so pokopali 1. t. m. v Kri-stijaniji ob velikanski udeležbi. V Albaniji je prišlo do bojev med u-staši in turškimi četami, in sicer pri Ka-čaniku. Turške čete prodirajo naprej. — Albanci so se na več točkah umaknili ob velikih zgubah. Razstavo v Kopru so otvorili 1. t. m. Slovani se razstave niso udeležili. • Silil pa je v to škof Mahnič kljub sklepu pol. društva za Hrvate in Slovence! Pri otvoritvi je bilo seveda vse laško; govorili so namestnik, dež. glavar in drugi. Hofrichter je torej priznal svojo krivdo. Sedaj ko je videl, da mu ne pomaga nobena reč več, da je vse tajenje brezuspešno, je želel pred preiskovalnega sodnika in povedal je, da je pisma s cianka-Hjem štabnim častnikom poslal on. Rekel je, da ga je bolelo, ker ni prišel on med štabne častnike, kamor je želel po vojni šoli in rekel je, da je storil to radi žene, katera mu je večkrat nekako očitajoč rekla: Glej. ta in ta je že štabni častnik. Po zločinu ga je pekla vest, upal pa je, da vse utaji. To se mu ni posrečilo. Zaslišana je bila žena njegova, katero so po zaslišanju izpustili. Pri zasliševanju je obremenila svojega moža, omenjala tudi njegovo nezvestobo. Ona noče nositi več njegovega imena. Baje se preseli v Nemčijo k nekemu sorodniku. Obravnava se bo vršila •• kratkem. Čaka ga smrt na vislicah. V trgovinskem ministerstvu v Budimpešti so prišli na sled velikemu pone-verjenju. Baje manjka 1 milijon denarja! Županske, volitve v Št. Ilju na Štajerskem. — Pri volitvi župana je žreb odločil za Slovenca Thalerja in obč. odbornika Slovenca Frajhama kot 3. obč. svetovalca. Vseslovanski kongres v Sofiji. — V torek dne 26. apr. je govoril načelnik pripravi, odbora za vseslovanski kongres v Sofiji, S. S. Bobčev v sofijski »Slovanski besedi o kongresu. Navajal in razlagal je zgodovino dosedanjega novosiovanskega gibanja in omenjal, da delajo za kongres Iinjt o zakonu ia ženi. O priliki nedavne Masarykove šest-desetletnice se je govorilo v naši javnosti relativno zelo malo o njegovem znanstvenem delu, katero je pa vendar izpolnilo največje razdobje njegovega življenja, in katero je v vsakem pogledu veliko. Ker zaman: Masarvk je danes eden prvih u-čejakov monarhije, a njegova dela, od prvega začetka, ko je — kakor se pripoveduje — pod neposrednim vtisom teške samomorilne misli napisal o tej temi precej debelo knjigo, pa vse do danes, predstavljajo nam dolgo vrsto rešenja mnogovrstnih problemov, ki se kategorično vsiljujejo modernim narodom, a katere on rešuje z redkim uverenjem in znakom velikega znanstva. Tako je brez surnnje eno aktuelnijih vprašanj — žensko vprašanje. In v to v-prašanje se poglablja Masarvk, in rešuje ga tako, da žena mora biti možu jednako-pravna kulturno, pravno in politično; to je pa zopet posledica njegovega idealnega razumevanja družinskega in zakonskega življenja. O Masarvkovem rodbinskem življenju pripoveduje eden govornikov o priliki proslave njegove šestdesetletuice to-le: Če ste prišli nenadoma k Masarvku. ste ga našli, ko hrani dete; a on je /.na! j otroke tudi umivati in negovati. Opravljal je to delo z veseljem in marljivostjo, če mu je bila žena bolna. Drugikrat se zopet začudite, ker ste našli očeta, ko se igra z otroki na tleh, in poslušno vrši službo konja, ker otroci to žele. Pri tem je krika in smeha ter vsestransko zadovoljstvo. In ta oče sedi zvečer doma, čita kaj otrokom, poje ž njimi.pesmice,.stavi jim uganjke, in oni njemu. A predno gredo k počitku, poklekne oče z otroki in molijo skupno oče-nas. Iz teh sličic iz Masarvkovega življenja si je lahko predstavljati življenje moža z ženo in obratno, starišev z otroki. Vsekakor je to družinsko življenje drugačno, nego v onih hišah, kjer je žena »gospodar«. Ona je »gospodar« samo zato, da mož ne more biti doma, in da ni član družine, ampak tiran ženi in strah otrokom, da more, ko se vrne iz urada, službe ali dela, zahtevati obed, po obedu se vleči in mirno spati, zvečer iti v gostilno na kozarec piva. Ni med njima onega toliko potrebnega duševnega skupnega življenja, zakona duše in harmonije roditeljev med seboj in nasproti otrokom. A to je prav vse ono, kar je tako idealno sprevedeno v Masarvkovem družinskem življenju. »Ko se govori o družini — pravi Masarvk — rekel bi, da se dandanes ne govori o materi, nego o očetu. In to je, kar vodi v propast naše družine — to je oče. '— Družina potrebuje moža, a otroci očeta«. In prav na tem pojmovanju rodbinskega življenja temelje vsi daljni Masarv-kovi nazori o zakonu, ženi, spolni čistosti in prostituciji, o delu in vzgoji žene, kakor tudi njene ravnopravnosti z možem. »Stari zakon veleva, da je potrebno, da sta mož in žena eno telo; mi bi pa dandanes rekli, da je treba, da sta enega d uh a. Zakon, ne samo teles, nego tudi duha, duše. To je ona lepa Browningova beseda: zakon duše! — Čisti zakon je najintimnije prijateljstvo; on je vrhunec asocijacije, katero toliko neguje in slavi naš vek — asocijacija duše. In ne more biti intimnej-še asocijacije, nego je ona med možem in ženo. In zopet dalje pravi Masarvk: »Moralno in kulturno ljudi nič bolj ne karakte-rizuje, kakor to, kako sodijo,, posebno, o starih devicah. Kako nizek in brutalen je o tem gospodujoči nazor. A vsa ta nizkost in grobost je razumljiva, če uvažujemo, da toliko njih vidi v družini samo telesno vez, nikakor ne vezi moralne.« »Jasneje,: Že divjaki zahtevajo od žene, da bodi Čista. Isto se mora zahtevati tudi od moža, ker z odstranjenjem dveh moral pridemo k občni morali.« »V nas je še malo življenja. Nismo si še prebudili. Zato vlada tako vseobče mišljenje; da niti ne govorimo o prostituciji. Prosim, poskušajte o tej stvari govoriti z ljudmi javne družbe, katerih se to največ . tiče. Ni mogoče govoriti o tem, vendar | mora biti slepec, kateri ne vidi, kako živi i naša družba. Največ, da se zlo lokalizira, a mi mislimo, ko javne hiše ogradimo in oddelimo, da smo zlo in moralno moro V/. tisnili iz družbe. Nikdar! Te pale žene vendar niso edina žrtev poligamičnega ideala. — Odstranite samo javne hiše za. prostitutke, pa bodete videli, kaj je naša družba, in kaj bo iz te — »družbe«. Prostitucija — niso to samo padle žene, nego: tudi jednako padli moški.« »Mislite v resnici, da žena delavca, kmeta, profesorja, uradnika, katera v potu obraza vzgaja kar tako - petero otrok, da ta žena pri svojem delu manj misli, kakor njen nekako suhoparni učenjak — kateri se je priučil temu svojemu intelektualnemu obrtu? Mislite, da je sposobnost učenja eo ipso tudi mišljenja Ne, biti učenjak, znati mnogo, — to še ni mišljenje. In zato se ne dajmo goljufati, da človek, kateri nima akademičnih študij, ne misli! Misli! Gotovo delavčeva žena večkrat misli mnogo več, nego njen mož, kateri ji v soboto položi na mizo par kron; ali uradnik, ki svoji ženi prvega izplača toliko in toliko — rečem, vsi ti niso toliko mislili, kolikor ena izmed njihovih neuglednih, skritih, in od ranega jutra do pozne noči trudečih se žen___« »Sedanja civilizacija in stadij razvoja, v katerem smo sedaj mi, zahteva v interesu vseh, da bi bila žena jednako-pravna možu v vsakem oziru. A mislim, da to jednakopravnost zahteva družinsko kakor tudi javno življenje.« »Govori se o o'Jte1ji in o življenju v obitelji — kakor o nečem, kjer se mož mora nekako osvežiti od svojih vsakdanjih skrbi.....Prosim vas, ali ne vidijo ti možje, kako jim večer po tej takozvani dnevni skrbi preide v gostilni? Kje je tu družina? Da, bode obitelj, in bode nekaj o čemur mi niti ne sanjamo, ko si bodeta mož in žena v resnici jednaka; obitelj bode šele tedaj, kedar bode mož trpel, da bode žena jednako samostalna kakor on.« Žena naj bode možu jednakopravna, pravno, politično in kulturno — to je evo, geslo Masarvkovo v pogiedu ženskega vprašanja. — To vse so sami citati iz Masarvka. Naj tudi ti služijo eni strani spoznavanja velikega Slovana, učenjaka. »V i e n a c«. —e— LOV divjih petelinov u Isipanci se odda v natančnejše se izve pri gosp. JOŽEF VRHUNC Hotel „Jekler" Bled. Iitiouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe so. C. in m. bodi Dam sueta dolžnost! Sprejme se 2 Mapa, ki se razumeta pri konjih za težko in lahko vožnjo. Natančneje se izve pri gosp. LeOpOldU RepiČ-U v Ajdovščini. '-^•'-T^^l^-^MSl^MBl Ivan Kravos ra Komu št II. GURitft na Kornu i.I sedlarska delavnica šfine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice '¦ itd. — Izvršuje in sprejma v L3|p||0^ popravo različne koleseljne in '^^^^^^ === kočije. -' ¦', ¦"¦ Poprauila se izuršujejo točno. Cen e zmerne. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste nijbifSjših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Mollelte, Bari lis Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96, 104, 112, 1-20, 1-2;. 1-36, 1*44, 1'60, 1"80, 2'-, 240, za hči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------— mila in sveč,---------------- Cene zmerne. Agro-Merkur v Ljubljani. Qt*adr>i prostori Dat>ez ^rdioo^a ulica $M. 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem rtcl., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo-- vanje blaga == I*0%OK! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. I*OZOH ! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žitu, moka, olje. itd. Agro-Herkur preskrbi sploh vsaKo blato. - Agro-Herkar kupuje vse pridelka — ------ in izdelke. — Cene HHJii(|oilnoJHO J PoNtrcžIm točna ! Zahtevajte pravila, cenike, ponujajte svoje pridelke ! Mali oglasi. NaJmanjSa pristojbina stane 6 0 7In. Ako Je oglas obilnejši se raCuua za vsako besedo 3 vin. NaJpripravnc|Se lnseriranje u trgovce in obrtnike. Koliko je uianjKih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na tležoil (In colo v mestu) niiiCe ne pozna, kor mkjer ne insorirujo. Skoda ni majhna. Vinn tnntnn p°urn®Jo '» spiou vsako vinsko - •"'" 'I'"'"" boie?envso popravi in sčisti. .- Fran Havab, brivec Z^gS?*-*«. Ibčinstvu y mestu in na deželi. Postrežba točim on »usta. V zalogi se dobi razne tostfetne yu-irebSčine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa .tasničarska dela, tei^kupuje zmešnnu ženske "-lase od K 0.iiaprej Eg." ***'" " ' Proda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo aii brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore . in hleve, natančneje se izue u našem uprauništuu. Gospodom gostilničarjem in drugim se uljudoo naznanja, da je ) izšel nov slo-. venski cenik gramofonov in plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri Založili smo posebne vrste blazinice za stampilke -S5'D.amka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica ,Jdeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraSi in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno le baPVilO »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušajo. Cena z barvilom vred K 2*60. Sprejemajo ne ludl naročila na štampilke. A. fekrtiek - Evin. Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4, Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor-tudi različnih dvokoles, Šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Anton Potatzky v Gorici i 0- | F* urfifl! RaPtelJa 7. II I A TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. > a|oeneje kupovtlifie nlroberikoga In dmbnea; hlto* ter tktnli, preje m nitij. POTREBŠČINE za pisarulce,' Nilte in popotnike Najboljše šivanke za Šivalne * troj? POTREBŠČINE za ArojaSe in ševljaifa. S'otlnjlco. — Rožni venH. — MaSm iišna obuAala za vsb Istns čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi « *«. « ¦ Darila za birraance zlata in srebrna različnih vrst, za deCkc In deHltre, priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi JAKOB ŠULIGOJf Brar ifl ti'g°vec zlatnine in srebrnine GORICA - Gosposka ulica šteo. 25. — GORICA. Zastonj in poštnine presto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršček Gorica. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica »t. 7, I. nadstr.) — Talefon it. 79. Ratnn poitne hranilnice itev. 837.315. Ne občnem zboru dne 30. maja 1900. ee je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, L. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. PosoJHa se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/, %• na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dalaži se obrestujejo koncem leta 1908. 8 6 %'. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. - Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,693201—. — Reservni zaklad: 90.23005 — Vrednost hifi: 111755-23. Zastonj! in poštnine prosto se dobe uzorci raznih najnovejših vuln, belih in barvauih halislov, patiama, cefirjev za bluze in srajce, perkalov in tudi'razna platna, lentice (pajčolan) za birmance itd, pri domaČi modni In manufaltturnl tordkl = IUHdČIČ ft kurihčič = Gosposka nllca It. 11. Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in boterce, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domaČo trgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseli potrebščin za šiviHe in krojače. Podpirajte to edin« in prvo donia&e podjetje te stroke* Novost! Novost Kavnokai* sta izšli v založbi „C»oriške Tiskarne"- A. Gabršček: ,Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. - Spisal: VACLAV BENEŠ-TRŽBIZSKV,. —- »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 8*20. Poštnina 2© vin. Guu de ITIaupassanl: Ilouele. Prcvcl: Pnstnškiu. — „Si>l<>Hskn knjižnica" št. XII. — Cona K 8"-Poštnina 20 vin. Naroča se v „Goriški Tiskarni" /V. Gabršček v Gorici. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel JPri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. ¦— Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt ^ verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko - in puntigamsko pivo. — Cene jako'zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Spet pojdejo strastni turisti v višino i)l padali bodo globoko strašno. Ce nočeš z visokega pasti v dolino, ostani doma in pa nosi »Oho«. 99 J. Medved, Corica Tekate, Josipa Verdi it. 32. Dr. Ruggero Kurner, kirurgični idraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in ostetrike u Gradcu. Specialist za Ordinira od 10.—It. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekate Frana Josipa štev. 6. (blizu lekarne Kurner). Varstvena znamka:, dUro* PiTi)] iiniment. Capsici jomp.|^ Nadomestek n Anker-Pain-Expeiler Je povsod pripoznano kot najboljša sredsfoo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1"40 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si* drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „»latem lara" v Pragi V%L!\ isabethgacse štev. o nova. Efv Dnroio r»=poiiljnij». Ii I, S* i I, Marija Gajer Gorica na Stolnem trgu št. 3 (prej stari trg) priporočil svojo veliko ralogo i vsakovrstnih kolače v za !)iffll?|lC8. ' Prodaja na drobno in debelo. Velika izber cukrenih igrač v škatlah. Vse po najnižji ceni. Postrežba tudi na dom. Odlikovana pekarja in sladčiCarna Karol Drasčik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In likanje na drobno ali v originalnih butelkaii Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo L*r- po jako zmernih cenah. *"¦*¦ Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovam zadrugfa z neomejenim jamstvom. Nučelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozErom na uremeniena in dne 81. decembra W0->. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra iflOa. sklenilo za leto Ilhj«. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplaievanje v potili letih, proti odplačilu po «2 kroni lia mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na lu ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4\;,%, večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po -20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja riznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. *4 8* Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača Knjižnica Seznam izbranih, najboljših del slovenske liferatnrc in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pL ileinmagi? L led. Bambcrg knjigarno u hjubijani. Denar prihrani kdor kupi izgoiovljeno pehištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsaR stan, prlprostega In naj- flnejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Cene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in patno, ogledala žima in platno. Najcenejši in najboljši nakup 8*»T- v modni trgovini ENGEL BERT SK^SEK Gorica — Via ^caole 6 z a g: o Srajce Ovratniki Zavratnice Manšeti Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice ' spode: __ Dokolenke Čepice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Turistovske oprave Žepni robci Gamaše Klobuk: Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum L_ Globin a~» Zahteva naj se izrecno GlOfcin iz j tovarne Fritz Schulz ml. akc. dr. j I SUKNO in modno za obleke Cene strojjo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. k Karel Kociaii priporoča firma tvorniea za sušno V Humpolcu na Četa. Tvorniške cene. Vzorci tranko. GORIŠKA TOVARNA MILA. Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slovenci za vselej le hlapčevali tujcem. 9rab »oiine! PoskHšajte ilo iz te domače tovarne! Melet je izvrsten. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza 8 solncem Poskusite in sodite ! Svoji k svojim! 47