150 din - Leto XL - Št. 42 Kranj, torek, 2. junija 1987 ^AN 5 [Jhka slovnica? " dobra! besede so: Ljubljana. Kranj. konj. peteršilj. njiva in gnjaviti lh je še veliko već.. GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO * Tržiću z najboljšimi športniki — Na kulturno-zabavni prireditvi, *' Je bila v petek zvečer v Tržiču, smo podelili priznanja lani najboljšim gorenjskim športnikom. Najboljši so bili Bojan Križaj, Ma- 'la Stremfelj in blejska veslača Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič. aradi tekme sta manjkala blejska veslača in jima bomo prizna-"I® izročili na regati na Bledu. Sodelovali so tudi tržiški športniki, ^zlkantje in pevci. Na sliki od leve proti desni Marija Stremfelj, **°jan Križaj in glavni urednik Gorenjskega glasa Štefan Žargi. yec o prireditvi na zadnji strani. (J.K.) — Foto: F. Perdan Bled 31. maja - Gasilci iz desetih evropskih držav in iz Jugoslavije so na Bledu v okviru Sedrnega mednarodnega srečanja izmenjali izkušnje, prikazali uporabo sodobne tehnike pri gašenju Požarov, se pomerili v čilskih spretnostih ... Na sliki: letalo »canadier« je zajelo vodo v jezeru in nato poletelo gasit (namišljeni) gozdni Požar. (Več o srečanju 1 a 7. strani.) — C. Z., foto: M. Kunšič Je zakon res rešitev? Odbor za komunalni sistem in krajevno samoupravo pri republiški konferenci SZDL je na" podlagi številnih pobud delegatov v slovenski skupščini izdelal predloge in stališča o nekaterih odprtih vprašanjih zagotavljanja materialne osnove razvoja in dela krajevnih skupnostih. O tem so bila v zadnjem času ponekod v Sloveniji tudi področna posvetovanja, danes (torek) pa je problematika na dnevnem redu seje predsedstva republiške konference SZDL. Bolj ali manj zavzetim razpravam in zahtevam o uveljavljanju vloge krajevnih skupnosti, kar zadeva materialno osnovo za njihovo delovanje, smo priča že vse od 1974. leta oziroma od sprejetja ustave naprej. Ce smo v Sloveniji do zdaj do neke mere poskrbeli za osnovno delovanje krajevnih skupnosti z denarjem iz občinskih proračunov, pa je na področju uresničevanja njihovih razvojnih programov od skupnosti do skupnosti, od občine do občine precej razlik, da ne rečemo zmeda. Zato ni čudno, da so vse bolj glasne zahteve, da bi se morali v republiki dogovoriti za enotne kriterije. Niso pa celo redka razmišljanja, da bi morali sprejeti kar zakon o financiranju krajevnih skupnosti. Izkušnje, kjer so do zdaj temu vprašanju vendarle posvečali malo več skrbi, kažejo, da različne samoupravne oblike sporazumevanja z združenim delom marsikje niso bile tako neučinkovite, da bi jih morali izključiti iz igre. Pristajanje na zakonsko rešitev pa ima še eno nevarnost. Zaradi omejevanja tako imenovane splošne porabe imajo že zdaj v nekaterih krajevnih skupnostih težave, ker ne morejo zagotoviti niti osebnih dohodkov za zaposlene delavce. Marsikje se tudi dogaja (tudi na Gorenjskem, razen v Kranju), da samoupravne interesne skupnosti krajevnim skupnostim za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in skupščinah SIS ne dajejo denarja. Vir je le proračun. Današnja razprava v predsedstvu republiške konference SZDL odprtih vprašanj prav gotovo ne bo razrešila in postregla z receptom. Prav tako pa ne bi smela izzveneti kot še ena ponujena kost za razpravo, karšnih je bilo do zdaj že več. A. Žalar 4 Pol stoletja GRS Tržič V petek pripelje na Gorenjsko vlak bratstva Kranj, junija — V vseh gorenjskih občinah se občinske konference socialistične zveze, skupščine občin, predvsem pa gostitelji vneto pripravljajo na sprejem prijateljev Srbov, ki pridejo v goste na Gorenjsko v petek, 5. juniju,popol d ne. Pripravljeni so že podrobni programi bivanja srbskih gostov pri nas. Večina se bo v soboto, 6. junija, udeležila srečanja internirancev in mladine na Ljubelju, v nedeljo bodo imeli razne izlete, v ponedeljek pa Si bodo v posameznih občinah ogledali nekatero delovne organizacije. D. D. Zbrali 8 ton oblačil Kranj — Akcija zbiranja oblačil, obutve, tekstilnih odpadkov, ki je po vsej Sloveniji potekala minuli četrtek, je bila v kranjski občini nenavadno uspešna. Toliko blaga, kot so ga letos oddali ljudje, pri Rdečem križu Kranj že dolgo časa niso zbrali. Vseh 8 ton blaga bodo v nekaj dneh pregledali, razporedili in shranili v skladišča, ki so bila v zadnjem času že povsem prazna. Kljub dobro organizirani akciji pa je marsikje kakšen zavitek še ostal. Občinski odbor RK Kranj zato prosi občane, da lahko zavitke oddajo tudi sami vsak dan do 14. ure, ob sredah do 16. ure na sedež RK na Cesti JLA. Če to ne gre, naj na telefonsko številko 25-564 sporoče, da imajo pripravljene zavitke oblačil. LM Srečanje internirancev in mladine na Ljubelju Kranj, junija — V soboto 6. junija, ob 11. uri bo pri spo meniku na Ljubelju trdicional no srečanje bivših interniran cev in mladine. Srečanje orga nizirajo skupaj skupščina ob čine in družbenopolitične or ganizacije Kranja v sodelova nju s skupščino občine Tržič in komisijo za internirance pri Republiškem odboru zveze borcev. Slavnostni govornik bo Stane Repar, predsednik komisije vojaških vojnih invalidov pri Republiškem odboru zveze borcev, v kulturnem pro gramu pa bodo nastopili pihal ni orkester Tržič, akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja ter recitatorji. Na proslavo na Ljubelju bodo avtobusne postaje v Tržiču t dan vozili posebni avtobusi. d( izreaen usp< Firencah rt^Ur j " Tržiski gorski reševalci slavijo letos T,U let, i,eliek 9q^° SVoi° postajo. Plaz, ki je na velikonočni pone-tirn ^J^arca leta 1937, utrnil življenja devetim trži jvim robom nu severni strani novitev samostojne gorsko re St0ryj,- ,l(a,l sP,(»/il tudi ustai V.. P0staj< J1 st«'t,j t ^P^dne so tržiški gorski reševalci v prepad n° d u"UnK,u nu Zelenici s stenskim reševanjem po °ku/,ali, da so vešči vsakršnih reševani Besedilo m fotografija M Kunsic Vlaganja v šolstvu SKolja Loka, 1. junija —■ Loške srednje šole kandidirajo za 35,7 milijona dinarjev naložbenega denarja republiške izobraževalne skupno sti. Znesek nameravajo oplemenititi /. 11,2 milijona lastnega denarja in vložiti v popravila stavb centra usmerjenega izobraževanja v Podlubni-ku, športne dvorane Po-den in lesarske šole na Trati POHOD NA POLJANO 7. junija 1987 Izgube so obračunske narave Skolja Loka, L junija — V prvih treh mesecih je izgubo prikazalo devet loških organizacij, od teh tri Alpe-tourove, LTH Flektrostroji Poljane, Kroj, Center slepih, zdravstveni dom ter hranilno-kreditni službi v Skofji Loki in Žireh. Skupna izguba je znašala 447,8 milijona dinarjev in je za sedemnajst odstotkov nižja kot lani. Izguba ni zaskrbljujoča, saj gre bodisi za posledice obračunskega sistema oziroma sezonskega značaja poslovanja. Bravo, krsnjski super-maratonci Kranj, L junija — V Firencah je bilo na 100 kilometrov dolgi progi neuradno evropsko prvenstvo v supermaratonu, ki se ga je udeležila tudi ekipa Kranja in z drugim mestom dosegla .izjemen uspeh. Boljši so bili le Francozi. Med 3000 tekači je zmagal Francoz Jean Marc Bellocgu, odličen tretji pa je bil Kranjčan Pavel Močnik. Dušan Mravlje se je uvrstil na sedmo mesto, Franc Kaučič je bil štirinajsti, Marko Klemenčič sedemindvajseti, Štefan Behek trideseti in Janez Umek tri mšestdeseti. Kranjski su permarotonci se prebijajo v J. K. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS nu.. is. »v i« KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 ®5)S^&ScJJ©IEJIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Kandidati za rektorja Ljubljana — Svet Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je sprejel pobudo študentov, da morajo kandidati za rektorja predložiti tudi programe. Prav tako je svet sprejel predlog študentov, da mora biti za rektorja več kandidatov. Prav tako mora biti več kandidatov tudi za prorektorje. Univerzitetni svet je na osnovi teh izhodišč evidentiral za rektorske kandidate dr. Srdjana Bavdka, dr. Poldeta Leskovarja in dr. Miha Likarja. Za prorektorje je kandidatov več, prav tako pa je bila osvojena možnost za prerazporeditev kandidatov med že evidentiranimi. Sejem obiskal tudi Marjan Rožič — V soboto so v Kranju zaprli 15. sejem opreme in sredstev za civilno zaščito. To največjo specializirano strokovho-poslovno prireditev v državi, ki jo je spremljal bogat izobraževalni program s področja civilne zaščite, obveščanja in alarmiranja, si je v petih dneh ogledalo okrog 25 tisoč obiskovalcev. Med njimi je bilo tokrat veliko mladih, saj so nekatere šole minuli teden organizirale tudi obrambne dneve in ogled sejma. Letošnja prireditev, na kateri so bili vsi glavni jugoslovanski proizvajalci izdelkov za civilno zaščito, je po eni strani pokazala, da se na nekaterih področjih lahko enakovredno kosamo s tujimi, precej pa je še takšnih, ki kažejo na razkorak s tujimi dosežki. Kar pa zadeva (nekatere) gorenjske proizvajalce, se je tudi tokrat ponovila stara praksa. Tistih, ki bi najbrž sodili v prvo vrsto na sejmu, ni bilo. Le ugibamo lahko o vzroku za njihovo odsotnost: ali ne znajo ali nočejo ali pa niso sposobni, da bi izkoristili takšno poslovno prireditev. Poslovnost je bila namreč tokrat precej v ospredju. Za prihodnje leto pa že zdaj lahko napovemo precejšnjo izvozno naravnanost in mednarodni strokovno-izobraževalni program. Sejem je v petek pozno popoldne obiskal tuda predsednik skupščine SFRJ dr. Marjan Rožič in bil precej presenečen nad kakovostjo prireditve in proizvodnjo za civilno zaščito pri nas.— A. Z. Foto: F. Perdan NOV IS A P REJ -REVOLUCIJA JE ZAMENJAI.A SVOBODO Fotoreportaža Park svobode — Trg revolucije -ZAKAJ SE SLAČIM? Intervju s fotomodelom Lupinovim -SLOVENSKA RULETA Franci se pogovarja z Egistom Zagoričnikom — mladim literatom — ŽARKI VZHAJAJOČEGA SONCA Vse o reklamah in njenih oblikovalcih Seminar za vodstvene delavce osnovnih šol Zavod SR Slovenije za šolstvo s svojo enoto v Kranju bo v dneh od 4. do 6. junija v Skofji Loki pripravil seminar za ravnatelje in pomočnike ravnateljev osnovnih šol Gorenjske. Šolniki se bodo pogovarjali o temeljnih nalogah na področju vzgoje in izobraževanja, o pedagoški službi in šoli, o načrtovanju vzgojno-izobraževalnega indrugegadela osnovne šole z vidika svobodne menjave dela, o prenovi programov v srednjem izobraževanju, vodenju in medsebojnih odnosih, o načrtovanju dela šole In spremljanju letnega uresničevanja delovnega načrta ter o uresničevanju programa življenja in dela osnovne šole. Predavali bodo znani strokovnjaki s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja. V. Stanovnik Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana_ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pfšemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), I-eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Le a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), JoŠC Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21 8 J kateri še vedno taki monopolisti, du se ne boje izgubiti w H. Jelovi Zal Javna tribuna o aidsu Ne umrite zaradi užitk^ ali od strahu Kot odziv na 25. maj - mednarodni dan mobilizacij« ffl aidsu vasmladmskoglasilo NAPREJ skupuj z Zavodom *Jjr 11 Omi .....' m higieno i l lorenjsko iz Kranja vabi n j, vno tribuno o aidsu.ki bo v četrtek, 4. junija 1987, ob l7 ^ Del i\ skem domu v Krunju. Vubljeni vsi, ki vas zanima. ^ srn so pivi znaki bolezni, kako se prenaša m kako se j«' U Bi«! „ $>)J 2. JUNIJ 1987 GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS Prerijski smučarski kraji niso več tako vabljivi, kot so bili nekdaj__ Turistična zima na Gorenjskem je bila hladna Si, maja - letošnja zima je bila mrzla, dolga, nasulo je snega kot že dolgo ne^Navkljub temu je bila^zimska Sl*bša,tako do številu gostov kot po prenočitvah. Prav imajo tore tisti, ki pravijo, da so nova smučarska središča v Jugoslaviji, zla lWnikP;o^aia zelo konkurenčna in da smo - sicer skromno - še vedno lahko uživali na prostranih ,n lepo urejenih smuci-|2!v tujini. ^'stični podatki letos kasni- ^ 0 zadnji zimski turistični d0.°ni jih še nimamo. Pri Mela pnski gospodarski zbornici B^V0renjsko nam je Francka Wk0vić, ki skrbi za področje PoJ^a, zbrala nekaj najbolj U -nih. da lahko ocenimo, napna Je bila turistična zima in^0renjskem. Seštela je goste Prvih prenočitve v letošnjih "1 Č treh mesecih v radovljiški jeseniški občini, sa.j v Kranj- pfih80r0, na Bled in v Bohin-i nij0ajaJ° .smučarji, ki se nasta-tn0vi^h°telih ali počitniških do-k k u§a gorenjska smučiš- iS. bolj ali manj odvisna od 2riačiin nevnih gostov. To je Vsekak° tUdi za Krvavec. ki Je renJsk naJbolJ popularno go- smučišče. gostov je bilo manj ln manj dni so se ^držali pozimi gorenjske turistične ^ies.-vedno obiš ^ačih kot tuj 1*1 v_edno obišče znatno več *jih gostov. Tudi minulo zimo je bilo tako, s tem, da se je razmerje med domačimi in tujimi gosti celo poslabšalo. V letošnjih prvih treh mesecih so v Kranjski gori, na Bledu in v Bohinju imeli 88.838 gostov, od tega je bilo 67.888 domačih in 20.950 tujih. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bilo gostov 9 odstotkov manj: domačih 8 odstotkov manj, tujih pa 12 odstotkov manj. Manj dni so se tudi zadržali, kar seveda še bolj podčrta slabši turistični obisk. Našteli so 431.925 prenočitev, kar je 15 odstotkov manj kot lani v tem času. Število prenočitev domačih gostov je upadlo za 13 odstotkov, število prenočitev tujih gostov pa za 19 odstotkov. Številke torej potrjujejo domneve, da so novi smučarski kraji v drugih republikah vse bolj vabljivi, zlasti to velja za Kopao-nik pa tudi olimpijska smučišča v Bosni, kamor letos niso odhajali smučat le domači gostje; turistične agencije so tja peljale tudi tuje. Pozabiti pa ne smemo, da smo še vedno lahko uživali na lepo urejenih in prostranih smučiščih v Italiji, Franciji, Avstriji. Na Slovenskem je smučanje nacionalni šport in marsikdo raje izbere lepo smučišče v sosednji deželi in je seveda pri tem kar se da skromen pri hrani, pijači in nastanitvi. Za dobre smučarje iz Slovenije so najbolj privlačni tamkajšnji apartmaji, kjer gostje kuhajo sami, hrano prineso celo s seboj ali jo nakupijo v sa-mopostrežnicah, odpovedo pa dragim užitkom v restavracijah. Tako se račun navkljub temu, da imamo za smučanje vse manj denarja in da je dinar vse manj vreden, nagne v korist tujih smučišč. Seveda pa gredo smučarjem na roko tudi turistične agencije, ki jim omogočajo obročno plačevanje. Za tuje goste je Bled še vedno najbolj vabljiv ■ Če podrobneje pogledamo, kakšen je bil obisk v hotelih Kranjske gore, Bleda in Bohinja, so podatki še bolj zanimivi. V blejskih hotelih se lahko pohvalijo, da so za tuje goste še vedno najbolj privlačni, saj so uspeli celo povečati njihov obisk, in sicer za 4 odstotke, domači pa je upadel za 15 odstotkov. Slabši je bil obisk tujih gostov v Kranjski gori, saj je upadel kar za 22 odstotkov, domači pa za 4 odstotke. Najslabši pa je bil v Bohinju, kjer je obisk tujih gostov upadel za 24 odstotkov, domačih pa za 18 odstotkov. Če upoštevamo še primerjalno osnovo, je upad za Bohinj toliko bolj boleč. Čeprav imajo tam kar dve smučišči, Vogel in Koblo, ter čudovite terene za smučarski tek, torej odlične možnosti za razcvet zimskega turizma, jim to nikakor ne uspe, obisk celo pada, ne le stagnira. Počitniški domovi vse bolj prazni Kdor je pričakoval, da bodo postali počitniški domovi zaradi tanjših denarnic vse bolj privlačni, se je zmotil. Obisk v počitniških domovih je celo upadel, v letošnjih prvih treh mesecih so imeli 110.950 prenočitev, kar je bilo 25 odstotkov manj kot lani v tem času. Število domačih prenočitev je upadlo za 26 odstotkov, med njimi pa je bilo 1.531 prenočitev tujih gostov, katerih število se je zmanjšalo za 16 odstotkov. Poznavalci razmer v turizmu pravijo, da je odgovor, zakaj je tako, preprost. Mnogi počitniški domovi so namreč dotrajani, dosti je zanemarjenih, in vrat sploh ne odpirajo več. Na to so v radovljiški občini že večkrat opozorili, saj je celo na turistično najbolj opevanem Bledu nekaj počitniških domov, ki propadajo. Ker je za gradnjo novih hotelov denarja vse manj ali ga sploh ni in ker imamo za počitnice vse manj denarja, je takšno ravnanje z objekti, kamor bi lahko prihajali tudi manj petični gostje — denimo mladina — toliko bolj vredno obsodbe. M. Volčjak 0 nalezljivi sepavosti ovac itfajtf 'Um so k'M rejci ovac prek časopisa Gorenjski glas se-fclaati ' 2 boleznijo, ki povzroča veliko gospodarsko škodo .ter r> V Zmerno vlažnih in hkrati toplih podnebnih območjih Vef |l lzadene predvsem odrasle ovce in jagnjeta, ki so stara •jot dva meseca, ši, Jln°žično izbruhnejo bolezni zlasti nu spomladanski pa-P*turt,0S*° tudi jeseni, v toplem in vlažnem vremenu, lahko Hiore V 'u'mK'omcmn hlevih. K širjenju bolezni veliko pripo-Ne s mn°žica živali v premajhnem prostoru in moker nastilj. dD z'uemo pozabiti, da pri določenem odstotku ovac ne pride širje Znyvnih kliničnih znakov, so pa te živali pomembne za »Je bolezni, saj so pogosto kliconoske. ga rjo->PUV()S' ' a/licr>e stopnje, od previdnejše hoje in zmerne-diCu .s°P;»vanja do klečanja in končno do obležanja, je posle-flfekcije z dvema mikroboma, ki zunaj organizma, torej Prosu« UŽb m, redko preživita en do dva tednu. Prvi znaki se po *a*etn JavlJajo po 10 do 14 dneh, redkeje po treh tednih. Po ^aj 'dečini in oteklini kože med purkljema se pojavi ko ^leze/''!uvna SePavost. ki se poveča zlasti na trdih tleh. Če 8a tkV' procos traJa V!»uj en mesec, je vonj zaradi odmrle-kobn<) sivka lt( •ga gnojnega izcedka zelo značilen, sladki r. P!!skuten. Tedaj so iz parkljev razpadni proces lahko *aradi ZSl" 1,1 komplicira, ovce pa lahko poginejo predvsem °v0jnjt. _ ale sepse kot posledice gnojnega vnetja kit, kitnih drugje'' s*'ePnih vezi in sklepov, abscesov v pljučih, jetrih in ^irJ'.^'da. da lanske izkušnje za rejce niso bile dovolj opo-fo'Oblo ° m ms<) su)rm vsega, kar bi bih lahko. Zato jo letos flUj So'Tl. "1()'da celo bolj perec in ponovno pozivam vso rejce, % j Pravljenju skušajo držati najAednjih navodil! ^ravih^' '"',M bolno ovce od zdravih oziroma navidezno tli in i . I*' temeljito obrezile / ostrimi kopitnimi no/.i, skarja tlulj,^ * ",(,,lm zunaj hleva in jih razkužite s 5 odstotnim for-^ Cjv ni Obre/.ano roževino sežgite l°-odv.a,n natodva do trikrat na teden razkužujemo parklje v °PraVj^' 11 '•»ztopini modre galice. Najprimerneje je, če to - Pri pregonu skozi plitek priročen in nepropusten ha Neprizadete ovce se lahko zdravi tudi individualno z an **fte«lu Pripravki, taksne ovce pa morajo ostati nekaj dni lv" na suhem. *>Jo nati ',ProPi'ečevanja in širjenja bolezni pa naj se rejci dr- N< sl,'dnjih navodil I') dokupljeno žival je treba imeti mesec dni izolirano in % nato vključite v trop. * )>,(, rj'PUStite stika S prizadetimi čredami '•le Vs fk(> "i površine, k jer se je gibal bolan trop, pustile pra %0,)("n M dni, • T„(h,sm' '»'.i«• 11«• m korigirajte parklje °dst » ,i,Vi|>> ovcam omogočite enkral na teden prehod (ez % i >., raztopino modre gali< e udi lkl n»' smejo biti vlažni ah celo močvirnati, kar velja % -n irh ce i ( rede lahko dokaj solidno zaščitimo z dvakra-C°Pirn() J'J^nJem v presledku dveh do štirih tednov. Zaščitno *e8a ti.H S' "v< ''• sUin' v,,< kot štiri tedne, breje pa vse do dru a»a pred jugnjitvijo. Tone IMestenjak V kranjski pekarni Devet novih vrst kruha in peciva Naklo, 28. maja — V novi Žitovi pekarni v Naklem so v četrtek seznanili poslovodje živilskih trgovin Mercatorja, Živil in KŽK Gorenjske z devetimi novimi vrstami kruha in peciva. V pekarni zdaj izdelujejo že 48 različnih vrst kruha in peciva, ponudbo pa bodo do konca leta obogatili še s tremi ali štirimi novimi izdelki (najprej se bodo lotili peke italijanskega kolača). Nove vrste kruha in peciva bo mogoče kupiti že v tem tednu v vseh večjih živilskih trgovinah, predvsem v jutranjem času. Širitev proizvodnega programa so omogočile nove naprave in večje zmogljivosti. Poglejmo si novosti. Sadni kruh je ržen kruh z dodatkom suhega sadja — orehov, rozin, suhih sliv, jabolk in smokev. Soljenec je slano pecivo, potreseno s soljo in primerno predvsem za »zobanje« ob pitju piva. V tujini ga prodajajo predvsem po pivnicah. Novosti so so pecivo s sezamom, pleteno in delikatesno pecivo, sirovo pecivo (posuto z naribanim sirom gauda), cimetov koluč za zajtrk in malico, brioši, ki so v Franciji dobro poznani, pri nas pa bolj malo (slano pecivo, pečeno z jajci), in sladke preste — za tiste, ki ne marajo slanih. Novosti pomenijo tudi nove cene. Za 40-dekagramski sadni kruh bo treba odšteti 550 dinarjev, za 10-dekagramske brioše 100 dinarjev, za 8 dekagramski cimetov kolaček 100 dinarjev, za soljence in pecivo s sezamom (4 dekagrame) 45 dinarjev, za pleteno in delikatesno pecivo 50 dinarjev, za sirovo pecivo 80 dinarjev in za sladke preste 70 dinarjev. _ „ . . .. H J C. Zaplotmk »Mi pečemo kruh po predhodnem naročilu, /.ato ne bomo priznavali in odobravali i/.jav, da so krivi peki, če na trgu zmanjka kruha,« je poslovodjem živilskih trgovin dejal direktor pekarne Viktor Benčan in jih nato tatkoj poprosil, naj /. razumevanjem in strpnostjo sprejmejo morebitne zamude pri dobavi, za katere ni kriv človek, temveč tehnika. Vsak novi stroj potrebuje določen čas, da se uteče. To je vsekakor res, vendar so poslovodje opozorili tudi na probleme, za katere ni kriva tehnika. »Teža kruha in število kosov peciva večkrat ne ustrezata količini na dobavnicah, včasih so vprašljive tudi teže štruc oziroma hlebcev,« je dejal eden od poslovodij. »Nerazumljivo je, da zjutraj ob šestih ne moremo naročiti dodatnih količin kruha za isti dan,« je pripomnila poslovodkinja trgovine iz okolice Kranja. Komercialni direktor pekarne se je ob vseh očitkih branil, vendar dokaj neprepričljivo. Naj l»o tako ali drugače — nedvomno je, da bodo morali del odgovornosti za (celodnevno) dobro oskrbo s kruhom prevzeti tudi peki. Poslovodje ogledujejo (in pokušajo) nove vrste kruha in peciva, ki so jih v l«h dneh zučeli peči v novi Zitovi pekami v Naklem. — Foto: G. šhiik Bo intervencijski zakon podaljšan? Zdaj, ko naj bi intervencijski zakon o omejevanju osebnih dohodkov prenehal veljati, se sliši, da se je zvezni izvršni svet premislil in da naj bi zakon veljal do konca letošnjega leta. Potem, ko je bil v skupščini sprejet dmčbeni dogovor o osebnih dohodkih, ko so ponekod z njimi že uskladili svoje samoupravne akte, drugod pa hite vnašati spremembe, je prišla vznemirljiva vest, da namerava zvezni izvršni svet predlagati, naj se podaljša veljavnost zakona do konca letošnjega leta. V sindikatih so že reagirali. Pravijo, da so proti takšnemu podaljšanju, podpisnik družbenega dogovora pa je na zvezni ravni tudi skupščina in njeni predstavniki zagotavljajo, da se bodo postavili po robu takšni odločitvi. Po prvih odzivih sodeč je torej tnalo možnosti, da bi ta zakon podaljšali, tako kdo ve, kako se bo stvar razpletla. Vsekakor bi zamik veljavnosti interventnega zakona do konca leta pomenil razvrednotenje politične aktivnosti, saj je bilo storjeno vse, kar je zakonodajalec zahteval: podpisan je bil družbeni dogovor, dane so bile usmeritve, delo je steklo. Zvezni izvršni svet torej nima nikakršnih argumentov, da bi prelomil besedo. Če je večina nasprotovala interventnemu zakonu, češ da z njim kršimo načela samoupravnega odločanja, pa so po drugi strani zveznemu izvršnemu svetu vendarle prikimavali zato, ker je trdno vztrajal pri svoji odločitvi in ker vztraja pri politiki tržne ekonomije. Če bi zdaj popustili in podaljšali interventni zakon, bi bila to gotovo velika nezaupnica, politična seveda. To bi bil hud udarec za gospodarstvo, saj bi organizacije, ki so v zadnjem lanskem četrtletju neupravičeno visoko dvignile osebne dohodke, takšne tudi ohranile, tiste pa, ki tega niso storile navkljub dobremu gospodarjenju, bi še naprej capljale zadaj. Odnosi pri delitvi bi torej ostali takšni, kot so, in čeprav toliko govorimo, da nas bo iz krize potegnilo boljše delo in boljši izdelki, da je spodbudno nagrajevanje za to ključnega pomena, bo vse ostalo po starem in glavni krivec za visoko inflacijo bodo še naprej delavčeva kuverta. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA V Savi prvo trimesečje uspešno - V veliki kranjski tovarni Sava so v letošnjih prvih treh mesecih naredili 14.517 ton izdelkov ali 1 odstotek več, kot so načrtovali. Zaposlenih je bilo 4.461 delavcev, zaposlilo se jih je 99, odšlo pa 90. Za izdelke so iztržili 30,2 milijarde dinarjev, kar je 12,4 odstotka več kot so načrtovali. Na tuje so prodali za 16,2 milijonov dinarjev izdelkov, za nakupe na tujem pa so porabili 15 milijonov dolarjev. Sava se je torej iz deviznega pasivca v začetku letošnjega leta prelevila v aktivca, kar je svojevrsten dokaz, kako zaostrene so pri nas devizne razmere. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Erika Geratić, šefinja recepcije hotela Grajski dvor: Gostu vedno pokaži dobro voljo Ko vstopiš v Grajski dvor v Radovljici, ga skorajda ne prepoznaš več. Lani avgusta so v njem končali obnovitvena dela in zdaj je hotel na voljo gostu ves svež, prijeten in lep. Erika Geratić je bila dežurna v soboto dopoldne. Trideset let je že receptorka v Grajskem dvoru, le še malo, pa bo šla v zasluženi pokoj. »Ko sem začela, so bile sobe za goste le v prvem nadstropju, le 16 jih je bilo, za vse pa ena sama kopalnica. V drugem nadstropju so stanovali oficirji. Danes je 82 sob s skupno 146 ležišči, vse sobe so sodobno urejene. Tistih začetkov in današnjega Grajskega dvora sploh primerjati ne moreš.« Takrat, v začetku, je morala gostu najprej zakuriti peč. Dolga leta je bila v recepciji sama. Po vse dni, vse sobote, vse nedelje, pa je bila zraven še žena, mati, gospodinja. Hotel jo je zahteval vso. Zdaj so poleg nje, ki že vrsto let vodi recepcijo, še trije receptorji in trije nočni portirji. »V Grajskem dvoru je doma poslovni, pravzaprav izobraževalni turizem. Začelo se je leta 1962, ko je organizirala predavanja višja šola za organizacijo dela iz Kranja. Seveda so prihajali tudi gostje, poslovni partnerji radovljiških delovnih organizacij in turisti. Leta 1966 pa smo začeli sodelovati z Intertradeom, ki je pri nas organiziral prve računalniške seminarje za firmo IBM. Z deset do dvajset slušatelji se je začelo, danes pa ima Intertrade na drugi strani dvorišča svojo stavbo s predavalnicami, pri nas pa ostaja hotel z vsemi uslugami, in če je treba, tudi s predavalnicami. V tej tehniki je vsak dan kaj novega, zato novosti in spoznavanja novosti ne zmanjka. Čez vse leto se pri nas vrste seminarji iz računalništva, avtomatske obdelave podatkov in podobnega. Veliko slušateljev prihaja že deset, petnajst let. Od ponedeljka do petka so seminarji, ob koncu tedna pa prihajajo »običajni« gostje. Za poletje imamo naročene tudi skupine, veliko pa je tudi prehodnih gostov. Hotel je okrog 66-odstotno zaseden.« »In kako ste zadovoljni s svojim delom, kako z gosti?« »Če rad delaš z ljudmi, ti receptorska služba ni težka. Prijazen, ustrežljiv moraš biti, vedno dobre volje pred gostom. Dela je resda veliko, saj je recepcija Grajskega dvora še klasična. Najbolj nas zamudijo obračuni prenočnin in storitev. Zdaj se tudi mi pripravljamo na računalniško obdelavo podatkov. Potem bomo bolj razbremenjeni in še bolj se bomo lahko posvetili gostu.« D. Dolenc GLAS 4 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 2. JUNIJ 198' KRA TKE PO GORENJSKI Priznanje za praznik — V osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi je bila v soboto zvečer osrednja proslava ob letošnjem krajevnem prazniku. Za uspehe, ki so jo jih dosegli v zadnjem letu, je vodstvu in prebivalcem krajevne skupnosti na slovesnosti čestital predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka Janez Zavrl. S proslavo so tudi uradno končali gradnjo telefonskega omrežja in začeli sprejemati TV programa Zagreb in Koper. Skupna akcija za gradnjo TV pretvornikov je trajala tri mesece. Na proslavi, kjer so nastopili učenci osnovne šole, so podelili tudi priznanja delovnim organizacijam, občanom in športnikom. Priznanja krajevne skupnosti so podelili delovni organizaciji Al-pina Žiri, obrat Gorenja vas, osnovni šoli Ivana Tavčarja in Lovski družini Gorenja vas ter Alojzu Štremflju, Jožetu Miklavčiču in Mihu Bizjaku. — A. Ž. Partizanski tabor heroja Tončka Radovljica —Na prireditvenem prostoru pod Ribensko goro v Ribnem pri Bledu bo v petek 13. tabor heroja Antona Dežmana-Tončka. Udeležili se ga bodo učenci sedmih razredov vseh osnovnih šol in šole Matevža Langusa iz radovljiške občine. Tabor bo vodil štab odreda, ki ga bodo sestavljali učenci posameznih osnovnih šol, pomagali pa jim bodo mentorji-rezervni vojaški starešine. Učenci, udeleženci tabora, bodo tekmovali v streljanju, nuđenje prve pomoči, v kvizu o NOB, v disciplini enot in posameznikov in v organizaciji kulturne prireditve. Tovrstna oblika obrambnega usposabljanja učencev je za zdaj edina v Sloveniji. Drugo srečanje borcev J. R. Kranj —V Domu JLA v Kranju bo jutri, 3. junija, ob 18. uri drugo srečanje borcev vseh enot in njihovih svojcev. Vabljeni so prešernovci, gradnikovci, vojkovci, borci Kokrškega in Škofjeloškega odreda, tankisti, letalci, mornarji, borci brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi in drugi. Tovrstna srečanja borcev v Domu JLA v Kranju so vsako prvo sredo v mesecu. I. P. Letni koncert sklenil prireditve Visoko —Z mislijo Z roko v roki za mir so ves maj v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini potekale različne prireditve, ki sta jih po zamisli Marije Kos pripravila vrtec Janček Visoko in osnovna šola Olševek. Sklepna prireditev je bila v petek zvečer v dvorani zadružnega doma. Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko pod vodstvom Marije Kos je imel svoj redni letni koncert. Program je povezoval Jože Logar. A. Ž. Zelena zavesa pred jeklarno Javornik-Koroška Bela —V krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela so se odločili, da bodo skupaj s Hortikulturnim društvom Jesenice in komisijo za varstvo okolja poskrbeli za lepše okolje pred jeklarno na Koroški Beli. Jeseniška Železarna je pokazala razumevanje: pred jeklarno so ob cesti že zasadili 50 dreves, jeseni pa jih bodo še 300. D. S. »Hodnikov« na Hrušici ne bo Hrušica —Cesta skozi naselje Hrušica je ozka in zato si je krajevna skupnost že dalj časa prizadevala, da bi zgradili skozi Hrušico »hodnike« ali posebne pločnike za pešce. Komunalna skupnost je naročila pri Cestnem podjetju Kranj projektno dokumentacijo, vendar so spoznali, da ni smotrno graditi pločnikov, ker zdaj prestavljajo glavno magistralno cesto in urejujejo priključek za Hrušico. ~ g Imate konjička? Ivanka Kenda: Rože potikam za svoje in drugih veselje Štiri leta bo avgusta, odkar je Ivanka Kenda prišla v dom upokojencev na Planini. Zelo je zadovoljna, saj je v njem našla svoj drugi dom. Še nikoli ji ni bilo tako lepo, pravi. S Planine pri Vrhniki, od koder je doma, je morala služit po svetu. S petnajstim letom je bila že perica na Golniku, potem je bila gospodinjska pomočnica, kasneje je delala na ekonomiji na Zlatem polju. Z rožami pa ima veselje že od nekdaj. Zato ni nič čudnega, da se jih je lotila tudi v domu. Sem je prišla bolj slabega zdravja, saj je živela sama, pa se ni redno hranila, pred devetimi leti je imela infarkt. Samo leto dni življe ija v domu, reda in dobre hrane — pa se je popravila, da verjeti ni mogla. Ivanka rada dela: pri 76 letih še vsak dan dve do tri ure čisti spodnje prostore doma, v prostem času pa si privošči sprehode ali kaj prebere. Ves dan po malo pa je pri rožah Ko sem prišla, sem jo dojila pri presajanju lončnic. Bi sljan je sadila. »rvjer le viaim kakšne vršičke odveč, jih potrgam, dam v vodo. počakam, da narede koreninice, potem pa si ogledam, kje bi bil kakšen prostor za nov rožni lonček ali korito. Da le veselje naredim sebi in dru gim. Saj je rože vsak vesel.« Ne le za lončnice, tudi za zunanje rože skrbi. Pri vhodu v dom je nasadila trajnice, zdaj bo še astre. Kmalu pa bo začela pleti. Okrog grmovnic bo treba porahljati prst, po zelem ci bo morala počistiti... Vsako jutro najprej pogleda, katere rože je treba zaliti. Občuduje jih in jih prestavlja, da dobe pravo lego in dovolj sonca Še nikoli ji ni bilo dolgčas, pravi. Z delom in rožami si krajša čas, v tem še vedno najde smisel življenja. 1). Dolenc Krajevna skupnost Srednja vas v Bohinju Letos ima prednost Podjelje Srednja vas, 1. junija — »Naša krajevna skupnost v Zgornji bohinjski dolini je kar precej razsežna in imamo zato tudi precej problemov. Odločili smo se, da bodo naši načrti za to srednjeročno obdobje predvsem čimbolj realni. Naredili bomo, kolikor bomo zmogli,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Cvetek. Letos ima cesta v Podjelje prednost pred vsemi komunalnimi deli v krajevni skupnosti. Prva faza bo stala okrog 40 milijonov dinarjev. Poleg prostovoljnega dela in prispevka računajo tudi na širšo podporo. Srednja vas, Češnjica, Jereka in Podjelje so naselja v Zgornji bohinjski dolini, kjer živi okrog 1150 prebivalcev. Organizirani so v krajevni skupnosti Srednja vas, za katero je bilo že v minulem srednjeročnem oziroma mandatnem obdobju značilno, da so prenekatere želje in potrebe reševali sami: s prostovoljnim delom in tudi s samoprispevkom. Pred leti so s samoprispevkom urejali vodovod in asfaltirali vse glavne krajevne ceste. Podobno so uredili stavbo, v kateri so danes pošta, krajevni urad, knjižnica, prostori za krajevno skupnost ter organizacije in društva... »V krajevni skupnosti so redke domačije, ki imajo še status pravih kmetij,« razlaga predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Cvetek. »Skoraj iz vsake hiše je nekdo zaposlen^ bodisi v Bisti-ci, na Bledu, Jesenicah, pa tudi v Kranju. To velja še posebno za mlade, ki se tudi sicer zelo zavzemajo za odpravljanje razlik med življenjem v mestu in na vasi. Na eni strani to pomeni reševanje komunalnih vprašanj, na d-rugi pa vsestransko živahno društveno delo.« Med prizadevnejšimi v krajevni skupnosti so gasilci, ki tako na Češnjici kot v Srednji vasi gradijo gasilski dom. Na Češnjici so ga že skoraj dokončali in so tudi dokaj dobro opremljeni, v Srednji vasi pa so še sredi gradnje. V krajevni skupnosti se lahko pohvalijo tudi s folklorno skupino, ki redno nastopa v Bohinju, gostuje pa tudi v tujini. »Ko smo se letos odločali, kaj bomo naredili, smo se ob različnih potrebah in željah odločili za dve akciji. S pred leti zgrajeno cesto v partizansko vas Podjelje smo imeli do zdaj vsako leto veliko vzdrževalnih stroškov. Zadnje čase so že tako narasli, da smo se odločili za temeljito ureditev in asfaltiranje. Strošek sicer ne bo majhen, vendar bo kmalu pokril stroške vzdrževanja. Petindvajset gospodinjstev, kolikor jih ima Podjelje s Polinami, je že prispevalo po 120 tisoč dinarjev, do konca junija pa bodo primaknili še razliko do 200 tisoč dinarjev. S tem denarjem, računamo pa tudi na pomoč delovnih organizacij in občinske cestne oziroma komunalne skupnosti, in s prostovoljnim delom bomo letos asfaltirali en kilometer dolg odsek. Potem bodo ostali še približno trije kilometri, ki jih bomo skušali urediti v prihodnjih dveh fazah. Za uresničitev te naloge smo se letos v celotni krajevni skupnosti odpovedali cestnim izboljšavam. Ker smo vsa zemeljska dela že končali, upamo, da bomo v kratkem položili tudi asfalt na prvem odseku ceste za Podjelje.« Druga večja naloga v letošnjem programu krajevne skupnosti pa je gradnja vodovodnega rezervoarja v Srednji vasi. Sto kubičnih metrov velik rezervoar bodo začeli graditi jeseni. V načrtu imajo tudi gradnjo avtobusnih postajališč, vendar se morajo najprej pogovoriti o lokacijah. Enako velja tudi za individualne gradnje, za katere je med domačini precejšnje zanimanje. Ocenjujejo, da bi v prvi fazi morali najti prostor za približno deset stanovanjskih objektov. Zdaj pa so na območju V krajevni skupnosti so zelo prizadev**' gasilci. V srednji vasi gradijo svoj dom. celotne krajevne skupnosti, kar zadeva gradnjo, mogoče le posamezne »plombe«. »Upamo tudi, da bomo kmalu dočakal' začetek gradnje telefonskega omrežja Imamo že načrte za primarno in seku*>* damo omrežje, ki smo jih naročili skupil s krajevno skupnostjo Stara Fužina. To b° velika investicija, ki se je sami ne upam0 lotiti. Vendar pa je že zdaj med ljudmi slišati prepričanje, da bi se morali odloči*1 za samoprispevek ali prispevek in na 18 način poleg širše, družbeno podprte tete" fonske akcije organizirati tudi razširiti pokopališča in gradnjo mrliških vežic. Z* zdaj takšnih odločitev ne bi hotel napove* dovati. Prepričan pa sem, da bomo tisto« za kar se bomo po temeljitem razmisleku odločili, potem tudi naredili.« Že nekaj časa se v krajevni skupnost) zavzemajo tudi za poživitev turizma. Zdaj imajo okrog 120 turističnih postelj. Zelo so zadovoljni, da jim je pri tovrstnih prizadevanjih prisluhnilo Žito Ljubljana, in sicer njihov tozd Lesce, tako da imajo zdaj vsa; ko jutro tudi v Zgornji bohinjski doli*1) svež kruh. Pa tudi Alpetourov Potnišk1 promet je prisluhnil njihovim željam in iz' boljšal avtobusne zveze. Če jim bo uspel0 obnoviti še vlečnico in morda izboljšati tU' di gostinsko ponudbo, bo to vsekakor pr"e' cejšen korak za živahnejši turizem v ter*1 delu Bohinja. A. Žalar Kopica pripomb na osnutek zazidalnega načrta Kamnitnik Vsak brani svojo korist Škofja Loka, maja — Podobno kot pri prvem osnutku zazidalnega načrta Kamnitnik, ki je »padel« pred okroglimi petimi leti, je bilo tudi zdaj največ pripomb na predlagano cestno-prometno povezavo bodočega stanovanjskega naselja na Potočnikovo ulico, ki naj bi se podaljšala proti novicesti.ki vodi na Kidričevo cesto. Pripombe so sprejete: po naselju bo vodila krožna cesta, ki se bo neposredno povezala s Kidričevo. zemljišč, saj gre za spremembo namembnosti sedanjih kmetijskih površin v zazidljive. Odgovor, ki smo ga slišali na izvršnem svetu, je kratek: da,. Pravi, du je v občinskih sredi ščih ob določenih pogojih dovo Ijeno poseči tudi na kmetijska zemljiši i Kaz.logov, ki utemeljujejo odločitev za Kamnitnik, je več, med njimi najtehtnejši gotovo ta, da se Škofja Loka, ki se mora širiti, pač širi tam, kjer se luhko, kjer je škoda najmanjša in kjer je širitev glede na zgrajeno komunalno in cestno omrežje najbolj racionalna. I.o čani bi s širitvijo v katerokoli smer posegli na kmetijsko zemljo, zato je Kamnitnik, ki je po vrednosti tal najmanj ugoden, hkrati tudi najmanj dragocen. Poseg nanj pa je prav gotovo boleč, predvsem za lastnike zemljišč in najbližji' sosede, ki bodo izgubili bodisi zemljo hodi si mir. Pripombe nu osnutek zazidalnega načrta so vse individualne, torej od prizadetih posa meznikov. Niti svet krajevne skupnosti, niti stanovanjska za druga, ruti stanovanjska skup nost, niti katera drugu organiza cija ni dala pripomb. Lastniki zemlje, ki imajo zaščitene kmetije, bodo v zameno zu odvzete travnike na Kamni tniku dobili obdelovalno zemljo drugje, drugim bodo odšteli i x\ škodnino v denarju, ki ji ne bi smeli odrekati poštene cene. H. Jelovčun Kar s tesarskim svinčnikom — Najbrž si vsakdo zeli, da bi bil dom cim lepše urejen. Nekateri zato zidove belijo, jih oblepijo s tapetami, lesom... Nekaj posebnega pa sta spalnica in otro ska soba Ivanke Mulič i/ Jelovske ulice v Kuhinjski Bistrici. S sinom Brankom sta kar z navadnim lesarskim svinčnikom narisala ua steno motiv s Sv. Janeza v ilohinju. Da pa bo risba obstojna, sta jo zaščitila se /. brezbarvnim lakom - B. B Sicer pa je iz javne razprave kot osnovno pravno vprašanje izšel dvom, ali je osnutek zazidalnega načrta Kamnitnik usklajen z občinskim in republiškim dolgoročnim planom, zakonom o urejanju prostora in zakonom o varstvu kmetijskih Najlepša je bila Karmen Slajka, 31. maja —Napoveda nega srečanja planinskih in turističnih delavcev na Slajki, kjer so v okviru krajevnega praznika Gorenje vasi pripravili dan šmarnic, se je udeležilo veliko obiskovalcev. Prireditev je uspe-la tudi kar zadeva izbor lepotice. Po vseh preskušnjuh in z malo sreče je bila nazadnje najlepša Karmen Bogataj iz. Zirov, njena prva spremljevalka pa Slajkar jeva Mojca. A Ž. Pomerili so se mladi ribiči — Ribiška družina Kranj je v boto v Bobovku organizirala republiško prvenstvo v ulovu fl s plovcein za mladince in pionirje. V ulovu rib s plov©**" mladinci pa so imeli tudi tekmovanje v suhih disciplinah' tekmovalo deset mladinskih in osem pionirskih ekip iz fi". sluh družin Slovenije. Med posameznimi pionirji so bili ti*} boljši Samba Gaber in Jernej Lipovnik i/. KI) Pesnica, trt'0 pa je bila Beti Jure iz KI) Kranj. Ekipno pa je zmagala 'l Petnica pred KI) Kranj. Med mladinci je zmagala KI) Ljl,f", mer, pri posameznikih pa Robert Balažič, prav tako KD 'J1, tomer. Kranjska mladinska ekipa je v ribolovu osvojila ti**" mesto. —A. 2. PISALI STE NA Mesec narcis Maj je res najlepši mesec v letu, čeprav je bil letos bolj podoben aprilu. Pod Golico v Karavankah se ta mesec pojavijo redke in a\citene nar ase. Do komor seže pogled, je na poljanah vse belo. Maja pa je na poljanah (udi rehko turistov in izletnikov Med njimi so pravi ljubitelji na rave, niso pa tudi redki, ki po poljanah dobesedno pu stošijo. Zato so tam tudi ustanovili gorsko stražo, ki opozarja in tudi ukrepa ob brezbrižnem n druvstveno dobro /""'"',,<> 79 odstotkov pa se 71/1 f'"" |(„ pritožuje nad material'1 , položajem Kar 70 odstotK^ upokojencev iz društvo 111 u dela v različnih deleipK 0 .j, društvih, organih kraji'1'1 ^ skupnosti Najraje goba r*) planmarijo. kolesarijo ^ opravljajo razna ročna jj Kadi pa se udelc ujejo ( ra ličnih rekreacijskih -lavnosti. kot so ha 11 "a L, kegljanje, šah in pod0''' ji \a podlagi odgovorov ^ društvu naredili program m lične dejavnosti. K I*1 KULTURA 5. STRAN SMMKJoIMEIIGLAS Jezikovna izobraževalna slikanica LAHKA SLOVNICA? TA JE DOBRA! KULTURNI KOLEDAR Kr čna^ -~ ^ar Pr'znaimo> slovnica nam ni bila v šoli nikoli posebno prijetna snov. Toda zakaj bi morala biti taka, ko pa je lahko tudi druga-dr'mjsu profesorica Berta Golobova, slavistka z veliko leti prakse in dela z učenci. Izobraževalne slikanice lahko vso stvar prikažejo z ve-' '«»žje strani, zvito se podobrikajo otroku, da snov lažje razume. Delovni zvezki slovenskega jezika, zbirka Pelikan, jezikovni vozli v Ku-rirčku, jezikovne radijske šole — to je nekaj oblik novega stila, ki otroku lajša učenje. gotovo je treba imeti ne obilo vztrajnosti in domišljije, Soh ^ tudi Prece3šno mero spojk n°st* za razumevanje otroka 6a razmišljanja, če hočeš, da Knjiga razumljiva vsakomur, n*° otroku kot odraslemu. Pa Hčh8re za navadno knjigo. Še za °enik ne; pravzaprav bo slikala a >z zbirke Izobraževalne sli* «nice Mladinske knjige nekaj VeseU. ?: Prav gotovo pa jo bodo z '.'Jem jemali v roke otroci, tako uspešna in zaželena kot •""katere prejšnje izobraževalne "Hanice. roveSedno igranJe. besedne časa:1^ — recimo slikanici tako, ^ Naslova še nima — bodo na-trec-ene učencem drugih in Ne u razredov osnovne šole. Vq *ot učbenik, temveč kot igri-| P°magalo, ki bo na šaljiv na-lii i Udi 00 Pomoči ilustracij Da-Demšarja) vodilo otroka u,°zi težavne poti, ki jih pomeni enje slovenske slovnice. Toda zakaj bi morala slovnica (nekatere že ob sami besedi strese) pomeniti nekaj težkega, zoprnega, kot pa jo vendarle moramo obvladati, če naj sploh govorimo in pišemo po slovensko? Berta Golobova se je te težavne zadeve lotila na zanimiv, izviren način. Zadnje čase se namreč iz veselja ukvarja s tistimi finesa-mi slovenskega jezika, ki naj bi jih razumel vsak otrok že na prvi težavnostni stopnji osnovnošolskega pouka. »Ko je star 14 let, je za razumevanje slovnice že pozno, včasih prepozno, saj se snov slovenskega jezika lepo nadgrajuje. Čim prej torej obvlada, kar je za določeno starost potrebno, tem bolje. Prilagojeno mora biti otrokovi igrivi naravi. Žal so vsi naši učbeniki strašno resni. Jezikovna slikanica pa hoče z malo besedila in bogato ilustracijo tej resnobi malce pomagati -če učitelj seveda to zna vključiti v pouk. Slikanica, to je kot nekakšna stezica za vse, učenca, učitelja in starše, je nekakšno poigravanje z jezikovnimi pojavi,« meni Golobova. Učenca zastrašiti s slovnico je seveda najslabše, kar se v šoli lahko zgodi. Ne moremo pa pričakovati, da bi to, kar sicer pedagogi že spoznavajo - pretirano resnost naših učbenikov — lahko odpravili kar čez noč. Premika se počasi. Drugačen od drugih bo, na primer, delovni zvezek slovenskega jezika za peti razred osnovne šole, ki ga pišejo trije avtorji, med njimi tudi Golobova. Vaje Sporočanje, kot se imenujejo, bodo vse od kraja zelo živahne, niti ena ne bo malo "zamorjena", pa čeprav bodo v njih vsa gesla iz predpisanega učnega programa. Zal do jeseni, do novega šolskega leta, še ne bo izšla. Tudi delovni zvezek za Besede nagajajo Nagajive besede so: Ljubljana, Kranj, konj, peteršilj, njiva in gnjaviti. Seveda jih je še veliko več in nam rade dolgo nagajajo. Pravzaprav je nagajiva ena sama črka. To je J. Ampak J ne nagaja zmeraj. Nagajivost ga popade, kadar dobi za družbo L ali N. Črki se povežeta v skupino U, NJ in nam začetna cefrati živce. Bodite pozorni na ta dva nepridiprava. Zelo sta hudomušna. J se je hotel vrniti v škatlo, v kanglo in preklo, pa so ga za zmeraj odgnale od sebe. 4. razred je že kar precej drugačen od prejšnjega. Toda te prve lastovke verjetno še ne bodo povsem zanesle pomladi med šolske učbenike. »Brez dvoma je težko strokovne reči povedati na razumljiv in za učence vabljiv način. Počasi se sicer nekaj spreminja. Besede rastejo Vse besede rastejo iz besedne čarovnije. Iz zel— zraste ta zelje in zelenjava, iz pis— velik napis in nečitljiv podpis, zatem pisalo, pismo, pisarna, zapisnik in pisatelj. Iz glave zraste glavnina. Vlak vleče obleko v oblake. Take so rastline iz besednega rastlinjaka. Zrastejo velike in velikanske. Skoraj vse so praznične in prijetno zvenijo. Zmerjalske besede naj se takoj, pri priči v ništrc razletijo. Idealno bo takrat, ko bodo vsi učbeniki nekako v sozvočju z otrokovo psiho, pri tem pa jim ne bo manjkalo prav nič strokovnega. Zdaj so le strokovni,« meni Golobova, ki je že pred časom izdala Tončka Astronom-čka, še eno takšno obšolsko pomagalo, ki je bilo takoj razprodano. »Tako kot pri matematiki morda otrok potrebuje fižolčke, da si lažje predstavlja, koliko je ena in ena, tako tudi pri slovenskem jeziku išče nekakšne jezikovne 'fižolčke'. Veder način učenja pa prinaša uspeh, vedrina v knjigi je motiv, ki vsakogar privlači. Na ta način otrok ostane naklonjen jeziku kot predmetu in tudi kasneje bo kot odrasel svojega otroka vzgajal slovenskemu jeziku naklonjeno in ga ne bo strašil s slovnico — če pa je lahko tudi prijetna!« Toda vse mora imeti neko mero. Če bi zdaj že slovnica postala prelahka, potem bi otrci še šolo začeli jemati bolj za šalo. Verjetno bo kar precej resnobe ostalo v učbenikih tudi poslej. Jezikovne igrice, kar jih je in kar jih še bo, pa nekakšen žarek, ki naj ogreje pusto snov. L. M. Mala Groharjeva slikarska kolonija VEC KOT LE LIKOVNO SREČANJE tudi dveh strokovnih seminarjev o likovnem upo- *lr'»tn . 'k" — Okoli 200 mladih iz loških in tudi drugih gorenjskih šol, šol iz zamejstva in iz drugih jugoslovanskih mest bo na to-le$ IbiiS e^n" s''karski koloniji na nov način lovilo na papir znane loške motive. Letos je več novosti, saj likovniki obdelujejo tudi 'sčejo motive s fotografskim aparatom. Okoli sto učiteljev pa se bo udeležilo dabljanju. ŠKOFJA LOKA 1987 ~- Konec tega tedna bodo škofjeloške tr;je in ulice znova preplavili mludi likovniki in skušali podobo tega tisočletnega mesta kar najbolj izvirno prenesti v likovni izdelek. Več kot 200 mladih iz Škofje Loke in drugih gorenjskih krajev pa tudi gostov iz poo-bratenih mest, med njimi okoli .10 iz Smederevske Pa lanke, bo to, že od nekdaj ne le likovno srečanje mladih spremenilo tudi v srečanje prijateljstva. Letos morda še malo bolj slovesno, saj mine va 20 let, odkar so se na prvi taki likovni prireditvi pome rili škofjeloški šolarji. Z leti \]Q'Q Gro!"\qrjeva M' prireditev rasla in se pre- 'tai>3ka kotamio" nesla tudi v Smoderevsko VsaL^ . Palanko, kjer jo prirejaj L« go leto ''"'k,,.' ,"M|I'> prireditev ima - kot se za jubilej spodobi - tudi š;i|, sin?Vnst' Mentorji likovniki so namreč že nekaj časa pogre fija v '()k°vni do| taksne prireditve Zato se danes popoldne zučo ^'"ij,' ' ''1 l-oskega gradu seminar na temo prostorsko obliko zu učitelje osnovnih šol od 1. do 4. ra/reda, v petek pa bo seminar za učitelje likovne vzgoje na predmetni stopnji. Prvi seminar bo vodila Jolanda Pibernik, k drugemu pa so povabili dr. Bogomila Karlavarisa z reške pedagoške akademije, dr. Milana Butino s fakultete za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana in učitelje likovne vzgoje. V gorenjskih osnovnih šolah so učenci pri likovnem pouku prostorsko oblikovanje spoznavali že v tem šolskem letu, dosežke pa prav zdaj razstavljajo v galerijah Gorenjskega muzeja Kranj. »To pa ni edina novost letošnje slikarske kolonije,« je povedal Lojze Malovrh, predsednik pripravljalnega odbora kolonije in tudi njen pobudnik pred dvajsetimi leti. »Likovno ustvarjanje se ne začne in neha pri čopiču, zato bo del mladih likovnikov letos nu Loškem gradu poskušal svojo ustvarjalnost tudi v lesu. Na temo slovenske leposlovne pripovedi bodo dolbli les pod vodstvom Petra Jovanoviča in učiteljev likovne vzgoje. Letos se bodo mladi lotili loških motivov tudi s fotografskim aparatom. V leče bodo lovili življenje in delo Ločanov.« Kar je nastalo v dveh desetletjih obstoja Male Groharjeve kolonije, bo lepo pregledno razvrščeno na razstavi na Loškem grudu. Likovna dela udeležencev je odbor kolonije poklonil v trajno last muzeju v preučevanje in razstavljanje. Kar bo nastalo v tr h dneh letošnje kolonije, pa bodo že v nedeljo dopoldne v galeriji Loškega gradu postavili na ogled. Ker je letošnja slikarska kolonija jubilejna, tudi ne bo manjkalo podelitev priznanj, vse dogajanja pa bodo spremljale bogate kulturne prireditve, v katerih bodo nastopali kot pevci, glasbeniki in recitatorji učenci loških šol, tamburaški zbor Bisernica iz Reteč in godba na pihala iz Škofje Loke. . w L. M. Novo v Lutkovnem gledališču čez cesto R. BACH - F. ZAGOROČNIK : GALEB |W K0vai , "o«-'" »udi Viktonjine slapove Macnovv.aieo pa je k J*1, jt> v Vl področju letenja Izumlja neverjetne hitrosti, zaradi V°nal'ioSV°^ 'ati tak()J °stro zavrnjen in izobčen, saj zavrača tru-k^°Žov... Ku,,,,\J<> miselnost, da živilo galebi samo za žrtje in ra Lutkovno gledališče čez cesto je ustvarilo multimedialno pred-stavo,katere izrazne prvine razen besedila so lutke, gib, glasba, svetloba v skladnih in zanimivih medsebojnih povezavah. Predstavo so pripruvili režiser Vladimir Rooss, koreograf inja Jolanda Hegouc, igralke Lili Gartner, Nataša Herlec, Dobrila Matic, Tanja Matic, Ksenija Ponikvur,Polona Rumpre in Dušu Repinc. Izbor glasbe Dino Gojo, likovna oprema Henrik Marchel, kostumi Marija Pogačnik, tehnična sodelavca Tomaž Hribur in Raj ko Varjačič. Premiera predstave bo danes, v torek, 2. junija, ob 20. uri v'koncertni dvorani Delavskega doma Kranj. Prva repriza pa bo jutri, v sredo, 3. junija, tudi ob 20. uri. Franci Zugoričnik KRANJ — V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled-numizmatična razstava Od rudnine do denarja. V Prešernovi hiši razstavljajo slikarska dela likovni pedagogi gorenjskih šol. V Mali galeriji so na ogled dela učencev gorenjskih osnovnih šol na temo Prostorsko oblikovanje. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava fotografij Govorica podob Petra Pavla Wiplingerja z Dunaja- V soboto, 6. junija, ob 20. uri prireja Folklorna skupina DPD Svoboda Primskovo Folklorni večer v Zadružnem domu na Prim-skovem. Predprodaja vstopnic po 500 din je v samopostrežni trgovini na Primskovem. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Naši zakladi univ. prof. dr. Franceta Cegnarja. V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled razstava izdelkov malih šolarjev. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja slike France Mihelič. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 18. ure razen ponedeljka. JESENICE — Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v 2. nadstropju Kosove graščine predavanje etnologa Naška Križnarja Ljudska kultura na video kasetah. Križnar bo predstavil odlomke iz dokumentarnega gradiva Instituta za slovensko narodopisje SAZU — Sečo-veljske soline in Pravoslavno praznovanje božiča. DOSLOVCE — Danes ob 18. uri bo v Finžgarjevi domačiji spominska proslava ob 25-letnici Finžgarjeve smrti. V kulturnem sporedu sodelujejo igralci GTČ Jesenice, otroška folklorna skupina iz Žirovnice, slavnostni govornik pa bo prof. Jože Šifrer. KRANJ — V Prešernovem gledališču Kranj danes ob 19.30 igrajo Strindbergovo Gospodično Julijo — za abonma mladinski; jutri, v sredo, ob 16.30 bodo predstavo ponovili za osnovno šolo L. Seljak; .v petek, 5. junija, pa bodo ob 10. in ob 12. uri igrali Čarovnika iz Oza — za OŠ M. Valjavec iz Preddvora in za OŠ H. Puhar. Ob razstavi Franca Miheliča v Poljanah OSNOVNA ŠOLA - GALERIJA Poljane, 29. maja — Niti leto še ni minilo, odkar so v Poljanah odprli vrata nove osnovne šole. V tem času je bilo v njej toliko lepih razstav, da bi jih lahko zavidala marsikatera galerija Te dni je v osnovni šoli Rudolfa Robnika v Poljanah nad Škofjo Loko razstava grafik Franceta Miheliča. Sočasno z njo je v galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki tudi razstava Miheličevih oljnih slik. Obe sta posvečeni praznovanju umetnikove osemdesetletnice, saj se je slikar France Mihelič rodil pred osemdesetimi leti v Virmašah pri Škofji Loki. V vaši šoli ste v zadnjem letu pripravili nekaj lepih razstav. »Poljane so že od nekdaj kraj, kamor radi prihajajo umetniki, tisti, ki so tu rojeni, pa tudi tisti, ki imajo tukaj prijatelje in znance. To smo vedeli že prej, in ko smo gradili novo šolo, smo se skušali prilagajati in zgraditi takšno, kjer bodo umetniki lahko razstavljali. Danes nam ni žal. Zadovoljni so krajani in umetniki, naši učenci pa bodo likovno umetnost znali ceniti, saj jih skušamo naučiti, kako se slike gledajo,« pravi Seli Šubic, vodja podružnične osnovne šole v Poljanah. Razstava Franca Miheliča pomeni za krajane nov kulturni dogodek. »Naši ljudje, delavci in kmetje.teh slik gotovo ne bi nikdar videli, saj so, glede na draginjo, kulturni centri vedno bolj oddaljeni od nas. Ko gledajo slike v Poljanah, tako rekoč doma, je njihov odnos do njih čisto drugačen. Gledajo jih brez predsodkov, hvalijo jih in kritizirajo. Na razstavo jim ni treba priti ob določenih urah, saj je šola odprta za vse. Sem hodijo starši na govorilne ure, na sestanke, zbirajo se na kulturnih prireditvah. Na razstave hodijo tudi učenci iz Gorenje vasi in drugih šol v občini.« Kakšno pa je zanimanje krajanov in učencev za razstave? »Zanimanje je zares veliko. Precej jih pride že na otvoritev, nato pa hodijo vseskozi, kadar ima pač kdo čas. Veliko jih je prišlo že na prvo razstavo ob otvoritvi šole, ko so se predstavljali poljanski rojaki, dosti zanimanja je bilo tudi za razstavo Božidarja Jakca, prav posebno pa je tudi sedaj ob Miheličevi razstavi. Zato smo sklenili, da bomo tudi v bodoče še pripravljali razstave, njihove otvoritve pa bomo povezovali s pomembnimi kulturnimi dogodki in jubileji v našem kraju,« pravi Seli Šubic. V. Stanovnik Nove knjige SPET TRI SLOVENSKE NOVITETE Ljubljana — Zbirka Vrba je bogatejša za tri nove knjige slovenskih avtorjev; v komaj dveh letih obstoja te najmlajše zbirke Prešernove družbe je izšlo že 14 knjig v visokih nakladah. ____—^——^——————>w———^———— Če bodo v Prešernovi družbi s takšnim tempom kot doslej izdajali knjige tudi do konca leta, potem jim ne bo težko izdati letošnjih, za založbo rekordnih štirideset knjig v enem letu^Pretekli teden so na tiskovni konferenci predstavili zadnjih seaem od skupaj šestnajstih doslej izdanih knjig. Med njimi velja posebna pozornost trem knjigam iz komaj dve leti stare zbirke Vrba, v kateri izhajajo le slovenske novitete. Tokrat so izšle: Drugo življenje Bogdana Novaka, Beg Polone Škrinjar ter Lovec in Nečista hči Marjana Remca. Novakov roman Drugo ži /ljenje bo verjetno tako kot njegov prvi zelo odmeven, saj v njem mrgoli satiričnih bodic, s katerimi avtor budi našo ekološko zavest, potem ko vodi z napeto zgodbo bralca vsepovsod po Sloveniji. Vsekakor aktualna tema, ki zbode z vprašanjem, ali v naravi res ni več mogoče živeti. Polona Škrinjar, ki v resnici postaja posebnost med slovenskimi pisatelji, je znova izdala knjigo, po letu 1982 že svojo pet. Tolikšna "pisateljska produktivnost" njenim izpovedim prav nič ne škodi,,nasprotno, iz knjige v knjigo je boljša. Tak je tud: njen Beg: iz realistično pisane pripovedi o mladem fantu, ki raste in živi v nemogočih socialnih razmerah, lepo odseva večplastnost sodobne slovenske družbe. Ime Mihe Remca je med jugoslovanskimi pisci znanstvene fantastike znano. Tokrat se predstavlja z dvema krajšima romanoma, katerih zgodba je pravzaprav le okvir za to, kar hoče avtor povedati; na svojstven način se namreč opredeluje do načina, po katerem bomo stopali v prihodnost. Prva je psihološka grozljivka, drugi roman bi bil lahko ekološka grozljivka. Vsekakor pa je svet, kot ga opisuje Remec, svet, kot ga ne bi hoteli doživeti. Žal se je doslej že nekajkrat izkazalo, da imajo tudi pisci fantastike pogosto prav; zato je treba takšne romane jemati kot opomin, kot opozorilo ljudem - k pameti. V najstarejši knjižni zbirki Prešernove družbe Ljudska knjiga pa so tokrat izšle štiri knjige, en prevod iz jugoslovanske, tri pa iz svetovne književnosti. Življenje in zgodba Jare Ribnikar je še ena knjiga znane pisateljice, ki tako kot še v nekaterih svojih drugih knjigah ob dokumentih piše o naši polpretekli zgodovini. Dvorljive zgodbe Guya de Maupassanta so prvi (lahkotnejši) del ljubezenskih zgodb, ki mu naslednje leto sledi nadaljevanje. Ljubljeni blaznež Phvllis Navlor je sodobna zgodba iz ameriškega življenja. Voda nu soncu švicarskega avtorja Heinza Stalderja pa je s črnim humorjem prežeta groteska o ogroženosti švicarskega podeželja. L. M. (§©5M1S3^IEHGLAS 6. STRAN__ Prva dirka svinj Agrodance na puštalskem kopališču Škofja Loka, 30. maja — Več kot 2500 radovednežev je v soboto popoldne napolnilo prostor puštalskega kopališča v Škofji Loki, kamor jih je privabila predvsem radovednost, kaj zmorejo prave domače svinje. ^Illl,^,,,,-.-40 Niso prišli zaman. Tokrat je bi* » * ' jw' "!**°^ lo \ Pušta Iu res veselo. Precej zaslug za to je imel ansambel ''"^R?"*"^ ^ ^M^j Agropop, ki je s slavno in obču-*' r * d<>\ anja vredno pe\ ko Ser bi ^ * ^ razvnel tudi najtesnejše obraz- \« ' »Mislim, da je naš ansam- 1 bel najbolj primeren za tole prireditev, da smo prav izbrani za takšne namene. Nekateri ry .™ ^T^8^ \\ - pravijo, da je tekmovanje s svi- njami mučenje živali, meni pa se to še zdaleč ne zdi. Uboge pujske le pripeljejo na zrak, da se malo nadihajo. Nato pa jih bodo prej ah slej zaklali,- je modrovala slavna Šerbi, ki m pozabila povedati tudi šale o Gorenjcih: »Veš, kje imajo Gorenjci srce? Na polk-nih, pa še tam je izrezano, ha, ha. Sicer pa sem v zadnjih letih spremenila mnenje o Gorenjcih; na bolje, se ve! Gorenjci sploh niso hladni in šparovm, to opazim, kamor pridemo, saj je povsod veselo, pleše se in pije.« Res je bilo veselo. Plesalo se je »111 pi'° 1,1 sevec'a čakalo — na 'Tili vrhunec večera, na tekmo ■P&,, * svinj. Ob pol sedmih so jih •IP » 'Mi.jSf* škofjeloški mesarji pripeljali s ***lli?> z Sovjetske zveze in s Češkoslovaške J^a so se opravičili. Kot kaže, je nekatere . a Bledu udeležba presenetila, saj je za i'atek čas celo zmanjkalo dinarjev za me-lavo. Bledu tudi ne more biti v čast, da je **aJ gasilcev iz tujine »prebukiral« v pre-J oddaljeno Kranjsko goro. Ječanje je imelo različne razsežnosti T tokovno,.tekmovalno, zabavno, mani-^stativno, turistično... Gasilci so si v pe-*k popoldne organizirano ogledali sejem Preme in sredstev civilne zaščite v Kra-J^' najbolj zanimivo pa je bilo v soboto °Poldne, ko je letalo »canadier« priletelo ,ad Blejsko jezero, med letom zajelo ne- aJ tisoč litrov vode in nato pogasilo (na.-^lslJeni) gozdni požar. V vaji je sodeloval helikopter, ki je prikazal prevoz gasil- ln posode za vodo (mimogrede poveda- no: izdelujejo jih v kranjski Savi) na območje gozdnega požara. V soboto popoldne so udeleženci srečanja, zbrani v slavnostni povorki, krenili po blejskih ulicah; vse skupaj pa so popestrile še gorenjske gasilke, ki so se zbrale pred gasilskim domom na Bledu in v vaji pokazale, da niso sposobne le za računovodska in tajniška dela v društvih, temveč tudi za boj z ognjenimi zublji, za varovanje zasebnega in družbenega imetja. Geslo zadnjega gasilskega kongresa — v vsakem društvu tudi gasilska desetina — se dobro uresničuje; število gasilk in gasilskih desetin na Gorenjskem narašča, v vsej Sloveniji jih je že okrog šestnajst tisoč. Petkovo dopoldne je bilo namenjeno preskušanju gasilskih spretnosti. Gasilci so se pomerili v vožnji z gasilskimi avtomobili, v metanju gasilske vrvi na cilj, v sestavljanju gasilskega orodja in ugotavljanju nastavljenih pasti —- pomanjkljivosti in napak. Pravo tekmovalno vzdušje je vladalo ob obali jezera, kjer so s staro ročno gasilsko črpalko (za srečanje jo je posodilo gasilsko društvo Hrušica) črpali Vodni curek — skozi luknjo v posodo. vodo iz jezera, jo s cevmi usmerjali v luknjo, odtod pa je tekla v posebno posodo. Količino vode so tehtali, povprečje se je sukalo okrog petdeset litrov, najboljši pa so jo v dveh minutah »ujeli« tudi prek sedemdeset litrov. Ekipe, ki niso bile zadovoljne z učinkom, so tekmovanje lahko ponovile — kajpak za plačilo sedem mark. »V večjih središčih so se ročne črpalke umaknile sodobnejšim pred 60 ali 70 leti, v hribovitih predelih so jih uporabljali še po drugi svetovni vojni. Še danes bi bile koristne, če bi, denimo, nastala huda kriza z gorivom,« sta povedala Janez Šebat iz Smokuča in Alojz Mulič, poklicni gasilec iz Železarne, dva izmed številnih sodnikov in organizacijskih delavcev. »Mislim, da bo prireditev uspela tudi po finančni plati,« je dejal Vili Tomat, predsednik organizacijskega odbora in podpredsednik Gasilske zveze Slovenije. »Vsak udeleženec je za izvedbo srečanja prispeval trideset mark. Dobička ne bo, izgube pa tudi ne.« Gasilci iz desetih evropskih držav so se v nedeljo dopoldne razšli, nekateri z mislimi, da bodo spet kmalu prišli na Bled, vsi pa z željo, da se čez dve leti ponovno srečajo. C. Zaplotnik Foto: G. Šinik b!rir' Za posledicami H^nice, 28. maja SCn[eswi.ški bolnici za po [j se j1 Prometne nesreče, NonVTi Patila 20. maja na J IWni Cesti med Lescam. L%r£IS' umrl 81-letni Ivan Rjilvji Studenčic. Nesrečo |e L^da J**letni Anton Kuralt Preo, ' se Je v desnem sla-'k°nKil m>m ovinku zaletel %i p ? vprego, na kateri jo Sik v ' V nesr*ci se je ? °d.nepr?8e huJ« rani' in so >4o; ru zdr«vij,.,ijt. v C POsL (>lnic<)' v««ndar so V POj>lod,ce nesreče prehu- ?!>ibalkona fo^skt ,use. Db-lotni Franc Kn0priJel lesene palice, ki y r*t??eiu'm k(,,uu /'M"l • ■ 1 ■ JMal n 1 lonček, na drugem pu i i......' Palica mah ••»etru globoko. Zena [We tukoj nudila prvo DO-^ ' vendur je še sam odšel v ■ Qveh nušlu mrtvega hiši 29. maja lil Marta zvečer st.-ila "•'dograjene sta * 56* letni Franc Kranj, 29. maja — En mrtev, trije hudo ranjeni in za 6,5 milijona dinarjev škode na avtomobilih — to so posledice prometne nesreče, ki se je v petek ob 21.25 pripetila zaradi nepravilnega prehitevanja na magistralni cesti zunaj naselja Struževo. 22 letna Marija Skodlar iz Britofa je z osebnim avtomobilom prehitevala tovornjak in to v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal z avtomobilom 22-letni Anton I.under z Blejske Dobrave. V silovitem čelnem trčenju je umrl voznik I.under, huje pa so bile ranjene voznica Skodlarjeva ter sopotnici v Lunderjevem avtomobilu, 21-letna Tatjana Hrničič i/. Bistrice pri Tržiču in enako stara Tatjana Smole I Zelenice pri Tržiču. Vse so odpeljali na zdravljenje v klinični center. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta do polnoči. — C. Z., foto: Mirko Kunšič Sj*J5*>. 27. maja 43 letni 'Hii sec iz Goric .p> vozil ^WJ° Z avtomobilom od Se-*a. Proti Golniku. V le-Sfr nku *u Je zaneslo na *jj .°lr>i vozni pas, po kate-N>hiPruvilno pripeljal z av- ^M,Slt 17 žganje v 'S,>( |e v nesreči huje Duplje, 30. maja — V razbitinah pretrganega avtomobila sta v soboto zvečer ob 19.25 umrla voznik, 17-letni Franci Kuhar, in njegov sopotnik, 16-letni Uroš Sitar, oba iz Zadrage pri Dupljah. Miličniki so skupaj s preiskovalnim sodnikom in javnim tožilcem ugotovili, da je voznik Kuhar brez (zkuienj In vozniškega dovoljenja vozil Rviomobil opel manta po regionalni cesti od Naklega skozi Žeje proti »lomu. Avtomobil je zaradi velike hitrosti že pred vasjo začelo zanašati, potegnilo ga je na desni rob ceste, tam pa je silovito treščil v obcestno jablano. Sodnik in tožilec sta naročila izvedenski pregled krmilnega mehanizma ostankov vozila. M. Kunšič KLICAJ ZA VARNOST Ko (nepomembne) malenkosti postanejo pomembne... Prometna nesreča, ki se je prejšnji ponedeljek pripetila na regionalni cesti Kranj — Mengeš, v križišču z lokalno cesto na Spodnjem Brniku, je dokaz, da so tudi na videz nepomembne malenkosti pomembne. Mladi voznik, domačin, je vozil z avtomobilom od Kranja proti Mengšu. Deževalo je, na njegovem vozilu pa niso delovali brisalci. Slabo je videl, kaj se dogaja na cesti. Zavil je v levo — prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal z avtomobilom krajan iz sosednje vasi. Vozili sta trčili. Sopotnica iz avtomobila, na katerem niso delovali brisalci, se je hudo ranila in so jo odpeljali na zdravljenje v klinični center v Ljubljano. Po bitki (nesreči) je res lahko biti general, pa vendarle: ali ne bi bilo bolje, če bi se vozniki v takšnih in podobnih primerih izločili iz prometa, odpravili okvaro ali vsaj počakali, da bi prenehalo deževati. C Z. Po pretepu na zatožno klop_ Vroče in hladno Kranj, 22. maja — »Vroče« je bilo 8. februarja letos okrog enih ponoči v disku Gorjanc v Hotemažah, kjer je 24-letni Martin Pavlic iz Kranja pretepel Miloša K.; »hladno« pa je bilo pred nedavnim v sodni dvorani kranjskega temeljnega sodišča in po tem, ko je kazenski senat izrekel Pavlicu enajst mesecev zapora (in v to vštel tudi tri mesece, ki mu jih je novembra predlani prisodilo sodišče na Reki). Sodba še ni pravnomočna. Pavlic je »kritičnega dne«, na slovenski kulturni praznik, prišel v disko Gorjanc v Hotemažah in nekulturno izzival in nagovarjal Miloševo plesalko. Miloš je Pavlica večkrat opozoril, naj neha izzivati in naj se primerno vede. Pavlic nasveta ni poslušal, temveč je Miloša porinil v Uroša T., ki ga je z roko prijel okrog vratu in ga pritisnil k tlom. V gneči, ki je nastala, je Miloš dobil nekaj udarcev, vendar se je izmuznil in se zatekel po pomoč k lastniku nočnega lokala. Pavlic ga je ob točilnem pultu dohitel in ga z glavo udaril v obraz. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je Pavlic sam izzval prepir, da je bil za podobno kaznivo dejanje že enkrat obsojen in zaradi nasilniškega obnašanja večkrat prti sodniku za prekrške in da se je zapletel v pretep le kratek čas potem, ko je prestal petmesečno zaporno kazen. Med olajševalne okoliščine je štelo skrb za mladoletnega otroka, obveznosti, ki jih mora odplačevati, in obžalovanje, da je udaril Miloša. Vsakdanjost potrjuje ugotovitve švicarskih raziskovalcev Vozniki dvokoles so najbolj ogroženi Švicarski strokovnjaki so ugotovili, da so vozniki koles z motorjem, koles in motorjev dvajsetkrat bolj ogroženi kot drugi udeleženci v prometu. Ugotovitve niso iz trte zvite — le malo prometnih nesreč, v katere so se zapletli vozniki dvokoles, se konča brez posledic. Primeri, ki jih navajamo, to samo potrjujejo. # Mladoletni voznik kolesa z motorjem iz Zaloga pri Cerkljah je prejšnjo nedeljo med vožnjo s Klanca pri Komendi proti Zalogu »sekal« ovinek in trčil v avtomobil, ki ga je pravilno pripeljal 24-letni Vinko Klopčič iz Šmartnega. Voznik kolesa z motorjem se je v nesreči hudo ranil. • Istega dne okrog enajstih zvečer je 38-letni Alojz Oblak iz Kam-nja v Bohinju kolo z motorjem prehitro vozil po cesti skozi Polje, se zaletel v ograjo in se hudo ranil. Preventiva in prostori Kranj, 28. maja — Na šesti redni seji skupščine delegatov Avtomoto društva Kranj so se s sprejetjem programa za letos obvezali, da bodo število članov v društvu povečali za 10 odstotkov. Organizirali naj bi tudi 20 tečajev za okrog 800 tečajnikov. To pa pomeni, da bodo morali skrbeti tudi za inštruktorski kader. Večjo pozornost nameravajo nameniti aktivom na terenu in materialnim ugodnostim za člane. Glavna skrb pa bo pridobitev primernega prostora za parkiranje. Na seji skupščine, kjer so za predsednika ponovno izvolili za dve leti Janka Košnika, za podpredsednika pa Marjana Korena, so ugotovili, da je kranjsko avtomoto društvo med najuspešnejšimi in tudi največjimi v Sloveniji. Od 90 društev v Sloveniji je kranjsko društvo po številu članov (4671) na šestem mestu, po povečanju članstva v minulem letu pa celo na drugem mestu. Društvo že ves čas zelo dobro sodeluje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri občinski skupščini, vendar bo na tem področju skušalo letos dejavnost še povečati. V razpravi je bilo poudarjeno nenehno naraščanje prometnih nesreč, ki so, kar zadeva na primer invalidnost, že prerasle število nesreč na delovnih mestih. Zato v delovnih organizacijah že resno razmišljajo, da bi odgovornost za odstotnost z dela zaradi prometnih nesreč morali nositi vozniki. Nad stanjem, kakršno je posebno med mopedisti, pa bi se morali zamisliti tudi mladi, ki se zadnje čase aktivno lotevajo različnih ekoloških in drugih razprav. Poleg prizadevanj, da bi skrajšali čakalno dobo za izpite v av-tošoli, da bi dobili več inštruktorjev in čimprej tudi potrebne prostore za parkiranje, bodo letos skušali oživiti tudi nekatere društvene dejavnosti. Starejši člani si namreč želijo različnih srečanj in prireditev. Za društvo, kakršno je kranjsko, pa je kar čudno, da nima v programu tudi kakšne športne prireditve. A. Ž. (mimmmMGLAs 8. stran SPORT IN REKREACIJA Vodstvo mednarodne smučarske zveze FIS zasedalo v Dubrovniku Veliko besed tudi o Jugoslaviji Kranj, 25. maja — Seja predsedstva mednarodne smučarske zveze FIS v Dubrovniku je bila tudi jugoslovansko obarvana. Govorili so namreč o poletih na smučeh, kjer ima naša Planica precej besede, in o kandidaturi Planice za organizacijo svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah. Seja predsedstva mednarodne smučarske zveze FIS za Jugoslavijo ne bi bila tako zanimiva, če ne bi bila v Dubrovniku, kjer je bil pred 30 leti kongres te mednarodne organizacije, in če ne bi na zdajšnji seji govorili tudi o stvareh, ki se tičejo Jugoslavije, predvsem pa Slovenije in Gorenjske. Govora je bilo o slovitem švedskem smučarju Ingemarju Stenmarku, ki bo še naprej dirkal na smučeh Elana in bo lahko nastopu prihodnje leto na olimpijskih igrah v Calgarvju, kjer je vse pogodbe s sponzorji prenesel na švedsko smučarsko zvezo in zato njegov olimpijski nastop ni več pod vprašajem. Predsedstvo je govorilo o poletih na smučeh. Ni se sicer opredeljevalo do usode te športne panoge in do pravil, menilo pa je, da je polete treba negovati, jih obdržati v razumnih in varnih mejah, jim obdržati športni značaj, vendar predvsem z vplivom na hitrost na naletu regulirati dolžine in s tem tudi varnost poletov. Planica je letos marca to nedvomno dokazala in veliko prispevala, da bomo polete na smučeh lahko gledali v prihodnje, med drugim pomembne tekme za svetovni pokal tudi v Planici. In še tretja, za nas pomembna stvar se je zgodila v Dubrovniku. Vodstvo FIS je soglašalo, da Planica kandidira za organizatorja svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah leta 1991 ali leta 1993. To pa je za nas velika obveznost, tudi finančna. Planico bo treba dograditi v sodoben skakalni center in ji dodati še objekte, potrebne za organizacijo tekem v drugih nordijskih panogah, čim prej pa se bo treba tudi dogovorit', kjer bosta stali novi 70-in 90-metrski plastični skakalnici z ledeno smučino. Dogovori že tečejo in ena od lokacij je tudi pod Šmarjetno goro v Kranju, druga pa v Podutiku pri Ljubljani. Pri izgradnji Planice in drugih središč, potrebnih za organizacijo svetovnega prvenstva in predvsem za normalno vadbo naših tekmovalcev v nordijskih disciplinah je pripravljen s sredstvi pomagati tudi planiški komite. J. Košnjek France Popit na srečanju s športniki Nenehno se moramo potrjevati Ljubljana, 28. maja — Predsednik predsedstva Slovenije France Popit je u počastitev meseca mladosti sprejel skupino najbolj znanih in uspešnih slovenskih športnikov. Med drugim je dejal, da je konec tedna vedno lepši, prešernejši, če naši športniki uspevajo, zmagujejo, sicer pa se jezimo in bentimo. To se zlasti dogaja pozimi, med smučarijo, hokejom in drugim'i športi, za katere smo Slovenci in tudi drugi Jugoslovani navdušeni. »Kot maloštevilni narod, kot majhna država, se moramo na vseh področjih nenehno potrjevati. Tudi v naši praksi moramo končno Uveljaviti načelo, da le rezultati dela določajo položaj človeka. Vam, športnikom, tega ni treba posebej dopovedati. Pri vas se ve, da je na uspeh mogoče računati le s tolikšnim treningom, s tisočimi premaganimi kilometri, kaj litri, hektolitri znoja, tonami bremen, samoodpovedovanjem. Pa kljub temu tekma, gospodarstveniki bi ji rekli trg, ne prinaša le uspehov, ampak tudi težke krize, poraze in razočaranja. Prav te pripravljenosti za tekmo, za stalno dokazovanje, ki je utemeljeno v obilici kakovostnega dela, kar je pri vašem delu nekaj normalnega, drugje v življenju ne srečamo vedno. Hočem reči, da je še vedno med nami veliko takih, ki želijo dobiti »tekmo« s pomočjo pristranskega sodnika, če pa tudi to ne zadostuje, pa za zeleno mizo. Želim, da športniki ta tekmovalni duh ohranite tudi potem, ko zapustite tekmo v a lisce in vstopite v trdno vsakdanje delo v tovarne, šole, raziskovalne ustanove. Šport in športna aktivnost sta sinonim za človekovo vitalnost, mnogim odločilno bogati življenje in vse več je takih, ki jim je to edina telesna aktivnost. Zato šport v najsir sem pomenu besede postaja civilizacijski dejavnik, ker sooblikuje zdrave, delovne, pokončne in samozavestne mlade ljudi ter starejše ohranja pri močeh. Je nekaj, brez česar današnji svet ne more obstajati: na zdrav tekmovalni način vzpostavlja odnose med posamezniki, narodi in državami, vrhunski šport je mnogim poklic, industriji pa vse bolj posel. Zal ni vedno tako, kot sami najbolje veste. Posredi so umazani posli, tekmovalci ste pogosto poskusni zajčki, politikantstvo izkorišča šport za razdvaja nje med narodi,« je med drugim dejal v nagovoru predsednik slovenskega predsedstva France Popit najboljšim športnikom. J *Košnjek Športno društvo Kokrica organizira Pohod in sejem Kokrica, 29. maja — Če bo v nedeljo, 7. junija, lepo vreme, bo na Trsteniku enaka slika kot prejšnja leta: več tisoč pohodni-kov bo hitelo po ne pretirano zahtevni poti na 1407 metrov visoko Veliko Poljano in na druge okoliške hribe. Pohod, ki ga že enajstič organizira športno društvo Kokrica, se bo začel med 6. in 10. uro na Trsteniku, do Poljane pu je približno dve uri hoje. V soboto in v nedeljo, 13. in 14. junija, pa bo pred osnovno šolo na Kokrici prvi sejem navtične opreme. Na sejmu bodo prodajali nove in rabljene čolne, deske za surfanje, šotore, opremo za kampiranje . . . C. Z. Starejši pionirji drugi, mlajši v finalu Škofja l-oka, 30. maja - V soboto je bil v športni dvorani Poden v Škofji Loki polfinalni rokometni turnir republiškega klubskegu prvenstva za mlajše pionirje. Igrah so pionirji Inlesa. Ajdovščine in škofjeloškega Termopola. Zmagala je ekipa HK Termopol m se uvrstila v republiški finale, ki bo konec tega tedna Starejši pionirji ŠŠD Podlubnik pa so v četrtek nastopili na finalnem turnirju SŠD v Šmartnem pri Litiji, kjer so osvojili drugo mesto. TOREK, 2. JUNIJ 1?l7 41. športno prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja Postojna zmagovalec, Kranj drugi Špiro Nikovič, predsednik organizacijskega odbora: »Kranj ima z organizacijo velikih športnih prireditev že veliko izkušenj, zato je vse potekalo brez večjih napak. Spodbudno je, da se tovrstnih tekmovanj udeležuje tudi vse več starešin. Tekmovalci so dosegli vrsto odličnih rezultatov in rekordov, spletle pa so se številne nove vezi — med vojaki, med vo-' jaki in gostitelji, med vojaki in atleti, ki so tudi imeli svoje prvenstvo.« Komandant Ljubljanskega armadnega območja, generalpolkovnik Svetozar Višnjič, izroča priznanje predstavnikom ekip Postojne in Kranja, prvo in drugouvrščenim. V osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju so v sredo ustanovili pohodno enoto Prešernove brigade. Listino o ustanovitvi je mladim predal Henrik Drol — Živo, predsednik komisije za pohodne enote pri odboru Prešernove brigade. Kranj, 31. maja — Kako zagrizeni so bili športni boji na 41. športnem prvenstvu Ljubljanskega armadnega območja v Kranju, pove že to, da je o ekipnem zmagovalcu odločala prav zadnja disciplina nedeljskega atletskega sporeda, metanje bombe. Športna sreča, znanje, spretnost in moč so bili tokrat na strani gostov, vojakov in starešin iz Postojne, ki so osvojili veliki zmagovalni pokal; podelil jim ga je komandant IJVO, gene-ralpodpolkovnik Svetozar Višnjič. Gostitelji in branilci lanskega naslova, vojaki in starešine iz Kranja, so bili drugi, tretji je bil Maribor, četrta Vrhnika, pela Ljubljana in šesti Graničar. »Udeleženci armadnih športnih prvenstev se zavedajo, da samo najboljši rezultati prinašajo medalje in priznanja, toda zavedajo se tudi, da je največji uspeh teh tekmovanj v množičnosti; v JLA se s športom ukvarjajo skoraj vsi vojaki in starešine. Ob športnem pomenu imajo naša prvenstva še druge razsežnosti,« je že ob otvoritvi prvenstva dejal generalpodpol-kovnik Svetozar Višnjič. Vojaki in starešine, več kot sedemsto se jih je zbralo v Kranju, so že v sredo obiskali Dražgoše in Begunje, si ogledali sejem opreme in sredstev civilne zaščite ter proizvodnjo v delovnih organi/a cijah, ki so prevzele pokrovitelj- stvo nad posameznimi ekipami. Prvenstvo so vse dni spremljale različne kulturne in zabavne prireditve v domu JLA, v vojašnici Staneta Žagarja, po krajevnih skupnostih . . . Že v soboto se je končalo tekmovanje v najtežji disciplini, v vojaškem mnogoboju, ki obsega plezanje po vrvi, metanje bombe v cilj, premagovanje pešadijskih ovir na 240 metrov dolgi progi, skok v daljino in kros na 2000 metrov. Gostitelji so slavili dvojno zmago: prvi je bil starešina Veljko Labovič, drugi Milorad Dukič; ekipno pa je zmagal Kranj pred Vrhniko in Postojno. »Za tekmovanje se nisem posebej pripravljal, vse leto sem redno treniral karate, sicer pa ima šport v planinski enoti pomembno mesto. Najtežje je bilo premagovanje pešadijskih ovir,« je dejal srečni zmagovalec Veljko Labovič, starešina v vojašnici na Bohinjski Beli. V plavanju je bila prepričljivo najboljša ekipa Maribora, za katero so tekmovali tudi nekateri znani plavalci kranjskega Triglava. Andrej Marenčič je postavil nov vsear-madni rekord v plavanju na 100 metrov prosto, Simon Šolar na 100 metrov prsno, nov rekord pa je dosegla tudi mariborska štafeta 4 x 100 metrov prosto. Kranj je bil v plavanju drugi. Na strelskem tekmovanju so imeli glavno besedo vojaki in starešine Veljko Labovič (Kranj) — 1 ^ govalec najtežje discipliniv škega mnogoboja. Plavanje — na hrbtu obleki in s Pu 0 Vrhnike, Kranjčani pa so tretji. Slobodan Ivaniševic 1^ streljanju z avtomatsko Pjj < dosegel z rezultatom 399 W™j nov vsearmadni rekord in 1 ^ izbran tudi za naj bolj šetfa Jt movalca kombinirane Vrhnike in Novega mesta- m ni h športih. V rokometu )e ■;■ glejmo še vrstni red v kol V ekipi Kranja so se še posebej izkazali: Dukič, I-abo-vič. Naglic, Brinovec, Džu-ran, Krezo, Haj/.eri, Teraž, Durmiševič, Trstenjak, Šo-men, Vukovič, Govedarica, Satler, Vukotić ... mu .|>iji i oi. v icmumiiu j /tf gala Postojna pred Ljubljajjl Vrhniko, v odbojki PO^Jj pred Mariborom in Kranje ^ v košarki Maribor pred P°sJi; in Ljubljano. V atletiki j« s . ekipa Postojne, drugi jo b'1^ ribor in tretja Ljubljana- f bolj športna ekipa prvenst jj bila Ljubljana, ki je tudi P'ej pokal za fair-play. C. Zaplotnik Foto: F. Perd«" V Kranju finale atletskega pokala Slovenije Sedem rekordov in nova uveljavitev mladih Kranj, 31. maja — Finale atletskega pokala Slovenije, ki je bilo v soboto in v nedeljo v športnem parku Stanka Mlakarja v Kranju, je bila doslej ena najkakovostnejših atletskih prireditev na Gorenjskem. Nastopili so vsi najboljši atleti in atletinje, ki so se na kvalifikacijah uvrstili med dvanajsterico v vsaki disciplini.Kk i pno je v moški in ženski konkurenci zmagal celjski Kladivar; ženska vrsta Triglava je bila (»sina do deveta, moška pa osma. Najboljši atlet finala je bil SAŠO APOSTOLSKI (Olimpija) in najboljša atletinja ANDItF-JA BACNIK (TAM Maribor), ki je petkrat stala na zmagovalnih stopničkah. Pomembnejši kot ekipni so bili posamični rezultati. Doseže nih je bilo sedem republiških in državnih rekordov. Izkazali so se predvsem mladi. 22-letni Simon Uudeš iz kranjskega Tri glava je že prvi dan tekmovanja za 12 stotink sekunde izboljšal osem let star slovenski rekord Janeza Sagadina iz. Kranja v te ku na 100 metrov in postavil re zultat 10.51', Najmlajši finulist troskoka in skoka v daljino, Iti letni dijak 2. letnika iskrške sole v Kraniu, Miloš Krampi je bil v troskoku tretji z novim slovenskim rekordom za mlajše mladince (rezultat 14,00 metra) in v skoku v daljino peti z osebnim rekordom 098 centimetrov 'Taksnih rezultatov si nisem nadejal, ker so me nu nogi boleli prsti,« je dejal Miloš. Nove rekorde so dosegli še: Milan Stijepovič (MaribOfy-žuvni in slovenski rekord v metu kopja, Vlado Kevo (Brežice)^ tu kladiva. 'Toni Noner (Kladivar) v teku na 30(10 metrov z ^aP 'mi in Janez Uplaznik (Kladivci) v mestu kopju pa nove sloVe mladinske rekorde. Poglejmo se nekatere * dosežke kranjskih ath'10 jfi) atlet m i Goran Kabič je bl ,jr»' rov l °/ rogi«. Jjjf gi v teku na 1 II) met r< m i m sesti \ nu -t ii krog Omer/.a peti v troskoku Tatjana Klemenčič peta ^ u na 800 m 1500 metrov, jjj«1 Malic tretji v skoku s PJ^' Stanka Prezelj četrta v 8*Sfo Višino, moška štafeta -1 x trov četrta . . , Poklicni JJJjjj ki injskih atletov P" t V nckov ič |o bil zadovolje^ ^ f. hovim nastopom; izkup'fgjl 00 In t>11 zanesljivo se ved' Miloš Krampi pili tudi državnu reprezentuntku Renata Kurah, ki |e P°*a| \ ,ma, m 14 let na Andreju Lorbeg, ki se je sicer uvrstila \ skW vendar kot pionirka ni smela tekmovati v članskem finalu C Zaplotn1^ Foto: 1' 11 Šimenc ubranil naslov Lesce, 31. maja Ivo Ši mene (ALC Lesce) je ubranil naslov republiškega prvaka v jadialnem letenju, potem ko je v zadnji disciplini prven stva do tedaj vodilni Miha Thaler (ALC Lesce) opravil le dobro polovico naloge in zdrsnil na tretje mesto Med deseterico sta se uvrstila se dvfl tekmovalcu ALC Lesce — Pristavec na < etrto mesto in Hudovernik na šesto me sto. Jadralci so v šestih tek-mov.ilnih dneh brez ene same poškodbe preleteli skup no 38 tisoč kilometrov. Blejski veslači odlični v Duisburgu Blejski četverec - Ferčej, Pre^'fl Bled, 31. maja Mujkič in Mirjanlč — je na eni nujvecji letošnji veslaški ti v Duisburgu v ZHN zmagal v izredno močni konkuri'n .^jj prehitel čolne OSSK, Nizozemske m ekipo ZHN. ki |o bil« ^ druga u,, sve te v nem prvenstvu. Blejski dvojci . v katere' ^ veslala lanska svetovna mladinska prvaka Sašo Mii'j'in jja) o...i.i. m...i.:/, i„ l:i j____i__a___i-i:_ L ....... uoSa" Sadik Mujkič, je bil drugi za Avstrijo. Kombinirana P° Bleda in Crvene /ve/de je hila v četvercu s krmarjem1'. ^ tretj": omeniti pa |e treba tudi dve zmagi Blejcev med n»lttJ (lani OGLASI. OBVESTILA 9. stran mmmsmmiiAs Po Prešernovih stopinjah je knjižica zapisov Črtomira Zorca o življenju pesnika Franceta Prešerna od leta 1846, ko se je naselil v Kranju, do njegove smrti 8. februarja 1849. leta. Ob obletnici njegove smrti srno jo izdali in založili v Časopisnem podjetju Glas. Knjižica je že našla bralce v več kot 2000 gorenjskih domovih in zaloga nam počasi kopni. Obveščamo vas, da še sprejemamo naročila za knjižico Po pošti, lahko pa jo tudi kupite v našem malooglasnem oddelku v Kranju, Cesta JLA 16. Nakup knjižice še posebej Priporočamo staršem in šolam za pbdarovanje učencev ob koncu šolskega leta. GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija telefon: (068) 21-201, 24-298 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO te.ex: 35710 yu pionir Razprodaja pečnic v klasi in opuščenih programov popust Od 1. do 30. junija KURIVOPRODAJA prodajni center Moste Ljubljana, Letališka 1 © 061 /441-582 PIONIR Industrijska prodajalna Novo mesto, Slakova 5 V 068/21-201, 24-298 Že sedaj mislite na hladne zimske dni oskrbite se s kurjavo! S takojšnjo dobavo vam nudimo POHITITE Z NAROČILOM, DA SI ŠE ZAGOTOVITE ZANIMIVO IN POUČNO BRANJE! BRIKETE — uvoz iz NDR Pfcl-AVSKA UNIVKKZA ^KOKJA LOKA Vahi k vpisu v % TKČAJ za VODITKLIA ČOLNA uspešno opravljenem izpitu boste lahko upravljali vse čol-^p, dolge do 12 m, ne glede na vrsto in moč pogona in območje Plovbe. j eJaj se bo začel 8. junija 1987 ob 18. uri. Prijave in informaei-Je D Trgovi »r*p komkiu 1 ai na iuh,iuna. TUova*66 K sodelovanju delavec za opravljanji« del in nalog Xa*AN,KA AVTOCISTERNE *eroservisu Brnik) °8°j: končana šola za voznike motornih vozil z izpitom C in kategorije ter 1 leto delovnih izkušenj. Ztx g^"1 mora izpolnjevati pogoje za pridogitev dovoljenja s banjo in muditev na območju mejnega preboda. P0s /aru/ujemo /,\ nedoločen čas s polnim delovnim časom. de|0 n P(>Koj je uspešno opravljeno dvomesečno poskusno R^-j ^ ,, k{jZj| 1 1,1 uaj pošljejo vioge / opisom dosedanjega dela 111 do l\>tr .lj l/polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: bliiiJ '1'rgovma, DSS^, Kadrovsko socialna služba, Lju Wna. Titova 6«/IL ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Remont Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PREMAZOVALEC VOZIL za DE Izbore Pogoji: končana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj, od tega 6 mesecev v stroki, poskusno delo traja 2 meseca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 00 dneh po izteku prijavnega roka. Vloge sprejemamo dni. kalorične vrednosti cca 4.800 ccal/h primerne za vse vrste peči ponovno smo prejeli tudi LESNE BRIKETE kalo rične vrednosti 4.300 ccal/h Naročila in vplačila sprejemajo prodajalne: • Kurivo — Naklo, tel.: 47 - 000 • Universal — Jesenice, tel.: 81 -484 • Železnina — Radovljica, tel.: 75-670 • Železnina — Bled, tel.: 77-359 • Mercator — Tržič, tel.: 50 - 894 Naročila in vplačila sprejemajo tudi v Kranju, Gregorčičeva 8 (stara Sava) ob sredah od 13. do 18. ure MERKUR kranj lSS2VNA šola BLAŽ OSTROVRHAR *U*MA LOKA, PODI URNIK 1 *lovnu skupnost osnovne šole objavlja prosta dela in naloge !*,,N,KA RAČUNOVODJA . . . d^P^ostojno opravljanj« administrativnih in računovodskih °8oi»: srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj, tri ^ mesečno poskusno delo riumerje sklepamo za določen čas, za nadomeščanje ***\ \T' k' P'»'"dmskem dopustu, s polnim delovnim ca ^nri ,Uslim dela IT), julija 1087. j«jv v HUutl 'Uij posije^, prijave / dokazili o izpolnjevanju pogo ■ dneh od objave. KULTURNE SKUPNOSTI kranj, tkzic, Skopja loka RADOVI JIC A in JESENICE Na Dodlaai 10. člena samoupravnega sporazuma o dodeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske objavljamo razpis za PREŠERNOVO NAGRADO GORENJSKE ZA LETO 1987 na naslednjih področjih kulturno - umetniškega ustvarjanja: littratura, dramska umetnost, glasba in balet, upodobljajoča umetnost, film, arhitektura in oblikovanje. Posamična nagrada /naša tri povprečne mesečne osebne do-bodke v prvih devetih mesecih preteklega leta na Gorenjskem. Kandidate za nagrado lahko predlagajo organizacije združenega dela s področja kulture, občinske zveze kulturnih organizacij, kulturne skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, kulturna društva, delovni ljudje, ki samostojno - kot poklic - opruvljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in drugi delovni ljudje in občani. Pisni predlogi z obrazložitvijo morajo biti predloženi na naslov: Žirija za ocenitev del in izbor Prešernovih nagrajencev Kulturna skupnost Kranj, do 3. novembra 1987. SOZD MERCATOR KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA oglaša prosta dela in naloge: L VEC VZDRŽEVALCEV-HLADILNICARJEV za delo v obratu Hladilnica na Trati Posebni pogoji: poklicna šola strojne ali elektro smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj 2. VEC KV MESARJEV za opravljanje del v obratih v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču Posebni pogoji: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko pa tudi pripravniki 3. VEC DELAVCEV BREZ POKLICA za opravljanje fizičnih del in čiščenje proizvodnih prostorov v obratih v Kranju, Škofji Loki in v Tržiču Za objavljena dela in naloge je določeno 1-mesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M-KZK Gorenjske, Splošno - kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. 'SaiSS^MEUGLAS 10. STRAN OBVESTILA. OSMRTNICE TOREK. 2. JUNIJ 1J?! Iskra ISKRA KIBERNETIKA Idnustrija merilno - regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. razpisujemo prosta dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TOZD - Tovarna STIKAL 1. VODJA PROIZVODNJE in objavljamo 2. MOJSTER I TOZD RTC 3. KONSTRUKTER V PROTOTIPNI PROIZVODNJI 4. KEMIK II za delo pri fotokemični obdelavi kovin 5. MOJSTER I 6. METALURŠKI ali STROJNI TEHNIK pri preiskavi materiala TOZD - Tovarna ŠTEVCEV 7. KONSTRUKTER III TOZD — Tovarna Mehanizmov Lipnica 8. KEMIK ali GALVANIZER za delo v galvaniki 9. ORODJAR 10. BRUSILEC 11. CISTILKA Delovna skupnosti 12. STROKOVNI SODELAVEC v SLUŽBI KVALITETE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visokošolska ali višješolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali organizacijske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti, pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. pod 2.: triletna srednješolska izobrazba strojne ali elektro smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj pod 3: višješolska izobrazba strojne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 4.: triletna srednješolska izobrazba strojne ali kemijske smeri, zaželene enoletne delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik pod 5.: triletna srednješolska izobrazba strojne ali kovinarske smeri, zaželene delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik pod 6.: štiriletna srednješolska izobrazba metalurške ali strojne smeri, zaželene enoletne ustrezne delovne izkušnje, lahko tudi pripravnik pod 7.: opravljen tečaj iz tehničnega risanja, 2 leti delovnih izkušenj pod 8.: štiriletna srednješolska izobrazba kemijske smeri ali triletna" srednješolska izobrazba galvanizerske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 9. in 10.: triletna srednješolska izobrazba kovinarske smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje pod 11.: končana osnovna šola pod 12: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri, vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za razpisana in objavljena dela naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 04000 Kranj. mira stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica objavlja prosta dela in naloge KNJIGOVODJA OD IN FAKTURIRANJE Pogoji: končana višja šola ekonomske, organizacijske ali druge ustrezrte smeri in 3 mesece delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Višjo šolo zahtevamo zaradi prehoda na dela in naloge računovodje v enem letu. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: MIRA, stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica, Šercerjeva 22. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu. Svet SREDNJE ŠOLE PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE 64000 KRANJ, Koroška cesta 13 razpisuje prosta dela in naloge L POMOČNIKA RAVNATELJA (reelekcija) 2. STROKOVNO-SVETOVALNEGA DEIAVCA - PSIHOLOGA Pogoji: pod 1.:— da izpolnjuje pogoje za učitelju ali sodelavca srednje šole — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem področju in strokovni izpit — da ima organizacijske sposobnosti in delovne kvalitete Pomočnik ravnatelja ima tudi del učne obveznosti. pod 2.: visokošolska izobrazba zahtevane smeri, prednost ima jo kandidati z delovnimi izkušnjumi, poskusna doba traja 3 mesece Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter življenjepis naj vložijo kandidati v 15 dneh po objavi ruzpisa. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpi su. O exoterm k. r 3 n J Kemična tovarna KEMA EXOTERM 64001 KRANJ KEMIČNA TOVARNA Odbor za delovna razmerja kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOGA - VODJE KONTROLE Pogoji: visoka izobrazba kemijske smeri (VII. zahtevnostna stopnja), dve leti delovnih izkušenj, 90-dnevno poskusno delo » Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna* EXOTERM Kranj, Struževo 66. Prijavljene bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. kladavtiica DELAVSKA UNIVERZA RADOVLJICA 64240 Radovljica, Linhartov trg 1 Delovna skupnost Delavske univerze Radovljica razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo najmanj višješolsko izobrazbo pedagoške smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih, vodstvenih ali strokovnih andragoških vzgojno-izobraževalnih delih ter druge pogoje, ki jih določata 148. in 178. člen Zakona o usmerjenem izobraževanju. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: Delavska univerza Radovljica, Linhartov trg 1, 64240 Radovljica, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. KOVINSKA BLED p.o. Bled, Seliška c. 4/b objavlja prosta dela in naloge 1. KV PLESKAR 2. KV REZKALEC 3. VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV 4. DELAVEC PRI VRTALNEM STROJU 5. VEČ DEIAVCEV ZA DEIA PO POGODBI ključavničarska in varilska dela Pogoji: pod 1. poklicna šola ustrezne smeri 2. poklicna šola ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj 3. poklicna šola kovinske stroke, najmanj 1 leto delovnih izkušenj Za razpisane delovne naloge in opravila nudimo osebne dohodke od 200.000 do 260.000 dinarjev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov KOVINSKA BLED, Seliška c. 4/b, Bled. TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ, Pristavu 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: —• da ima visoko ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih ter da izpolnjuje pogoje, ki jih družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič določa za delavce s posebnimi pooblastili Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj vloge z opisom dosedanjega dela m dokazili 0 izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pri s ta va 117. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. n u V A TRO STALIN A n s<>i i> ooeit J L RO VATROSTALNA ZENICA Delavski svet Vatrostalne Zenica TOZD Jesenice na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih m statuta temeljne or ganizacijo ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge VODJA TEHNIČNE SLUŽBE — naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg z zakonom predpisanih pogojev mora kandidat i/.pol njevati naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri (motulurške, gradbene) — 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih mestih Za opravljanje razpisanih del in nalog bo kandidat imenovan za mandatno obdobje, za 4 leta. Kandidati nuj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD Jesenice, Titova 53/b, Jesenice. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem /.bi ranju prijav IZBRALI SOZMflS ERKUR KRANJ V MERKURJEVI prodajalni gradbenega materiala UNb VERSAL na Jesenicah, Sp. Plavž, so dobro založeni z opeko, navadnimi zidaki, modularnimi bloki, porolitorn siporeksom, cementom, apnom, samotno opeko, izolacijskim materialom, črno in pocinkano pločevino, profili vseh dimenzij, žarjeno in pocinkano žico, vidu-rim cevmi ter odcepi in koleni, svinčenimi cevmi, klin-ker ploščicami, žičniki, lopatami, krampi, samokolnica-mi, dimniki SCHIEDEL vseh dimenzij in drugim materialom za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov od temeljev do strehe. ŽENSKI wm OTROŠKI Nepreklicno naročam: OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena 34 000 din, največ 7 obrokov Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu 30 000 din ŽENSKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena: 36.000 din, na|več 7 obrokov Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu 32 000 din KOMPLET: ŽENSKI IN OTROŠKI ZDRAVSTVENI VODNIK Prednaročniška cena: 55 000 din, največ 7 obrokov Plačilo v enkratnem znesku ob naročilu 49 000 din Vsi obroki morajo biti plačani do 31 10 1987, enkratni znesek pa do 31. 7 1987 Kn|igi lahko naročite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih DZS in pri Državni založbi Slovence. Knjižna prodaja, Mestni try '2b, 61001 Ljubljana. ZAVOD ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ razpisna komisija razpisuje na osnovi 67 (lena statuta /KI dela m nalog«' Individualnega poslovodnega organa PREDSTOJNIKA DO Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovan, kdor: — im.i visoko Izobrazbo padagoskt smeri s strokovnim i*P tom — ima najmanj B lat vzgojnoizobraževalne prakse pri d*'111 odraslimi — se je uveljavil na vsaj enem od področij kulturnega del*1 ki gu opravlja zavod (knjižničarstvo, varstvo naravne "J kulturne dediščine, posredovanje drugih kulturnih dob'-1"' — izpolnjuje druge pogoje, ki jih določata zakon in družbe'11 dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič- Predstojnik se imenuje za dobo 4 let in je lahko ponovno We' novan. Hok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov s pripisom »za razpisno komisijo«. Prijavi |e treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih P gojev O izbiri bomo kandidata obvestili najkasneje v 01) dneh P" končanem zbiranju ponudb !??EK, 2. JUNIJ 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN (g©IM!I$JMMGLAS ^AJJ OGLASI ap««".«11«1 *#*27960 ,.Prodam Z 850. letnik 1982 Hrastje ^!1^4_0JI3_ .^ino prodam Z 101. letnik 1981, re 62Onnana do apnla 1988' Prevožemh oni m- Glamočamn, Levstikova 1, -^Sljopoidan _7890 ^godno prodam KOMBI Z 430 K. le nii d ■ neregistriran v voznem sta -JHJ>gyk;_Pot v Bitnje41, Kranj 8300 sProdam Z 750 m dvojni RADIOKA ^ISPON. Tel : 39-145 8317 J?50 LE, letnik 1980, ohranjeno, r°aam. Kožuh, Zmmec 61. Škofja Lo- _ 8318 Prodam rezervne dele za Z 101 8319 100. letnik 1971, nevozen in , za LADO 1200, prodam ,i5-29i___8320 p Prodam CITROEN GS. letnik 73. Ul ^rSigJL 1. Stražišče, Kranj 8321 |,Sni VVV 1200 J, letnik 1974 <-~Jjjj8 popoldan_8322 do ^L special, letnik 77, registriran ma,a ig88 ugodno prodam. Me <^golnik 7/a_8323 ra^1 ^2• 'etnik 79, garažiran, registri aprila 1988. prodam Tel. prevoženih 22-662 po 8324 Prodam 6,6 kW PEČ za sauno Peter Graič. Sebeme 6. Križe Tel 50-419 Prodam pralni STROJ castor v okva n, pretečen boben Štefetova 35, Šen čur_8343 Prodam japonski mini KOMPO NENT, dvojni kasetofon in 5 kanalni equlaizer s snemljivimi zvočniki. Tel : 36 357_8344 Poceni prodam šivalni STROJ bagat z omarico Sinko, Gorenja vas 243 _8345 Prodam barvni TV corting Stanko Tepma, Žorlijeva 11, Kranj_8346 Prodam dvojni KASETAR super TEC za 160 000 din Tel : 34 333 dopoldan _8347 Prodam VIDEORECORDER, sistem 2000 C Tooeta Fajfarja 43, Cerklje 8348 RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K, prodam. Rekar, Zabreznica 7/h, Žirov-nica, tel : 80-503_8349 Novo bočno KOSILNICO za traktor imt 539 poceni prodam Tel 69 579 po 14 uri_8350 Pralni STROJ gorenje obnovljen, ugodno prodam Skreblin, Gregorči-čevj 15, Radovljica___8351 Ugodno prodam ČRNOBEL TV ei niš ambasador Koder, Kokra 41/a, Je zersko_8352 Prodam ELEKTROMOTOR 22 KVV Tel : 69-070_ 8353 Prodam dvoigelni overlock calanda 792 (ENTLARCO) Tel: 36-297 8354 l97ROC5am onranieno Z101' letnik hn.7 Ogjed vsa|< ^an Bijelič. Trg svo- SSSl^JVž^č__8325 5, ^' 8< prodam v celoti za nadome-Lnedele Ana Jarič, Šolska 11, Škofja _'_8326 ,^°dam OPEL KADET 1.3 S, letnik tai ■ 'nformacije vsak popoldan comfort, z vso opremo, ugod C5 Prodam Marjan Perkić, Zbiljska rezervne dele. 8329 jvode 8332 Qhra°dam AUDI 80- letnik 1975' dobro nlen Marjan Kolman, Begunje 16 ——___8333 3rj *^ P' prodam Ana Mrak, Virmaše "-^ojjaLoka_8334 potv°Bam 2 101 • 'etnik 1978 in APN 6\ a ^Bitnje 10 8394 A6*™ 5KODO~100SL po delth v^8j40______^ 3395 na r°dam Z 75°. 'etnik 1973, registrira Ig °° decembra 1987 Ogled od ure dalie Grozdek, R Papeža 32 8396 1982 8397 ■ ■ FIAT 750 LE, letnik -i2_430od 18 do 20 ure °r<>dam ŠKODO 8398 ,05iv'a8m karambolirano ^-^Zupan, Begunje 24 GlnK ^MATIK, nov ugodno prodam. v.ot)evnik. Trojarjeva 50, Kranj, Stra __"__8399 19^°LF Jl- ugodno prodam Ogled po noJln' kaneta Rozmana, Kranj, sta ^an]e25____8400 ierl°dam 275°. Ietnik 1973- vozen' ^'stnran Lukač, Podbrezje 91 >^__ 8401 197g°dam OPEL REKORD cupe, letnik d0a v brezhibnem stanju, registriran ^61111.1988 Tel": 89-151 8402 c 7ft0darn Z 750, letnik 1971. Jezerska "^K£anj 8403 *triradam ^ 130°- letnik 1970' r69' CitrA d° marca 1988 in karamboliran StJ/ En 1.2 letnik 1978 Tel 60 528 v ^2d15_do 20 ure la.^m S ohr n8pr8V0' ,etnik 1977' 'e'0 do 88 m 111 "'gistriran do januarji 'aicevT3" Llko'ar, Jesenice, Cest« Časopisno podjetje GLAS KRANJ razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih opravlja RAČUNOVODJA Pogoji: — VI. ali VII. stopnja (višja ali visokošolska) izobrazbe ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj na razpisanem področju dela — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Časopisno podjetje Glas, Cesta JLA 16, Kranj. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. OBVE1H1A STENE m STROPE izoliram ter obla-gam z lesom. Fras, 1 avgusta 9, Kranj ___8_I34 VODOINSTALACIJO na novi hiši, tudi manjša popravila, vam izgotovi obrtnik Tel 28 427_8364 grajo Sprejmem delo na dom (sestavljanje, lepljenje ipd ) Tel : 23 325 zvečer _8376 Instruiram matematiko za srednje in višje šole Tel : 25-953_8377 TIPKAM diplomske naloge in druge tekste. Tel. 60-480 8423 STREŠNA OKNA/ zaposlitve Bistro JELEN MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3.Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! Prodam glasbeni CENTER fisher s carinsko deklaracijo. Jalen, Huje 23, Kranj__8355 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH, 300 litrsko. Begunje 49 na Go-renjskem_8405 HOLCER pokončno žago za razrez iveric in rezkalni namizni REZKAR (bratstvo), prodam. Stane Jezeršek, Zg Bitnje 97, tel.: 21-302_8406 KOMBINIRKO za obdelavo lesa, 5 operacij, 40 cm širine, ugodno prodam. Janez Zaje, Forme 12, Žabnica _8407 Prodam PORAVNALKO 2,5 m in 0,50 široko, nemške izdelave, motor 35, KW moči m FREZER za les z motorjem 3 kon. moči Naslov v ogl. oddelku _8408 Prodam električni BOJLER stoječi, kapaciteto 80 litrov, star eno leto, ra bljen. Tel.: 67 066 popoldan 8409 Prodam ČB TV gorenje 108 ET, da Ijinsko upravljanje Tel : 46 117 popol dan_8415 Prodam traktorski VITEL jagodi. Ja nez Šuštar, Ojstri vrh 10, Železniki 8417 EXPRESS ŠIVILJSKA POPRAVILA Na Planini v Ulici V. Vlahoviča 5 je odprt lokal z express šiviljskimi popravili. HITRO IN SOLIDNO vam opravimo storitve, kot so menjava zadrge, krajšanje, ožanje hlač in kril, krpanje, zarobljenje, šivanje gumbov itd. ODPRTO: VSAK DAN od 12. do 16. ure sobota in nedelja zaprto! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! novo; UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ objavljajo prosta dela in na-, loge v SEKRETARIATU ZA OBČO UPRAVO 1. POMOČNIKA SEKRETARJA IN VODJO ODSEKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji: visoka izobrazba VII /I stopnje zahtevnosti pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo, strokovni izpit. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, Splošne službe, kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj Ali si mogoče že kdaj odroma bi rad opravlja delo ZASTOPNIKA na terenu? Te to delo veseli, pa si zaradi slabih pogojev in zasluška obupali? Javi se s kratkim življenjepisom in gotovo ti bomo odgovorili, šifra: S pridnostjo do lepšega jutri 7560 Iščem honorarno delo — čiščenje. Naslov v ogl oddelku Vabimo vse, ki imajo nekaj prostega časa in bi radi hitro zaslužili, da se pridružijo skupini akviziterjev. Šifra. Reden honorar 8411 Takoj zaposlim delavca z znanjem elektrovarjenja. Tel. delavnica: 47-409 od 7 do 8. ure, stanovanje 47-504 od 18. ure _8412 AVTOKLEPARJA takoj zaposlim. Tel: 70-409 _8413 jggiibileno V nedeljo se je na poti s Stola izgubil nemški ovčar. Sliši na ime Max. V levem ušesu ima vtetovirano številko 67550 Kdor bi karkoli vedel o njem naj prosim sporoči na tel. 74 932 8365 8404 R 18 TL, letnik 1983, cena 65 SM Grenc 4, Škof ISj-____m? Ve 4 "stavo 750, letnik 1980. Le p-^-^Golnik, tel 46 402 JL, le?8?1 dobro ohranjen avto GOLF Nrov t 9/9- aaražiran. 48 000 kilo '6 Ur»'Jel 064/28 °28. vsak dan od ^^dalje plinsu"0^0"«1«'" ZASTAVO 101 s h.- *0 n>n>.„. i___•. .,.-11 i_ j- Servis gospodinjskih aparatov (Gorenje) BOGOMIR ŠUBELJ Lojzeta Hrovata 6, Kranj, tel.: 33 750 E/Jl POSREDNIK P^TT^ll Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 POPRAVEK Pri objavi razpisa v Glasu št. 41 je prišlo do neljube pomote. Dela in naloge Šoferja in disponenta razpisujemo za nedoločen čas in ne za določen čas, kot je bilo pomotoma objavljeno. Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Tel.: 37-668 od 16. ure dalje _8367 Prodam rabljeno sedežno GARNI TURO (raztegljivi kavč). Naslov v ogl. oddelku_8368 Prodam otroško POSTELJICO z jo gijem. Porenta, Sv. Duh 44_8369 Poceni prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ in 2 fotelja. Eržen, Pun- gert 9, Škofja Loka_8370 Prodam rabljene bele kuhinjske ele- mente. Tel.: 23 093_8371 Prodam rabljeno sedežno GARNI TURO. Breznik, Kidričeva 14, tel.: 22-630_8372 Prodam poceni samsko LEŽIŠČE z jogijem-trosed (raztegljiv) in 2 fotelja. Grošelj, Šorlijeva 8, Kranj, popoldan ___8373 Poceni prodam komplet otroško SOBO, kavč z jogijem in mini štedilnik (2 plin, pečica). Tel: 33-536 od 14. do 15. ure__8374 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elektrika. Peric, Kidričeva 45 8375 Ugodno prodam sedežno GARNI TURO, skaj in OMARE regal. Mirjana Jerše, Frankovo nas. 163, Škofja Loka _8418 Prodam dobro ohranjeno VITRINO. Ogled možen po 17. uri Naslov v oglasnem oddelku_8419 SALON POHI! rOri ^taiklT ,ednov staro TELIČKO ti (V^S^Zalog 41. Cerklie 8380 i'r„H -"""J 41. C.Mkl| lAMK.i . f>rte prelux, prt -Reber 3, Zasip _8381 a.rosti BIKA, kri 12, Duplio _8382 OHHAČAI um H I ICO simeii ______8383 O po izbiri Franc rotna polica 26, Cerklje 8384 taino prodam Prodam globok otroški VOZIČEK tri buna po ugodni ceni Tel 34 393 po 15. uri_8386 Prodam jedilni KROMPIR. Suha 33 __8387 Prodam tovorno PRIKOLICO za otebni avto. Adergas 45_8388 Prodam kombinirani italijanski otro ški VOZIČEK Naslov v ogl oddelku __ 8389 Prodam športni voziček PEG Tel.: 76 488_ 8390 Ugodno prodam nemški ŠOTOR za 4 osebo, cena 1? SM Tel 83 810 8391 Drva za sobne kamine (jabolko, hru ška), prodam Tel 45-291 8392 Ugodno prodam tr,i|iio žarni KAMIN malo rabljen Ana Šarkanj. Kidričeva 39, Kranj__8393 Prodam 50 m' OPAŽA, motorno }f\ GO stihi ter po dogovoru zamenjam usnjen POČIVA! NIK TV diplomat za VIDEOREKORDER Potočnik, Rovte 14, Selca, tel.: 64 054_8414 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK tribuna Jemec. Klobovsova 10, škofja Loka, tel 60 870_8422 Prodam POZIDNIĆE, dimenzije 20 x 20, 4,5 m dolge — 6 kosov in dim 24 x 26, dolge 4,5 m — 2 kosa ter 500 kg betonskega ŽELEZA 0 10. Tel : 83 281 dopoldan — TroSt 8338 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc po 100 N din 2500 kosov Janez Pivk, Cegelnica 30. Naklo, tel : 47 203 _8339 Prodam PUNTE in BANKINE. Vid mar, Brezje 32, Tržič_8340 Prodam novo strešno OPEKO bo-brovec Križeve 700 kosov in rabljene LETVE za strešnik Tel.: 24 425 8341 Prodam 4000 kosov BOBROVCA ze lo dobro ohranjen in zelo ugodna ce na Trstenik 2, tel : 46 341, Golnik 8342 lian.opiema Prodam POHIŠTVO za dnevno so bo Anton Bešter. Brezje pri Tržiču 3 8366 SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 llanovanja fr«^?"0 p° «ym »S gradbeni mat "* « plin A *-,r- — 4 cli-klni. .i Kontno h:ih>. Šivanj Iščem sobo ali garsonjera v Kranju (okolica) Šifra: Predplačilo po dogo voru _8146 V radovljiški občini nujno iščemo garsonjero ali stanovanje za nekaj let Plačamo vnaprej. Tel.: 74 251 8356 Menjam dvosobno stanovanje s ka bmetom za večje Boris Kotnik, c 1 maja 69, Kranj_8357' Mlajša uslužbenka išče v Kranju garsonjero ali enosobno stanovanje Nudi ugodno predplačilo. Šifra: Kranj _8358 Zamenjam dvosobno (65 m') na Pla nini III za enako ali večje na Planini I ali II Tel.: 39 101 popoldan_8359 Mlada družina nujno išče opremlje no stanovanje, garsonjero ali hišo Pla čilo naprej za eno leto Marko Mičič, Stražiška 3, Kranj_8360 OBRTNIK nujno išče opremljeno so bo ali garsonjero ali stanovanje Dam 100 SM predplačila za dobo 1 leto Po nudbe pošljite Franc Osterc, Murniko va 2, Ljubljana_8361 Mlad slovenski par vzame v najem STANOVANJE ali hišo Nujno! Šifra: Redno in pošteno plačilo_8410 Ju.dnc Kr. S,'"<) '-'''•'loov prodam ^L,L,nik' Fr«»kovo naselje 4 8420 a ' 'UJSKI .,,,„,. Mlu.lnov -^fr^^tloLoko 8421 240 nt' komin l'l OŠČ. 100 m' buko vega lamelnega PARKETA, prodam Vinela I f/.mi. Srodni.« f i 11 r i j • ■> 20 833« Prodam 19 m' kombi PLOŠČ 5 cm štefetova 35. Šenčur____8337 poieifl Prodam starejšo dvostanovanjsko HIŠO na Jesenicah Tel: 83-229 8362 Sončni vikend parcelo (430 m') predvidoma zazidljivo, prodam naj boljšemu ponudniku šifra: Nad Trste nikom 8363 Bolečino težko izraziš z besedami. lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) V SPOMIN V četrtek, 4. junija, minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi IVO ZUPANC Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 4. junija 1987 ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ANTON AVSENEK iz Gorice 11 pri Radovljici Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter za podarjeno cvetje. Iskrena hvala pevcem bratov Zupan za ganljivo zapete žalostinke. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz zdravstvenega doma Radovljica. Hvala vsem, ki ste ob težkih trenutkih sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Gorica, Vrbnje, Zg. Lipnica, 27. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽETA ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujeva družinam Košmrlj, Zupan, Dolinar, Gril in Trebušak za vso skrb in pomoč. Hvala tudi dr. Štularju za nudeno pomoč kakor tudi župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred, ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žena Klara in hčerka Sonja Kranj, 19. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, deda in pradeda KARLA MAROLTA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom za lep pogrebni obred. Žalujoči: hči Milka in sin Vinko z družinama Škofja Loka, Kranj Umrl je IVAN BERGANT iz Podljubelja 91 Od njega se bomo poslovili v torek, 2. junija,ob 17. uri na pokopališču v Tržiču Žalujoči vsi njegovi NOVICE IN DOGODKI V Tržiču večer z najboljšimi športniki Še nas bodo razveseljevali Tržič, 29. maja — Tako so obljubili športniki, ki so v petek sodelovali na prireditvi v dvorani tržiškega kina Ane'rej Stremfelj, Tomo Česen in Filip Bence, prekaljeni alpinisti in himalajci Za glasbeni in zabavni del prireditve, ki jo je v slogu prekaljenega vaditelja vodil Janez Ki-kel, so poskrbeli znani narodno-zabavni ansambel Ivana Rupar-ja, tržiški harmonikar Andrej Pivk, pevci kvinteta bratov Zupan in citraška dvojica Tretji človek, ki jo sestavljata Tržiča-na Boris Leben in Zvone Hro-vat. Vsak od teh je skupaj s šp< 'i-tniki prispeval, da je prireditev uspela in da časopis Gorenjski glas ravna pravilno, da na tak način razglaša in predstavlja naše znane in še manj zn me, mlade, obetavne športnike Tokratno prireditev, na kate ri smo podelili priznanja najboljšim gorenjskim športnikom za leto 1986, sta organizirala Časopisno podjetje Glas Kranj in telesnokulturna skupnost trži-ške občine Športnike, goste in občinstvo sta najprej nagovorila zastopnika organizatorjev: direktor podjetja Glas in glavni urednik Gorenjskega glasa Štefan Žargi ter predsednik odbora za vrhunski šport pri tržiški telesnokulturni skupnosti Slavko Teran. »Želimo, da bi bil Gorenjski glas tudi v prihodnje v gorenjskih domovih težko pričakovani eost,« je Vojko Lapanja in Dejan Jekovec, mlada tržiška smučarja dejal med drugim Štefan Žargi. »Vrhunski športniki sami najbolje vedo, kako se je treba truditi za rezultate. Žal so razmere za vrhunski šport in vrhunske športnike vedno slabše,« je dejal Slavko Teran. Na odru so se zvrstili številni športniki: mladi smučarski skakalec Dejan Jekovec iz Žiganje vasi, star 12 let, učenec 6. razreda osnovne šole v Križah, ki ga je za smučarske skoke navdušil predvsem bratranec, Dejan pa je bil letos že najboljši v državi med pionirji od 11 do 13 let; alp- Veslačem priznanje na Bledu Ker se blejska veslata, svetovna prvaka Mujkič in Mirja-nič, lani najboljša gorenjska športna ekipa, nista mogla udeležiti petkove prireditve in podelitve priznanj v Tržiču, smo se odločili, da jima pokal javno izročimo na bližnji veliki mednarodni veslaški regati na Bledu. Pokal za najboljše moštvo prispeva medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko in veslača že čaka. Bojan Križaj in Janez Kikel. Bojan obljublja trd trening in dobro sezono, Janez pa je odlično vodil prireditev. ski smučar Vojko Lapanja, 16-le-tni član A mladinske državne reprezentance, ki želi stopati po poti vzornika Bojana Križaja, pa letos najboljši jugoslovanski sankač Drago Česen, ki mu je v letošnji sezoni uspevalo vse, kar si je želel! Nove sani, ki sta jih po zgledu tujih naredila sama s prijateljem iz Železnikov, so se obnesle. Jugoslavija je bila tretja na zadnjem evropskem san-kaškem prvenstvu na naravnih progah, vendar ta ugled lahko hitro zgubimo, je dejal Drago. Naši vrhunski alpinisti Tomo Česen, Andrej Stremfelj in Filip Bence, ki so se v sredo zvečer vrnili s Himalaje, so bili kar malce razočarani, ker jim vreme ni omogočilo vzpona na Lotse Šar, vendar so se trdno odločili poskusiti srečo še enkrat. Občinstvo je spontano zaploskalo lani najboljšima gorenjskima športnikoma: alpinistki Mariji Stremfelj in smučarju Bojanu Križaju. Marija je kot prva Ju-goslovanka zlezla višje od 8000 metrov. To je moj doslej največji uspeh, je povedala. Bilo je zanimivo, vendar, ko si enkrat tako visoko, potem si želiš še višje. Z možem, alpinistom Andrejem, morata usklajevati gorni-ška potepanja. Mama skrbi za otroke, če ju ni doma, sicer pa oba z Andrejem želita, da bi bila otroka tudi športnika, čeprav ni nujno, da bi bila prav alpinista. Bojan pa je povedal, da toliko, kolikor je dosegel v zadnji sezoni, ni pričakoval. Kar malce mi je bilo žal, da sem se odločil za še eno sezono, vendar je sedaj, ko sem rekel da,treba trdo delati. Skušal se bom vsaj približati lanskim rezultatom, čeprav jih je ponoviti skoraj nemogoče. Če sedaj vidim ob progi znani obraz, med spodbuja. Prva leta ni bilo tako. Tremo sem imel, če sem ugledal ob progi znanca, je povedal. J Košnjek Slike: F. Perdan Izguba pokrita, vzroki zanjo ostajajo Hotel Transturist tudi investicijski greh Škofja Loka, 26. maja — Alpetourov to/d Hoteli Škofja Loka je imel lani za dobrih 159,3 milijona dinarjev izgube, ki so jo pokrili večinoma v okviru sestavljene organizacije Alpeloui. Žal pa še niso mogli odpraviti tudi v/rokov zanjo, ki jih podrobneje razčlenjuje sanacijski program: rdeče številke v poslovanju hotela Transturist, kote na Starem \rbu in poslovne stavbe zaradi slabega trženja, dražje Investicijsko vzdrževanje, ki Je bilo minula leta skoraj povsem zapostavljeno, in preveč zaposlenih glede na ohiag poslovanja. Ko so krivci jasni, je pot do uspeha že pol krajša. Žal je druga polovica precej bolj strma. V Alpetouru se tega zavedajo, zato pri uresničevanju sanacijskega programa niso nepremišljeno optimistični, ampak računajo, da ga bodo lahko do konca pripeljali v štirih letih. Sanacija se nanaša zlasti na hotel Transturist v .Škof ji Loki, ki že vrsto let posluje na robu in se napaja iz donosnejših starejših obratov tozda S kočo na Starem vrhu pa je tako, da se dohodek, ustvarjen pozimi, poleti razgubi. Nobena od teh dveh stavb že od vsega začetka nima svoje prave vsebine, duše, in v tem je njuna osnovna tragedija Hotel Transturist je izjemno neekonomsko zasnovan in je pravi primer, kakšna investicija ne sme biti Hotel, ki samo dve desetini svoje površine namenja posteljam, nikjer v svetu ni donosen. Transturist ima 96 postelj, kranjska Creina, na primer, 190. Grajen je na prepih, kar potrjuje tudi cena ogrevanja, ki je skoraj enaka kot v Creini. Bazen je predvsem strošek, ki bi se ga hotelirji najraje znebili. Zdi se, kot da je šlo Ločanom pri načrtovanju hotela predvsem za to, da bodo v njem lahko silvestrovali, ne pa za razmere, ki v normalnem gostinskem svetu omogočajo donosno poslovanje. Kot je dejal Ivo Berčič, vršilec dol/nosti vo dje tozda Hoteli, bi se dal hotel v Škofji Loki najbolje vnovčiti za seminarski turizem. Loka turistom namreč sploh ni tako zelo všeč kot Lo- čanom. V zvezi s seminarskim turizmom se že dogovarjajo z Iskro in nekaterimi drugimi. V hotelskih gabaritih (medetaži, hodnikib, terasi) so da brc/, posebno zahtevnih in dragih posegov pridobiti 50 do 56 postelj. S 145 do 150 posteljami bi hotel ob istem številu zaposlenih lahko uspešno posloval tudi v razmerah, ko od pijač zaradi visokih cen ni več takega dohodka kot pred leti. Seveda pa bo vse zaman brez spo sobnih delavcev na vodstvenih in drugih mestih, brez trženja. Od sto zaposlenih, kolikor jih uh veliki fluktuaciji hotel še ima (pred leti jih je bilo 150), jo skoraj polovica delavcev iz drugih republik, peščica iz drugih krajev Slove nije. Najboljši kuharji in strežniki so /aradi slabih plač odšli. Tudi medsebojni odnosi niso ravno vrhunski. Zato sanatorje hotela Transturist oziroma celega tozda Hoteli čaka najbrž več dela s kadrovsko sanacijo kot z gradnjo dodatnih postelj. Kako bo tozd praktično reševal svojo »ko žo«, pa bo odvisno tudi od morebitne združitve obeh hotelskih tozdov, loškega in kranjskega, za kar je ekonomski elaborat že pripravi m n, ter od reorganizacije delovne organizacije (Jo stinstvo. Po mnenju loškega izvršnega sveta bi hotelskemu tozdu vendarle kuzalo iskati tudi pošlo vne povezave v sozdu Alpetour s turistično agencijo, prometom m žičnicami, ki se po svoji vsebini kar ponujajo, žal pa so ovira ljudje, nji bova imena. 11. Jelovčan Planinski jubilej pod Karavankami Planinsko društvo Javornik — Koroška Bela sodi med najbolj številčna planinska društva jeseniške občine, saj vključuje dva tisoč članov. Njihova dejavnost je zelo razvejena, oskrbujejo pa štiri planinske postojanke: na Stolu, Staničevo kočo na Triglavu, planinsko kočo v Krmi in planinski dom na Pristavi. Minulo nedeljo so z lepo proslavo in bogatim kulturnim programom na Pristavi v javor-niških Rovtih proslavili 40-letnico planinskega društva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja tudi mladim planincem, ki vstopajo v planinsko društvo in nadaljujejo tradicijo planinstva pod Stolom in Karavankami. Kaj pravijo štirje prizadevni člani Planinskega društva Javornik — Koroška Bela ob tem lepem jubileju? H 1» Ife^li *"ranc Svetina, predsed- H m_P Planinskega dru- W%m štva: »V letih po vojni so v planinci z veliko priza- ^ ..... J| devnostjo in predvsem z II * > nenehnim delom gradili &r\ "' Ji koče, jih obnavljali in >- **s * lil vzdrževali. Tako kočo v . . Krmi, leta 1950 Staniče- vo kočo (letos bo minilo sto let, odkar je bila zgrajena), Pristavo in Prešernovo kočo na Stolu. V zadnjih letih je bilo veliko dela predvsem s Prešernovo kočo, ki smo jo obnovili in razširili, saj jo tako kot vse druge iz leta v leto obišče več planicev in ljubiteljev gora.« France Kreuzer, častni član društva: »Bil sem med ustanovitelji društva, oziroma najprej vodja mladinskega odseka na Javorniku, ki ga je imelo Planinsko društvo Jesenice. Šele kasneje se je društvo ustanovilo in dobivalo vedno nove in nove člane. Danes sem vesel, da je ta organizacija postala tako množična in , je članstvo tako prizadevno.' Vedno sem r hodil po gorah in motive ohranjal na p'at.n'^ Najraje sem se kot slikar zadrževal v Krm'-Vršiču in na tistih krajih, kjer je gozdna mej' kjer so viharniki in kjer je planinski svet čudovit.« Boris Lazar, gospodj planinskih Post°Ja!£| »Za visokogorske k'**j in planinske postojan i iz leta v leto težje najd mo oskrbnike. Ugo i vljamo, da vzrok n", zaslužku, saj so me** čni dohodki oskrbni*^ zadosti visoki, temve* tem, da ljudje n°fi več delati v postoj«" kah. Številni so drugi vzroki, ki jih odvraC*r od dela v domovih, zato probleme rešujemo ko, da planinci sami izmenoma skrbimo oskrbo — z dežurstvom. Letos bomo tako d* -li v Staničevem domu in na Stolu.« Mirko Podlipnik, P predsednik drusP »Hudi problemi ^ oskrbo dveh visokog skih postojank, saj, treba prenesti V( hrane in pijače se, da je helikop' okvari. Helikoptef, prevoz je drag, sf*| ura prenosa s helik terjem jev. Razen tega v slabem vremenu ne more 600 tisoč di»£ u ne more1'" žiti in tako smo hvaležni Radovne, ki s konji oskrbuje postojanko v glavskem pogorju. Velikokrat pa moram'' hrano na poti tudi člani planinskega drus .j in pri tem zaslužijo vse priznanje nekateri" mladi planinci.« I). Sedej __A Stari avtomobili in motorji na Bledu Kolo zgodovine se je zavrtelo nazaj Bled, 28. maja — Beljaški Oldttnier klub je v sodelovanju z avto-moto klubom LjubljanaJ ganiziral od 23. do 30. maja prvi mednarodni rally starih avtomobilov in motorjev Adria. Kolona se je v petek za dobro uro ustavila tudi na Bledu. med motorji jo bil 500-k" čni, šostdesotletni moto %^ z\ sport, sicer pa je bilOjT goče videti tudi pri naS.1 kdaj zelo popularnega kavču«. Slovita imena sCM tudi v avtomobilski drus Ford, Opol, Fiat, Jaguar, inilor -li.Mi.' IIMW, St« Rotls Rovce... Bled je lopo sprejel irn^ ne goste, lahko pa bi j'^ ' lepše. Vozniki so bili p° . |(r ko so opruvili formalno*1 $ kontrolni točki, precej h ni — nihče jih ni usm61"^) jim pokazal, kje so (p1"^:^ parkirišča... Drugod so )„ menda izkazali vre poz° 3600 kubični austio-daimlei, letnik 1933. Voznike (nekateri so bili oblečeni starosti avtomobilov in motorjev primerno) so na kontrolni točki pričakali, odeti v gorenjsko narodno nošo in s šilcem domačega zganja in mapo prospektov v rokah Damjan Ristič, Irena Valant in Mernika Ropinc. Vozniki so si v blejskih restavracijah tn gostiščih potešili lakoto, se malo razgledali naokrog in se nato odpeljali proti Celovcu, kjer je bil cilj predzadnje etape Na pol so krenili /e prejšnjo soboto iz Beljaka v Videm, i/. Vidma v Trst, na jugoslovansko stran — v Portorož, Pulj, Opatijo ter nato prek Ljubljane in Bledu nazaj v Celovec in Beljak. Udeležba je bila števili n i sodelovalo je prek sto vozil /. VOZniki i/ desetih držav, med drugim tudi i/ Jugoslavije. Toma/ Benulič iz Ljubljane je, ni primer, vozil 500 kubi čnega liat.i, letnik 1939; Mar jun Vukosav in Slavita Hi nič, prav tako iz Ljubi jati«*, 4200 kubičnega, 22 let stare ga jaguarja... Še posebno po zoi n< »št stti zbujala nujstarej 02 let stara »lepotica« — laiu ia bunbda. ša, 69 let stara avtomobila, oi .mi .i / napol lesenimi ko lesi, znamk Ford in Buit Tourer — prvegu s tu (nu av tomobilski prikolici) vozila Peter in Tine Kelder z Nizo zemske, drugega, 3969 kubi enega -starčka" dr. Johann Kiderv m m/ VVerner Schup lerlmg i/ Avstrije. Starostu sti, Blejci pa so jim '^jtI prugu pokazali jugosl0^! sko posebni »st ( )b konCU Ji nu, ko je bilo na Bledu drugim tudi 1300 KMS''C^.$M vse Kvrope, v na j več j i so hiteli, vrtali, kopali J o.i < esti m o\ n.tli ' c /aplotn'J I Koto-t; sin*