rosnima piacana ■ _»w - - , eotovini Leto IX, st. 210 mm »»»•!■ •«» «jwtr»|. — mesečno L>m «5-—; ca tag* Din «cr— neobrano. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, K.natlova ulica šter. 5/L Ttl«ioc št. «07* ii) a804^ ponoči tudi it. «034. ■•kopirni se n« tpažaj«. 1, petek 7. septembra 1928 Cena 2 za gospodarstvo, prosveto in politiko i Ljubljana, Piti«« te. 4. — Telefon ftt. 1401 Podntinid: Maribor, AIcknndrm It tj — Cetfe, Aleksandrova pri poStnen ček. zavodu t LH** •L ii.&m • Praha čiaio 78.1«^ Wien.Hr. 105341. Ljubljana, 6. septembra Zanimanje javnosti za prepire v radikalni stranki je v poslednjem času popolnoma zamno. Ti prepiri so stalno na dnevnem redu že od takrat, ko je živel še Nikola Pašič. Tedaj se je vse sukalo okoli njegove glave. Njegovi nasprotniki so zatrjevali, da je treba samo njega odstraniti, pa bodo široko odprta vrata novemu življenju. Tako so mislili in govorili oni, ki so videli pred seboj le veliko politično dedšči-no, veliko stranko, ki deli vse naokoli oblast in slast. Toda Pašič je umrl, a miru in prerojenja v stranki le ni bilo, pač pa so izbruhnili še večji neredi in danes stojimo pred popolnim kao.otn. »Vidite,« mi je dejal ugleden pašiče-vec po 20. juniju, »morilec Puniša Ra-čič je bil dejansko Pašičev agen-t. Toda veliki Pašič je dobro vedel, za kakšne posle je treba uporabiti take tipe. On se jih je posluževal le tedaj, kadar so se mu zdeli sposobni, odstranjeval pa jih je od vseh onih poslov, za katere so se mu zdeli nesposobni. Saj ne boste dali ciganu, da vam varuje premoženje. Zato Puniša Račič ni mogel priti v parlament, dokler je živel Nikola Pašič.« Po Pašičevi smrti radikalna stranka ni mogla najti sama iz svojih vrst primernega voditelja. Radikalni stranki sniso dale voditelja politične razmere, ne borbe in ne sposobnost ali delavnost tega ali onega prvaka. Ta stranka je dobila svojega voditelja z ukazom Predestinirani voditelj Ljuba Jovano-vič je bil zaradi bolezni preprečen, da bi prevzel vodstvo. Ko je Velja Vuki-čevič bil imenovan za predsednika vlade, :je postal obenem predsednik kluba in s tem faktični in formalni vodja ra dikalov. Radikalna stranka je v obče tako zapletena v oblast, da ni mogoče ločiti, kje je pričenjala radikalna stran ka in kje končuje policijska oblast. Mrzlično hlepenje po oblasti je za radikale vse, i dobro i zlo. Posamezni kom donaša to razne dobrote in ugod nosti, stranki pa zlo, ker jo ubija kot idejno in politično organizacijo. Sedaj se je zopet razplamtela kampanja med dvema radikalnima struja-rna: na eni strani je glavni odbor, na drugi so vukičevičevci. Njihova medsebojna borba je to pot prenesena v narod, kjer pričenjajo vukičevičevci s pomočjo vladnih organov ustanavljati svojo organizacijo, ki naj jim pripomore do večine na strankinem kongresu. Za naše razmere so silno značilne nenavadne metode, ki se jih poslužujeta obe struji. Ko je Vukičevič dobil lani volilni mandat z nalogo, da »razčisti« radikalne vrste in da odstrani iz teh vrst Pašičeve naslednike, ga je često pose-ča! g. Aca Stanojevič. najstarejši radikal iz herojske dobe. Tedaj so splošno mislili, da Aca Stanojevič posreduje pri Velji Vukičeviču zaradi pardo.iira-nja nekaterih prvakov radikalskega glavnega odbora pred nasilji policijskih oblasti. Ko te intervencije niso zalegle, a je navzlic temu Aca Stanojevič tudi po volitvah ostal dober prijatelj Velje Vukičeviča, se je rodila v Beogradu verzija, da je Aca Stanojevič sklenil pred volitvami z Vukičevičem tajen sporazum, po katerem se je zavezal žrtvovati Marka Trifkoviča samo, da reši radikalno stranko pred razkolom in da ta stranka ne izgubi vodstva državne politike. Sigurno je, da sta oba starca razpravljala kot prava avgura o tem, kako naj od stranke odbijeta udarce, ki so jih drugi pripravljali. Na ta način se je dogodilo, da je Vukičevič vendarle spravil v Narodno skupščino več radikalov, kakor je bilo predvideno, a Marinkovič mnogo manj, nego se je mislilo. Na ta način je odpadla tudi ideja četrte stranke, ki naj bi jo stvorih vukičevičevci in marinkovj-čevci. Zato je Aca Stanojevič tudi kasneje vedno nastopal in se pojavljal v ospredju, ko ie bilo treba reševati formalno edinstvo stranke. Na isti način je mesece in mesece odlagal sestavo slovitega memoranduma radikalnega glavnega odbora proti režimu Velje Vukičeviča. Končno, ko ga ni mogel več zadržati, ga je podpisal in —' spravil v žep. Izgovarjal se je s tem. da ga bo izročil javnosti šele tedaj, ko bo Vu-kičevičeva situacija »zrela«, z drugimi besedami, ko bo spoznal, da je Vukičevič prepuščen svoji usodi. Kasneje je uspelo g. Gjorgju Jeleniču, ki spada do ie hotel amputirati Senzacijonalna Pribičevičeva razkritja o dogodkih v noči 7. julija Zavit komunike službene »Avale« o amputaški aferi. — Kaj se je godilo v nočnih avdijencah 7. julija. — »Rf zidimo se kakor Švedska in Norveška.« — Amputaški nož b i bil nevaren tudi za Srbijance. — Prazni izgovori šefov režimskih strank. Zagreb, 6. septembra n. Danes ob pol 5. so zagrebški novinarji zaprosili Svetozarja Pribičeviča, naj jim poda kake izjave z oziram na komunike, ki ga je izdala službena »Avala« za inozemstvo o veleizdajalski amputaški aferi. Komunike se glasi: »Z najmerodajnejšega mesta se odločno zanikajo trditve Svetozarja Pribičeviča, da so bili 7. julija od strani voditeljev današnje vladne koalicije stavljenj predlogi za amputacijo hrvatskih krajev od Jugoslavije. Ko ie hrvatski prvak g. Predavec predlagal, naj se ustanovi samostojna Hrvatska in ko se je nato Stjepan Radič proti zdravniškemu nasvetu predčasno vrnil v Zagreb, je bil pozvan Svetozar Pribičevič, naj precizira stališče KDK. Svetozar Pribičevič je tedaj sporazumno s Stjepanonj Radičem dal obvezno izjavo, da borba KDK ni naperjena proti integriteti države. S tem se lahko ta aiera smatra za za^ršeno.«. Svetozar Pribičevič je na ta komunike odvrnil med drugim sledeče: »Dan pred odhodom pokojnega Stjepana Radiča v Zagreb sem bil poklican na dvor Tam so se že nahajali šefi četvorne koali-c;je, ki so zahtevali pojasnila o Radiče-vem in mojem stališču do države. Že tedaj sem izjavil, da smatram za žalitev, ako bi moral odgovarjati na vprašanja, ali je KDK za to državo. Obratno pa sva Radič in jaz bila popolnoma v pravu, ako sva stavila šefom četvorne koalicije vprašanje, ali so oni za to državo, kajti oni so dejansko s svojo katastrofalno politiko in s svojim destruktivnim delovanjem dokazali, da rušijo državo ki da so proti državi«. »Tedaj m! je bilo sporočeno, da šefi četvorne koalicije predlagajo kot najboljši izhod, naj se razidemo kakor Norveška in Švedska. Podprli so ta svoj predlog s celo košaro argumentov, s katerimi so dokazovali, da je taka razdružitev še najboljša rešitev naših odnošajev. Razume se, da so me ti predlogi in ta stališča zaprepastila, zlasti ko sem uvide!, da je neposreden povod teh njihovih predlogov izjava g Predavca, ki tli bila ne merodajna za naš pokret v pre-čanskih krajih, ne obvezna za KDK in niti točno reproducirana v javnosti. Naj bo že kakor koli s to izjavo, vendar ni mogla biti poved za predlog, s katerim se ruši državno edinstvo, nego se tudi odstranjujejo skupne državne meje, kar pomeni zločin ve-leizdaje v smislu naših kazenskih zakonov. V svojem, kakor v Radičevem imenu sem brez oklevanja izjavil, da nasprotujemo cepitvi na<še države, da smo odločno za državo in da zahtevamo le izpremembo državnega sistema oziroma notranjega ustroj-stva v smislu enakosti in ravnopravnosti vseh krajev in vseh delov naroda«. »Ker mi je bilo nato sporočeno, da v inozemstvu krožijo vesti, kakor da stoji naša država pred razpadom in da je zato potrebno dostaviti našim poslaništvom radi njihove orijentacije posebna navodila, setm tedaj zdiktiral izjavo, v kateri je bilo obrazloženo Radičevo in moje stališče, kakor tudi stališče KDK. Jaz sem to izjavo dal pred krono in jo izročil kroni, ker nisem hotel stopiti v noben stik s šefi četvorne koalicije, zlasti po njihovem veleizdajniškem predlogu o razcepu države. Moja izjava je bila iz dvora oddana v predsedništvo vlade in odtod poslana v svet«. »Pri tej priliki sem doznal, da so vsi 'šefi četvorne koalicije soglašali s tem, da se stavi predlog o takozvani amputaciji. Edini ki se je protivil, je bil dr. Anton Korošec, a še on se ni uprl s potrebno odločnostjo, tako da se more trditi, da so bili vsi šefi četvorne koalicije oni večer na dvoru v tem vprašanju složni. Iz tega lahko vsa javnost razvidi, kako beden je izgovoT, da je mogla ona izjava g. Predavca biti razlog za tak herostratski poskus. V Predavčevi izjavi so najbolj pedortavali pasus, da smo dva sve- tova, razumevajoč pod tem na eni strani KDK, na drugi pa današnje srbijanske stranke. Meni pa se le vidi, da smo v resnici dva svetova, ako eni lahko stavljajfo predlog o amputaciji, dočim drugi t0 smatrajo za ve-leizdajo. Kako neki naj bi ne bili dva svetova, ako eni smatrajo, da je treba takoj razpustiti skupščino, v kateri so bili izvršeni umori, dočim so drugi mnenja, da taka skupščina lahko nadaljuje svoje zasedanje, kakor da se ni ničesar pripetilo. Ako bi take in slične izjave smele biti povod za razdružitev države, tedaj bi mogli prav često take povode najti in bi bilo vprašanje razdružitve neprestano na dnevnem redu naše iržavne politike«. Svetozar Pribičevič je nato še enkrat prečital komunike »Avale« ter nadaljeval: »Vidi se, da vse priznavajo. Tiste noči ni bilo predlagano, kaj naj bi se amputiralo. To tudi ni bilo aktualno tedaj, ker je bila sama ideja amputacije odbita. Jaz sem pov povdarjal, da je to zelo nevarno vprašanje, ker se nikoli ne ve, kdo od inozemskih čini-teljev se bo vse vmešal v to amputacijo. Veliko vprašanje je, ali bi nož, s katerim se bi amputiralo, ostal do kraja v rokah srbijanskih strank. Ni mogoče vedeti v naprej, ali ne bi v primernem momentu še kdo drugi pograbil ta nož. Naša država je bila ustanovljena z mednarodno pogodbo, kjer se povdarja, da so Srbi, Hrvati in Slovenci iz bivše Avstro-Ogrske monarhije s prostovoljnim sklepom sklenili svoje ujedi-nienie s Srbijo v enotno državo in da je Srbija na to ujedinjenje pristala. Ustanovitev naše države je bila torej mednarodnega značaja. Veliko vprašanje je torej, ali bi mogla razdružitev naše države ostati le naše interno vprašanje.« Komunike Avale trdi, da je to vprašanje sedaj odstavljeno z dnevnega reda. Toda narod, ki je na tem vprašanju interesiran se pač ne bo zadovoljil s tem komunikejem, ker zahteva golo resnico, da si bo mogel stvoriti končno mnenje o današnjih politikih v čijih rokah se še sedaj nahaja usoda našega naroda.* Novinarji so opozorili Pribičeviča na današnjo izjavo dr. Spahe, ki zanika, da bi če-tvorr.a koalicija predlagala amputacijo. »Kai bo g. Spaho prekliceval in zanikal, ko je Davidovič to stvar povsem prosto priznal!« je odvrnil Pribičevič. »Jaz sem tedaj še posebej vprašal, ali soglaša s tem predlogom tudi g. Spaho, nakar mi je bilo sporočeno, da se ie s tem predlogom popolnoma identificiral. Ko sem one noči doznal za ta predlog, sem ga takoj sporočil ne samo Ra-diču, nego tudi ostalim politikom KDK, ki sem jih tisto noč naše! v Beogradu.« »Kdo je bil tiste noči od četvorne koalicije na dvoru?« »Aca Stanojevič, Liuba Pavidovič, dr. Korošec, Mehmed Spaho in mislim tudi da dr. Voja Marinkovič kot minister zunanjih del.« Ali je s tem definitivno odstavljeno z dnevnega reda vprašanje amputacije? »Za nas to vprašanje nI nikoli obstojalo. Ne morem pa vedeti, aH ne bo gospoda, ki je stavila ta predlog, še pri kaki drugi pri-fiki prišla iz strankarskih interesov na misel, da to vprašanje ponovno pokrene«. Sklicanje zakonodajnega odbora Beograd, 6. septembra. 6. Kosta Timotije-vič, predsednik zakonodajnega odbora, je sklical sejo tega odbora za 17. september. Na dnevnem redu bo pretres raznih zakonskih predlogov. Na objavnem listu v skupščini se nahajajo tudi imena poslancev KDK, ki so člani tega odbora. Radičeva ulica v Karlovcu Karlovac, 6. septembra, n. Danes je bila Rakovačka ulica, ki je najlepša ulica Kar-lovca, prekrščena v ulico Stjepana Radiča. Ijeni so prijatelji Velje Vukičeviča) ne prikrivajo, da vpliv g. Vukičeviča tudi po odhodu s položaja predsednika vlade ni niti najmanj zmanjšan. Neka sporočila, tako zatrjujejo Vukičevičevi prijatelji, nudijo celo garancijo, da bo ta , , _____ vpliv ostal tudi nadalje in da se bo si- med mnogoštevilne beograjske tipe. o tuacija razvijala le v korist Vukičevi-katerih se ne ve. komu služiio. da je ča« izmaknil memorandum od glavnega tajnika stranke pod pretvezo, da ga hoče odnesti na dvor. Jelenič pa ga je v resnici odnesel v uredništvo »Politike«. Šele po tej poti je ta memorandum ugledal beli dan. Tudi v sedanji ostri borbi med člani glavnega odbora in Veljo Vukičevičem čakata obe stranki, kako se bo razvila situacija od zgoraj, da šele nato določita svoje nadaljnje zadržanje. Prav karakteristično je, kar piše član Vuki-Čeviceve struje v »Politiki«: »Oni (miš- Neka sporočila . . .Odkod? Sigurno ne od spodaj, iz naroda. Kajti Vuki-čevičeve korifeje, zlasti minister ver Dragiša Cvetkovič in dovčerajšnji komunist dr. Jevremovič. ki največ agi-tirata v Južni Srbiji, si menda same ne prikrivajo dejstva, da »volja naroda« v Južni Srbiji še nikakor ni merodajna za politično situacijo V Južno Srbijo hodijo gospodje iz Beograda le po svoje mandate. Druga struja, člani glavnega odbora, odgovarjajo, da je usoda sedanje Narodne skupščine in Tedanjega režima že zapečatena, da se bodo volitve vršile v januarju ali februarju in da je treba že v najbližjih 'ednili pričakovati docela novo kombinacijo Govorijo celo o datumih, ko bo g. Korošec postavljen v kot, in vede, da se bo to zgodilo v drugi polovici septembra. Za politično orijentirane kroge je sigurno, da situacije ne ustvarjata ne ena ne druga struja. Obe struji sta se vživeli v položaj, da čakata in da sprejemata zrelo politično situacijo. Največ, kar zmorejo, je to. da kvarijo situacijo, da jo zavlačujejo in da jo komplicirajo. To je edina stopn-ja njihove politične delavnosti, kamor sega njihova državljanska hrabrost in odbčnost. In s takimi politiki naj se KDK resno sporazumeva? Kmečki praznik na Bledu se vrši! Hegemonisti so zlorabili državno moč ter dali prepovedati javni shod, vse ostale prireditve pa se bodo vršile v polnem obsegu. - Na Bled pride veliko število po« slancev KDK Naša beograjska Informacija, da je hegemonistična vlada prepovsda a blejsko prireditev, je bila včeraj deiouu potrjena. Sreski poglavar v Radovljici je sklicateljem javnega maniiestacijsKega shoda, ki bi se imel vršiti povodom blejskega kmečkega praznika, sporočil, da je javni shod, na katerem oi imeli govoriti voditelji KDK. prepovedan, ceš da bi ogrožal javni mir in red! Predvsem je treba ugotoviti, da prepoved javnega shoda prav nič ne tan-gira ostale prireditve. Kmečki praznik, ki ga priredijo združene gorenjske kmetijske podružnice, s slavnostnim sprevodom, kriškimi dirkami in veiiko ljudsko veselico, se vrši v polnem obsegu. Tega vsakoletnega tradicionalnega blejskega slavja si vlada vendar ni upala zabraniti. Skuša a je sicer na vso moč škodovati obisku s prepovedjo shoda in drugimi šikanaini, a bo razočarana. Tudi je odklonila dovoljenje za polovično vožnjo, ki je bilo za ta praznik še vsako leto in pod vsemi vladami izdano. Vlada je pač dovolila polovično vožnjo za obisk Koroščevega po.itičnega špektakla v Petrovčah pri Žalcu, za prireditev, ki je s svojo znamenito dirko tudi velikega kmečko-strokovnega pomena, pa ne da voznih olajšav. Seveda je tudi pogrošno, ako vlada računa, da bodo voditelji KDK, ker je shod prepovedala, sedaj ostali doma. Nasprotno, poslanci KDK pridejo na Bled v še večjem številu, ker st. a-trajo za svojo dolžnost, da so ta -,'an v neposrednem stiku z manifestiJ&jočim poštenim sovenskim ljudstvom v Seveda vse vladne šikane hegemoni-stom ne bodo nič pomagale. Zavedni Slovenci bodo še v vecicm številu v soboto pohiteli na Bled in kiuečKi praznik bo baš letos najsijainejša manifestacija naše zavednosti in solidarnosti. Akoravno je torej prepoved biejskega shoda pravi pljusek v vodo, je vendar v polni meri razumljivo ogorčenje, ki ga je ta prepoved izzvala. Shod je p;e-povedan z izgovorom, da bi ogrožal javni mir in red! Tako je zapiiil radovljiški sreski poglavar v svoji rešitvi, ki ie bila včeraj dostavljena sklicateljem. Utemeljitev prepovedi je tako za lase privlečena in obenem tako žaljiva, da jo je treba kar najostreje zavrniti. Na Bledu se bodo zbirali v ne- deljo najzavednejši in najnaprednejši slovenski ljudje z Gorenjske in drugih slovenskih krajev. Od kdaj ogrožajo napredni slovenski kmetje, obrtnik], delavci in intelektualci javni mir »n red? Oni so bili od nekdaj element miru in reda v državi in v Sloveniji in so ohranili hladno kri tudi takrat, ko je današnja dekla beograjskih hegemonistov, klerikalna stranka, brezvestno podžigala najnižje instinkte mas proti državni misli, ko ie hujskala na sovraštvo proti Srbom, ko je današnji predsednik vlade g. Korošec proglašal samega vladarja za tujca! Pa se upa sresKi poglavar v Radovljici v svojem dekretu napisati insinuacijo, kakor da bi bili Gorenjci pravi razbojniki in prekuculri! To sramotno kleveto z največjem ogorčenjem zavračamo! Treba pa je ugotoviti še eno: sklicatelji shoda so, da že v naprej izpodhl-jejo vsak izgovor, v svoji prijavi v imenu KDK iz-icno zajamčili in prevzeli tudi nolno odgovornost, da se bo shod vršif v največjem miru in redu. Sklicatelji shoda so ugledni možje, ki se zavedajo tega, kar napišejo in oblast ni imela najmanjšega povoda dvomiti, da se v vsakem oziru lahko zanese na njihovo besedo. Navzlic temu trdi radovljiški sreski poglavar, da bi blcjsKp zborovanje ogrožalo javni mir :n red. On ne pravi, da bi zboto/anje moglo ogrožati mir in red, 'smveč ja kar siguren. da bi ga. Sam shod mu je že ogroženje mira in reda! Baš iz tako stilizirane ntemiliiS-e pa se jasno vidi, kdo se shoda boji. Ni bojazni za javni mir in rid ~ o dvoie je bolj varno v rokah nanrednih Slovencev. nego v pesteh hegemonističnih vlastodržcev — bati se je le režimskim hlapcem, da bi jih bleiskf shod še bolj razkrinkal in dr. Korošec se še posebej boji novih dokazov, da fronta KDK tudi v Sloveniji mogočno narašča. Ogrožen je dušni mir beograjske cincarije in njenih hlapcev, ne pa javni mir in red. Prepoved blejskega shoda je v srva-ri čin čistega nasilja, za katerega obračun ne izostane. Zavedni Slovenci pa bodo na to ne-čuveno zlorabo državne moči odgovorili v soboto na Bledu z mogočno manifestacijo za enakopravnost, poštenje, pravico in svobodo v naši državi. Hrupne demonstracije splitskega prebivalstva proti ministru dr. Angjelinoviču Nepričakovan sprejem hrvatskega ministra v Sol?tu. — Bom-bardman z jajci in gnilim sadjem__Spopadi s policijo. — Številne aretacije Split 6. septembra r. Minister javnih de! dr. Grga Angjelinovič, ki je kakor znano dalmatinski rojak, je prispel sr.oči v Split. Dasi njegov prihod ni bil objavljen, se je zanj po mestu vendar hipoma razvedelo in splitsko prebivalstvo je priredilo svojemu ministru sprejem, kakršnega ni bi! deležen še menda noben minister Jugoslavije. Več tisoč ljudi je priredilo proti njemu izredno burne demonstracije in ga pozdravilo z oglušujočimi žvižgi in klici »Dole!« Obenem so začela na ministra in njegovo spremstvo kar deževati jajca, nato pa še paradižniki in razno drugo gnilo sadje. Še danes so po glavnih ulicah vidni znaki tega bombardmana. Takoj alarmirana policija, ki jo je ojačila še žandarmerija, je začela razganjati množico. Pri tem je prišlo do srditih spopadov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih, nad 20 pa aretiranih. Demonstracije so se kljub temu nadaljevale pozno v noč, tako da je mir nastopil šele okrog 2. zjutraj. Policija nadaljuje preiskavo in je še tudi danes aretirala več oseb. Nova akcija Ace Stanojeviča Intervencija pri dr. Korošcu proti poseganju policije v boje med radikali. — Iskanje stikov s KDK. — Poskusni balon dr. Korošca Beograd, 6. septembra r. Zaradi proslave rojstnega dne prestolonaslednika Petra danes v Beogradu ni bilo važnejših političnih dogodkov Vlada je dopoldne prisostvovala svečanostim v cerkvi in se udeležila čestitanja na d.oru. Pač pa je bil popoldne opažen sestanek m?d ministrskim predsednikom dr. Korošcem in Aco Stanojevičem. Ta sestanek so napovedali v vrstah glavnega odbora že za včeraj, vendar pa sta se sestala še'e danes Dopoldne v ministrskem predsedništvu. Kakor znano, ie prišel Aca Stanojevič tekom svojih zadnjih konferenc z raznimi* radikalski-mi prvaki do prepričanja, da vzdržuje Vukičeviča na krmilu prav za prav dr. Korošec s pomočjo vladnega aparata, ki je Vukičeviču popolnoma na razpolago pri pobijanju akcije glavnega odbora in ustanavljanju novih policaj-racfckalskih organizacij, preko katerih si hoče zasigurati Vukičevič večino v stranki in premoč na prihodnjem strankinem kongresu, ki bi se imel vršiti še letos. Zato ie Aca Stanojevič že včeraj najavil, da bo posetil dr. Korošca »n pri njem protestiral proti takemu postopanju v strankarske in partizanske, če ne že v osebne namene. Res je Stanojevič o priliki svojega današnjega razgovora, kakor zatrjujejo iz niegove okolice. energično protestiral pri dr. Korošcu proti temu da daje Velji Vukičeviču policijsko asistenco za snovanje policaj-radikalskih organizacij v Juzn> S:biii ter da dva ministra zlorabljata svoie službeno potovanje v propagandne svrhe. Dr. Korošec je baje na te proteste odvrnil, da bo izdal vsem podrejenim organom okrožnico in jim prepovedal vsako vmešavanje v radikalske strankarske zadeve. Aca Stanojevič ie imel po sestanku z dr. Korošcem dolgotrajno konferenco z radi-kalskim poslancem dr. Kojičem. ki je zvečer odpotoval v Zagreb. Zatriuie se. da ga 36ji StarK>iev'č Pooblastil, naj v imenu radikalskega glavnega odbora sondira teren pri prvakih KDK za eventualna poga-'an* Iz režimskih krogov, kjer je ta vest vzbudila veliko vznemirjenje, so zvečer širili verzije, da ie Stanoievič predlaga: dr Korošcu osnovanje bloka Srbov. Hrvatov in Slovencev, ki naj bi ga tvorili radikali okrog glavnega odbora, KDK in stranka dr. Korošca. V političnih krogih so sprejeli te verzije naravno le kot pobožno željo g. Korošca in kot slab »dovtip Davidovičeve-ga kova«, s katerim bi hotel dr. Korošec »izpitati« situacijo. Izredno kritičen položaj v Sofiji Demisija Ljapceve vlade je izzvala odkrito borbo med militaristi in demokratskim režimom. - Razpad vladnega bloka. - General VIkovo ozadju Ljapceve demisije Sofija, 6. septembra, s. Kralj Boris je sprejel demisijo Ljapceve vlade in pri. čel politične razgovore. Sofija, 6. septembra, g. Po zaključku Včerajšnje večerne seje v Sobranju je sklenilo 72 poslancev demokratskega zgovora, da bodo zapustili vladno večino, če general Vlkov ne bo obdržal v novi vladi svojega portfelja. S tem je parlamentarna večina razcepljena v dve skupini, ker se je večina poslancev ,v sobranju izrekla proti Vlkovu. Notranjepolitični položaj je po demi-siji Ljapčeve vlade zelo otežkočen. Kriza se stopnjuje v odprt spor med vojaško stranko in pristaši zmernega demokratskega režima. Zdi se, da se hoče kralj odločiti za vojaško stranko. Izključena niso celo velika presenečenja. Še včeraj je imel ministrski predsednik Ljapčev v poznih večernih urah dolg razgovor s kraljem, ki je sprejel nato predsednika Sobranja Cankova in demokratskega voditelja Malinova. Tekom današnjega dneva je imel kralj razgovore z ostalimi strankinimi voditelji za rešitev krize. Vojni minister Vlkov, ki ima častnike v armadi za seboj, se noče umakniti s politične pozor-nice in izjavlja, naj kralj odloči o njegovi usodi. Kraljevi želji se bo uklonil. V glasilu liberalne stranke «Nezavis-nost» zatrjuje Vlkov, da je bil iz zunanjepolitičnih vzrokov izključen iz vlade, in sicer na neposreden pritisk angleškega in francoskega poslanika. Vlkov naglaša, da je nedopustno, da bi se tuje države vmešavale v notranje zadeve Bolgarije in nezdružljivo z dostojanstvom neodvisne države, če bi Bolgari- ja na ta pritisk odnehala. Tako početje bi med drugim želo ogrožalo moralo v 'armadi. Vsled tega ni hotel sam podati demisije, marveč prepušča kralju odločitev. Sofija, 6. septembra, č. Po seji Sobranja je Ljapčev izjavil, da je vlada podala demisijo, nakar je 70 poslancev vladnega bloka, odnosno Demokrati-českega zgovora izjavilo, da nočejo dalje ostati v stranki, ako bi zopet bila sestavljena vlada iz istih oseb, toda brez generala Vlkova. Ta izjava pomeni konec vladnega bloka, ker so ostali poslanci demokratskega zgovora, ki jih vodijo ministri Burov, Dobošev-ski in Hristov, izjavili, da so odločno proti ministru vojske Vlkovu in da bi ne mogli podpirati vlade, v kateri bi sodeloval general Vlkov. Sofija, 6. septembra, d. V noči od včerai na danes se je kakih 70 poslancev, ki so pristaši vlade in prijatelji ministrskega predsednika, posvetovalo o političnem položaju. Poslanci so protestirali proti temu, da sta minister Burov in predsednik Sobranja Cankov nastopila v zadevi vojnega ministra; po tradiciji lahko samo vladar odloča, ali ostane v vladi. To naziranje se ujema s stališčem generala Vlkova, ki je izjavil, da bo sprejel odločitev kralja, nikakor pa se ne bo uklonil zahtevi Cankova in Burova, ki nimata pravice posegati v kraljeva pooblastila. Sofija, 6. septembra (so.) Posvetovanja za sestavo nove bolgarske vlade se nadaljujejo. Kralj je sprejel v avdijenci radikale Kosturkova in socijalista Pa-stuhova. Posvetovanja zunanjih ministrov Male antante v Ženevi Enoten nastop Male antante. kanskega Ženeva, 6. septembra d. Trenutno se vršijo tukaj med člani Male aaitan-te posvetovanja, katerim se glede na manjšinska vprašanja, ki se obravnavajo na zasedanju Društva narodov, in na optantsko vprašanje, pripisuje poseben pomen. Ta važna pogajanja so dala romunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu povod, da je potoval v Montreux, kjer je dal-romunskim zastopnikom nadaljnja navodila. Kakor zagotavljajo, so nameni Male an* tante samo defenzivni. Do sedaj se je bavila samo z madžarsko-romun-skim optantskim sporom in manjšinskim problemom. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da bo predlagala za Balkan in srednjo Evropo neke vrste locarnsko — Predlog za sklenitev bal-Locarna pogodbo, kateri naj bi pristopili tudi Madžarska in Bolgarija. Obe državi pa zaenkrat nočeta slišati o tem. Včeraj je sprejel francoski zunanji minister voditelje Male antante in sicer dr. Beneša, dr. Marinkoviča in glavnega zastopnika Romunije An.to-niadesa. Ženeva, 6. septembra. Danes se je •vršil v hotelu-^Beaux-Rivages« sestanek zunanjih ministrov Male antante. Udeležili so se ga dr. Beneš, dr. Marin-kovič in dr. Petrescu.(?) Razpravljali so o enotnem postopanju v poedinin vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ju-goslovenski stalni delegat pri Društvu narodov Fotič je priredil nocoj na čast delegacijam Male antante banket. Jesensko zasedanje čsL parlamenta Včeraj je bilo otvorjeno jesensko zasedanje s hrupno debato o povišanju sladkornih cen. — Vlada povišanja ne priznava. Praga, 6. sept. h. Poslanska zbornica se je popoldne sestala na prvo jesensko sejo. Na dnevnem redu so bila le nekatera manj važna vprašanja. Šlo je &a zakonski osnu« tek, ki obravnava dekoraeijsko obrt kot tapetništvo. Po kratkem referatu poroče* valca so dvignili komunisti in socijalisti v debati o sladkornih cenah velik ropot. Do» čim so komunisti vedno bolj ropotali, so ostali socijalisti mirnejši in so porabili pri« liko za dokazovanje, da današnja vladna koalicija brez socijalistov v širokih ljud« skih množicah ne more zadovoljiti. Seja je trajali do 10. zvečer in je bila ves čas zelo živahna. Na koncu seje je podal so* eijalni minister msgr. ŠTamek v imenu vla* de izjavo, da vlada sploh ne priznava po* brisanja sladkornih cen, ker gre večinoma za sladkor starega pridelka in je današnja podražitev mnogo višja, kot so jo sprva zahtevali tvorničarji sladkorja. Dočim so najprej zahtevali 90 milijonov kron od« škodnine v obliki Dopustov pri davkih, za* htevajo sedaj od konsumentov najmanj 210 milijonov kron. Vlada bo zaradi tega ostro nastopila proti zvišanju sladkornih cen in upa, da bo sporazumno spravila vprašanje z dnevnega reda. Zbornici je bil obenem predložen pro* račun za leto 1929. Proračun je zaključen z aktivom 35,534.482 Kč in predvideva 9.,569,907.596 dohodkov in 9.,534,373.114 Kč izdatkov. V proračunu so upoštevani tudi poviški plač za učitelje, v ostalem pa je skoraj popolnoma nespremenjen od lan« skega^ Nadaljevanje splošne debate v Ženevi Danes se bo vršila razprava o zopetni izvolitvi Španije v svet Društva narodov. — Italija in Madžarska grozita z izstopom, če ne bo rešeno optantsko vprašanje tenor a, 6. septembra s. Dama&no plenarno za- j govoreJkii, med rajimi državni kancelar Mfililer- •edamija je o tvoril predsednik Zahk s sporoči- Franken. Ker se ne da sklepati, koibiko časa bo lom, da je svet Društva narodov Španiji zopet zavzela debata o predlogu glede zopetne iizvo- priznal pravfoo izvolitve. Predsedmiik je naito Mrtve Španije, še ni gotovo, aLi bo lahko kan- oroenil brzojavko dr. Sfcresemamna, v kateri iz- , celar dr. Mtiller govoril že v petek dopoldne jaivKa. da se hoče taikoj po okrevanju zopet ude- i ležita posvetovanj DruStva narodov. Nato se le nadaljevala splošna debaita o delu Društva narodov. Kot prvi govoreilk je izjavil aivstrafckn zastopnik Mac Lachlam, da ni dopustno, da bi se Društvo narodov skrivoma in po ovinkih preiko mednarodimh pogodb vmešavalo v nortiramje zadeve poedimih držav, ki so njegove Slanice. Za njim je govoril norveški ministrski predsednik Mowinckel, ki Je uaglašal, da naj bi se vedmo več diržarv in tudi velesile podvrglo obligatornemu sodstvu mednarodnega razsodišča v Haagu. Na ta na-čim bi bilo mogoče ojačkii nied-držarvno politično zamparaje. Govornik je zagotavljali, da ima sedanji mednarodni politiiSrai položaj) še mnogo cedoslotikov. Mogočne oborožitve na kopnem, v vodi in v zraiku resno ogrožajo vzdrževanje miru. Belgijski zunarojfi mimisiter Hymaras Je nagla-Jafl veiliifko važnost s/klepov svetovne gospodarske konference za gospodarsko obnovo Evrope. Posebno )e naglašai, da nikakor ni na mestu pesimistično naiziraireje o političnih razmerah in o odnošadih med evropskimi narodi. Ženeva, 6. septembra g. Na plenarni seli Društva narodov, ki je naipovedana za jutri, bo padla odločitev o predlogu, naj se izjemoma takoj prizna Španiji sopetna izvolitev, kaikor so predlagali« Nemčija, Anglija in Francija, ki ga Je sprejel tudi predsedstveni urad. Za splošno debato o Jetrnem poročilu so se prijavili še tnfte Ženeva, 6. septembra s. »DaiJy Telegraph« poroča, da bi dve državi članici, kar sta najbrž e Madžarska ki Italija, zapustili Društvo narodov, če bi svet Društva narodov zopet od-godiil obravnavanje rommtsko-madžarskega vprašanja. Ženeva, 6. septembra (lo.) Posebna pravu« komisija je prejela poročilo Juridičnega odbora gtede progresivne kodifikacije mednarodnega prava im Je skilenila, da skliče mednarodno konferenco juristov leta 1929, ki bo raizpravljaJa o pravnem položaju koozuiov, o državni suverenosti nad obrežnimi vodami in o drugih aktualnih vprašanjih. Amundsen izgubljen Berlin, 6. septembra, (be.) V bližini mesta Tromso so našli nove ostanke letala Lathama, iz česar .se sklepa z gotovostjo, da se je Amundsen ponesrečil. Norveška vlada je sklenila, da se bo obhajal za Amundse-nom spominski dan in da bo odkrita na njegovem domu spominska plošča. Oslo, 6. septembra, g. V istih krajih, kjer so nedavno našli splav letala «Latham», so našli sedaj še druge ostanke nekega letala. «Krasin» se je ustavil na oporišču. Letalec Čuhnovski čaka ugodnega vremena, nakar bo zopet pričel iskati Amundsena in ostale pogrešance italijanske polarne ekspedioije. Osemsto Monakovčanov na Bledu Bled. 6. septembra d. Te dni ie prispelo na Bled okoli 800 Monakovčanov. Nemški gostje so se pripeljali s posebnim vlakom. Izlet in bivanje na Bledu je aranžiral g. Siemer, znan prijatelj Jugoslavije in zlasti Slovenije. Monakovčani prirejajo v bližnjo in daljno blejsko okolico izlete in so vzhi-čeni na-d lepoto Bleda samega in vse Gorenjske. Danes popoldne so se odpeljali v Poljče. Monakovčani so okupirali vsa na Bledu razpoložljiva prevozna sredstva. Izvoščki in avtomobili so bili okrašeni z zelenjem, pred nepregledno povorko vozil pa je vozil lojterski voz z domačo godbo in harmonikarji. Povodom današnjega rodbinskega praznika je bilo na dvoru odlikovano večje število dvorskih žandarjev. Kralj se jutri zarana odpelje zopet v Krmo na lov. Divjanje fašizma se nadaljuje Trst, 6. septembra, g. Tajnik fašistične novinarske zveze je izključil štiri urednike «Edinosti», ker smatra njihovo ponašanje za protinarodno. Konfiskacij-ska komisija v Bariju je posvarila tri bogate veleposestniške milijonarje, ker niso obdelovali svojega posestva po fašističnih načrtih in s tem niso pomagali lajšati brezposelnosti Jugoslavija in Grčija Ženeva, 6. sept. p. Zunanji minister dr. Marinkovič se je včeraj sestal z grškim zunanjim ministrom Karapanosom. Ker je to prvi stik med jugoslovenskim in grškim zunanjim ministrom pod Venizelosovo vla» do, mu pripisujejo večjo važnost, kakor pa se običajno pridaje takim sestankom. V poučenih krogih se zatrjuje, da sta raz« pravljala o vseh aktualnih zadevah, ki se tičejo odnošajev med Grčijo in Jugoslavi« jo, kakor tudi o splošnem položaju na Bal« kanu, za katerega vlada po proklamaciji kraljevine v Albaniji še večje zanimanje tudi med zapadnimi velesilami. Doznava se, da je bilo na tem sestanku tudi govo* ra o sklenitvi prijateljskega pakta med Grčijo in Jugoslavijo, ker namerava Veni« zelo® utrditi položaj Grčije s sklenitvijo cele vrste takih paktov. Vojaške letalske tekme Beograd, 6. septembra. V proslavo da* našnjega rojstnega dne prestolonaslednika Petra se je vršil velik letalski miting, ki so se ga udeležili vsi zrakoplovni oddelki na» še armade. Za tekmovalca je daroval kralj krasen pokal. Tekmovalo se je na progi Novi Sad, Beograd, Zaječar, Niš, Skoplje, Sarajevo, Zagreb, Novi Sad s pristankom . 4 "—*2L • v ' *> * -i • r •• • t/ ^ . • .v v Skopi ju in Zagrebu. Zmagal je major Dušan Radovič s kapetanom Sondermajer. jem kot spremljevalcem na letalu tipu Breguet XIX. Prevalil je pot v 6 urah, 28 minutah ter dosegel povprečno hitrost 219 kilometrov na uro. Dražba ladjedelnice v Kraljeviči Kraljeviča, 6. septembra, č. Ladjedelnica v Kraljeviči, ki je bila 3. avgusta prodana na javni dražbi za 1,260.000 Din, je bila danes izročena kupcu, Jadransko - podunav-ski banki, ki je položila kupnino na sodišču. Konkurzni upravitelj dr. Pavelič je odklonil sprejem denarja in je vložil proti dražbi protest na banski stol v Zagrebu, češ, da je bila nepravilna. Generalni direktor Jadransko - podunavske banke Kara-mata je izjavil, da bo to postopanje kon-kurznega upravitelja le škodilo ladjedelnici in delavstvu, ki je bilo doslej, na ladjedelnici zaposleno, ker bo s tem obrat še dalje ustavljen. Izjemno stanje radi režimskega poslanca Djakovo, 6. septembra, n. Vlada je proglasila v Djakovu izredne odredbe Vsi lokali in kinematografi morajo biti zatvorjeni ob 9. uri. Po mestu krožijo žandarji. Demokratski poslanec dr. Ivan Ribar je še vedno gost škofa Aksamoviča in se nahaja v Djakovu. Korošec razpušča občinske svete Vrhpolje, 6. septembra, n. Zaradi demonstracij, proti demokratskemu poslancu dr. Ivanu Ribarju, ki so se odigrale v Vrhpolju, je vlada razpustila občinski svet v Vrhpolju in imenovala komisarja. Isto je storila tudi v nekaterih okoliških vaseh. Vsled nasilnega postopanja vlade je zavladalo med prebivalstvom silno ogorčenje proti dr. Korošcu. Herman Wendel v Splitu Split, 6. septembra, n. Semkaj je prispel nemški publicist Herman Wendel, ki ostane nekaj dni v Splitu. Upravna reforma v Italiji Milan, 6. septembra, d. Mussolini utemeljuje v članku fašističnega mesečnika fašistično reformo pokrajinske uprave. Ta uprava bo v bodoče obstojala iz predsednika in pokrajinskega rektorata s predsednikom in rektorji. Upravnih organov v pokrajinah ne bodo volili, temveč jib bo neposredno imenovala vlada. Pokrajinski predsednik ima one pravice, ki jih daje zakon predsedniku pokrajinskega sveta in pokrajinskega zastopstva, rektorat pa bo v bodoče nadomeščal pokrajinski svet Seje rektorata niso javne, njegovi sklepi pa se objavljajo. Mussolini pristavlja k napovedi te reforme, da ne gre za obliko, temveč za duh in zgodovinsko vsebino političnega reda. V sedanja italijanski zgodovini ni smatrati izvršilne oblasti za nesamostojno orodje zakonodajne oblasti. S tem je iz fašističnega državnega prava končnoveljavno izginilo ponižanje vlade za poprbo izvršilno oblast, do česar je v 18. stoletju privedel revolucijonarni pokret. Seiaj zastopa fašistična vlada osebnost države in ni več za-visna od svobodne volje parlamenta. Javni in privatni nameščenci so piačaii letos 50 milijonov več davka kakor lani Vedno nove lovorike t vencu klerikalnih zaslug in uspehov* —■ V času, ko pojejo klerikalci slavospeve »omiljenemu« davčnemu vijaku, vsi davki horendno naraščajo Odmev strahovitih številk in podatkov o lani vplačanem ročnem davku v Sloveniji in v Srbiji se še ni polegel im že prihajajo nove številke na dan, ki so še groznejše in strahovitejše, ker vodijo tudi najelementarmejše principe socijalne in gospodarske politike ad absurdum. O ročnem davku je ugotovljeno, da je lani Slovenija plačala blizu 17 milijonov in da je razmerje vplačanega davka v Slov eni j! in Srbiji v primeri s številom prebivalstva kakor 24 proti 1, to se pravi, da odpade na enega Slovenca štiriindvajsetkrat toliko ročnega davka kakor na enega Srbijanca. Ta pušeljc si pač lahko vtakne za klobuk slovenski »socijalni« minister dr. A. Gosar. Omeniti je treba, da ie ročni davek enoten za vso državo že od 1. 1925, in da zato ne more biti izgovorov, da se ta davek pobira v Sloveniji po drugačnih merilih kakor v Srbiji. Kliub temu pa si je upal klerikalni voditelj Ogrin pred zbranimi obrtniki in pred vso javnostjo zatrjevati, da je »davčni vijak v Sloveniji v zadnjem času precej popustil«. Pred sebol pa imamo številke, ki so še hujše od onih glede ročnega davka. V beograjskem »Privrednem pregledu« čitamo podatke o davkih, vplačanih v prvi polovici letošnjega leta. Na druge vrste davkov se še povrnemo, danes pa naj opozorimo pred vsem na davek na plače javnih im privatnih nameščencev, na takozv. uslužbenski davek. Uslužbenski davek je predviden v proračunu za letošnje prvo polletje z 51 milijoni dinarjev. A, kaj menite, koliko je vrgel? Nič manj kot 85 milijo- IV. manjšinski kongres Istočasno z zasedanjem Sveta in ple-numa Društva narodov so se sestali te dni v Ženevi zastopniki politično organiziranih narodnih manjšin. Na njihovem kongresu je zastopanih 14 različnih narodnosti iz 12 držav in smatrajo se za glasnike 35 milijonov ljudi, pripadajočih narodnim manjšinam. Da istočasnost zasedanja Društva narodov in manjšinskega kongresa ni slučajna, je precej jasno, še posebno pa, ako se vzame v pretres, da je veljala za najvažnejšo točko dnevnega reda na manjšinskem kongresu razprava o tem, kako stališče naj zavzamejo narodne manjšine napram Društvu narodov. Zastopniki manjšin so hoteli napraviti čim močnejši vtis na predsta-vitelje držav, zbrane v veliko mednarodno organizacijo. Manjšinski kongres se je zaključil in njegovo delo je za enkrat končano. Napram Društvu narodov je zavzel precej ostro stališče, kritiziral njegovo majhno brigo za manjšinske probleme, na-glašajoč, da se važnost manjšinskih vprašanj v Ženevi zelo podcenjuje in da se ne premotriva z ono brigo, kakor bi zaslužilo. Specijalno je izrazil manjšinski kongres svoje nezadovoljstvo nad tem, da se je v krogih Društva narodov določil za naslednika Norvežana, gospoda Colbana, ki je bil doslej direktor manjšinskega oddelka v generalnem tajništvu, Spanec Agvir de Car-zer; manjšinski zastopniki so naziranja, da španski diplomat ne more biti dober vodja takemu oddelku, ker je Španija napram manjšinskemu vprašanju, s katerim ima praktično opraviti v katalonskem gibanju, močno konservativna in povsem odklanjajoča. Dalje je posvetil manjšinski kongres največjo pozornost razmotrivanju, kako naj bi se uredile norme kulturne avtonomije, ki predstavlja po danes prevladujočem naziranju v manjšinskih krogih poglavitno možnost manjšinskega udejstvovanja. To vprašanje se tiče hkrati odnošajev med manjšinami in državo, ki ji manjšina pripada po svoji kulturni, odnosno etnični sorodnosti. To je točka, ki se tiče v prvi vrsti nemških narodnih manjšin, saj smatrajo ravno Nemci kulturno avtonomijo za poglavitno vsebino manjšinskega stremljenja. i Poglavitno delo dosedanjih štirih manjšinskih kongresov je bilo, da se je storilo vse, s čimer naj bi se Evropa prepričala o važnosti manjšinskega problema za konsolidacijo in mir našega kontinenta, dalje pa, da bi se svet .uveril, kako se giblje manjšinsko gibanje na legalnih osnovah im deluje samo z legalnimi sredstvi. Zato sprejema organizacija narodnih manjšin samo legalne zastopnike manjšin, ki morajo biti njihovi legalni zastopniki in spričo tega n. pr. ne sprejemajo emigrantov, prav tako tudi ne reprezentantov, ki deflujejo zoper teritorijalno politično celotnost obstoječih držav. Vidi se tedaj, da se narodne manjšine, ki določajo smer in taktiko organizirani manjšinski politiki, sistematično ogibljejo vsega, kaT bi moglo kompromitirati njihovo delo in vzbujati pri vladah neraz-položenje. Pač pa se manjšinski zastopniki vneto postavljajo zoper one kroge piri Društvu narodov, ki smatrajo narodno asimilacijo za vodilno misel državne politike napram manjšinam, kar je svojčas povsem odkrito izjavil na primer grški vnanji minister Politis. S taktičnega stališča je taka manij- dov, torej 33.7 milijonov več kakor le bilo v proračunu določeno. Če pa primerjamo letošnji donos tega davka z donosom v prvi polovici lanskega leta, dobimo tole presenetljivo sliko: 1. 1928 1. 1927 javni nameščenci 48.3 mil. 27.7 mil. zasebni in samoupr. 36.7 mil. 6.7 mil. Skupno 85.0 mil. 34.4 mM. To pomeni povišanje za 50.6 milijonov dinarjev v poj leta. V odstotkih izraženo sta javni in zasebni nameščenec letos v prvi polovici leta plačala 60 odstotkov več uslužbenskega davka kakor lan5 v istem času. Odkod prihaja ta ogromna diferencah Ta uslužbenski davek je bil v letošnjem prvem polletju pobran po dveh davčnih zakonih, oziroma davčnih stopnjah. Od 1. januarja do 31. marca je bil pobran po določilih finančnega zakona za 1. 1927-28, od 1. aprila pa do 30. junija pa po novem, izenačenem davčnem zakonu. Povišanje izhaja deloma od poostremega izterjevanja, največ pa od povišanih davčnih stopenj novega davčnega zakona. 50 milijonov dinarjev več je b'!o letos nnd klerikalno vlado iztisnjenih Iz bednih javnih in zasebnih nameščencev. 50 milijonov so morali odtrgati iz ust svojih rodbin, ki že itak ne vedo, kako naj se prežive od prvega do prvega. 50 milijonov je požrla davčna blagajna in jih odtrgala nameščencem, ki so s tem postali za 50 milijonov slabeiši konzument po naših mestih rn trgih. Potem se čudi trgovina in obrt, odkod nazadovanie konzuma in kako to, da pada kupna moč delovnih stanov. šinska politika edino pravilna in samo po tej poti je mogoč napredek v treti-ranju manjšin. Ali mora se priznati, da vsebujejo manjšinska stremljenja obilo drugih problemov, ki komplicirajo reševanje in vzbujajo nezaupanje ter povzročajo, da mnoge države ne upoštevajo želja in prizadevanja manjšinskih zastopnikov. Celjski občinski svet Celje, 6. septembia. Pred prehodom na dnevni red današnje seje se je župan spominjal v toplem nagovoru smrti voditelja hrvatskega naroda Stjepana Radiča. Občinski odborniki so njegov govor poslušali stoje. Večina zadev, o katerih so poročali referenti raznih odsekov, so manjše važnosti. Za splošno stanovanjsko akcijo, ki se združi z delavsko stanovanjsko akcijo, najame občina pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani posojilo v znesku 1.5 milijona Din' po 8 % proti zastavitvi občinske davčne moči. Borzi dela, ki se preseli v lastno hišo, se zagotovi v obliki najemnine letna podpora v znesku 12.000 Din. Stroške za razsvetljavo na obrtno - nadaljevalni šoli prevzame mestna občina. Odklonjene pa so bile prošnje Trgovske akademije, Jugoslovenskega zimskosportn«ga saveza ter ekskurzijskega fonda tehnikov ljubljanske univerze za podpore. Prav tako je bil odklonjen Sokolskemu društvu v Celju odpis veseličnega davka. Ker v proračunu za tekoče leto ni kritja, je bila odklonjena nadalje tudi prošnja Glasbene Matice za povračilo izdatkov za električno napeljavo in Dramatičnega društva za odpis 1500 Din za drva. Občina bi morala iz kaldrminskega fonda že davno dobiti 683.000 Din, toda finančna uprava zadevo vedno znova, zavlačuje, ceste pa, ki bi se morale s tem denariem popraviti, £e razpadajo in so v naravnost desolat-nem stanju. V času, ko je obstojala oeljska carinarnica, se je nabralo na kaldrmini 2 milijona 347.000 Din, ki jih pa pri naših gospodarskih razmerah in pri zapostavljanja preeanskih krajev celjska občina bržkone ne bo nikoli dobila. Rešenih je bilo več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Celjski živinski in konjski sejmi vedno bolj pešajo. Na predlog tri. nega in obrtnega odseka naj bi se ob nedeljah pred sejmom napravila večja reklama s primernimi razglasi. Referent stavbnega odseka poroča o oddaji del pri novi stavbi na prostoru hotela «Pri kroni*. Razpisana zidarska in težaška dela je dobil stavbenik Kališaik za 1 milijon 48.000 Din, tesarska pa stavbenik Vinko Kukovec za 158.000 Din. Kališnik se je moral z reverzom obvezati, da bo stavba do zime pod streho, do junija pa popolnoma gotova. Stavbna dela bo nadzoroval mestni inženjer Pristovšek. — V sosvet za določanje fasad in barv pri stavbah v mestnem območju so bili izvoljeni gg. dr. Kalan, Hohnjec in dr. Ogrizek. Končno je poročal še referent aocijalno* političnega odseka obširno o novi stanovanjski akciji za zidanje enostanovanjskih hišic na Spodnjem Lanovžu. Doslej se ie javilo 12 resnih reflektantov. Seja je biia zaključena ob 8. zvečer. Iz letalskega sveta Pariz, 6. septembra (pa) Francoski ministrski svet je sklenil ustanoviti posebno letalsko ministrstvo. Washington, 6. septembra s. Danes le bil objavljen izid razpisa mornariškega depar-temerrta za gradnjo dveh vodljivih zrakoplovov Zeppelimovega tipa, ki bosta imela 6 in pol milijona kubičnih čevljev vsebine. Ohlo, 6. septembra, g. Izmed 38 malih letal, ki so včeraj startafa v Newyorku pri zračni tetami preko ameriškega kontinenta v Los Angeles, je 30 doseglo prvo etapo v Kohmbusu. 6 letal je moralo spotoma pristati. Davi bi morala starta« h Newyorka velika letala, ki jih je bilo prijavljenih 21. Start je bil zaradi dežja in viharja od«o-deo. Naši Kraji in ljudje Proslava rojstnega dne prestolonaslednika Petra Llubllana, 6. septembra Sesti rojstni dan prestohmaslednika Petra je Ljubljana Droslaviia na svečan način. Z vseh javnih poslopij so bile razrešene zastave vihrale so tudi i mnogih zasebnih hiš Snoč« ie artiljeriia na ljubljanskem gradu oddala 31 topovskih strelov Dane« ob 5. so ponovni streli že na vse zgodai oznaniali prestolonaslednikov rojstni dan Ob 9 se ie vršila v pravoslavni kapeli slovesna služba božja ki so se ie udeležili zastopnik' oblasti in vojaštva ter člani pravoslavne občine Ob 10 ie služil slovesno službo božjo v stolnici knezoškof dr. Jeglič ob navzočnosti oficirskega zbora, velikega župana konzularnega zbora, narodnih dam. predstavnikov iavnih uradov in zastopnikov društev Po maši se ie vršila po Bleiwei-sovi cesti slavnostna parada Vse čete so defilirale ored divizijskim generalom Ne-dičem ki se je ustavil s svojim spremstvom na križišču Bleiweisove in Aleksandrove ceste Defile ki je prav lepo uspel, je trajal nad pol ure Zvečer se ie vršila po mestu bakljada z vojaško godbo. Zborovanja KDK v mariborski oblasti V soboto 15. t. m. ob poi 20. se bo vršilo zborovanje KDK v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Govorili bodo narodni poslanci gg dr Kramer Pucelj, dr Pivko ter en hrvatski poslanec. Vsi somišljeniki in prijatelji KDK iz Maribora in okoliških občin se že danes opozarjajo na ta zbor. da se ga mnogobrojno udeleže! V nedeljo 16. t. m. bosta dva velika zbora KDK na Dravskem polju, in sicer ob 8. zjutraj v prostorih g Zela v Št. Janžu in popoldne ob 14. pri »Jugoslovanu« v Račah. Na obeh zborih bosta Doročaia narodna poslanca gg. Pucelj in dr. Pivko. V nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne bo okra.ini zaupniškj zbor KDK v Murski Soboti, popoldne ob 14. pa istotako okra.ini zbor zaupnikov za dolnjelen-davski okraj v dvorani »pri Kroni« v Beltincih. Na obeh zborih bodo poročali: narodni poslanec dr. Pivko, bivši minister dr. Kukovec, oblastni poslanec dr. Odič in drugi. Ostanki f Vladimira Topolovca najdeni Kakor povzemamo iz turistovske knjige na Kredarici se je posrečilo dne TI avgusta našim odličnim alpinistom gg Joži Čopu z Jesenic. Mihi Potočniku iz Belce pr' Mojstrani in dr Stanku Tominšku Iz Ljubljane, najti z nemške -odnosno bavarske smeri po orečkan.iu v desno pristop v »Črni graben« triglavske severne stene, ki hrani truplo 1 1924 ponesrečenega abitu-rijenta Vladimira Topolovca. S silnim' napori so se plezalci spustili z desnega stebra severne stene do police, kjer ie po 500 m globokem padcu obležalo truplo Ponesrečenca. Izpod skal in peska, ki so ga v lanskem letu nanosili plazovi, so izkopali nekai kosov Topolovčeve obleke nahrbtni- ka in pas. Ostanki trupla so po vsei Priliki že razpadli in so zakopani pod peskom. Rešilna eksedicija ki se ie bila takrat sicer takoi po nesreči odpravila v steno, ie skušala od zgoraj zavzeti »Črni graben«, a se ie morala zaradi previsov in nad 100 m strmih in izpranih sten vrniti, ne da bi dosegla svoj namen. Omenjena trojka ie preplezala desni steber to je oni del severne stene, nad katerim so preizkušali svoje zmožnosti in si lomili zobe že nekateri najboljši nemški alpinisti, od lanskega leta pa tudi nekateri Slovenci in ki ie veljal po vseh neuspelih poizkusih za neprehodnega Po 26-urnem izredno težkem plezanju so naši vrli planinci izstopili levo od Bovškega snega (Zaplanje) tik ob Kugvjevi polici. Svoj uspeh so kronali s tem da so krstili novo smer za gorenjsko smer Z zanimanjem pričakujemo p»>drobnega poročila o tem pomembnem alpinističnem dogodku v »Planinskem vestniku«_ Nasilje na nasilje Z belimi zastavami so prihajali laški »zmagovalci« t>o končani voini v naše primorske kraie in « posebnimi slovenskimi razglasi so obetal" našemu narodu vse dobrote vse svoboščine, kakor iih ni užival nikdar prei Obetali so da se bo spoštoval naš iezik v vsem iavnem žbsodba za tržaško »Edinost« kateri oa bodo brez dvoma sled:li v najkrajšem času tudi š*» ostali štirie politični listi: »Goriška Straža« »Mali Listt »Istar-ska Riieč« iti »Pučki Priiatelj« kajti faši-stovski tisk ie že začel huiskati »bUsti nanje češ na1 pazilo da zatretie »Edinosti« ne bo prinašalo dobička kakemu drugemu slovanskemu glasilcu«. Obeta se torej smrt tud' nitm In ker ie bilo podobnega huiskania tudi že oro>ti nepolitičnemu »Ženskemu Svetu« ie lasno, da ie tud' njemu in njegovemu hrvatskemu tovarišu »Vezu« določena ista usoda Torei konec vsega, popolno zatretie tudi še zadnie iskrice naše narodne prosvete polmilijonskega našega naroda! Treba ie le še da vzameio bič in poženo naš narod z niegove rodne grude kolikor ga ne bo poginilo v niihovib lečah in v konfinaciji Potem bo vse mirno v novih pokrajinah Tako mislijo oni. taki sn niihovi naklepi Toda mlad krepak žilav narod kakor je naš se ne 'ibiia tako zlahka in kar ie le v naših močeh bomo storili da se fašU stični naklepi ne uresničijo Vse kar moremo In zmoremo, mora biti odslej posvečeno ohranitvi našega življa pod laškim jarmom Vse njemu v pomoč! Zato pa do-kažimo že takoi iutri ko priredi naša »lu-goslovenska Matica« svoi »zatiranih bratov dan« kako resen nam ie ta sklep »n naklonimo ii s kar naiobilneišimi' prispevki kar naiizdatneiša sredstva v niene na-rodnoobrambne namene, za naše zatirane brate! DANES OTVORITEV ZIMSKE SEZIJE! Oboževani ljubavni par Vilma Banky in Ronald Colman v velefilmu ljubavi in naravnih krasot Rozpaljene strasti (Barbara — roža pustinje) Vihar v puščavi. — Gigantski načrt. — Ogromna reka v puščavi. — Iskrena Ijubav dveh mladih src. — Napad v vražjem sedlu. V raju novega življenja. Nizke cene! Lepa vsebina! Najboljša godba! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Hitite in preskrbite si takoj vstopnice osebno ali telefonično za Telefon 2124. Elitni kino MATICA. Kulturni pregled Novažanov »Herman Celjski«. V petek 7. t m. vprizori dramsko gledališče v Ljublj. mogočno Novačanovo historično dramo »Herman Celjski«, ki jo zaradi bogastva snovi, dramatičnosti dejanja, slikovitosti prizorov in krepkega, kamenitega sloga soglasno prištevajo med najmočnejša dela slovenske dramske literature in ki je zaradi svoie izredne rviereke učinkovitosti že lansko sezono nadmerno zanimala občin-slvo. Nasolvno vlogo celjskega trinoga igra o. Levar. ostale večje vloge na so v rokah gg. Marije Vere. Nablocke. Mire Danilove. Skrbinška, Kralja. Gregorina. Pečka in Jana. Režija: prof. O Sest. S^enično glasbo je zložil Slavko Osterc. Začetek ob osmih, konec po 11. uri Tolstoj na sporedu zagrebške drame Zagrebška drama vprizori dne 10. t. m povodom stoletnice rojstva L. N Tolstega dramo >2ivi mrtvec«. Pred predstavo bo predaval o Tolstem in njegovem življenju književnik dr. Milutin Ciglaf-Nehajev. Kalman: Čardaška kneginja Na praznik, v soboto 8. t. m igrajo v dramskem gledališču ob treb popoldne Kalmanovo opereto >Čardaška kn-eginja* z gospo Poličevo in g Drenovcem. Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. Režija g- Povhe. — Zvečer ob osmih se ponovi Maeterlinckova pretresljiva drama »Stilmondski župan« z g. Levarjem v glavni vlogi in v režiji g. Cirila Debavea V nedeljo, dne 9. t m. se igra v ljubljan ski drami ob 3 pop. »Dabri vojak Švejk«. zvečer ob osmih pa izvrstna Nedbalova opereta »Poljska kri«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča Po lepem moralnem uspehu, ki so ga dosegli člnni mariborskega gledališča z znbavno in duhovito kom^iio »OenienPo ob priliki počitniškega gostovanja po ^lo veni ji. bodo gostovali člani še drevi ob 8. v Ljutomeru, jutri v Poljčanah in v nedeljo v Konjicah Gosfovania ljubljanske opere r Mariboru se bodo vršila od časa do časa. Ker bo prišel vedno zelo velik aparat na gostovanje (solisti, zbor in orkester, deloma tudi ljub Ijanske dekoracije) bodo za ta gostovanja veljale zvišane cene, mariborski gledališki a bon en ti pa bodo im eli popust Prvo gostovanje bo menda že meseca oktobra in se uprizori po vsei nriliki prekrasna Smetanova opera rPalibflr*. Josip Rijavec. gostuje tc dni v Beogradu, r čim je grmska kmetijska šola razstavila kolekcijo svojih vin iz Trške gore. med katerimi «e odlikujejo posebno traminec, beli burgundec in Portugalka. Od štajerskih razstavi i,ilcev so največ razstavili (10—15 vrst) Clotar Bouvier iz Gornje Radgone. Pugel & Rozman, iz Maribora. Vinarska šola v Mariboru in Oster-berger F iz Ptuia. in sicer razne vrste renskega in laškega rizlinga, dišečega in navadnega traminca, izvrstnega muškatnegn silvanca. belega in rdečega burgnndca. na vadnega in izbranega mozlerja. silvanca. Portugalke, oranžnrce in druge Clotar Rou vier še posebej 4 vrste šamoanica. belega in roza ki se toči prav tako kakor vsa dru ga vina tudi po kozarcih. Manjše, tudi izbran^ zbirke raznih finoi-ših buteliskih in namiznih vin. so razstavili J Pfrimer iz Maribora, Franjo Canjko n ^lovenjgradca. Vladimir Vošajak iz ^lov Bistrice. Emil Blas iz Sv. Barbare. Osrednvi vinarska zadruga iz Maribora, Križniska uprava v Vel Nedelji in dr. Obiskovalci si lahko i7berejo noljubno vrsto iz predloženih cenikov Zaloge se pa /idno krčijo zato naj si vsak, ki hoče re? kai dobrega zavžiti. nekoliko oožuri, da ne pride prepozno Cenilna komisija jc kliiib svoji strogosti odlikovala n^kat^-a vina tudi s srebrnimi in zlatimi kolajnami = Dobava mesa Komanda mariborskega vojnega okruga v Mariboru razglaša, da se vrši dne 12 t. m. ob 11. dopoldne druga iavna nstmena licitacija glede nabave mesa za mariborsko ga mizi jo za čas od 1. oktobra 1928 do BI. marca 1929 Količina nabavljenega mesa znaša na dan okrog 750 kg. Natančnejši pogoji so na vpogled v pisarni vojnega okruga v Mariboru. Vrtnarska razstava Tudi letos so nas vrtnarji s svojo razstavo prav prijetno presenetili. Niso sicer več razstavili. pa so letos poklali, kako je mogoče z malimi stroški in z malo vrstami doseči v skupinah velike dekorativne efekte. Da. naši vrtnarji so se modernizirali in gredo za svojimi vzori v inozemstvu po novi poti v arhitektonsko smer. 2e Pavef Šimenc, naš spretni pokopališki vrtnar, nam je takoj ob vhodu pokazal, da je mogoie doseči tudi t živobarvno begonijo semper-florens prav resnobno, grobovom primerno nastrojenje. Grob sam je sicer aranžiran Se precej pod pritiskom naročnikov, torej po okusu ljubljanske publike, okolico je pa vrtnar uredil po svoje tako, kakor bi morali biti grobovi po njegovem okusu. Občinstvo se bo samo na lastne oči preverilo, da so za grobove premalo resne igračkaste preproge iz raznih pisanih rastlin. Razstav-lialčev fini okus za barve pa zlasti očituje-jo njegovi venci v temnih barvah in enobarvni aranžmani, kjer se barva preliva le v nežnih odtankih. Kaj je mogoče doseči tudi z najcenejšimi enoletnimi cvetlicami, pa vidimo na lepem rondeau s pritlikavimi astrami najintenziv-nejših rdečih in modrih barv. Kdaj nas bo končno že uprava naših mestnih vrtov razveselila s takimi cenenimi, za enolično zelene parke pa naravnost prepotrebnimi i»e-strimi skupinami. še bolj v širino je šel Anton Ferant, ki je sploh najmodernejši med našimi vrtnarji. Iz velikih skupin raznih begonij semperflo-rens in dekorativnega zelenja, ki je odlično kultivirano. kakor ves njegov bogati materija! je uredil nad vse mirno in elegantno učinkujoč vrt, ki naj bi služil za vzgled našim vrtnarjem zlasti pri ure-litvi vrtov pred novimi stavbami. Ob robu je pa razstavil in z največjim smislom za harmonijo barv porazdelil niz najnovejših in najlepših dalii vseh vrst. da pač noben ljubitelj cvetlic ne bo prišel v zadrego ori izbiri. Skoraj same dali ie. cele rastline v loncih namreč je pa združil v impozantno špecijal-no razstavo ambicijozni Franc Herzmansky pred ozadjem, ki ga je naslikal gledališki «likar gosp. Skružny tako, kakor ga zna le ta preizkušeni sijajni dekorater. Venci in šopki iz samih dalij pričajo, da je dalija v rokah spretnega strokovnjaka najhvaležnej-ša tvarina neomejenih mogočnosti za vse zahteve razvajenega občinstva. Vrtnarji se upravičeno in s ponosom lah ko zavedajo, da niso samo. kar se obrti tiče, na višku, temveč da so tudi v prvi vrst vzgojni faktor v estetskem oziru. Naše čestitke so iskrene in zaslužene. Mlekarska razstava Udeležba sirarn in mlekarn na letošiij Kmetijski razstavi je precejšnja, kar je znamenje vedno večjega zanimanja od stran naših mlekarskih organizacij. Tudi kakovost sira in masla je letos pri posameznih mlekarnah nekoliko boljša, v splošnem r« je treba povdarjati. ds so sirarne poslale ua razstavo premlado blago, zaradi česar je splošna kvalifikacija baš glede na nedozo-relost sira slabejša nego ie bila lani. Pri jwočati je sirarnam, da si prihodnje leto za tako razstavo prihranijo večje število starejšega, dobro zoreuega sira, da bo lahko ocenjevalna komisija dognala zboljšanje našega v splošnem zelo dobrega izdelka. Ocena sira je izpadla v splošnem tako, da spada med prvovrstno blago sir is Logatca, potem Blok pri Cerknici od Osrednjih mlekarn in Mlekarske družbe v Cešnjici. Ocenitev podrobnosti se objavi pozneje. Glede masla je omeniti, da je prvo larilo odnesla Osrednja mlekarna, da imamo pa tudi med drugimi mlekarnami izvrstno blago, ki se lahko kosa z najboljšim čajnim maslom lan ske vrste. Omeniti je še, da je razstavljeni sir popolnoma razprodan in da so morale sirarne za nadrobno prodajo, ki se je letos prav lepo razvila, dobiti novo blago. Proslava 251etnice »Zgodovinskega društva" Maribor, 5. septembra. Pri popoldanskem strokovnem zborov a* nju v čitalnici Študijske knjižnice se je zbralo nad petdeset naših znanstvenih de» lavcev. Predsedoval je vseuč profesor g. dr. M Murko, za njegova namestnika sta bila izvoljena g. dr. Hoffiler in Drobnja* kovič Predavala sta gg. dr. Mol o uredit« vi arhivov in dr. Travner o pomenu im de« lok rogu pokrajinskih muzejev ter se je pre čital referat zadržanega dr Steleta o var« stvu spomenikov. Debate so se udeležili med drugimi dr. Milko Kos. dr. Dolenc, dr Hoffiler, prof Filič, dr Lukman, dr. Fr Kotnik V svrho realizacije stavljenih zahtev, ki so predpogoj nadaljnemu smo« trenemu in uspešnemu delu na zgodovin« skem polju, so <>e sprejele tri resolucije, s katerimi se poziva minister prosvete in skupščinski klubi, da čim preje omogoči* jo predložitev in sprejem tozadevnih zako* nov Zvečer se je vršil v hotelu Meran ban» ket na čast povabljenim gostom. V ponedeljek zjutraj se je okrog petde« set udeležencev pod vodstvom predsedni« ka dr Kovačiča odpeljalo z avtobusi v Ptuj. da ^i ogledajo tamosnje zgodovinske znamenitosti. Ustavili so se pred obema mitrejema na Hajdini. kjer jih je v imenu ptujskega Muzejskega društva pozdravil g. ravnatelj dr Komljanec, znanstveno vodstvo pa je prevzel g. dr. Abramič. Po pozdravu na ptujskem mestnem ma» gistratu po županu g. Brenčiču m govoru g prof dr Kovačiča se je vršil ogled ptuj« skega muzeja v novih muzejskih prostorih v bivši dominikanski vojašnici, ki jo je mesto v ta namen kupilo. Ptujsko mesto ima sedaj znamenitost prve vrste — muzej v muzeju, ki bo po popolni ureditvi pri* vlačna točka za naše in inozemske uče« njake. Popoldne so si gostje ogledali znameni« tosti Heri>ersteinovega ptujskega gradu t domačim mnzeiem iz staroslovenskih gro» Fihn, ki ga ne morete pozabiti! Za/to pridite in oglejte si čudovito lepo filmsko delo Vstajenje Umotvor po slavnem romanu nesmrtnega L. N. TOLSTEGA. V glavnih vlogah Dolores del Rio bi Rod la Rocque ki na nepozaben in pretresljiv način predstavljata prerod dveh človeških duš! Predstave ob 4., pol 6., poi 8. in 9. Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL Najboljše naitrajnets«, zato 13 najcenejše! bov, in potem tudi za umetnostno zgodo® vino važni minoritski samostan. Zvečer so bili udeležniki proslave gostje ptujskega mesta Iz govorov odličnih znan« stvenikov, kakor dr. Kovačiča, dr. Dolen« ca, dr. Kotnika, dr. Abramiča. dr Hoffiler« ja in dr. Murka je zvenelo odkritosrčno priznanje ptujskemu mestu in njegovemu muzejskemu društvu za velike zasluge, ki sta si jih pridobila z iskanjem in vzornim varstvom svetovno znanih izkopin. V ponedeljek je došla tudi zgodovin« skemu društvu kra'jeva zahvalna brzojav« ka z Bleda. Tako so potekli lepi slavnostni dnevi mariborskega Zgodovinskega in Muzejske« ga društva in se umaknili novemu delu t drugem četrtstoletju, Žegnanje z noži, koli in boksarji Sv. Križ, 5- septembra. Med nekaterimi našimi podeželskimi fanti vladajo žai še mnogi starinski običaji. Mislijo, da ne sme biti žegnanja. kjer se ne bi puščala vroča fantovska kri... Takeiga mnenja so bili tudi fantje iz svetokriške okolice kjer je bilo v nedeljo žegnanje v Dolah Popoldne ie sedelo v gostilni več družb ki so kar čakale, kdaj bo sosednje omizje dalo primeren povod, da bodo lahko govorile pesti In tak povod za pretep ie ponudil nehote neki 60-letni očanec. ki ie sede! s svojo hčerko m dvema sinovoma za mizo Možu ie bilo se-denia v gostilni dovoli, zato ie vstal in rekel svojim otrokom: »Alo. otroci, domov!« Prepira željni fantje so skočili pokoncu in s klici: »Kdo so ofroci?« — so si bili že v laseh Fantie iz ene vasi so mlatili po mladeničih iz drugih vasi. Taka je namreč že navada od nekdaj, da drži vsaka vas le zase. Bojišče ie bilo najprei v gostilni potem pa se je borba prenesla na cesto. Lista ranjencev beleži naslednja imena: Sotlariev France ima 10 om dolg urez na temenu glave, po telesu je dobil še tri ureznine z nožem, dve rani pa s kolom. Namlatili so ga pa tudi po spodnji čeliusti okrog oči ima krvne podplutbe, obraz Ima razpraskan. pa tudi obleko ima razrezano 24-Ietni Logarjev Janez je zaboden v levo stegno dvakrat, neljube spomine na žegnanje pa ie dobi) tudi po temenu. po obrazu in okrog oči Razen tega so mu razrezali hlače, perilo in telovnik. Samo »na »mašnem gvantu« trpi več sto dinarjev škode. Lista poškodb navaja dalje Višmjekarevega Staneta ki so ga na-bunkali prav pošteno okrog oči Mani poškodovanih ie še nekaj drugih fantov. Najbolj po nedolžnem pa sta iih skupila Matija Leben in njegova žena, kj sta prišla slučajno mimo gostilne v trenutku, ko se je Živa kopica zakadila iz gostilne na cesto. »S kom si oa ti?« — mu ie zastavil vprašanje eden izmed pretepačev. Pa odgovora ni počakal. V istem hipu so že začeli padati udarci po presenečeni zakonski dvojici Svetokrižki orožniki so ugotovili, da je bil komandant dolskih manevrov France Avšperger. ki ie znan rogovilež in se ie sodišče ž njim že večkrat pečalo. Sam ni dobil sicer nikakih večjih poškodb, pač pa so mu »sovražniki« razrezali 200 dinarjev vreden klobuk O vročekrvni in krvi željni dvanaistorici, kolikor je bilo napadalcev — bodo sedai sklepali na sodišču Ričet iih bo morda- iztreznil. da ne bodo več v drugo motili svečanega žegnanjskega razpoloženja. Napredovanja v železniški službi. V območju (torekciije državnšh žeJeanic v Ljubljani 90 napredovati v višje skupine: 1. Uradniki 1. kategorije: Iz 8. v 7. skupino poAožajne plače: lož. Stanko Novak, inž. Stanko Ro®feč in Paivel Arnečič. 2. Uradniki IL kategorije: Iz 4. v 5. skupino položajjne plače: Matfko Drovemik, Paveil Debe-Ijak, Ciril Ponikva«-, Hinko Šircelj, Ciril Osana, Aipo-laiii svetijo tem največjim športnim in na-cijonalnim dogodkom letošnjega leta vso svojo pozornost Dolžnost vsakega Ljubljančana ie, da poseti obe prireditvi in da se udeleži svečanega sprejema na kolodvoru. Danes mora biti vsa Ljubljana na kolodvoru, odnosno ob poti, kjer se bo pomikal sprevod z gosti. J. H. S. n— Mestna zastavljalnica naznanja, da bo tomesečna dražba v januarju t. 1. zastavljenih predmetov v četrtek 13. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici. o— Zabavišče na velesejmu. Veliko pozornost in naravnost ogromno senzacijo vzbuja na letošnjem velesejmu Adriena, dama z dolgo brado iz Amerike, 36 letna poročena žena, mati 2 otrok. Njena brada je dolga 50 cm. Adrieno so pregledali najizku-šenejši zdravniki in ji dali ime Tarzanova žena (v ljudski govorici opičja žena), ker je dokazano, da ie to edina ženska s tako dolgo brado. Druga atrakcija je E1 Rauna, indijski fakir. ki se Igra z ognjem in plameni, ter turška plesalka Fatma s svojimi orientalskimi plesi. Na promenadni poti ima ista direkcija najnovejšo senzacijo, in sicer miss Asro, bistroviden medij, ki čudovito prenaša misli, miss Lidijo s svojimi I učnimi efekti in serpentinskimi plesi ter damo z 12 meči v telesu, imenovano živa blazina za igle. Vse to ie res zanimanja vredno, da si človek ogleda. 1574 Pavel in Franja Melicer vljudno naznanjata, da sta 2. septembra 1. 1. 10730 otvorila GOSTILNO v Studi pri Domžalah (10 minut od nove Radio-postaje) ter se cenj. občinstvu toplo priporočata. Gorka in mrzla jedila. — Cene zmerne.'— Izvrstna kapljica. Iz Maribora a— Primorci! Med Primorci, bivajočimi v Mariboru se je sestavil odbor, ki bo skrbel vse potrebno za lep sprejem rojakov članov društva »Soče« v Ljubljani, ki bodo posetili pod vodstvom svojega predsednika dr. Dinka Puca 16. t. m. Maribor. Vsi, ki imajo kako željo glede sprejema, odnosno ki bi hoteli odboru pomagati, naj se zglase pri pevskem društvu »Jadranu« ali pa pri g. Franu Novaku na Aleksandrovi cesti 22. a_ Udruženje vojnih invalidov v Mariboru bo priredilo 7. oktobra ob 14. na Trgu Svobode veliko javno tombolo. Med glavnimi dobitki bodo: moderna kompletno opremljena spalnica iz trdega lesa (vredna 8000 dinarjev), moško kolo (2000 Dm) kuhinjska oprema (1500 Din) voz premoga (1000 Din) gramofon (800 Din) in drugi dobitki. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo najsiro-mašnejšim vojnim žrtvam, se cenjeno občinstvo naproša, da v veliki meri pokupi srečke, ki se dobe v vseh tobačnih trafikah po 3 Din komad. a— Seznam oseb, ki se po zakonu prihodnje leto lahko pokličejo za porotnike, je 8 dni od 14. t. m. naprej razgrnjen v konskrip-cijskem oddelku mestnega magistrata. Vsakdo si lahko seznam pregleda ter ustmeno aLi pismeno sporoči svoje zahteve glede popravkov. a— Jesenska porota ima na dnevnem redu naslednje primere: V sredo 12. t. m. hudodelstvo sleparstva (obtožen je Anton Trpin iz Ranč) ter hudodelstvo uboja v mariborski Grajski kleti (obtožen Rudolf Štal-car iz Tezna). Naslednjega dne pa se bodo zagovarjali Anton, Karel in Franc Ved lin ter Valentin Bezjak zaradi hudodelstva sleparstva. Ta četvorica bi morala priti že pred minulo poroto, a je bila razprava preložena, ker ni bilo nobenega od njih na iz-pregled. a— Nesreči. V Hočah je padel z motornega kolesa lesni trgovec in gostilničar Podkrajšek iz Reke na Pohorju. Poškodoval se je po glavi in levi roki — Hlapec Franc Požega pa je vozil dvovprežni prazen voz s Slomškovega na Rotovški trg je na oglu ko se je voz nepričakovano stresel, padel z voza na tla in se močno poškodoval po glavi. Oba se zdravita v bolnici. a— Vlomilci so se pred nekaj dnevi udej-s t viti v Gornjem Cmureku ter odnesli iz trgovine Rataj razno obleko in čevlje v vrednosti okoli 30.000 Din. Vlomilce ie zasledoval tudi mariborski policijski uradnik s policijskim psom na prošnjo tamošnjih varnostnih oblastev, a ni bilo uspeha, ker so bile med tem že sledi izbrisane. a— Nesreče. 17 letna Matilda Detičkova je padla z motorja ter si poškodovala desno nogo. — 7Ietnega Franca Kramberger-ja v Lajteršpergu je močno ogrizel pes. Učiteljiščnik Šijanec iz Radvanja si je ob-strelil roko. a— Odpuščen Jetnik ukradel 19.000 Din. Prošli ponedeljek je bila v jetniščni pisarni zaporov mariborskega okrožnega sodišča izvršena drzna tatvina. Postopača Redžeba Toriča iz Banjaluke, ki je odsedel daljšo zaporno kazen, je jetniški paznik pripeljal v pisarno, da se rešijo neke formalnosti. Na mizi uradnika je ležal pisemski zavoj, ki se je zdel kaznencu zelo vabljiv. V ugodnem trenutku je naglo vtaknil zavoj v svoj žep. Imel pa je smolo. Preko noči ie moral ostati še v ječi. Medtem pa je uradnik pogrešil kuverto, v kateri je bilo spravljenih 19.000 Din. Tatvine je bil osumljen Torič, pri katerem se je res našel pogrešani ovoj z denarjem, zašit v podlogi njegove suknje. Namesto v svobodo je jetnik mora) nazaj v sodne zapore. Iz Celja V kitajskem baru! Kitajcev sicer ni, zato pa ženske z bradami! Adrijene ima dolge in bradate štrene. Kdor je še videl ni, naj v kitajski bar pohiti. Tinca toči sladko vino, povrhu turško kavo fino! Nastopa indijski fakir, žre ogenj in torte, na hlačah ima pisane porte. Plesalka Fatma ima predstavo, turško poleg sreba kavo. Samo še dneve tri, potem bo kcnec veselih dni! In ko ugasne v kitajskem baru luč, v Odeonu zaškriplje ključ Tam veselje še nadalje traja, vsakdo se veseli in raja. Tinca mama vabi vse, dobro jih pogostit če. Vsi na plan kdo bi zamudil današnji in jutrišnji dan! 1587 u— Preproge na ljubljanskem velesejma. Prispe! Je na velesejem znani stariuar, hod-ža iz Skoplja s prekrasnimi preprogami. Od perzijskih rma: Tebris, Širas, širvan, Kuba Širas. Najdražji so Ispihan, od katerih velja 1 m2 1000 angleških funtov. Prekrasen je en komad neznanega porekla. Cena mu je 70.000 Din. Dalje so na razpolago: Buhara, Tilrkmen. Jamut, Kiva-Buhara, Jamut Buha ra Pendlk Buhara (zelo dragocen) kot kuri-joziteta iz 18. veka je Sumak. Hodža zalaga tudi naše etnografske muzeje, pri katerih uživa vse zaupanje. Na prodaj ima razne krasne noše, brokate in drugo e— Nesreča na vlaku. Z osebnim vlakom, ki vozi iz Celja proti Zidanemu mostu ob 11.17. ata se peljala v petek poljska delavca Matija Pire iz Senovega pri Raj-henburgu in delavka Marija Hlastnakova iz Koprivnice pri Šmarju. Bila sta v Savinjski dolini zaposlena kot obiralca hmelja. Stopila sta v Cilju v zaprt vagon III. razreda in ostala blizu vrat. Ko je vozil vlak z vso hitrostjo mimo apnenika v Pečovniku, so zapazili tam zaposlen' delavci, da so se vrata odprla in da sta padli iz vlaka dve osebi. Obvestili so telefonično postajo v Celju, ki je poslala stroj z vagonom po ponesrečenca. Spnvili so oba v celjsko bolnico, kjer sta ležala do pozne noči v nezavesti. Sreča v nesreči je bila, da sta zletela iz vlaka v loku in da razen pretresenja možganov nista dobila nikakih težjih poškodb. Pire zapusti ie danes bolnico. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve. Tudi sama ne vesta, ali so bila vrata odprta, ali pa so se sama odprh. Vsekakor pa sta nesrečo zakrivila sama. Tudi ni pojasnjeno, zakaj se je Hlastanova peljala proti Zidanemu mostu namesto domov proti Šmarju. e— Nasilen gost. V ponedeljek zjutraj je prišel v hotel Zvezda v vinjenem stanju brivski pomočnik Ivan Š. in zahteval od sobarice sobo. Ker so bile vse sobe oddane, in sobarica ni mogla ustreči njegovi želji, je postal rabijaten. Začel je razgrajati in nesramno zmerjati sobarico. Cez kake pol ure se je vrnil in ponovno zahteva! sobo. Ker je ni dobil, je udaril sobarico s pestjo Po obrazu in v spodnji del telesa. Zagovarjati se bo moral zaradi nasilstva pred sodiščem. Z Jesenic s— Poziv napredni javnosti Jesenic. Da« nes bodo prispeli z monakovskim brzovla« kom na jeseni§ki kolodvor vvestfalski Slo* venci, člani Zveze jugoslovenskih delav« skih in podpornih društev v Nemčiji pod vodstvom svojega predsednika g. Pavla Bolhe. Podružnica NSZ na Jesenicah sprej« me drage goste iz Nemčije na kolodvoru in prosi vso napredno javnost, d« se ii pri« druži. Brzovlak bo dospel ob 17 50 Goste bo pozdravila na kolodvoru tudi godha tukajšnjega Sokola. Gostje bodo nadalje« vali potem pot na Bled, kjer se bodo ude« ležili kmečkega praznika, v nedeljo bod« pa prisostvovali kongresu NSZ v Ljubljar •>4. Iz Tržiča č— Shod socijalistov. V nedeljo so imeli tukajšnji pristaši socijalistične stranke na vrtu konsumnega društva javen politični shod, katerega se je udeležilo prav mnogo ijudi vseh političnih strank. Shodu je p-ed sedoval g. Snoj, poročal pa je narodni po* slanec g. Petejan iz Maribora. Poslušalci so s pravim užitkom poslušali poljudna iz» vajanja govornika, ki je s politiko naših zastopnikov SLS temeljito obračunal in jim izprašal vest do kraja Razume se, da ni prizanesel tudi demokratom, toda to, nar je navedel na njih račun, se z očitki, izne* šenimi proti klerikalcem, niti primerjati ne da. Navzoči pristaši sedanjega režima so vse lepo tiho vtaknili za klobuk in bili ve» seli, da jih množica takole bolj ne pozna, ker bi jim sicer še trša predla. Po skoro dveurnem govoru se je shod zaključil z re* solucijo, v kateri se izreka narodnemu po* slancu g. Petejanu zaupanje in zahvala za zastopstvo delavskih koristi v parlamenru. Za resolucijo so glasovali tudi — navzoči klerikalci. 12 Trbovelj t— Osebna vest. Za stalnega rudniškega zdravnika v Hrastniku je nastavila Bratov* ska skladnica g. dr. Arnška, voj. zdravni* ka iz Mostarja. t— Trboveljski rudarji na kongresu NSZ. Rudarji TPD, člani podružnic NSZ v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju se ude* ležijo v večjem številu kongresa narodne« ga delavstva v Ljubljani. Skupen odhod rudarjev je iz Hrastnika v nedeljo 9. t. m. s prvim jutranjim vlakom ob 5.59, iz Tr» bovelj ob 6.08 in iz Zagorja ob 6.16 Od* bori podružnic prosijo vse članstvo, naj se po možnosti udeleži kongresa v Ljubljani v rudarskih krojih. Kdor nima še izkazni* ce za polovično vožnio, jo do-bi na kolo* dvoru pri rediteljih. Rudarii TPD morajo biti častno zastopani na kongresu narod* nega delavstva. Šport Češkoslovaške hazenašice v Ljubljani Spored današnjega sprejema Čehoslova* kinj. Češkoslovaška reprezentanca prispe danes ob 17.22 na glavni kolodvor. Na ko* lodvoru pozdravi goste predsednik JHS-a, mestna občina ljubljanska, damski komi* tet in zastopniki drugih narodnih društev. Pri sprejemu svira godba žel. glasb, dru* štva «Sloga». Po oficijeliiih pozdravih kre* nejo gostje z godbo na čelu po Masary* kovi in Miklošičevi cesti v hotel Union, kjer bodo nastanjeni. Nikolič, sodnik obeh reprezentančnih tekem. Za obe reprezentančni tekmi dele* girani sodnik g. Nikolič je brezdvoma da* nes naš najboljši hazenski sodnik, ki se udejstvuje z velikimi uspehi v našem ha* ženskem športu. Edino in samo njegova zasluga je, da so se razmere v BHP=u te* meljito razčistile, tako da je BHP danes eden najboljših podsavezov. Odkar je BHP pod njegovim vodstvom, je zavzela hazena v Srbiji velik in razveseljiv raz* mah. Ustanovljenih je bila cela vrsta no* vih klubov, ki se po njegovi zaslugi izred* no lepo razvijajo. Poleg sodniške funkcije opravlja mesto I. tajnika v BHP., mesto tajnika v sekciji ZNS in ZHS v Beogradu. S svojim dosedanjim delom je dokazal, da je eden naših najboljših in najidealnejših športnih delavcev. Predprodaja vstopnic za soboto in ne* deljo. Občinstvo ponovno opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici. Ker so sedeži numerirani, je v interesu vsakogar, da si oskrbi vstopnico že v predprodaji. Poziv športnim klubom. JHS naproša vse športne klube, da pozove j o s primerni« mi pozivi svoje članstvo k sprejemu češko« siovaške reprezentance, ki se vrši danes popoldne ob 17.22 na glavnem kolodvoru, ter k posetu obeh reprezentančnih tekem. Ker je to prva meddržavna tekma, ki se vrši v Ljubljani, je dolžnost vseh športni* kov, da se temu pozivu polnoštevilno od* zovejo ter s tem dokažejo, da znamo pra* •\ilno ceniti take prireditve. Službeno iz JHSa. Za jutrišnjo in ne* deljsko tekmo imajo postaviti klubi ASK Primorje, SK Ilirija in SK Slovan po štiri starejše reditelje, ki se imajo javiti pol ure pred početkom, t. j. ob 15 30 službu jo* čemu odborniku na igrišču Rediteljske znake je prinesti seboj. Klub, ki se pozivu ne odzove, se kaznuje po § 51. kaz. prav. Definitivna postava reprezentančne druži* ne je naslednja: Cimperman, Balzareno, Šojat, Tratnik, Jovanovič, Radovid, Bobin* sky. Rez.: Zanner, Vodeb, Jonaš Tajnik. SK Ilirija (iz tajništva). Odbor SK Ili* rija poziva vse svoje članstvo, da se pol* noštevilno udeleži današnjega sprejema Čehoslovakinj ob 17.22 na glavnem kolo* dvoru. Ravnotako se poziva celokupno Članstvo, da poseti obe reprezentančni tek* mi, ki se vršita v soboto in v nedeljo na našem igrišču. — Tajnik. SK Slovan, nogom. sekcija. Pozivam igrače: Korče. Tratnik, Volkar, Grm, ŠlegI, Čirovič, Lumbar, Klučec, Bucik, Gregorič, Sinkole, Pečar, PeTc, Mlinar in Globelnik, da pridejo danes ob 17. uri na igrišče SK Ilirije. Vsak naj pravočasno preskrbi za to, da mu bo lahko ob določenem času na« stopiti. — Tajnik. SK Ilirija (lahkoatletska sekciia). V Maribor potujejo sledeči atleti: Outrata, Pavšič, Režek, Stepišnik, Habič. Vidmar, Kumer, Lojk, Šporn. Kumer in Vidmar naj bosta v Ljubljani danes zvečer. Svoboda (Moste) : Svoboda (Jesenice) 7 : 3. V nedeljo se je vršila na Jesenicah tekma med gornjima kluboma. Jeseničani »o igrali dobro, njihovemu porazu je kri» va obramba. Srednji napadalsc Izboren. brez njega bi morda rezultat bil večji. Pri Mostah dobri Videmšek, Korbar. Lipovšek in Sluga. Kornerji 4 : 3 za Jesenice Medklubski teniški turnir SK Celje : SK Ilirija v Ljubljani 8. in 9. t. m sr vrši na tenis prostorih SK Ilirija za Cekinov i m gradom tenis turnir med obema navede* nima kluboma, ki obeta biti zaradi pred«i* dene enakosti zelo zanimiv. SK Ccije na* stopi v svoji kompletni postavi, ter se oJ> igrajo vse turnirske točke, kakor gospolje in dame posamezno ter v dvoje, vsled če« sar je pričakovati zelo lepih in napetih iger Tenis sekcija SK Ilirija nastopi pred= vid.nm«« * rrolo spremembo v svoji tekmo* vaini vrsti, da s tem še ojači svojo posta* vn, Začetek turnirja je v soboto ob 8. »jtitraj. Vstopnina je določena nizko na 10 in 5 Din. Gospodarstvo Zanimanje ameriškega kapitala za naše gospodarstvo Pred dnevi sta prispela v naše luke na jahti ameriški finančnik in bivši predsednik newvorške trgovske zbornice Mr. Irving Bush, šef največjega ameriškega transportnega podjetja «Bush Terminal Corp.> in angleško - ameriški finančnik Viktor A. Freeman, ki je v naših bančnih krogih že dobro znan in ima poleg svoje banke tudi veliko organizacijo transportnih podjetij v Evropi. Gosp. Fr»eman j*e, kakor znano, inicijator velikih bančnih fuzij, ki so se letos izvršile v Zagrebu: on je podpredsednik Jugoslovenske udružene banke, ki je nastala iz fuzije med Hrvatsko - slavonsko zemaljsko hipotekarno banko. Hrvatsko eskomptno banko, Bosansko banko ter Agrarno in komercijalno banko, in je s 175 milijoni Din delniške glavnice in 50 milijoni Din rezerv najmočnejši bančni zavod v naši držažvi. Gosp. Freeman zastopa pri tem zavodu 800.000 delnic angleških delničarjev. Oba finančnika sta prišla v našo državo, da proučita možnost velikih kapitalnih investicij v našem gospodarstvu. Gospodarske potrebe naše države poznata prav dobro ter se trenutno predvsem zanimata za prometne investicije, ki so predpogoj za gospodarski razvoi države. Gosp. Freeman že nekaj let sodeluje v naši lesni industriii. ki v prvi vrsti potrebuje za razvoj dobrih prometnih sredstev in moderno urejenih luk. Gosp. Bush je pri svo .jem prihodu v Split izjavil, da ima Jugoslavija zaradi naravnih bogastev najboljše možnosti za gosnodarski razvoi. Tudi Amerika se je pred sto leti s pomočjo tujega kapitala pričela gospodarsko razvijati, danes jja je najbogatejša in gospodarsko najbolj razvita država. Kot industrijska država se Amerika zanima predvsem za dežele, kjer obstojaio možnosti za industrijski razvoj, za obtok dobrin in za investicije v železnicah in luških napravah Očarala ga je naša obal* s številnimi dobrimi lukami, za katero ležijo bogastva kakor v malo kateri državi. Oba finančnika sta si najprej ogledala Kotor in Metkovič, izhodišča projektiranih jadranskih železnic in se trenutno nahaiala v Splitu. Gosp. Bush je s tem. kar ie videl prav zadovoljen ter namerava že to jesen proučiti s svojimi strokovnjaki tehnične in gospodarske možnosti za investicije, rakar bo prišel s konkretnimi predlogi. Seveda zahtevajo velike kapitalne investicije gotove sigurnosti. Gosp. Bush misli pri tem predvsem na urejene politične razmere, kajti izjavil je, da ne more zahtevati od svojih prijateljev v Ameriki, ki imajo do njega popolno znupan;e. da ga ne bodo z začudenjem pogledali, če jih hoče v Jugoslaviji finančno angažirati, v času, ko se čita v časopisih, da se v naši Narodni skupščini streljajo poslanci. On sam ima zaupanje v našo državo in je prepričan, da bo notranja nanetost v doslednem času prestala. Da si more naša javnost napravit? wn napram 230.1 milijona Din v istem razdobju prct. leta, torej 60.1 milijona Din več k^kor luni: dohodki od taks pa so znašali 378.9 milijjna Din napram 342.7 milijona Din v istem razdobju pret. leta, torei 36.2 milijona Din več kakor lani. Tudi dohodki od carin so bili v prvih štirih mesecih tek. prorač. leta večii kakor lani, znašal so oamreč 516.5 milijona Din napram 4958 milijona Din, tako da so se napram istemu razdobju nret. proračunskega leta dvignili za 20 7 milijona Din. Donos omenjenih treh davčnih ^blik se je v prvih štirih mesecih tek proračunskega leta napram istemu razdobju pret. proraČ. leta dvignil od 1068.6 na 1185 6 milijona Din. kar pomeni povečanje za 117 milijonov Din ali 11 %. Glede neposrednih davkov so pedatki znani le za prve tri mesece, toda tudi donos od neposrednih davkov se je v tem razdobju napram lani dvignil od 288.9 na 336.1 milijona Din. = Nove metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza. V posebnem odti-sku iz ne po 55. Med bančnimi vrednotami so bili samo zaključki v Prnštedioni po 920 in v Ju-gobanki po 88.5. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Trboveljski po 4S0 ter v Tvornici vagonov po 90. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.8175, Berlin 13.545—13 575 (13.56), Bruseli 0—7.9114, Budimnešta 0—9.9214. Curih 10941—1097 1 (1095 6). Dunaj 8.0047—8.0347 (8.0197). London 275 71—276 56 (276 16). Newvork 5rt.805—57 005 (56905"). Pariz 0—222.24. Pra* ga 168 27—169.07 (168.67), Trst 296.75— 298.75 (297.75). Zagreb. Amsterdam 22.7875 — 22.8475, Dunaj 8 0047 — 9.0347, Berlin 13.5475 do 13.5775, Milan 296.75 — 298.75, London 275.76 — 276.56, Newvork 56.77 — 56.97, Praga 168.27 — 169.07, Curih 1094.1 do 1097.1. Dunaj. Beograd 12.4575 — 12.4975. Berlin 168.80 — 169.30, London 34.39125—34.49125, Milan 37 1075 — 37.2075, Newyork 70S.45 do 710.95, Praga 20.99 — 21.07. Curih 136.43 do 136.93: dinarji 12.4350 — 12.4950. Turih. Beograd 9.13. Berlin 123.725. New-vork 519.275, London 25.1975, Pariz 20.28. Milan 27.185. Praga 15.39, Budimpešta 90.535. Bukarešta 31P5, Solija 3.7525, Varšava 58.90. Dunaj 73.18. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljuhljnn. kreditna 128—0. Kreditni zavod 170—175. Vevče 105—110. Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Sešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vo*na škoda 4395—440.5, kasa 430—140. za september 442.5 — 443, za december 454 — 454, investicijsko 88.5 — 0. agrarne 54.5 — 55.5; bančne vrednote: Kreditna 85 — 0, Jugo 88 do 88.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130. Hipotekama 58.5 — 59-5, Praštediona 920 do 922.5. Srpska 151.5 — 0. Zemaljska Sarajevo 130 — 150; industrijske vrednote: Gutmann 2C5 — 210. Slaveks 95 — 0. Danica 140 — 0, Drava 452.5 — 460, Šečerana 485 — 4C0, DubrovaČka 470 — 490, Tvorni-ca vagonov 80 — 92.5, Trbovlje 475 — 485, Narodna šumska 17 — 0. Blagovna tržišča Hmeljski trg. Poročilo sekcije hmelj* skih trgovcev pri sreskem gremiju trgov* cev v Celju od 6. t. m : V okolišu Polzele in Braslovč je kupčija zelo živahna. Za prvovrstno blago se plačuje do 35 Din, za slabše blago pa po 30 do 33 Din Produ* centi ponujajo. Na Vranskem in v Št. Pe* tru ie kupčija nespremenjena. Povpraše* vanje je samo po prvovrstnem blagu, za katerega nudijo nakimovalci 30 do 35 Din. Cena za hmelj izven Savinjske doline zna* Sa 26 do 30 Din. V gornjegrajski dolini je bilo prodanih 300 kg prvovrstnega hmelja po 33 Din. Povpraševanje zelo rezervirano. Nakupovalcev ni. Kljub izvrstni kakovosti letošnjega pridelka, ki prav nič ne zaosta* ja za onim iz spodnje Savinjske doline, je zanimanie po tem hmeliu dosedai zelo slabo. — Niirnberg. 6. septembra. Dovoz 300 bal: prodano 250 bal. Kup'čiia mirna. Povprašuje se po prvovrstnem hallertau« skem hmelju. Cena 230 do 255 mark. Z vojvodinskega hmeljskega tržišča. Na vojvodinskem h m el •skem tržišču se trgovina z letošnjim hmeljem še ni prav razvila. Trgovci ponujajo za prvovrstno letošnje blago 30 Din za kg. ' Ljnhlianska blagovna borza (6. t m.) Les: Tendenca nespremenjeno čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih drv. Povpraševanje je za hrastove frize po dimenzijah kupca in za trame. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene pšenici in moki so popustile. Nudi se pš e n i c a (79/80 kg, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 ini): baška, promptna po 285 — 287, za september po 287.5 — 290, za oktober po 300 do 302.5; moka: <0fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 435; t u r š č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5, argentinska r>H7a>« ali IM a p 5 C Viici vetra 2 c. o £ in brzina - s u > metrih -c a 00 O /oy o 12 NE 1 U /titfli 14 ENE 2 0 7685 16 n SF 2 0 768 7 22 63 ESE 4 0 770 0 19 5> turno 0 1612 23 63 E 2 0 megla L|ut>l,ai,a Mdnbui . '.agreh . . Bf-grsd , Skopi je . . Split . . . S»rrazy. »Latham« se je dvignil odletel v severnem pravcu in izginil v debeli megli. Minile so ure, dnevi, tedni in meseci — o Amundsenu ni bilo duha ne sluha. Samo radiopostaje o javljale, da čuiejo nerazumljive kli* ki jim ne vedo razlage. Pisalo se je celo, da se je «Latham» spustil na le* deno ploščo in da se bo hrabri in iz* :ušeni Amundsen rešil, kakor se je .ešil že neštetokrat iz sličneea polo* ;aia. Nade se žal niso uresničile. Po* sadko «Lathama» je doletela žalostna smrt? Na obali severne Norveške, blizu mesta Fugloe, dobrih sto kilometrov od Tromso ia se je našel splav «Latha* ma», sivo nobarvan, 2 m 32 cm dolg, cm visok in 56 cm širok Bil je de* loma prevlečen z bakrovino in je ne* dvomno Driča smrti junakov, ki so šli na pot, da bi rešili iudi, ki jih je spe* ljal Nobile v pogubo. ki je njegovo, čeprav je oblast izjavi* la, da je mrtev, nakar se bo vrnil zo* pet v Rusijo. Oblast stoji pred kompli* ciranim slučajem, s kakršnim še ni imela opraviti, zato vzbuja stvar ogromno zanimanje. Rekordna letina v Ameriki Z letnim časom smo že tako daleč, da se da pregledati letošnja svetovna letina in napovedati, v kateri deželi bo letina najboljša. Glede zrnja je na pr* vem mestu Severna Amerika, ki letos daleko prekaša že itak bogato lansko žitno letino. Tudi v Kanadi so imeli dobro žetev, vendar je Severna Amerika tudi to de* želo prekosila, čemur se čudi ves svet. Narodni gospodarji pravijo, da takšne letine Amerika sploh še ni nikoli ime* la. Poleg pšenice je posebno dobro uspela rž in poleg nje oves. Zelo do* "■» 1 » I?« ' t Epidemija denge na Grškem Tik pred zadnjimi volitvami je začela na Grškem razsajati huda mrzlica, nekakšne vrste tropska gripa, ki pustoši kakor kuga. Bolezen se ie zanesla že daleči čez meje grške države, kamor Je prišla iz Azije. Razširjajo jo muhe, natančni povzročitelj §a doslej n| znan. Tudi zdravila, s katerimi bi se bolezen uspešno pobijala, ni na razpol&got, Na dengi je zadnje dni zbolel celo ministrski predsednik Venizelos, ki ]e prišel v domovin^, da bi Grško preporodll in jo očistil dolgoletnih notranjih bo]ev in sporov. Življenje v Atenah počiva. Celo državni uradi delujejo v zeio sfcrčenem obsegu. Na stotl-soče ljudi leži in si ne ve pomagati. Bolezen se je že tako razširil«, da ii vlada ne ve sredstva in se Je obrnila za pomoč na Društvo narodov v Ženevi, ki {je poslalo na Grško posebnega specijalista. Edino sredstvo, ki morda pomaga pri omejevanju; denge, je zelo preprosto ta enostavno: tlak pred hišo in prag poslopja se polije z apnom, zcfrauilni Dobi se ga v vseh boljših trgovinah, restavracijah ln gostilnah. ZAHVALA. 10 67 Zajamčeno pristno svinisko mast v lesenih sodih A 50, 10U, 200 kg, količina £5—90 met. poceni prodam. Pojasnila daje tvrdka Armin Kohn, Nova Gradiška. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se tem potom najtopleje zahvaljujemo za iskrene izraze sožalja in tolažbe, za krasno cvetje ter vsem, ki so spremili našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Rudolfa Pehanija k njegovemu zadnjemu počitku. Posebej pa se zahvaljujemo gosp. primariju dr. Fr. Dergancu in gg. asistentoma dr. Kramariču m dr. Guzelju za Ijubeznjivo tolažbo in pomoč, ki so jo nudili ubogemu bolniku v težkih dneh trpljenja. V Ljubljani, 6. septembra 1928. uTon Žalujoči ostali. Hohuii pogreba tavoo Najina zlata edinka Pipica 1072- se Je danes po kratkem, težkem trpljenju, v nežna starosti ene ga k ta, preselila med nebeške kril a t ce. Pogreb nepozabnega deteta se vrši v petek, dne 7. septembra 1928, ob 2. ari popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice. V Ljubljani, dne 6. septembra 1928. 10723 Neutolažljiva oče in mati CIRIL in VERA LAZAR. V gldbofci žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naš dobri soprog, sitric itd., gospod Franc Verbič uradni sluga ▼ pokoju ln posestnik dn>e 5. septembra t 1. po daljšem trpljenj, previden s tolažili svete vere, v Gospodu zaspail. Pogreb se bo vršil v petek, dne 7. septembra Ob 4. uri pcnpotone iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Kranj, 5. septembra 1928. 10714 Kalvarija 1ično. ki hi imela nekaj kapitala ali svoje pohištvo Tudi vdove brpz otrok ni»o izključene Dopise « sliko na oelasni oddelek »,Tii«ra» pod značko »7-enitev 2847*. 28147 Pomlad tlakam r petek ob o«m!h. 28229 Gospodična šivilja, srednjih let, debra gospodinja želi znanja s starejšim gospodom Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Jesen 1928*. 28210 Kateri ločen gospod bi ae usmilil ločenke z eno punčko, in jo vzel za gospodinjo — Dopise pod šifro »Pridna gospodinja* na oglasni oddelek »Jutra« 28154 tj' Gosli poučuje MvSi učitelj konserva torija po nizkih cenah v Studen tovski ulici štev 9/1 184 „Doko" je geslo vseh onih, ki so spoznali vse vrline teh čevljev in njih nizko ceno. Dobi se jih samo v trgovini »Doko« v Prešernovi ulici 9, dvorišče. Vijoline gitare, eitre. strune tn po trebščine kupite najbo^ prt M ilušič-a. paviljor za dramskim gledališče d. Prepričajte te. 171 Rumene kanarčke samce ali samice, mlade kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kanarčki 97* 28097 Bernhardinske pse mlade, proda Leopold Je-sih v Medvodah. 28076 Briljantn] prstan se je zgubil na vrtiljaku na velesejmu Oddati ga proti dobrj nagradi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 28070 Obvestilo Neka gospa je pomotoma vzela zavitek perila pri tvrdki Prelog ali Jager. — Dotični zavitek 6« dobi trgovini Jager. 28203 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Takojšnje plačilo*. 28063 Lokomobilo polstabilno, cirka 35—45 HP, s kurjavo na stopnja-sto rešetko in pregrevanjem. najboljšem stanju, kupi-mo Cenjene ponudbe na raditelja Majnarič Zagreb iunduličeva ulica 4/II — desno Podati je točne podatke « ceno. 28175 Dinamo za istosmerni tok, 220 Volt 10 in 25 HP, r a b 1 j e n, v dobrem stanju, kupim Ponudbe pod »Tovarna* na poštni predal 129, Ljublja 28197 Mletev debele soli manjše in večje količine bi prevzel pod zelo ugodnimi pogoji mlin n3 progi Sušak-Zagreb Onjena vprašanja na oglasnj oddelek »Jutra* pod »Mlin*. 28146 Posestn«ca In obrtnica samostojna. Želi znania s starejšim cospo^om Popise na otrlasnj oddelek »Jutra■> pod šifro »Prijateljstvo« 28209 Pisalni stroj znamke Underwood, s pis. mizico ter moško in žensko kolo prvovrstne znamke, skoraj novo. proda R Golehiow-ski. Ljubljana, Mestni trg št. 11,1. . 28186 ki Tmajo stike z vasmi, fečemo po vseh mestih za prodaijo mnogo iskanega predmeta. Javiti se na •KUKOLIN«, Beograd. Uzuit Mirkova S—V. Opozarjamo dame na krasno RAZSTAVO izbranih krznenih izdelkov po konkurenčnih cenah L. ROT VELESE3EM paviljon H ŠIVALNI STROJI izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne, laletna garancija. — Vezenie se poučuje Dri nakupu brezplačno — Pisalni stroji »Adler«. — Kolesa iz Drvih tovarn. Dur-kopD. Stvria VVaffen* rad (Orožno koloV Pletilni stroji vedno v ralod Posamezni ieli koles in šivalnih stroiev. — Daje se tudi na obroke t — Ceniki franko tc zastonj! — IVAN ,JAX 1 SIN. 3 2 LJUBLJANA Gosposvetska cesta štev. 2. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan in žagan les. — Vsnka množina v zalogi. Žaganie odnadkl od lesa drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industriia in trgovina, oarna žaga LJUBLJANA. Dolenjska cesta 12. 8699 (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C CD 1 CD B CD ■ CD B CD H CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD 0 ■ Ml 0 • najboljši in najcenejši angleški Q motocikli. Prodajamo za časa ve- ■ leseima z znatnim popustom. o Jugo-Auto, Ljubljana, a 0 Dunajska c. 36. Tel. 2236. q ■ 10718 m O ■ O ■ C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ O ■ CD 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■(■■(■■•■(■■•■■■■■■■■•■»■■■■•■I Izredna prilika! Žgalni kotel (400literski) in ROTIRNO SESALKO prodam po zelo ugodni ceni. Zgalni kotel je zelo praktičen, ker je "prenosen. Istotam prodam veliko hrastovih sodov in kadi v različnih velikostih im 1 vagon suhih kja nih dog iz hribovskega hrasta. Povpraša se pri D. Modic, Celje 10685 Gre ju j« L>a »oru K«*tjea Un-.j« Konzorcij (Jutra* AdoU Ribnika i L* INaroUnc tiskarne & d toi askarnarjs tram lezerSek L* cn»erafa> dei ie-tigo«orei ^njjnj Nv»alL VB t L/uMjam