Uhaja v*ak dan zjutraj razven t ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna številk« Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—. Uredništvo ▼ Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70, 80-09 in 80-71.
Jugcskvan
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru, Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 80-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 18.621.
St. 268
Ljubljana, sobota, dne 14. novembra 1931
Leto II.
Walther Runciman,
novi angleški minister za trgovino.
Novi člani angleškega zakladnega ministrstva
London, 13. novembra. AA Za člane zakladnega ministrstva so bili imenovani: lord Lučan, lord Strathcona, sir Frederick Thomson, sir George Penny, lord Templemore, lord Gage, lord Gogendale in drugi.
Kancelar dr. Briining pojde v Ameriko?
Berlin, 13. novembra, (d). V političnih krogih se trdovratno širijo vesti, da nastopi državni kancelar dr. Briining pot v Ameriko. Diplo-matične priprave za to so baje že končane in v bližnjih dneh smemo pričakovati službenega povabila »Bele hiše«.
Francoski državni proračun
Pariz, 13. novembra. AA. Vilada je predložila narodnim poslancem načrt proračuna za leto 1932. V novem načrtu so zneski v smislu novih socijalnih zakonov, zaradi proračunskega ravnotežja so predvidene carine za blago iz držav, kjer je vrednost denarja padla. Davčna razdelitev bo pravičnejša. Prav tako je v novem proačunu nova razdelitev taks na uvažano blago. Za sirovine ostane dosedanja taksa 2%, za poluizdelke znaša taksa 4 odstotke, za drugo blago pa 6 odstotkov.
V	pojasnilu k proračunu poudarja vlada, da ne gre za nove davke ali za poostritev zaščitnega načela, marveč za preureditev obremenitve v notranjosti. Dosedanja obremenitev je namreč škodila raznim francoskim in inozemskim proizvodom. Za ravnotežje proračuna se bodo uporabile tudi rezerve, ki so predvidene pri taksah na bencin, petrolej in špirit, kakor tudi rezerve kovanega denarja.
Dohodki po novem proračunu bodo znašali v prvih devetih mesecih 41.037 milijonov frankov, izdatki pa 40.935 milijonov.
Herriot - predsednik odbora za vnanje zadeve? ’
Pariz, 13. novembra. AA. Paul Boncour bo odstopil kot predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ker je bil izvoljen za senatorja. V zvezi s to izvolitvijo bo sploh prenehal delovati v poslanski zbornici. Zato je več inarodnih poslancev izreklo željo, naj bi predsedniško mesto parlamentarnega odbora za zunanje zadeve prevzel Herriot. V tem primeru ne bi imel protikandidata.
Francosko-nemška pogajanja
Pariz, 13. novembra. AA. Havas poroča iz Berlina: V poučenih krogih smatrajo, da je treba glede na pretirani optimizem o francosko-nemških pogajanjih poudariti tole:
Čeprav so pogajanja zadnjega časa omogočila napredek in izboljšanje odnošajev, obstojajo vendarle nasprotja, tako da Nemčija ne bo mogla uradno predložiti zainteresiranim vladam eahteve o sklicanju Youngovega odbora pred sredo prihodnjega tedna.
Potovanje Grandi ja v Ameriko
Rim, 13. novembra, n. Iz parnika »Conte Grandi« javljajo, da zunanji minister Grandi s svojimi spremljevalci že ves čas potovanja urejuje materijal za sestanke z ameriškimi predstavitelji. Stalno stoji potom radija v zvezi e predsednikom Mussolinijem in sprejema poročila italijanskih poslanikov v Parizu, Londonu in Berlinu. Radi neugodnega vremena se pričakuje prihod parnika v Newyork šele v ponedeljek.
Ostri boji proti banditom na Korziki
Pariz, 13. novembra, n. Boji proti korzikan-ekim razbojnikom dobivajo vedno ostrejšo obliko. Do sedaj je uspelo francoski žandarineriji prijeti samo rodbine banditov, njih samih pa ne. Danes je pred Korziko dospelo dvoje francoskih križark in 6 torpedovk iz Toilona. Te ladje so popolnoma odrezale pota raznim tihotapcem.
Za sporazum med Japonci in Kitajci
Kompromisni predlog — Odgovor Kitajske vlade Briandu — Zahvala Briandova — Opazovalci Društva narodov pojdejo v Mandžurijo — General Dawes bo ameriški
opazovalec
\Vashington, 13. novembra. AA. G. Gastle je napovedal kompromisni predlog za ureditev ldtajsko-jnponskcga spora. Ta predlog bo predložen Svetu DN v Parizu. Predlagatelj upa, da bosta zainteresirani vladi predlog sprejeli.
Odgovor kitajske vlade London, 13. novembra. AA. Kitajska vlada je odgovorila na brzojavko predsednika Sveta Društva narodov Brianda. Odgovor omenja med drugim japonsko zahtevo, naj kitajska vlada odstavi generala Maja, češ da je izzval protijaponske nemire v Cicikarju.
Kitajska predlaga, naj nevtralna komisija preišče zadevo mostu preko reke Non-ni. Japonska vlada še ni odgovorila.
V	Tokiju je objavila, da je most preko reke Nonni popravljen in da se bodo japonske čete umaknile pred kitajskim protinapadom, ki se pripravlja.
Briandova zahvala
Ženeva, 13. novembra. A A. G. Briand je poslal kitajski in japonski vladi zahvalo, v kateri naglasa veliki pomen dejstva, da sta vladi dovolili dostop opazovalcev Sveta DN v Mandžurijo, da tako lahko na licu mesta prouče položaj, kakor to določa resolucija z dne 30. septembra t. 1.
Pariz, 13. novembra. AA. O priliki zasedanja Sveta DN pride v Pariz japonski veleposlanik v Londonu Matkudaira. Verjetno je, da pride v Pariz tudi japonski veleposlanik v Rimu Jošida,
Ameriški opazovalec na zasedanju DN Pariz, 13. novembra. AA. Zunanji minister Briand se je sestal z g. Havvlom, odpravnikom poslov ameriških Združenih dr-
žav, ki mu je napovedal prihod generala Davvesa kot opazovalca Združenih držav na sejah Sveta DN, kjer pride v razpravo kitajsko-japonski spor.
ženeva, 13. novembra. AA. Ameriška vlada je sklenila imenovati za ameriškega opazovalca na zasedanju Sveta Društva narodov v Parizu generala Dawesa. To imenovanje je izzvalo v krogih Društva narodov veliko senzacijo. Splošno menijo, da bodo Zedinjene države pri reševanju mandžurskega spora nastopile zelo energično. Včerajšnjemu Briandovemu pozivu Japonski in Kitajski pripisujejo tukajšnji politični krogi veliko važnost ter menijo, da bo Društvo narodov odposlalo v Mandžurijo svoje opazovalce. Japonski predlog, naj Društvo narodov prouči vzroke mandžurskega konflikta, ni bil sprejet preveč ugodno. Japonska bi bila morala prositi za preiskavo, preden je pričela z vojnimi operacijami. Splošno menijo, da mora Društvo narodov na vsak način preprečiti, da bi se katerikoli njen član pogajal pod vojaškim pritiskom.
Tokio, 13. novembra, n. Vojne oblasti so izdale odredbo, da se v Mandžurijo pošlje toliko aeroplanov, kolikor jih je bilo v zadnjih bojih razbitih.
Šanghaj, 13. novembra, n. Bivši kitajski cesar je dospel v Dayren. Baje namerava oditi v Mukden in tamkaj ponovno vzpostaviti dinastijo.
London, 13. novembra, n. Dopisnik »Daily Ekspressa« sporoča vest iz Pejpin-ga, (la je Japonska pripravljena bivšega kitajskega cesarja posaditi zopet na prestol, in sicer kot vladarja nezavisne Mandžurije. Japonska je v to svrho baje že odpeljala bivšega cesarja iz Tien Tsina na
svojem parniku in je že na poti v Mandžurijo. Vsi dogodki in neredi poslednjih dni so imeli samo namen, da odvrnejo pozornost na druge stvari, da bi se cesarjev beg medtem lažje posrečil. Tudi očeta bivšega cesarja so pred nekoliko dnevi Japonci preselili iz kitajskega dela mesta v japonsko koncesijo.
Tokio, 13, novembra, n. List »Nichic sporoča, da je japonski konzulat v Cicikarju obkoljen od kitajskih čet. Konzul, kakor tudi vsi uradniki, so aretirani. Isti list piše, da je kitajska konjenica napadla japonske postojanke pri Cingi.
Tokio, 13. novembra. AA. Po poročilu iz Tien-tsina so kitajske oblasti potlačile nemire. Zaradi zadržanja kitajskih čet nevarnost izgredov še ni odstranjena. Japonsko-kitajski sporazum je začasno odstranil nevarnost spopadov.
Bodoči cesar Mandžurije
London, 13. novembra, d. Zadnje vesti it, Mukdena pravijo, da zasede mandžurski prestol bivši kitajski cesar Šuan Fung. Bivši cesar se je rodil 1. 1906 in je bratranec cesarja Ki-vangsu-a in sin mandžurskega princa Guna. Po smrti cesarja K\vangsu-a je bil Šuan Fung kot dveletno dete 1. 1908 proglašen za kitajskega cesarja. Leta 1912 je bil odstavljen in interniran v Pekingu. Leta 1917 je prišel vnovič na prestol, pa so ga že drugi teden pregnali iu v Pekingu internirali. Ko je leta 1924 tako-zvani krščanski general Feng zasedel Peking, je Šuan Tung ubežal v Tiencin, kjer je živel v japonski koloniji in pod japonskim varstvom.
V	Mukdenu, ki so ga, kakor znano, zasedli Japonci, se je pred nekaj dnevi sestavila samostojna vlada za Mandžurijo. Ta vlada zdaj v vsej naglici dela priprave, da posadi Šuan Funga na mandžurski prestol. Na ta način naj bi bilo mandžursko vprašanje koučnoveljavno rešeno v japonskem smislu.
Za gospodarsko sodelovanje med Francijo
in Nemčijo
Predsednik francoske vlade Laval je proti posojilom za Nemčijo
Vprašanje »Anschlussa«, poljskega koridorja in Hitler - Za sodelovanje parobrodarskih družb
Pariz, 13. ovembra. n. Kakor poroča »Petit Parisienne«, je ministrski predsednik Laval referiral na sejah parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in finance o svojih diplomatičnih in finančnih dogo-
vorih v zadnjem času. Zavzel sc je za dalekoscžiio gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo in povdarjal veliki pomen in korist mešanega nemško-fran-coskega gospodarskega odbora, ki bo danes v Parizu začel s svojim delom. Na drugi strani pa se je Laval najodločnejše izrazil proti temu, da Francija dovoli Nemčiji kredit, češ da bi to ne pomenilo za Nemčijo nikako pomoč in bi razven tega težko bilo najti v Franciji ljudi, ki bi hoteli dati svoj denar kot posojilo, vsaj tako dolgo ne, dokler traja današnja ne-sigurnost. Francija iina sicer najresnejšo voljo, vendar ne more vzeti na sebe nika-kih novih rizikoi^ ker je bila že prevečkrat prikrajšana v svojih zahtevah in interesih. Nadalje je povdarjal Laval, da je še ob priliki prvih francosko-nemških po-
gajanj v Parizu julija meseca t. 1.. ko je bila Francija pod stavljenimi pogoji pripravljena sodelovati pri nemškem posojilu, opozoril državnega kanclerja dr. Brli-ninga, da vprašanje »Anschlussa«, poljskega koridorja in manifestacij Stahl-helma ter Hitlerjcvcev vznemirja francosko javnost in onemogočuje pomirjenje duhov. Državni kancelar dr. Briining je tedaj povsem odkrito priznal, da mora on, kakor tudi Francija računati s stališčem in razpoloženjem nemške javnosti.
Službena »Agence Havas« piše o nastopu Lavala pred odborom za zunanje zadeve in finance, da je ministrski predsednik z ozirom na možnost sodelovanja Francije in Nemčije posebno naglasil, da bi bilo zelo važno, če bi se poskusilo v prvi vrsti uspešno končati mednarodno konferenco glede parobrodarskih družb. Tak sporazum bi se potem razširil tudi na družbe za zračni promet in nato na po-edine panoge industrije in prometa.
Moratorij med Grčijo in Bolgarsko
Moratorij velja za eno leto -- Tudi druga nesoglasja naj se odstranijo
Sofija, 13. novembra. AA. Bolgarska agencija poroča: Včeraj je bil v Atenah dosežen sporazum med grško vlado in bolgarsko delegacijo o izvedbi Hoovro-vega moratorija v zvezi z Molov—Kafan-darisovo konvencijo. Delegati so sporazum parafirali in ga podpisali. Sporazum bo trajal eno leto.
Atene, 13. novembra. AA. Atenska agencija poroča: Med grško in bolgarsko vlado je bil dosežen sporazum o izvajanju Hoovrovega načrta, o bolgarskih reparacijah in o izvajanju Molov—Kafanda-risove konvencije.
S tem sporazumom je grška vlada sprejela Hoovrov moratorij, v kolikor se na-
naša na bolgarske reparacije, in ki jih mora Bolgarska plačevati Grčiji. Po tem sporazumu bo Bolgarska ustavila svoja reparacijska plačila Grčiji od 1. julija t. 1. do 30. junija 1932.
To odlašanje velja samo za eno leto in le za presežke bolgarskega dolga Grčiji v smislu Molov—Kafandarisove konvencije. Ta dolg bo Bolgarska odplačala v desetih enakih letnih obrokih pod pogoji, ki jih bo določila konferenca strokovnjakov v Londonu.
Po podpisu tega sporazuma so grški in bolgarski delegati izrekli željo, naj bi obe vladi s podobnimi sporazumi odstranili še druga nesoglasja.
Delo glavnega volilnega odbora
Beograd, 13. novembra. (1). Glavni volilni odbor Je prejel že skoro ves volini materijal. Ostalo je samo le še prav malo krajev, ki niso 6« poslali volilnega materijala. Delo se je porazdelilo med člane volilnega odbora, ki sedaj pregledujejo ves materijal. Ker je to zelo obilen posel, bo glavni volilni odbor končal svoje del0 šele v 10. do 15. dneh.
Glavna skib Anglije — 1 ureditev lastne valute
London, 13. novembra, n. Na neko nterpela-cijo je MacDonald odgovoril, da angleška vlada ne namerava za enkrat podvzeti inicijativo za sklicanje mednarodne konference, katere bi se udeležile države, ki so se odrekle zlati pariteti za svojo valuto. Poudaril je nato, da angleška vlada pozorno motri finančni položaj in da je njena glavna skrb, da sanira lastne finance in stabilizira svojo valuto. Končno je Mac Donald obljubil, da bo vlada v kratkem točno označila svoje načrte v pogledu omejitve uvoza v Veliko Britanijo.
Zakon proti dumpingu • v Angliji
London, 13. novembra, n. Poprej kakor se je pričakovalo, pričenjajo izvajati pritisk desničarski konservativni krogi, da naj vlada pod-vzame odločne ukrepe proti dumpingu na angleškem trgu. Kakor se čuje iz parlamentarnih krogov, je vlada sklenila že prihodnji teden predložiti spodnjemu domu zakon proti dumpingu. S tem zakonom se bo vlada pooblaščala, da more odredbenim potom odločevati glede carin in na ta način preprečiti ali regulirati uvoz. Ministru trgovine bo prepuščeno, da pod-vzame mere proti oni vrsti robe, katero on smatra za nepotrebno, v vseh slučajih pa tam, kjer bi se pojavil dumping. Trajnost tega zakona bo omejena na gotov rok. V političnih krogih pa prevladuje prepričanje, da se konservativni pristaši zaščitne carine ne bodo zadovoljiti s tem zakonom, in pričakujejo, da bo nov zakon stopil v veljavo najkasnej 1. aprila. Snoči se je vršila seja spodnjega doma, na kateri je minister Thomas ostro nastopil proti kritiki nekdanjih svojih strankinih pristašev.
Francoski fond proti brezposelnosti
Pariz. 13. novembra. AA. Parlament je sklenil, da bo debata o interpelacijah o zunanji politiki 17. t. m.
Laval je nato sporočil parlamentu, da bo vlada izdala dekret o fondu proti brezposelnosti, Država bo dala 50 odstotkov potrebnih vsot.
Jugoslovanska
‘pjatilefka
Tako volja volivcev, ko splošne razmere zahtevajo, da bo moral novi parlament posvetiti svojo glavno pažnjo gospodarskim vprašanjem. V času gospodarske krize gre gospodarskim vprašanjem prvo mesto, ker samo čim bolje urejeno narodno gospodarstvo more kljubovati neprilikam, ki jih povzroča gospodarska kriza. Vlada predsednika Živkovi™ je to nujno potrebo tudi v polni meri spoznala. V svoji volivni deklaraciji je krepko naglasila, da ima novi parlament reševati predvsem gospodarska vprašanja. Pa tudi ustanovitev gospodarskega sveta glasno opominja na nujno reševanje gospodarskih vprašanj.
Kakor je torej jasno, da gre gospodarskim vprašanjem prva skrb, tako pa je nevarnost, da bi se pričelo reševanje teh vprašanj brez pravega reda in sistema. To pa bi moglo zopet povzročiti, da se bodo morala nekatera vprašanja reševati po večkrat in da se bodo pričela reševati najnujnejša vprašanja šele v zadnji vrsti. Tako bi mogli priti do rešitev, ki dejansko ne bo bile nobene rešitve, ker se ne bi gladko ujemale z drugimi rešitvami, ki so se že izvršile ali bi se šele imele'izvršiti.
Zaradi tega je nujno potrebno, da se izdela velik načrt, kako se bo dvignilo naše gospodarstvo, da bo ena določba izpopolnjevala drugo. Na jasnem pa si moramo biti tudi glede tega, kaj naj se prične delati najpreje in kaj šele kasneje, ker vse hkrati ne more biti narejeno. Predvsem pa se mora vedeti, kaj je praktičen namen in cilj jugoslovanskega gospodarskega programa. Ali hočemo dvigniti naše poljedelstvo, da bo doseglo to višino, ko v drugih deželah, ali se hočemo gospodarsko osamosvojiti od drugih držav in v ta namen dvigniti našo industrijo, ali pa hočemo polagati vso važnost le na dvig tujskega prometa, da privabimo čim več tujcev dežele. Ali pa hočemo vse tri velike cilje zvezati v en program in s postopno njegovo izvedbo pripraviti vsesplošen napredek našega gospodarstva. Ni treba še posebej povdarjati, da bi bila vsaka teoretična razprava o tem ali drugem namenu brez konkretnih številk čisto brez pomena in Bamo potrata časa.
In ko bi si na podlagi realnih in do podrobno izdelanih načrtov bili na jasnem, kaj je najpotrebnejše, bi morali tudi določiti investicije, ki se morajo izvršiti. Seveda bi morali tudi vedeti, L-ko bo mogoče ves načrt finansirati, kajti prav nobenega smisla nima delati načrtov, ki osta-nejj le na papirju.
Ko bi vsa ta vprašanja rešili, pa bi morali vedeti še to, če imamo že ljudi, ki mo rejo vse te načrte izvesti. Ni dvoma, da imamo izšolanega naraščaja dovolj za vsa ta vprašanja, treba pa bo morda nekatere poslati v tujino, da se usposobijo za neka tera posebna dela. Ze danes je treba tudi na to misliti, da nam ne bo sredi dela zmanjkalo delavcev.
Mi imamo že deloma načrte, kako bi bilo treba izvesti elektrifikacijo države, tudi glede regulacije rek je že nekaj načrtov, prav tako glede izboljšanja prometa, izpopolnitve industrije in tako dalje. Vse te načrte je treba sedaj zvezati v eno celoto, da bo izvedba enega načrta že odpirala pot drugemu. Ne smemo se več zadovoljiti z večnimi krparijami, ki so silno drage in na vse zadnje nobena prava odpomoč, temveč pričeti moramo delati na veliko, po dobro premišljenem in velikopoteznem načrtu, ki bo za par let zaposlil vse” naše sile.
Pravimo, da je gospodarsko delo najvažnejše. Logična posledica tega pa je, da pravimo le to, da morajo inženerji, tehniki, narodni gospodarji in strokovnjaki dobiti več besede. In pa mladi ljudje, ki so še sveži, ki gledajo samo naprej in ki so zato tudi sposobni za ustvaritelje.
Danes, ko je narod na volitvah potrdil, da hoče imeti močno in enotno Jugoslavijo, je tudi čas za takšen velik gospodarski program, ki obsega vso državo. Noben lokalen patriotizem ne sme ovirati izvedbe tega načrta, ki je ključ v lepšo bodočnost nas vseh.
Ne gre več po starih potih in ne gre s starim krparenjem. Zato treba izdelati velik gospodarski program, ki bo veljal za par let in ki bo jugoslovanska pjatiletka
In ko bo novi načrt izdelan ter sprejet, potem ga treba propagirati med narodom da bo res narod sodeloval pri njegovi izvedbi. Ne tako, ko v sovjetski Rusiji, ko se more narod ubraniti pred izmozgavanjem, ki je zvezano s sovjetsko pjatiletko, le s sabotažo, temveč tako, da bo ves narod
Montague Norman - zopet predsednik »Bank of England«
Dvanajstič predsednik banke -- Zaupanje finančnih krogov Angleška banka ne bo izpremenila svoje politike
London, 13. novembra. AA. Upravni svet »Angleške banke« bo kandidiral za guvernerja tega zavoda dosedanjega ravnatelja Montaguja Colleta Normana, za podguvernerja pa sira Ernesta Harveya. Norman je bil že 11 krat guverner »Angleške banke«.
Sodeloval je skupno s sirom Josiahom Stampom pri ustanovitvi reparacijske banke in uživa v mednarodnem finančnem svetu velik ugled.
London, 13. novembra. AA. Tukajšnji listi ugodno komentirajo vest, da bo dosedanji guverner angleške narodne banke Montagu Norman dvanajstič prevzel vodstvo tega zavoda.
»Financial Times« piše, da je Norman dosegel velike uspehe pri reševanju delikatnih problemov v povojni zmedi. Nje-
gova zopetna izvolitev dokazuje, da uživa še vedno zaupanje finančnih krogov. Trinajst povojnih let predstavljajo sicer kratko dobo, toda zgodovina bo pravičnejša do njegovih uspehov kakor sedanji rod.
»Daily Herald« kritizira da je angleška narodna banka obdržala 6% eskomptno mero, da prepreči dviganje denarja. Tako je na umeten način angleško valuto branila proti svobodnemu deviznemu poslu. List naglaša, da banka ne bo izpremenila svoje politike.
»Daily Express« misli, da Montagu Norman izpremeni svojo dosedanjo politiko, češ da je pristaš skrajne deflacije. List pravi, da bodo po vsej priliki stabilizirali angleški funt v razmerju en funt štiri dolarji.
Pred sporazumom v indijskem vprašanju
Na j več je zapreke odstranjene --šine -- Zaščita verskih, narodnih
Sporazum so odobrile vse manj-in kulturnih ustanov -- Posebni
oddelki za za ščito manjšin
London, 13. novembra. AA. Pred sestankom manjšinskega odbora indske konference je prišlo do važnega dogovora, ki je odstranil največjo zapreko na poti k sporazumu.
Manjšinski odbor se je sestal davi v saintjameski palači pod predsedstvom ministrskega predsednika MacDonalda.
Sporazum je bil sklenjen po dolgotrajnih pogajanjih in so ga odobrile razen sikhov vse manjšine. Po tem sporazumu bo nova indska ustava zajamčila manjšinam zaščito njihovih verskih, narodnih in kulturnih ustanov in primerno zastopstvo v državah in v ustavodajnih skupščinah. Pri vseh indskih vladah bodo ustanovili oddelke za zaščito manjšin. Manjšine bodo
imele posebne volilne okraje in minimalno število poslanskih sedežev. Nadalje je preskrbljeno, da bodo manjšine, če bodo hotele, volile lahko skupno. Hindujci in sikhi so odklonili te predloge, vendar je za primerno zastopstvo sikhov v osrednji skupščini preskrbljeno. Na zahtevo muslimanov sta bili severozapadna obmejna pokrajina in Sind izenačeni z drugimi guvernerskimi pokrajinami. Muslimani bodo imeli v osrednji skupščini eno tretjino zastopnikov. Dalje je bilo ugodeno posebnim zahtevam zatiranih slojev in anglo-indske skupine. Poročilo o sporazumu pravi, da je sprejemljiv za 115 milijonov Indijcev, t. j. za 46% indskega prebivalstva.
Naloge novega parlamenta
Pod tem naslovom razpravlja beograjsko »Vreme« v uvodniku ter pravd med drugim:
S svojo veliko udeležbo je naš narod odstavil z dnevnega reda vprašanje medplemenskih od-nošajev in potrdil, da se 6.-januarske pridobitve ne smejo nikdar vež izgubiti. S svojo udeležbo je narod nadalje naložil novim poslancem dve osnovni dolžnosti, ki izhajata iz naei-jonalnega in državnega programa, na katerem so bili izvaljeni.
Prva dolžnost novega parlamenta je, da ne dopustii pod nobenim pogojem, da bi se vanj še kdaj povrnil stari in nesrečni duh prepira in nesloge. Prvti jugoslovanski parlament mora iti po novih potih, kil jih je urezal 6. januar.
Druga dolžnost novega parlamenta je, da posveti vso svojo skrb rešitvi nalog, ki jih je postavila nova doba našemu narodu, da si ohrani mesto, ki mu pripada v mednarodni zajed-nici. Težke gospodarske razmere po vsem svetu, ki so pred kratkim dosegle svoj višek, nalagajo vsem državam nove dolžnosti. Dolžnost novega parlamenta bo, da v sodelovanju z vlado prične reševati gospodarske probleme in da izgradi državi moderno, tehnično in gospodarsko organizacijo. Če hoče novi parlament v polni meri zadostila pričakovanjem volilcev, potem mora svoje glavno delo usmerili v smislu programa, ki ga je vlada proglasila v svoji volilni proklamaciji. Ta deklaracija polaga največjo važnost na ustvarjajoče delo, ki mora v slogi združiti vse Jugoslovane. Posebno važnost pa mora parlament polagati tudi na revizijo vsega davčnega sistema in na izdelavo moderne socijalne zakonodaje, ki mora zasigurati popolno harmonijo med vsemi vrstami naroda.
Parlament, izvoljen 8. novembra ima mnogo lažje delo kakor prejšnji parlamenti, ker je prost vseh starih metod, enodušen v svojem programu in more zato voditi stabilno politiko.
Boj za carine v Angliji
Ostra nasprotja med konservativci in liberalci
London, 13. novembra. AA. MacDonal-dova izjava v spodnji zbornici je predmet živili razgovorov in komentarjev v političnih krogih. V desničarskih krogih precej glasno zahtevajo, da vlada že v ponedeljek precizira svoje stališče v tarifnem vprašanju. Isti krogi se vprašujejo, ali bodo dane obljube tudi res izpolnjene.
V zmernejših konservativnih krogih pa skušajo duhove pomiriti in naglašajo, da liberalci odrekajo vladi pravico do uvedbe carin na podlagi zakonskih dekretov. Liberalni krogi naglašajo, da bi tak postopek slonel kvečjemu na zakonu o naei-jonalnem gospodarstvu, ki pa velja samo za en mesec in ki ga sme vlada izvajati samo v primerih, navedenih v tem za-
Zborovanje avstrijske socijalne demokracije
Gradec, 13. novembra, (d). V delavski zbornici v Gradcu Je bil danes otvorjen strankarski zbor avstrijske socialne demokracije. Na večer pred zborom je govoril delegat nemške socialne demokracije državnozborski poslanec in glavni urednik >Vorv&rtsa« Stamfer. Dejal je, da dogodki v Avstriji in zlasti na Štajerskem zelo vplivajo tudi na politiko v Nemčiji. Ce bi se bil 13. septembra posrečil hajmwehrovskl puč na Štajerskem, bi bili hakenkrajclerji v Nemčiji gotovo tudi udarili. Ce se razmere niso tako razvile, kakor so si gospoda želeli, se mora nemški proletariat zahvaliti avstrijskemu delavstvu. Govornik je končal svoj govor z besedami: »Niti Harzburg niti Habsburg«!
Nobelova nagrada za kemijo
Stockholm, 13. novembra. AA. Nobelova nagrada za kemijo za leto 1931 Je podeljena nemškima profesorjema Karlu Boschu in Friedrichu Bergiusu, odličnima nemškima znanstvenikoma.
Otvoritev »mirovne šole«
Puri*, 13. novembra, u. Ob priliki otvoritve mirovne šole je imel Herriot programni govor, v katerem je očrtal historični razvoj misli o evropski fc-'.oraeiji. Prvi pogoj *a evropski mir je traneosko-nemški sporazum. Vse težkoče, ki ovirajo Evropo od leta 1919. naprej v njenem pomirjenju in razdvoju, so posledice dejstva, da so se zanemarjali veliki Ailsonovi načrti in so se odtujili temu prizadevanju vsi, ki eo svoj čas sklepali mirovne pogodbe. Edini človek, ki je skušal ustvariti novo Evropo, je Briand. Carinski problem bo mogoče rešiti samo v okviru evropske federacije. Na koncu svojega govora je Heriot še nastopil proti ideji »Ansclilussa«, ker samo ta moti evropsko atmosfero in preprečuje razvoj evropske unije, sliih, železniških in pristaniških vprašanja
konu. Uvedba carin z zakonskimi dekreti po mnenju teh krogov ni na mestu tudi v primeru dumpinga. Podobno pooblastilo je bilo dano vladi že letg, 1918. Zanimivo pa je, tako zatrjujejo liberalni krogi, da kasnejše vlade niso mogle dognati niti enega primera dumpinga, ki bi bil spadal pod to pooblastilo.
Ministrski svet bo imel tekom današnjega dne sejo. Nadaljeval bo razpravo o vprašanjih, ki živo zanimajo vso javnost.
Poslovni in bančni krogi so nekoliko vznemirjeni zaradi poročil iz Berlina, ki pravijo, da še ni končnega sporazuma o plačilni zmožnosti Nemčije tako glede njenih reparacij kakor glede njenih trgovskih dolgov.
videl v jugoslovanski pjatilelki blagoslov, ki velja le njemu — jugoslovanskemu narodu.
Veliki jugoslovanski gospodarski načrt — to je zadnja konsekvenca jugoslovanske misli in zato takoj na delo, da postane ju-goslov anska pjatiletka — zakon.
Vprašanje kratkoročnih kreditov v Nemčiji
Berlin, 3. novembra. AA. Nemška vlada namerava zahtevati, d-a se neutegoma skličeta posvetovalni in posebni odbor, da bosta proučila vprašanje kratkoročnih kreditov.
Berlin, 13. novembra. AA. V zvezi z nemškimi razgovori o finančnih vprašanjih, ki zadevajo z Nemčijo, se doznava, da namerava Nemčija poslati vsem prizadetim vladam noto, v kateri bo zahtevala, da se skliče posvetovalni odbor, kn ga predvidevajo odredbe Youngovega načrta. Ta odbor bi se sestal pred koncem tega tedna.
Z druge strani se doznava, da bo Nemčija zahtevala, da se skliče tudi na sejo odbor za pro-učavanje vprašanje konsolidacije kratkoročnih kreditov.
Berlin, 13. novembra. AA. V zadnjem času je Nemčija na diskreten način sondirala teren v Newyorku glede tega, aW bi bil sprejet njen morebitni predlog o povrnitvi takoimenovanih »mrzlih kreditov v desetih obrokih po 700 milijonov mark. Prizadete banke so odgovorile, da bi jim bilo ljubše, če bi se .podaljšal rok zmrznjenih kredrtov. Podaljšanje naj bi veljalo za tri četrtine do štiri petine teh kreditov.
Nato je NemSija odgovorila, da bi tak način plačevanja spravil v težkoče nemško nai\. 'no banko. Bankirji pa s0 s svoje strani sporočili Nemčiji, da bodo objavili svoje predloge, kadar bodo na jasnem, ali Nemčija more še nadalje plačevati reparacije ali ne.
Pogajanja o podaljšanju moratorija za Nemčijo
London. 13. novembra, n. »Financ. Newsc poroča, da se še pred koncem tega meseca pri-čno v Baselu pogajanja med nemško delegacijo in predstavitelji upniških držav glede podaljšanja moratorija. Upniške države so pripravljene za podaljšanje za tri mesece ali tudi dalje pod pogojem, da bodo obresti sorazmerno večje, približno 15%. Bančni krogi nameravajo nemške kratkoročne kredite razdeliti v tri skupine, v kterih bi imeli prednost menični dolgovi nemških uvoznikov, ker so ti važni za komercijalni razvoj in napredek Nemčije.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 13. novembra, d. Pretežno oblačno, ponajveč megleno in deževno; milo.
Javna dela v času gospodarske krize
Češkoslovaški minister za javna dela inž. Dostalek je v proračunu odboru parlamenta po> dal pregled o delu svojega ministrstva za časa gospodarske krize. Dejal je, da mora biti boj proti brezposelnosti še nadalje prva naloga državne uprave, kajti samo s produktivnimi investicijami je mogoče kljubovati največjemu zlu, ki ga povzroča sedanja gospodarska kriza.
V vodnih delih pomeni preteklo leto velik napredek. Sedaj je odanih del za razne vodne naprave za približno 365,000.000 Kč. Izvršila se bodo dela na Labi, na Srednji Vltavi in v kratkem se bo moglo pričeti z delom dvigala v Strehovicah. Nadalje se bo vršila regulacija mnogih rek in pripravljajo se tudi že dela za prihodnjo dobo.
Za elektrifikacijo dežele se je izdalo od leta 1930 — 2.300,000.000 Kč in samo v letošnjem letu Se je izdalo (100,000.000 Kč. Kljub gospodarski krizi leta 1930 je porasla potreba električne energije za okroglih 10°/o. Letos se opaža, da so potrebe velike industrije manjše, zato pa je vedno večja potreba manjših odjemalcev.
Glede civilnega letalstva je dejal minister, da se bo prihodnje leto izvedla direktna zveza iz Prage v Bukarešto. Uvedli se bodo novi motorji in nova letala. Pripravlja pa se popolna izvedba rednih nočnih poletov na progi Praga-Brno-Bratislava in Praga-Plzen-Strassburg-Pariz.
Leta 1930 oddana gradnja državnih cest v dolžini 264 km je bila letos dovršena. V juliju 1931 so bila oddana nadaljna dela za izgradnjo cest v dolžini 330 km, kar bo veljalo 220,000.000. Leta 1932 namerava ministrstvo dovršiti ceste mednarodnega ali vsedržavnega pomena. Kar se tiče nedržavnih cest, je dovolilo ministrstvo prispevke v višini 338,000.000. Nadalje bo zgrajena cela vrsta mostov. V zadnjih treh letih je bilo tlakovanih 472 km državnih cest, zbetoni ranih je bilo 285, a s težkim asfaltom tlakovanih pa 210 km. Kar se tiče uporabe brezposelnih pri gradnji cest, so bili doseženi zelo dobri uspehi z brezposelnimi z dežele, ki so vajeni na kmečko delo. Drugod so se podjetniki pritoževali, da je bilo drugQ delavstvo nezanesljivo in pri prvi ugodni priliki odšlo na drugo delo. V vsem je bilo pri cestah zaposlenih okoli 40.000 delavcev, ki so prejemali na Češkoslovaškem od 2'20—3 Kč, na Slovaškem pa od 1-80—2 50 Kč na uro.
Tudi v Jugoslaviji bi bilo potrebno, da bi na sličen način skrbeli za produktivne investicije.
Imenovanja in upokoiitve
Beograd, 13. novembra. AA. Upravnik etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Niko Zupanič je napredoval iz tretje skupine druge stopnje v tretjo skupino prve stopnje. — Upokojen je na lastno prošnjo Oton Stepic, davčni inšpektor davčne uprave v Šmarju.
Naši delegati za Ženevo
Beograd, 13. novembra. AA. Na zasedanj« Sveta DN odpotuje kot zastopnik naše kraljevine g. Konstantin Fotič, pomočnik ministra za zunanje zadeve. Z njim potuje kot član delegacije g. dr. Ivan Perne, šef odseka za DN v ministrstvu za zunanje zadeve.
Red in mir v Avstriji
Dunaj, 13. novembra. AA. Korbiro poroča: Avstrijski državni praznik je potekel povsod v popolnem redu in miru. Socijalisti so imeli povsod manifestacije in obhode. Na Dunaju so bile le manjše praske med komunisti in naci-jonalnimi socijalisti.
Oton Župančič — Slovenci in Evropa
h.
Ljubljana, 13. novembra.
Ob tem senzacionalnem članku, ki ga je o našem pesniku prinesel frankfurtski list, pridejo Človeku na misel vse mogoče reči. Zelo poredkem se zgodi, da kje v svetu kane kakšen glas o nas, in Slovenci smo v tem oziru izmed vseh Jugoslovanov najmanj popularni. Naš značaj je že takšen, da se ne spuščamo radi v kakšne hrupne akcije, tihi in vase zaprti smo — svet je pa dandanes že tako urejen, da stvari toliko veljajo, kolikor imajo materialne mere in teže — človek sam in njegova notranja vrednost, to so dandanes še precej nepoznane stvari. Toda poleg vseh tehtnih dejstev, zavoljo katerih je naše ime in naša veljava ostala v Evropi prazen zvok, je mnogo kriva tudi naša lastna, notranja, domača mikromanija: neprestano mislimo sami o sebi, da nismo nič, neprestano smo pripravljeni, čuditi se vsemu, kar ni naše, neprestano smo pripravljeni, sprejeti vse, kar odko-derkoli pride na nas. In s to našo nacionalno mikromanijo je v zvezi tisti naš stari, podedovani greh, ki je od začetka do danes kraljeval naši zgodovini in našemu življenju in ki ga menda nikoli ne bomo mogli iztrebiti iz naših duš: tista zavist namreč, od katere je zelena vsa naša dežela, tista zavist, ki se je našim ljudem v teku zgodovine polagoma zagrizla do dna srca in ki vam nikoli ne da, da bi svojemu sočloveku priznavali, kar mu gre, in da bi s hvaležnostjo sprejeli, kar nam je dal. Slovenci smo bili pač zmirom navajeni, da smo dajali Bogu, kar je bilo božjega, in cesarjem, kar je bilo cesarskega — sebi nismo nikoli znali dajati, kar je bilo našega. Nikoli nas ni mandrala zgodovina, nikoli nas niso ugonabljali tlačitelji — ginili in propadali smo zmirom samo zavoljo svoje lastno nemoči — in nemoč se ponavadi imenuje zavist. To je gotovo najtežja veriga, v katero smo uklenjeni, to je tisto, kar nas dela majhne in slabe, to je tisto, kar nas peha v obup. Tu, pred lastnim pragom, tu v duši našega človeka in našega naroda bo treba najprej pomesti!
Ob članku, kakor ga je o Otonu Zupančiču in o nas prinesla »Rhein - Mainische Volks-zeitung«, bi se morali mi vsi skupaj malo ustaviti in se česa naučiti. Dasi nekatere primerjave, ki jih je nemški člankar začrtal med pomembnostjo Otona Zupančiča in pomembnostjo nekaterih najbolj zmagovitih vrhov velikih evropskih književnosti, malo nerodno zazvenijo na uho — jaz na primer ne vem, zakaj bi bilo treba primerjati vrednost Zupančiča, Wellsa in Gorkega pred svetom — toda članek je od začetka do konca pisan s takšnim trdnim poznavanjem in razumevanjem stvari, da na takšno resno, stvarno sodbo o nas redkokraj naletimo pri piscih velikih narodov, Člankar je čisto pravilno razumel tragedijo pesnika iz malega, neznanega naroda: medtem ko se v velikih literaturah že vsak povprečnež lahko neutegoma povzpne do svetovnega imena, je v malem narodu še genij obsojen, da svet še dolgo ne bo izvedel zanj in da od njegovega dela morda sploh nikoli ničesar ne bo sprejel.
Podoba pa vendarle kaže, da je novejši čas polagoma čezdalje pravičnejši za te stvari. — Zdi se, da prihaja čas, ko bo glas slehernega, tudi najmanjšega naroda, sleherne, tudi najmanjše kulture na vsem svetu dosegel svoj odmev. In tako bomo počasi morda vendarle tudi mi prišli na svoj račun.
In morda ta zmaga pred vsem svetom za noben drug narod ni tako odločilnega pomena, kakor za nas Slovence. Vse kaže, da Slovenci sebe in svojega človek« tako dolgo ne bomo znali ceniti in spoštovati, dokler ves svet ne bo snel klobuka pred nami. Fri.
R;i7Širiaite Jiitfnslnvana!
Vzorna 10 letnica dobrodelnosti Kola jugoslovanskih sester v Celju
Občni zbor za društveno leto 1930-1931
Od zadnjega občnega zbora 4. aprila 1930 do
4.	novembra 1931 je imelo društvo ‘20. odboro-vih sej, 8 večjih prireditev. Priredilo je dva Materinska dneva s koncertom v parku, prodajo cvetlic in lepo akademijo v gledališču, dalje dve veliki tomboli, po dvakrat počitniške kolonije in po dva cvetlična dneva. Vse te prireditve so dale čistega donosa 97.000'— Din.
Največ truda imajo odbornice s počitniškimi kolonijami. V teku clveh sezij so jih priredile osem, in sicer štiri v poletju 1930, in štiri to leto. Veliko število zastonj sprejetih potrjuje, da se je ta naloga pojmovala pravilno, saj je bilo lani sprejetih 12 otrok zastonj, 41 pa po znižani ceni. Letos je bilo to število še večje, sprejele smo 26 otrok zastonj, 49 pa po znižani ceni. Torej je bilo v teh dveh letih deležno okrepčila na morju popolnoma ali deloma na društvene stroške 120 revnih, za kar je društvo izdalo 42.200 Din. Društvo pa je pripomoglo tudi drugim dobrodelnim kolonijam. Taka društva so: »Kolo« iz Mežice, »Rdeči križ« v Murski Soboti, »Bratovska skladnica« in »Blago srce« v Laškem, »Pomladek rdečega križa« na meščanski šoli v Celju ih »Šolska poliklinika v Celju«.
Niti en dinar darovanega in nabranega denarja ni šel za kolonije, ampak so se te vzdrževale same, zato je društvo primorano, sprejemati plačujoče, da pridobi potrebnih sredstev.
Da se je pridno in številno gospodarilo, zato zato govori dejstvo, da je imelo društvo septembra 1929, ko se je odločilo za nakup »Doma« v blagajni samo 25.713 Din, sedaj pa je že plačalo dva obroka po 50.000 Din, t. j. 100.000 Din in poleg tega izdalo za zemljišče okrog »Doma«, prepis, popravila »Doma« in inventar 109,018 Din. Če k temu prištejemo še izdatke za revne koloniste po 42.200 Din in podpore posumezniiv revnim v denarju in v živilih po 3.160 Din, dobimo vsoto 254.378 Din.
Danes ima društvo v blagajni 23.000 Din, kar je podlaga za tretji in zadnji obrok kupnine. Seveda bo treba investirati še mnogo, ker je oprema »Doma« preprosta in pomanj-kjiva ter manjkata predvsem v »Domu« elektrika in voda. Toda najhujša bremena so zmagana in to je bilo v tako kratkem času mogoče le s poštenim in nesebičnim delom.
Celotnega prometa je imelo društvo od zadnjega občnega zbora z dne 4. novembra 1930 do 4. novembra 1931 804.587 Din.
ITI pa društvo nudilo pomoči samo deci v koloniji, ampak je pomagalo tudi posameznim revnim družinam. Dajalo je podpore v denarju in v živilih, kuhinji »Pomladka rdečega križa« v meščanski šoli daje društvo po 120 Din mesečne podpore, da je vsaj nekaj revnih otrok dnevno sitih na njegov račun.
Med drugim je društvo kazalo zanimanje za pokret drugih zenskih organizacij, Bodelovalo z njimi ob potrebah in tudi nudilo pomoč. Je član »Jugoslovanske ženske zveze« in se je udeležil.) skupščine v Zagrebu.
Zaradi težkih časov je »Celjsko Kolo« opustilo proslavo desetletnice svojega obstoja, vendar je na mestu, da se vsaj mimogrede omeni v glavnih potezah desetletnico društvenega delovanja:
Celoten promet je znašal 1,600.000 Din. Društvenih sej se je vršilo 90. V prvi dobi, v letih 1921—24 je prireialo društvo Miklavževe obdaritve. Obdarjenih je bilo 304 otrok za znesek
25.000	Din. Priredilo je dalje mestnim revežem dve božičnici, pomagalo v prvih težkih časih Ruskim beguncem in njihovi deci z večjimi vsotami in nakupljeno obleko, dajalo podpore revnim akademikom, priredilo brezalkoholno razstavo, Sesttedenski gospodinjski tečaj, srbohrvaški in ruski tečaj, čajanke, predavanja in koncerte, cvetlične dni, gledališke prireditve in nabiralne akcije. S ferijalnimi kolonjami jo začelo leta 1924 in jih torej prireja skozi 8 let.
V	vseh teh kolonijah je bilo do sedaj na društvene stroške okrepčanih 300 revnih, za kar je izdalo društvo do danes 120.000 Din.
To bi bile razen mnogega podrobnega dela glavne smeri društvenega delovanja v zadnjih desetih letih.
Ker so časi, v katerih živimo težki, čaka vsa društva mnogo nalog. Tudi »Kolo« hoče biti na mestu, kadar bo pomoč potrebna. »Kolo«
bo pač skušalo osredotočiti svoje delovanje v podporo deci, ki potrebuje hrane in okrepčila.
V	glavnem se je izvolil stari odbor:
Upravni odbor: Marica Sernec, predsednica, Fani Stermecki, podpredsednica, Ana Zupančič, prva tajnica, Božena Ozvald, druga tajnica, Mici Kern, blagajničarka, Alojzija Cilenšek, gospodarica, Terezija Plave, Milka Jerin, Dragica Logar, Terezija Rebernik, odbornice, Natalija Antipin, Vitoslava Leskovšek, Vera Stermecki, Milica Perič, namestnice.
Nadzorstveni odbor: Herica Skaza, predsednica, Vera Pristovšek, tajnica, Josipina Rebek, Fani Zorko, odbornici, Darinka Perič, Marija Pestovšek, namestnici.
Žal je število članic nekoliko padlo leta 1930 jih je bilo 243 proti 290 v letu 1929. Vendar upa društvo, da si bo sčasoma priborilo zaupanje tudi pri onih, ki se do sedaj niso zanimale za njegovo delovanje ali so gledale z nezaupanjem nanj.
Glasbenik Lovrenc Kubista f
Celje, 14. nov.
Včeraj zjutraj je na svojem stanovanju Ea Ljubljanski cesti št. 17 umrl zadet od srčne kapi znani celjski glasbenik g. Lovrenc Kubišta, star 68 let. Pokojnik je bil rodom Slovak in doma iz Vojnova pri Bratislavi. Glasbene študije je dovršil v Pragi, nakar je služil dolga le'-i pri vojaški godbi. Po upokojitvi se je naselil v Postojni, kjer je deloval kot kapelnik, pevovodja in glasbeni učitelj. Pred vojno se je preselil v Gorico. L. 1915 je moral bežati in je prišel v Celje, kjer je postal učitelj glasbe na Glasbeni Matici. Menda je ni bilo v Celju glasbene prireditve, kjer ne bi rajni Kubišta sodeloval. Vsa leta je bil tudi kapelnik Godbnega društva. Pokojni Kubišta je mnogo kompozicij inštrumentiral, mnogo pa je tudi sam skladal. Vse njegove življenje je bilo posvčeno glasbi. Bodi mu ohranjen časten in trajen spomin, žalujoči rodbini naše sožalje I
Obmejni promet na slovenskem severu v oktobru
Pripotovalo in odpotovalo je 21.708 oseb Maribor, 13. novembra.
V mesecu oktobru je na naši severni in se-vernovzhodni meji prišlo v Jugoslavijo 3272 Jugoslovanov, 4976 Avstrijcev, 924 Čehoslova-kov, 510 Nemcev in 439 oseb različnih državljanske pripadnosti, skupaj tedaj 10.121 oseb. Preko Maribora je pripotovalo 2688 Jugoslovanov, 3341 Avstrijcev, 811 Cehoslovakov, 375 Nemcev in 359 drugih, skupaj 7574 oseb; preko St. lija je pa prišlo 1387 oseb, preko Cmu-reka 207, preko Dravograda 219, preko Prevalj 384, preko Radgone 346 in preko Hodoša 24.
V istem času je odšlo iz Jugoslavije 4234 Jugoslovanov, 5602 Avstrijca, 1361 Cehoslovakov, 525 Nemcev in 856 drugih državljanov, skupaj 11.587 oseb. Preko Maribora je odšlo 2984 Jugoslovanov, 4283 Avstrijcev, 1250 Ce-hoslovakov, 402 Nemca in 472 drugih, skupaj 9399 oseb; preko Št. lija je pa odšlo 1160 oseb, preko Cmureka 191, preko Dravograda 179, preko Prevalj 398, preko Radgone 242 in preko Hodoša 18.
Od januarja do 1. novembra letos je preko severne slovenske meje prišlo in odšlo 79.811 Jugoslovanov, 98.587 Avstrijcev, 41.383 Cehoslovakov, 12.376 Nemcev in 12.810 drugih, skupaj tedaj 242.967 oseb. Zanimivo je, da je število Avstrijcev vedno večje kakor število Jugoslovanov in da so za Avstrijci najštevilnejši tujci Čehoslovaki.
V tranzitnem prometu je potovalo v mesecu oktobru preko našega državnega ozemlja na progah: Maribor — Rakek 874 oseb, Rakek
—	Maribor 938, Maribor — Prevalje 269, Prevalje — Maribor 191, Prevalje — Labud 610, Labud — Prevalje pa 756, skupaj 3638 oseb. Od 1. januarja do 1. novembra je znašal celokupni tranzitni promet na omenjenih progah 50.609 oseb. Večino imajo zopet Avstrijci in Čehoslovaki.
Volilcem v celjskem srezu!
8. novembra t. 1. je bil za vse Jugoslovani velik zgodovinski dan, na katerega smo lahko ponosni tudi Slovenci iz Dravske banovine.
Pri teh volitvah ni zmagala nobena »Iranka vsi smo služili naši skupni domovini, zato ni danes ne premaganih, ne zmagovalcev — poraženi so le oni, ki so v slepi strasti padlii tako nizko, da so v zgodovinskem odločilnem trenutku preslišali klic domovine ter sramotne zbežali ali celo iz varnih zavetišč streljali nam in državi v hrbet.
V svojem in v imenu svojega namestnikb Iranca Goričana izrekam zahvalo za dobro delo m zaupanje vsem, ki so nama zaupali in glasovali zame. Ne vem, ali sem dolžan več hvale in priznanja zvestobi kmečkih ali delavskih vo-lilcev, ali namosčencem ali naši trgovini, obrti in industriji. Prav pri vseh sem našel toliko razumevanja, odkritosrčne opore in zaupanja po celem srezu, da je moj dolg prevelik, da bi se mogel zadostno in dostojno zahvaliti prav vsem! Tajinstvena moč Jugoslovanske državne misli nas je vse objela .in združila ter premostila za vekomaj brezdna starih sovraštev in osebuih predsodkov. Zavest in misel državne skupnosti, ki mora biti vsakemu državljanu prva in naj višja dolžnost, mi je tudi iz vrst odkritih nacionalnih nasprotnikov naklonila toliko zaupanja zrelih in razsodnih mož, da bi bil krivičen in nedosleden, ako bi se tega dejstva na tem mestu danes ne zavedal in ga ne bi javno z dolžno hvaležnostjo podčrtal. Našli smo se v odkriti borbi za afirmacijo države, in danes laliko mirno in s ponosom rečemo mi vsi, ki nas je 8. november združil, da naša država od rojstva ni bila nikdar tako modna doma in pred svetom kakor je dane«. Rečemo pa tudi laliko, da je ni sile, ki bi nas v temeljnih vprašanjih obstoja in dela za napredek države in naše ožje domovine mogla še kedaj razdružiti. V tej za državo častno dobojevani borhi so stali ob strani le oni, ki še nikdar v globini svoje duše niso odutili, kaj je domovina. V hrbet pa so nam streljali tisti pokvarjenci, pni katerih je za denar na prodaj vse, kar je nam naj svetejše: cerkev, vera, Bog in država! V večni borbi za dobro in elabo, za resnico, pravico in poštenje bo prišel tudi za take ljudi dan velikega obračuna in zasluženega plačala, ki »ta ga dolžna dati narod in država vsakomur, ki se še zaveda, da gre po božjih zakonih in po zakonih človeške družbe Častno ime državljana samo tistemu, ki se poleg državljanskih pravic zaveda tudi državljanskih dolžnosti.
Ko se vsem volilcem celjskega sreza, ki so storili svojo državljansko dolžnost, kot izvoljeni poslanec tega sreza zahvaljujem In jih prosim v vseh vipra&anijih zaupanja in podpore, imam v mislih tudi one, ki so bili z lažjo ali grožnjami zapeljani na stranpota. Ne zapirajmo jim vrat v naš skupni dom in ne zagradimo jim ceste k solncu in resnici, ko se bodo skesane vračali!
Vsi, ki ste dobre volje in kljub trpljenju In krivicam, ki nam jih prinaša življenje in borba za vsakdanji kruh, niste izgubili zaupanja in vere v lepše dni — vsi z menoj na krepko delo, da izgradimo na zdravih temeljih resnioe, pravice in ljubezni socialno pravičen družabni red in zdravo skupnost v državi, da bo skrbna in dobra mati nam in našim potomcem.
V Celju, dne 10. novembra 1931.
Iran Prekoršek, narodni poslanec za celjski sre*.
Smrt 20-letnega dekleta zaradi usodite zmote
Celje, 14. nov.
V petek zjutraj je prišla neka kmetica na policijsko stražnico povedat, da leži nad Obrežno cesto v bližini gozdne restavracije neko mrtvo dekle. Policija je v truplu spoznala 20-letno Rozino Končevo, hčerko znanega komlsi-jonarja g. Konca. Prvotno so domnevali, da gre za samomor, potem so pa dognali, da gre le za nesrečo. Končeva je že delj časa imela občutno rano na prstu, ki se ji ni hotela zaceliti. Ker je trpela hude bolečine, so ji na bolniški blagajni nakazali veronal, da bi mogla ponoči spati. Dekle pa je misilo, da po zavžitju veronala ne bo občutilo bolečin in je na sprehodu vso količino zavžila, kar pa je povzročilo njeno 8mrt
Clara Viebig:
Hab ja vas
25
Roman iz Eifela
»Kje pa si to dobila?« je vprašal ozlovoljen.
Veselo se je zasmejala: »Nekdo mi je podaril!«
»Nekdo ti je podaril?« je ponovil. »Tvoja teta gotovo ne. Tvoja mati pa sama nima ničesar!» Nezaupno jo je gledal od strani.
»Oh, od teh — ne!« Nato se je smejala, da jo je kar treslo. »Od teh, pa nekaj tako lepega?! Hahahaha!«
»Od koga pa?« jo je nadrl.
»Oh, ti neumni Peterček,« — Se vedno v smehu je izhlcknila — »od gospoda potnika, od prijaznega gospoda! Od koga drugega pa?!«
»Ali si neumna?!« Skočil je k njej kot divji, in ji strgal predpasnik s telesa. »Daj sem!«
Smeh jo je minil, tarnajoč mu je spet skušala iztrgati predpasnik: »Moj predpasnik, Peterček! Moj predpasnik, moj lepi predpasnik!«
»Ta cunja, ta capa!« Zmečkal je svilo in jo vrgel proč; po rdečem krilu pa je teptal z nogami. »Le poizkusi še kdaj — kaj vzeti od gospodov, od tujih gospodov! Vse kosti bom polomil fulotu, ubil ga bom!
—	Prokleta ženska, ničvrednica ti, kaj pa je prejel za to? Povej!« V jezi jo je sunil s tako silo, da je padla na mah med svoje zlostavljene predmete. »Govori resnico — ne laži! Kaj je prejel za to?« Kričal je; pod
težkimi vekami jo je prebadal z ostrimi in nevarnimi pogledi.
Skušala je zbrati darila; on pa jih je zalučal v velikem loku na umazano cesto.
»Kaj je prejel za to — ali boš povedala ali ne?!«
»Poljubček,« je ječala, »samo en poljubček. Za krilo dva — za predpasnik enega — ne, tudi dva! Prav res, resnico sem ti povedala — Peterček, Peterček!« Strah jo je postalo.
»Nič več? Ne laži!« škripal je z zobmi. »Če mi ne poveš resnice, ne boš prišla živa iz gozda. Svetujem ti!« Dvignil je pest; sleherna mišica njegovega suhega telesa je bila napeta; sicer ni bil tako velik in tako krepko raščen kot njegova žena, v tem trenutku pa se ji je zdel kot orjak.
»Posadil me je v naročje,« je jecljala boječe. »Jo-žeka pa je položil zadaj na voz. Rekel mi je, da mi bo prihodnjič, ko bo spet prišel v Eifelschmitt, prinesel še kaj lepšega s seboj. — O moj predpasnik! Moje rdeče krilo! Moj lepi predpasnik!«
Solze so ji lile v potokih čez cvetoča lica, javkajoč je vila roke: »Uboga žival jaz! Da bi te ne poročila! Zakaj nisem poslušala ranjkega očeta! Drugega bi lahko dobila! Zdaj pa čepim v Eifelschmittu v tej prokleti luknji — brez denarja — niti pfeniga — dostikrat človek niti ne ve, kaj bo jedel — mož krade ljubemu bogu čas — pozimi zmrzujem, da je sramota — poleti pa nima človek niti poštene obleke, da bi šel k proščenju! To eapo« — dvignila je avojo zaprto, na vseh plateh preozko obleko — »nosim že od kar sva poročena —
dve leti! V službi v Manderscheidu pa sem jo imela že tudi tri leta. Človeka mora biti sram pred ljudmi!« Ihtenje jo je skoraj zadušilo: »Jaz uboga — uboga žival — nesrečna ženska jaz!« Vrgla si je krilo če* glavo in obsedela tako popolnoma zakrita.
Otrok v Peterčkovem naročju je zajokal; vrgel ga je materi v naročje: »Tam leži, pankert!«
Toda takoj nato ga je popadel kes; tako presunljivo je jokala, da je še ni videl nikdar take. Sicer je bila vedno vesela. Ta gotovo ne bo nekala nikoli jok-ti.
In ali ni imela prav, ali jima se ne godi res neusmiljeno slabo? Ali ji ni obljubovj.1 nekdaj boljšega, ko je snubil lepo Luco?! Stal je presenečen.
»Luca,« je spregovoril nežno, potem pa se je od-kašljal: »Luca!«
Dasi ga ni videla, je dobro vedela, pri čem da je; jokala je še huje in se zvijala kot v neznosnih bolečinah.
»Luca,« je rekel popolnoma malodušno in ji potegnil krilo z glave.
Nič ga ni pogledala, vzela je otroka v naročje in ga milovala vso v solzah: »O ti moj ljubi Jožek, moj ubogi Jožek!« Poljubovala ga je s strastno nežnostjo. Klobuk ji je zdrsnil z glave, lasje so ji viseli dolgi in valujoči na čelo, njene ljubke ustnice so drgetale kot pri otroku, ki se je izjokal in ki samo še sunkoma zaihti. Veke je trdovratno povešala, njen pogled je počival na otroku; zlatorjave trepalnice so počivale na zateklih licih, katerih ni obžgalo poletno solnce, temveč samo prevleklo z žametnim dihom.
Jas ‘Dva.vshe banoviI
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, štev. 71. z dne 14. novembra 1931, ima sledečo vsebino: Otvoritev konzulata kraljevine Jugoslavje v Lille-u. — Otvoritev konzulata kraljevine Jugoslavije v Metz-u. — Otvoritev konzulata kraljevine Jugoslavije v Ličg-u. — Uredba o razvrstitvi zvanj zvanični-kov in služiteljev v ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi. — Pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljcih glede podeljevanja zemlje in kolonizacije. — Pravila o opravljanju profesorksih izpitov. — Izpremem-be in dopolnitve v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v ministrstvu za trgovino in industrijo. — Izpremeinba v pravilniku o opravljanju višjega drž. strokovnega izpita davčnih uradnikov. — Izprememba v pravilniku za delo računovodstvenih odsekov finančnih direkcij. — Pravilnik o brezpačni in znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni eksploataciji. — Razpis v carinskih zadevah. — Razpis o uvozni prepovedi za prašek »Alan«. — Razpis o potrdilih glede izvora blaga iz Pojske in o prepovedi uvoza blaga iz Rusije. — Razpis o potrdilih glede izvora poljskega in jugoslovanskega u-voznega, odnosno izvoznega blaga. — Banovinske ceste II. reda. — Uredba, s katero se deloma izpremlnja zdraviliški red za letovišče Bled. — Izprememba v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novin«.
d Iz srednješolske službe. Za suplentko na tretjii državni realni gimnaziji v Ljubljani je prideljena ga. P r e m r u Milena, z državue realne gimnazije v Kranju. Gdč. Engelman Vladimira, učiteljica narodne šole v Cenovem, je dodeljena za učiteljico telovadbe na državni realni gimnaziji v Mariboru. Za honorarnega učitelja bigi jene na državni realni gimnaziji v Ptuju je imenovan g. dr. Vladimir Vrečko, sreski sanitetni referent v Ptuju.
d Pri mostnem načelstvu v Ptuju je razpisano niesto sluge-dnevničarja. Prosilci morajo imeti obče pogoje, ki se zahtevajo za sprejem v državno službo. Prednost imajo tisti, ki lahko sodelujejo pri mestni godbi. Prejemki bodo mesečno 600 Din s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Vrhu tega 1% pobranega zneska od trošarine na pivo, vino in mošt, to je okoli 250 Din mesečno. Prošnje je treba vložiti pri mestnem načelstvu v Ptuju do 30. novembra 1981.
d Dr. Černetov poslovni koledar za leto 1932 je izšel v svoji običajni in tako priljubljeni obliki. Poleg nad vse bogatega koledarskega materijala prinaša kratek pregled narodnega gospodarstva Jugoslavije, uredbo o praznikih, pregled običajnih pristojbin ter obširno poštno tarifo. In na koncu svojo posebnost: dr. Černetov poslovni adresar Jugoslavije, ki daje koledarju še posebno vrednost. Koledar stane 30 dinarjev ter ga toplo priporočamo.
d Sokolsko gledališče v Radovljici bo otvorilo letošnjo sezono v nedeljo, 15. t. m. ob 20. z vprizoritvijo tridejanske burke »Kontrolor spalnih voz«.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Osrednji odbor SPD sporoča članstvu, da so odprte in oskrbovane tele koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Erjavčeva koča na Vršiču (ob lepem vremenu) in stara Aljaževa koča (neoskrbovana). V Karavankah: Spodnja koča na Golici ob lepem vremenu (ob sobotah, nedeljah in praznikih ter dnevih pred prazniki), Valvazorjeva koča pod Stolom (stalno odprta in oskrbovana). V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu.
d Znanstveni poiskusl g. prof. dr. Vebra v naši oddajni postaji. Gospod profesor dr. Veber namerava v decembru in januarju prirediti v ljubljanskem radiju tedenske poskuse, da bi z neko znanstveno verjetnostjo določil ali ln v koliki meri in na kakšnih poljih nam lahko služi človeški glas kot več ali manj značilen znak za različne telesne in duševne lastnosti človeka. Da bi mogel g. prof. s temi poizkusi pričeti, pa Je neobhodno potrebno, da se prijavi čim večje število takih slušateljev in slušateljic, ki bi bili pripravljeni ta poizkusna predvajanja vedno poslušati ln obenem enako redno odgovarjati na vprašanja, ki bodo pri teh poskusih nanje stavljena. Podrobnosti bo razložil g. prof. dr. Veber v svojem predavanju v Radio, Ljubljana v nedeljo, 15. novembra ob 10'30 d Truplo neznane ženske je našla žandarme' rija v Selnici dne 6. t. m. v šumi na Vurmatu. Truplo je ležalo kakih 5 do 6 mesecev in je že razpadalo. Sklepati je da je stara okoli 50 do 60 let. Oblečena je bila v vijolčasto krilo z belimi krogi in rumenimi štirikoti ter črno bluzo s kratkimi rokavi. Na sebi je imela moder in pod njim črn predpasnik. Žandarmerija meni, da je neznanka kaka beračica, ki se je v gozdu ponesrečila.
d Nogo si je zlomila 18-letna hči posestnika iz Leskovca pri Celju Jožefa Kastelic. V četrtek je s svojim bratom v gozdu sekala drva in se ji je na nogo zvalil težak hlod.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7635, termometer 7*2, re latiivua vlaga 94%, tiho, oblačnost 10, dež (14'8 min). V Mariboru je kazal barometer 762 7, termometer 5'5, relativna vlaga 89%, smer vetra NW4, oblačnost 10, dež (2 4 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 10 (6‘2), Mariboru 12 3 .4-8), Zagrebu 134 (08), Beogradu 19 6 (8 9), Sarajevu 15 2 (9 6), Skoplju 179 (3 4) in Splitu 16-5. V oklepajih je označena »ajmižja temperatura.
Ljubljana
Sobota, 14. novembra 1931: Venerand. Pravoslavni, 1. novembra: Kuzma i Dam.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramo r na Miklošičevi cesti.
*
Centralni akcijski odbor sklicuje za drevi v veliki dvorani Kazine prijateljski sestanek, katerega se bosta udeležila ministra dr. Albert Krainer in Ivan Pucelj. Posebnih vabil ne bomo razpošijali.
Lutkovo gledališče Sokola I na Taboru. Otvoritvena predstava bo v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri s čarobno pravljično igro: »Poglavar podzemlja«. Starši s svojimi malčki bodo polnoštevilno prihiteli, da tudi na ta način izkažejo merodajnim činiteljem svojo hvaležnost za srečno rešitev Tabora.
_ Tretja rodna skupščina Zveze Slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani. Danes, v soboto 14. t. m. se vrši tretja glavna skupščina ZSAU ob 2. uri pop. s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev; 3. Odobritev zapisnika zadnje seje; 4. Poročilo predsednika, tajnika
I., blagajnika in načelnikov odsekov; 5. Poročilo nadzornega odbora in sklepanje o predlogu nadzornega odbora; 6. Samostojni predlogi; 7. Volitve; 8. Slučajnosti. Pozivam vse delegate, stare in nove, da se skupščine gotovo udeleže. Brecelj, predsednik ZSAU.
J Nedeljska svečanost, katero bo prircdiUSo-kol 1. na Taboru, bo posvečena vsem njegovim številnim dobrotnikom, ki niso hoteli dopustiti, da bi propade ves ogromni trud in napor, katerega uspeh je moderna stavba na Taboru. Ta proslava bo majhna oddolžitev in zahvala vsem onim tihim, idealnim darovalcem in delavcem, ki so pripomogli da tako sijajnega vidnega uspeha. Sokol I. se bo to nedeljo dopoldne javno zahvalil Češkoslovenski Obci Sokolski, Mestni hranilnici ljubljanski, onim občinskim svetnikom, ki so glasovali za prodajo parcele, jamstveni-kom, ki so bili pripravljeni žrtvovati velike vsote, in vsem številnim prijateljem, ki so pomagali zidati dom. Na večerni akademiji bo Sokol I. pokazal uspehe svojega delovanja. Dokazal bo, da ni bilo zaman požrtvovalno delo njegovih dobrotnikov. Po akademiji bo ples.
V	Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na slavnostno prireditev Sokola I.
MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
_l Pisarna Osrednjega odbora SPD posluje v v novih društvenih prostorih palače Saveza grafičnih radnika I. nadstropje, Masarykova cesta (poleg hotela Miklič).
I	Odbor »Kluba jugoslovanskih primorskih akademikov« v Ljubljani poziva svoje člane, da se vsi udeleže II. rednega občnega zbora kluba, ki bo v društvenih prostorih v hotelu »Tivoli« v soboto 14. t. m. ob 20. uri. Odbor.
J Redna plesna vaja S. K. Svobode v Ljubljani se vrši danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice.
J Sokol I. sporoča svojemu članstvu, da je umrla redna telovadka s. Debevc Marijanca. Pogreb pokojnice bo danes ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Vabimo bratsko članstvo, da se udeleži pogreba. Kdor ima kroj v kroju, sicer v civilu z znakom. Zdravo! Uprava.
■ Martinovanje. »Sloga« nar. želez, glasbeno društvo, bo priredilo drevi ob 2.0 v svojih prostorih v_ Ljubljanskem dvoru Martinov večer pri pogrnjenih mizah. Člani in prijatelji va-bjeni. Vstop prost.
■ Mladinski pevski zbor iz Trbovelj-Vode. Kratka karakteristika njegova bi bila: precej številna, preko 100 pevk in pevcev broječa mlada pevska družinica, je izredno disciplinirana, njen glasovni materija! je zelo lep, svež in prožen, tako, da obvlada tudi zbore, ki so v tehničnem oziru precej težki. Izgovorjava je pravilna, intonacija pa popolnoma čista. Vsako pesemco svojega bogatega sporeda izvaja zelo učinkovito in navdušeno. Vse to so pokazali dosedanji nastopi tega zbora v Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Brežicah, Celju in Rogaški Slatini. Zato vabimo predvsem stariše in mladino naših srednjih in in osnovnih šol, da v nedeljo dopoldne v velikem številu poseti koncert mladih Trboveljčanov, ki pojo pod vodstvom svojega zborovodja g. učitelja Avgusta Šuligoja. Predprodaja v Matični knjigarni. Ravnotam se dobi tudi natančno besedilo vseh 16 zborov, ki so na programu.
■ Vse ljubljanske in okoliške zbore, vabipio,
da se udeleže v obilnem številu v nedeljo ob pol 11. uri v »Unionu« koncerta Mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj. Oddolžimo se idealnim mladim pevcem, našemu bodočemu pevskemu naraščaju s polno dvorano. Hubadova pevska župa J. P. S.
■ Iz kriminalnega predala. Zidarski vajenec Silvester Humar in delavec Alojzij Gračner, oba stanujoča v Tovarniški ulici 3, sta policiji prijavla, da jima je neznan tat odnesel iz njunega stanovanja več komadov obleke v vrednosti 307 Din. — Pred skladiščem železniške aprovizacije na gorenjskem kolodvoru so se trije delavci radi malenkosti sprli in stepli. Prišel je stražnik, ki jih je pomiril. Dva delavca sta se odstranila in še nadalje razgrajal., tako, da ju je moral stražnik odvesti na stražnico.
Razširjajte Jugoslovana!
m Inšpekcija. Tukajšnje okrožno sodišče In-spicira te dni predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia.
m Sestanek Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Zaradi potrebnih priprav za koncert Slovaške filharmonije iz Bratislave in drugih važnih zadev bo danes, v soboto ob 18. uri v Grajski kleti sestanek širšega odbora JčLige.
m Telovadna akademija. Na predvečer državnega praznika, dne 30. t. m. bo priredil Sokol matica v Unionovi dvorani svojo običajno telovadno akademijo. Vstopnice se dobe vnaprej pri trgovcih Burešu in Majerju.
m Nastop gospe Lovšetove. Mariborčani smo imeli že večkrat priliko slišati našo najboljšo slovensko koncertno pevko go. Lovšetovo in se veselimo vsakega koncerta, kjer sodeluje. Krasne koloraturne partije in arije v Rossinijevi »Žalostni materi«, ki se bo pela prihodnjo sredo v tukajšnji stolnici ji dajejo priložnost, da nam nudi vse bogastvo in lepoto svojega petja. V krogu ostalih solistov iz Maribora, gdč. Vedralove, g. Živka in g. Neraliča, katerih izborno petje itak že poznamo in se njihovih nastopov istotako veselimo, bo sestavljen solistični kvartet, ki bo Zadovoljil tudi najbolj kritičnega poslušalca. Vstopnice se dobe vnaprej pri Hoferju in v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti.
m Sokolska predavanja. Sokolski društvi Ma-ribor-matica in Maribor I. bosta priredili ta mesec več predavanj, namenjenih v prvi vrsti tistim članom, ki so letos pristopili. Pivo tako predavanje bo danes v soboto 14. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Predaval bo dr. Maks Kovačič o Miroslavu Tyršu. Ker ne more biti noben novi član potrjen, če teh predavanj ne poseti, je obisk tedaj strogo obvezen.
m Nastopi guslarja Milovana Barjaktaroviča.
V ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20'15 zvečer bo v Ljubdski univerzi »Guslarski večer srbske junaške pesmi«, ki jih poje mladi Črnogorec Milovan Barjaktarovič. V kratkem času je zaslovel kot najboljši narodni pevec in je prepotoval s svojimi guslami že vso Jugoslavijo. Pravkar prihaja iz Ljubljane, kjer je dosegel izredno priznanje. Sedaj je na poti v Avstrijo in češkoslovaško. Najprej se ustavi v Gradcu in na Dunaju, da razširi tudi med Nemci spoznanje edinstvene srbske junaške pesmi, ki sta jo oboževala Herder in Goethe. Potem prepotuje češkoslovaško, Poljsko, Nemčijo in Francijo. —
V Mariboru bo imel najprej kratko uvodno predavanje o značaju in postanku gusel in narodnih junaških pesmi. Nato poje v spremstvu gusel sledeče narodne junaške pesmi: »Smrt kralja Petra«, »Mali Radojica«, »Smrt majke Jugovičev«. Naposled pripoveduje še narodne rodbinske šale. V petek in soboto pa je Barjaktarovič nastopil po vseh mariborskih šolah, osnovnih, meščanskih in srednjih.
m Protituberkulozna liga. Odbor Protituber-kulozne lige vabi vse meščane, ki bi radi pomagali svojemu bližnjemu v bolezni, da pristopijo kot člani k tej človekoljubni in prepotrebni organizaciji, članarina znaša le 10 Din na leto.
m Otvoritev lutkovnega gledališča. Lutkovni odsek Sokola bo otvoril jutri, dne 15. t. m. ob 16. uri v Narodnem domu novo sezono lutkovnega gledališča z vprizoritvijo pravljične tro-dejanke »Princ Rožencvet in Lilijana«.
m Predavanje na Pobrežju. Sokolsko društvo na Pobrežju bo priredilo jutri, v nedeljo ob 10 uri dopoldne v Renčljevi dvorani svojo prvo letošnje predavanje. Predaval bo brat dr. M. Kovačič iz Maribora m Občni zbor »Zarje«. Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju bo imelo danes, v soboto ob 19. uri pri Renčlju svoj letošnji redni občni zbor.
m Koncert Glasbene Matice v Murski Soboti.
Pevski zbor naše Glasbene Matice bo nastopil danes v soboto ob 20'30 zvečer v dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti z 80 pevci in pevkami. Pel bo narodne, in umetne pesmi.
m Kinematografi. Grajski kino »Deviški Ja kob«; kino Union: »Cesarica Elizabeta«.
m Slovaška filharmonija v Mariboru. Orkestralno društvo »Slovaška filharmonija« v Bratislavi je sporočila včeraj mariborski JčLigi, da bo priredila svoj koncert definitivno v nedeljo, dne 13. decembra t. 1. Orkester šteje 65 članov, samih odličnih češkoslovaških državnih in zasebnih uradnikov ln drugih umetnikov glasbe. Na programu so med drugim tudi sinfonična pesem Bedricha Smetane »Vltava« za veliki orkester, Anton Dvofak itd. Orkester bo dirigiral Zdenko Folprecht, kapelnik Slovaškega narodnega gledališča v Bratislavi.
m Sprememba posesti. Anton Stiegler je prodal svojo hišo v Slovenski ulici št. 4 za 75.000 Din Jožici in Blažu Bonči. Vekoslav Šturm pa je prodal za 240.000 Din Karlu in Mariji Sarija svoj hišo v Vrbanovi ulici 71.
m Delavska zbornica, ekspozitura v Mariboru, se bo preselila v nove prostore okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, Sodna ulica I. nadstropje. Redno uradovanje v novih prostorih se bo pričelo v ponedeljek 16. t. m. ob običajnih urah. — Knjižnica Delavske zbornice se bo preselila ravnčtako v nove prostore OUZD, Sodna ulica I. nadstropje. Redno uradovanje se bo pričelo v torek 17. t. m. Uradne ure so od 10 do 12 in od 16 do 20.
m S sejma za prašiče. Na včerajšnjem sejmu za prašiče Je bilo 217 živali. Cene so bile: 5—6 tednov stare živali 30—70 Din, 7—9 tednov 80—
,—100 Din, 3—4 mesece 150—240 Din. 5—7 mesecev 300—400 Din, 8—10 mesecev 450—500 Din, eno leto stari 570—700 Din. živa teža 1 kg 6— —7 Din mrtva teža 1 kg 8—10 Din. Prodanih je bilo 123 živali.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale sardele po 16 Din, sipe po 22 Din, kalamari pa po 32 Din kg. Bile so vse kmalu razprodane.
m Napad. Na povratku proti domu je v četrtek zvečer napadel delavec Franc Razpotnik 55 letnega delavca Ivana Tuška, doma iz Griž pri Celju in g tako nevarno ranil na glavi da Je morala v bolnišnico.
m Med ločenci. V četrtek zjutraj sta se med Kamnico nad Mar. srečala 34 letna ločena žena
Marija H. in njen bivši mož. Kakor že večkrat je mož tudi tokrat nagovarjal ženo, naj se vrne k njemu, toda brez uspeha. Naposled pa je v razburjenju pograbil nož in ji ga petkrat zasadil v prsa in roke. Težko, vendar ne smrtno ranjena je Marija H. prišla v blnišnico, kjer se zdravi, dočim zasleduje moža sodišče.
D& JAN JURO
advokat v Mariboru je preselil svojo pisarno v novo palačo OUZD nasproti sodnije
SODNA ULICA St. 9
m Pretep v gostilni. V četrtek popoldne sta se v gostilni Scherer na Tržaški cesti sprla in naposled stepla Ivan I., trgovec iz Slovenskih goric in Viljem J., mesar iz Tezna. Pomiril In razdvojil ju je šele stražnk, ki je zadevo prijavil in se bo obravnavala .tudi še pred sodiščem.
m Dva voznika. V ozki Slovenski ulici sta se v četrtek srečala šofer Rudolf O. z osebnim avtom in hlapec Jurij K. z enovprežnim vozom. Ker se Jurij s svojim vozom ni mogel ali hotel pravočasno umakniti avtomobilu, mu je šofer prisolil nekaj krepkih zaušnic, Jurij pa Rudolfu tudi ni ostal dolžan in ga js pošteno ošvrkal z bičem. Rezultat: ovadba in sodišče.
m Nezgoda kolesarja. Na Pobrežju je včeraj padel s kolesa 43 letni strojevodja Ivan Ringi in si pri tem zlomil levo nogo. Moral je v bolnišnico.
m Aretacije. V četrtek sta bili v Mariboru izvršeni dve aretaciji. Prvi je moral k »Grofu« Alojzij K., ker so ga vinski duhovi tako prevzeli, da je nezavesten obležal na Glavnem trgu pred »Veliko kavarno«, drugi pa Josip H., ker je razširjal komunistične letake.
m Strel po nesreči. V četrtek zvečer je v Rušah nekdo po nesreči ustrelil v prsa 22-letnega posestniškega sina Maksa Verblača. Hudo, vendar ne smrtnonevarno ranjenega mladeniča so z reševalnim avtom prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
mui
p Roditeljski sestanek starišev in skrbnikov učencev in učenk drž. realne gimnazije bo v nedeljo 15. novembra t. 1. ob 9. uri v sobi francoskega krožka na gimnaziji. Na sestanku bo razložil prof. F. Alič najvažnejše določbe srednješolskega zakona in disciplinskih pravdi. Vljudno vabljeni!
p Predavanje. Prosvetni pododsek društva »Svobode« v Ptuju jo priredil v sredo 11. t. m. ob pol 20. uri v dvorani hotela »Slon« predavanje o potovanju po Palestini s skioptičnimi slikami. Predaval je profesor Teply iz Maribora. Predavanje, ki je bilo prav zanimivo, je navzoče občinstvo kvitiralo z burnim odobravanjem. Kakor smo poučeni, se vrše predavanja vsako sredo ob isti uri in v isti dvorani.
p Malopridnež. Franc O. iz Krčevine je še komaj 18 let star, vendar že znan postopač in delomrzneš. Njegovo zadnje delo obstoja v tem, da je ukradel svojemu očetu 250 Din v gotovini in kolo. Klatil se je po Ptuju in okolici ter se skrival varnostnim organom. Ponoči 12. t. m. pa ga je opazilo bistro oko stražnika Pe-stotnika v kavarni Osterberger. Napovedal mu je aretacijo in ga odvedel na policijo. Ko sta prišla do stražnice, se je pa C. bliskoma stražniku izmuznil in zbežal. Stražnik, ki ima tudi dolge noge, se je pognal za njim; dohitel ga je v parku in ga končno spravil pod ključ. Dogovorno z nesrečnim očetom je predan sodišču, kjer bo predlagan za oddajo v prisilno delav-nico.
p Aretiran in izročen sodišču je bil tudi Tomaž Dravec, star 40 let, iz Orehovca pri Gor. Radgoni radi befačenja. Sodišče ga je obsodilo na 8 dni zapora pogojno na eno leto.
p Pustolovci. Pred nekaj dnevi je aretirala ljubljanska policija dva pustolovca, Ignaca Salaja in Ano Postružnikovo, ki sta tudi v Ptuju znana. V začetku novembra t. 1. sta se nastanila v hotelu Koser, kjer sta dobro živela. Ko je pa prišla policija, da izvrši perlustracijo, sta bila slučajno odsotna. Vrnivša se v hotel sta pa izvedela o tem in jo takoj popihala, tako da jih javni organ ni več našel, ko se je vrnil. Ako ne bi pravočasno zbežala, bi bila že takrat aretirana. V hotelu napravljen dolg znaša 192 dinarjev. Policija je pa zaplenila 2 majhna kovčega, ki vsebujeta nekaj obleke, katere v naglici nista imela časa vzeti s seboj.
p Radi razgrajanja in kalenja nočnega miru je bilo aretiranih več ponočnjakov. Med temi sta najhujša Srečko II. in Jakob T. iz Ptuja. Ovadeni so oblasti.
p Tatvina. Janez Kristovič, posestnik iz Pa-cinja, je prijavil policiji, da mu je ukradel Martin Č., ključavničarski vajenec, karbidovo svetiljko, vredno 120 Din. Policija je odstopila zadevo sodišču.
p Aretacija. Policija je aretirala U. t. m. 24-let staro Marjeto K. iz Stojne radi tajne prostitucije in lažne navedbe imena pri prijavi v hotelu Koser. Predana je bila sodišču, ki jo je že 12. t. m. obsodilo radi tajne prostitucije na
2	meseca in radi prijave s krivim imenom na 8 dni zapora. Kazen je radi tega ostrejša, ker je radi prvega delikta že 3 krat kaznovana. Zanimiva je pa pri tem okohiost, da je Marjeta nevesta, že 2krat oklicana in bi se poroka imela vršili v ponedeljek 16. t. ni. Ko je njen zaročenec izvedel, kaj se je ž njegovo nevesto zgodilo, jo je urnih korakov mahnil h kazenskemu sodišču, povedal vso zgodbo sodniku in izjavil, da svoji nevesti vse grehe odpušča, ter prosil za odložitev nastopa kazni po izvršeni poroki. Z ozirom na to. da je ženin zaposlen pri nekem pod!etju v Ptuju in pod obljubo, da Marjeta nastopi kazen takoj po poroki, je sodnik milostno ugodil prošnji. In tako' bode Marjeta postala žena in dobi moža
Gcl/c
* Najdba. V petek dopoldne je Westnovo tovarno najdena usnjata
bila pred denarnica
z manjšo vsoto denarja. Dobi se na policiji.
* Nalezljive bolezni v Celju in okolici. Od 22. do 31. oktobra je bilo stanje nalezljivih bolezni to-le: legar v okolici ter v mestu, oba bolnika ozdravila; Škrlatica v okolici 6; ošpice v okolici 8; davica v mestu 1, v okolici 11; šen v okolici 1; krčevita odrevenelost v okolici 1.
* Mestni kino ostane nocoj zaprt. Jutri filmska opereta »Gospoda se zabavlja«. Glasba Roberta Stolza.
* Smrtna kosa. V Libojah št. 43 je 12 t. m. umrla 731etna Antonija Podkoritnikova. — V Polulah št. 12 je umrla 12. t. m. 741etna pre-vžitkarica Marjeta Koširjeva. — V javni bolnici je 12. t. m. umrla 601etna Jera Jelšavče-va iz Sv. Roka ob Sotli. N. p. v m.! Žalujočim sožalje!
* Dramatično društvo poživlja vse dame, gospodične in gospode, ki bi hoteli sodelovati pri gledaliških predstavah, da naj pridejo v ponedeljek zvečer ob 20. na sestanek v Mestno gledališče.
* Ropar pred sodniki. Brezposelni delavec Anton Vivod, doma iz Dobrne, je bil poleti nekaj časa zaposlen pri vpokojenem učitelju Antonu Lazarju v Tribeji, občiina Livliče v prevaljskem srezu. Ko je bil radi malomarnosti odpuščen, je nekemu tovarišu rekel, da ima učitelj mnogo denarja skritega in da bi bilo dobro, če bi ee kdo maskiral ter vdrl v njegovo stanovanje in mu vzel ta denar. Dne 10. septembra je zares prišel v stanovanje svojega prejšnjega delodajalca. Glavo je imel povezano e žensko ruto, v eni roki je držal revolver v drugi pa veliko gorjačo. Učitelja je nahrulil z besedami: »Starec, denar sem, sicer te ubijem!« Učitelj mu je dal ves denar, ki ga je imel — 25 dinarjev. Vivod pa ga je pobil na tla, hoteč od njega dobiti še več denarja. Lazarju pa je uspelo zbežati. Vivoda so že par dni nato |retirali. V sredo je stal pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča. Priznal je svoje dejanje in je bil obsojen na 18 mesecev ro-bdije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let.
* Kolesarji zopet na delu. Posestniku Josipu Kajini iz Prečne ulice je bilo iz veže njegove hiiše ukradeno kolo znamke »Steyer«. — Zasebniku Francetu Kosiju z Brega je bilo v četrtek izpred neke trgovine na Bregu ukradeno kolo znamke >Marechal« vredno 500 Din.
m m
Mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode
bo nastopil prvič v Ljubljani v nedeljo 15. t. m. ob pol 11. v dvorani hotela Union. Zbor vodi učitelj Šuligoj Avgust, pri klavirju ga bo spremljal učitelj Pertot Milan. Zbor šteje 110 deklic in dečkov, ki izvajajo program sodobnih umetnih in narodni pesmi a capella in s klavirjem. Ta mladinski zbor, ki je v Sloveniji najštevilnejši in po dosedanjih nastopih v Trbovljah, Hrastniku, Litiji, Rogaški Slatini in Celju
najboljši, ima veliko oporo v svojem voditelju ln v veliki muzikalni nadarjenosti rudarskih otrok. — Upravičeno pričakujemo, da se bo vsakdo poslužil ugodne prilike in posetil to prireditev, ki zasluži radi umetniške in socalne stran vso pozornost. Naj uvidijo trboveljski otroci, da jih bo Ljubljana vedno podpirala v njihovem kulturnem stremljenju.
Zločinski pohodi dvojčkov Ladislava in Viteslava
Podrobnosti o početju vlomilske družbe v Kranju
Kamnik
Glas iz občinstva. Iz vrst naših čitateljev »mo prejeli: O delovanju Matice živih in mrtvih, ki si je nadela nalogo, da postavi spominsko ploščo v vojni padlim Kamničanom, že daij časa nismo čuli nobenega glasu. Najbrž spi spanje pravičnega, kakor večina društev v Kamniku. Toda ta vsaj s kako prireditvijo od leta do leta dajo širši publiki na znanje, da še žive. Za spomenik v svetovni vojni padlim žrtvam zbiramo že 5 let prispevke. Prvo leto je bilo nabranih 15.000 Din, od tedaj pa se ta vsota ni povečala menda miti za dinar. Vse občine okrog nas so se že oddolžile spominu padlim občanov in radovedni smo, zakaj Kamničani toliko časa odlašamo. Ali se ne bi spodobilo, da bi mi, ki imamo vedno na jeziku besede, da znamo ceniti žrtve svetovne vojne, ki nam je prinesla osivobojenje in lastno državo, to tudi končno dejanski pokazali in jim postavili skromno spominsko ploščo, da bi se vsaj eni generaciji ohranila njihova imena. V ljubljanskih dnevnikih je bila parkrat omenjena ta zadeva, toda vedno je vse pisanje ostalo glas vpijočega v puščavi. Tudi v »Jugoslovanu« eo že tri notice opozarjale, naj čiimprej spravijo to zadevo z dnevnega reda. Radovedni smo, ali bo tudi četrta ostala brez odziva pri odločilnih gospodih. Pozimi imajo časa dovolj, da se o tem pomenijo in ne odlašajo stvari, da ne bomo prej pozabili na svetovno vojno in njene žrtve.
Učiteljsko društvo kamniškega okraja bo Imelo v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v narodni šoli v Domžalah zborovanje, na katerem se bo poleg dveh predavanj obravnavale stanovske zadeve.
Novo mesto
Zumberški Uskoki se glasi novi ciklus radio-predavanj, s katerimi prične nocoj ob šestih opisovalec »Doline gradov« učitelj Viktor Pirnat.
Vode so narasle. Zadnje deževje je slednjič napolnilo zadnje prazne bajerje m studence. Potoki so močno vzkipeli in mogočno se vali široka Krka proti Savi. Mestoma Je prestopila bregove, in če se deževje ne ustavi, utegne postati nevarna.
Podzemna jama pri Lakovnicah bo to nedeljo ln potem vedno interesentom dostopna. Domačini so zgradili	primerne	lestve,	očedili	jamo,
oskrbeli luč in	tako bo	zadnja	novost	vsem
na razpolago. Samo kapnike čuvajte, da ne bodo potem spet razstavljeni po novomeških izložbah!
Poškodbe. V kandijski	bolnici	je vse	polno
potolčenih rok.	šolarček	Košele	Jožek	je šel
vračat konja na polju. Prišel mu je preblizu in jih je dobil s kopitom v desno podlakt. — Rudarju Tonetu Romšku je v črnomeljskem rovu, kjer je kopal premog, zbobnel iz stropa velik kamen ter mu zmečkal levi sredinec, sosedna prsta pa mu je pošteno potolkel. — HI a pec France Markovič je prelagal na Veliki Loki sode iz vagona na voz. Pa mu je prišla leva roka med sode in vso mu je pretisnilo. — Prejšnjo soboto je bil v št. Jerneju sejm. Kočar Deželan France se je vračal domov v Brusnice V mraku ga je zadel neki voznik z vago ter ga podrl Mož je dobil močne poškodbe na glavi’ in rokah. — Franc Kajin, posestnikov sin iz Podklanca v Beli krajini. Nesreča je hotela, da je padel v jarek in si zlomil desno nogo v členku. — Pri sekanju drv sta se ponesrečila spet dva. Franc Vovko, posestnik iz Brezja pri Brusnicah, je dobil močan štrcelj, ki je odletel od debla, tako močno v glavo, da ima prece’šnjo rano na temenu. Posetnik Lojze Zoran iz Pra-preč pri Orehovici pod Gorjanci pa se je vsekal v desno koleno. Deset dni je zdravil nogo doma, pa je bilo vedno slabše, zdaj je pa prišel v bolnico.
Krauj, 13. novembra. Včeraj popoldne so odvedli orožniki oba vlomilca, brata Ladislava in Viteslava Kaplana v zapore ljubljanskega sodišča. Kranjski orožniki preiskujejo še vso zdevo, katero so že precej pojasnili. Delavki, hčerki vdove, pri kateri sta oba vlomilca stanovala, so orožniki izpustili, ker se vlomov nista udeleževali, kakor so prvotno sumili. Vsi orožniki kranjske postaje so marljivo na delu in raziskujejo pod vodstvom narednika-vodnika J. Javornika, kam sta spravila vlomilca ukradeno blago in kje povsod sta vršil vlome.
Glavno je, da se je orožnikom posrečilo, odkriti oba vlomilca, ki sta se kar tričetrt leta previdno skrivala pred roko pravice in nemoteno kradla po trgovinah. Kranjski trgovci so bili v vednem strahu, podnevi in ponoči so morali paziti na blago. Brata Kaplan sta bila tudi res prava poklicna vlomilca. Vdrla sta skozi dobro zavarovana vrata, si narezala blaga in jo odkuril brez sledu..
Jugoslovan« je o vseh tatvinah že obširno poročal. Usodna je bila zlasti tatvina pri trgovcu Petru Arnšku, v čigar manufakturno trgovina sta vlomila brata Kaplan malo pred Veliko nočjo. Vdrla sta ponoči skozi vrata v veži in se izbrala od vsakega boljšega^ kosa blaga za moške in ženske obleke, plašče in svilene srajce. Pozabila nista tudi na gumbe, sukanec in vse ostale potrebne malenkosti. — Trgovec Peter Arnšek bi tatvine niti ne opazil, toda vlomilca sta pri odhodu zaklenila vrata samo enkrat, dočim se je Arnšek natančno spominjal, da je obrnil ključ v ključavnici dvakrat1. V trgovini sami ni bilo mogoče opaziti nikakega nereda. Morali so vse kose blaga natančno premeriti, da so mogli ugotoviti škodo. Tatvina je razburila vse kranjske meščane, zlasti pa trgovce, posebno ker niso mogli vlomilcema priti na sled. Ladislav Kaplan je priznal, da je vlomil v Arnškovo tr-
Da se bo vsaj nekoliko olajšala beda naših Haložanov
Da. se vsaj nekoliko olajša strašna bedji naših Haložanov in da se vsaj deloma ublaži velikanska gospodarska kriza na robu prepada se nahajajočega vinogradništva, prosim vse p. n. gospode župane in slavne občinske odbore, da pri sestavi proračunov za leto 1932 odpravijo ali pa vsaj znižajo trošarino na vino ter da skušajo kriti tozadevni odpadek dohodkov z višjo trošarino na pivo. žganje in brezalkoholne pijače. Tudi z visokimi taksami na plese, hrupne veselice in svatbe bi se dalo pomagati (osobito po mestih). — Ce bi vse to no zadostovalo, naj se pa ne pozabi na prispevke za črezmerno uporabo občinskih cest. Odločilne oblasti bi k izravnavi proračunov znatno pripomogle, če bi ponočnjake in kalilce nočnega miru prav pošteno kaznovale, t. j. da bi jim nalagale visoke denarne kazni v prid občinskemu ubožnemu skladu. Novoizvoljene gospode poslance pa najuljudneje prosim, da se že pri prvem zasedanju narodne skupščine zavzamejo za to, da se kazenski zakon v toliko iz-premeni, da bodo tekle v zanaprej pred sedišči izrečene denarne kazni zopet v obČ. ubozm sklad, kar bi v nekaterih občinah v precejšnji meri zvišalo dohodke. Prosim! — Zupan; Janko Zunkovič, Sv. Bolienk v Halozah.
Ciganska nadlega
Nnjun potreba po prepovedi potepanja ciganov po državi
Dasi cigani nikdar niso bili dobrodošli gosti. se je v prejšnjih letih le se nekako dalo shajati ž njimi, v zadnjem času pa so postali posebno v mariborskem okrožju prava nesreča. Samo v letošnjem letu so izvršile razne ciganske družbe, ki so skoraj vse prišle iz Hrvaškega, nešteto tatvin, vlomov in drugih zlo-razne vlome in ostud
govino celo dvakrat.
Ravno pred mesecem sta vlomila parkrat tudi v veliko manufakturno trgovino Franca Crobatha. Pri zadnjem vlomu 14. oktobra ponoči pa so jih domači pregnali. Nad trgovino spe namreč hčerke g. Crobatha, ki so zaslišale šum. Prvotno so mislile, da prihaja s ceste, toda končno so se le prepričale, da je nekdo v trgovini. Morala sta zbežati in pustiti pripravljeno blago. Tudi tu sta si strokovnjaško narezala različnega blaga in drugih potrebščin. V trgovino sta vdrla skozi sosednje poslopje, ki je tudi last g. Franca Crobatha. Ravno takrat so hišo prezidavali in je bila brez vrat in je takorekoč vlomilca kar izzivala k vlomu. Vrednost pokradenega blaga znaša nad 100.000 Din. Orožniki so ga dosedaj v Kovorju in Češnjici zaplenili za kakih 35.000 Din. Blago sta dobila oba okradena trgovca takoj po pregledu nazaj. Natančnejša preiska-v bo pokazala, kje povsod po Gorenjskem sta vlomilca prodajala blago.
Brata Ladislav in Viteslav Novak nista naša državljana, ampak Čehoslovaka. — Oba sta dvojčka, rojena 3. julija leta 1898 v vasi Je-vičku pri Moravski Drebovi. Ladislav je prišel v našo državo 5. septembra lanskega leta. — Nekaj časa je bil v službi pri elektrotehničnem podjetju Pavel Mayr in Co. v Kranju, ki pa ga je radi tatvin odpustilo. Potem je bil brezposelen in se je preživljal z vlomi. Ljudem je pravil, da je bogat hišni posestnik na Čehoslovaškem in da zastopa veliko češko tekstilno tovarno. Pravega svojega imena ni povedal, izdajal se je za Franca Hadva. Ni še gotovo, če je Kaplan njegovo pravo ime. Njegov brat Viteslav je prišel v Jugoslavijo šele letošnjo zimo. Nekaj časa je delal v Tržiču kot mizarski pomočnik. Do jeseni sta stanovala brata v Kovorju, pozneje pa sta se preselila v Češnjico, od koder sta vršila svoje nočne vlomilske pohode v Kranj in okolico.
činov. Omenimo naj le
no posilstvo razbojniške ciganske tolpe pri Ptuju, ki je bila tudi do zob oborožena. Nadalje so cigani izvršili več vlomov v konji škeui okraju in še več sleparij v mariborski okolici ter po Dravski dolini.
Vse to je naše ljudstvo že luko ogorčilo, da odločno zahteva zaščite pred cigani.-kar bi menda ne bilo tako težko in neizvedljivo. Či tali smo nedavno, da ie madjarska vlada za vselej prepovedala svojim ciganom nomadsko
potovanje in isti sklep je napravila tudi češkoslovaška. Vsi cigani «o se popisali in stalno naselili. Kdor se tem odredbam ne pokori, je aretiran in najstrožje kaznovan. Potrebno bi tedaj bilo. da bi tudi naša vlada sledila budimpeštanski in pariški ter storila isto z našimi cigani. Če pa to zaenkrat ni izvršljivo v vsej državi, naj izda tako odredbo vsaj naša banska uprava za Dravsko banovino.
Na Slovenskem imamo ciizane samo na Dolenjskem ter v Prekmurju. To so naši domači cigani, ki so vsi več ali manj že stalno naseljeni in se le včasih odpravijo po svetu. Te bi ne bilo težko ugnati, nosebno ker jih ni veliko, drugim pa nai bi se potepanje po naši banovini odločno prepovedalo. Orožništvu naj bi se dalo naročilo, da vsakega tujega cigana, ki se pri nas pojavi, takoj aretira, kaznuje z zaporom in nato izžene v pristojno občino. Na ta način bi se kaj kmalu za vselej iznebili ciganske nadlege.
Jesenice
Jutri zvečer bo priredilo železničarsko pevsko društvo «Stoga«. ojačeno s sokolskim pevskim zborom, gostovanje s krasnim koncertom v Sokolskem domu v Boh. Bistrici. Pričetek ob 7. uri. Iskreno vabljeni vsi!
Tudi Jeseničani smo jugoslovanske misli. Že med volilnimi shodi je bilo videti, da bo udeležba pri novembrskih volitvah velika. Tako se je tudi zgodilo. V jeseniški občini, ki obsega mesto, to je stari trg Jesenice in Savo ter okoliške vasi Hrušico, PlavSki in Jeseniški Rovt ter Sv. Knž nad Jesenicami, znaša število udeležencev volitev izraženo v odtolkih nad 70%. Vseh vnlivnih upravičencev je bilo 1915, volilo pa jih je 1345. Okrog 400 volilcev je bilo več kiikcr pri zadnjih volitvah 1. 1927, ko je bilo 7 »kri njic.
V torek 17. t. m. ob 18-30 bo imela ožja uprava Gorenjskega zimsko športnega podsaveza v kavarni :Čop« svojo sejo z izredno važnim programom.
»Jugoslovana« dobile sedaj na Jesenicah ze v štirih trafikah, in sicer na Gosposvetski cesti en gdč Mici Mesarjevi, v postajni trafiki Antona N i k o 1 a v č 'i č a. na Cankarjevi cesti v trafiki gdč Ane Klinarjeve in na isti cesti v trafiki poleg kina Radio*. Čitajte in kupujte, ta najcenejši dnevnik v Dravski banovini, saj st:'ne vsak dan, ob nedeljah, praznikih in ob delavnikih samo 1 Din.
Sokolstvo
Zbor župnih prosvetarjev COS.
Preteklo nedeljo so se sestali v Tyrševem domu v Pragi prosvetarji vseh 54 sokolskih žup COS k važnemu posvetovanju. Kot uvod je imel starosta COS brat dr. Scheiner predavanje o dr. Miroslavu Tyršu, ki je napravilo na zbrane prosvetarje zelo globok vtis. Tajnik brat Truhlar je podal izčrpno poročilo o posameznih župnih prosvetnih odborih, brat Klicpera pa prosvetni program za leto 1932. Izredno zanimivo statistiko prosvetnega dela sokolskih žup v COS je podal brat dr. Mraz. Po statistiki ima COS 3076 knjižnic, (66 najmanjših društev in odsekov nima svojih lastnih knjižnic), 2110 društev ima poleg knjižnice, še knjižnico za vaditelje, 1203 društva pa imajo knjižnice tudi za ženske vaditeljske zbore. V knjižnicah za članstvo je 447.000 knjig, za vaditeljske zbore 117.000, za naraščaj 28.682 in za deco 3711 knjig. Torej je v vseh knjižnicah tričetrt milijona knjig. O pripravah za vsesokolski zlet sta poročala brata dr. Bukovsky in Birna. Župnih prosvetnih šol je bilo v zadnjih treh letih 112. Sejo je vodil predsednik prosvetnega odbora COS brat Krej-či, navzoči pa so bili starosta COS z vsemi tremi namestniki, dalje načelnik in načelnica COS in mnogo drugega sokolskega članstva.
Zlato mašo bo bral
Novo mesto, 13. novembra.
Zlato mašo bo bral v nedeljo ob devetih v frančiškanski cerkvi pater Alfonz Furlan. Dolga leta že opravlja dušebrižniško službo v Novem mestu, kjer je zelo priljubljen. Rojen je bil v Gočah pri Vipavi 25. julija 1856. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, gimnazijo v Ljubljani. Po končanem VI. razredu je vstopil v frančiškanski red 12. septembra 1877 na Trsatu. Po letu novicijata je dovršil na domači gimnaziji na Kostanjevici 7. in 8. razred gimnazije. Istotam 1. in 2. letnik bogoslovja, 3. in 4. leto pa v centralnem bogoslovju v Gorici.
V redu so se mu tekom let poverile razne častne službe. Bil je 15 let vzgojitelj redovne mladine, profesor na domači gimnaziji, predstojnik v Pazinu in na Brezjah, dvakrat je bi) definitor slovenske provincije.
Znan Je kot nabožen pisatelj in zgodovinar. Dopisoval je veliko v »Cvetje« in izdal nekaj nabožnih knjig. Z mravljično skrbnostjo je zbiral zgodovinske podatke. Objavil je Zgodovino frančiškanskega samostana in cerkve v Pazinu. (»Pučki prijatelj«, Pazin 1913), in Zgodovino frančiškanskega samostana v Novem mestu. (»Dol. Novice« 1919). V »čaropisu za zgo-vino in narodopisje« je 1926. leta napisal — Pisatelji frančiškanske hrvatsko-kranjske pokrajine sv. Križa.
S svojo obilo udeležbo bo Novo mesto počastilo velik jubilantov praznik, ki naj bi ga čil ln zadvoljen dvignil še v bisernega!
V ptujskem srezu je znižalo najemnine 22 hišnih posestnikov
Ptuj, 13. novembra.
Na poziv kraljevske banske uprave za znižanje stanovanjskih najemnin je v Ptuju znižal najemnino svojemu najemniku edinole posestnik Franci Janez, ki je sam hlapec, kakor smo že poročali. Načelstvo ptujskega sreza nas je pa šc obvestilo, da je 10 kmečkih posestnikov v Spiililji znižalo svojim najemnikom najemnine takole od 60 dnin na 3 0 dni n letno, od 900 na 300 I)in letno, drugi pa od 48 na 30 dnin letno, od 30 na 25 dnin letuo, od BOO na 480 Din letno itd. Znižanje je torej znatno. V Krčevini pri Ptuju je znižalo 7 lastnikov najemnine, in sicer od 200 na 100, od 200 na 150, od 230 na 180, od 120 na 100, od 200 na 100, od 150 na 100 in od 300 na 20 Din mesečno. V Ormožu so najemnine znižali 4 hišni posestniki od 200 na 150. od 280 na 250, od 2!KI na 150 in od 800 na 600 Din mesečno. Drugod se hišni posestniki niso odzvali pozivu!
Ormož ni zaostal, kakor priča 80 odstotna volilna udeležba
Gospod urednik!
Gotovo mislite, da je Ormož najbolj zaspano mesto naše banovine, ker se tako redko imenuje po časopisih.
Mogoče celo mislite, da so tudi volitve šle kar tako mimo nas. Ne, Ormož ni zaostal za drugimi trdnjavami. S svojo 80%no udeležbo pri volitvah je to jasico dokazni.
Na večer pred volitvami kresovi, streljanje 8 topiči, v nedeljo hiše v zastavah, godba po mestu — vse to je naredilo veličasten utis manifestacije za veliko narodno delo. Kljub dežju je bil ta teden naših najlepših praznikov. Veselo razpoloženje vsepovsod. Agitacija za abstinenco se nas ni prijela. Večina volilcev je naredila svojo dolžnost že v dopoldanskih urah.
Vsi pa obsojamo korak treh »mestnih očetov*, ki se niso hoteli udeležiti volitev, dasi so bili doma.
Z drogom ga je
V neki bližnji graščini sta že delj časa zaposlena P. Karel in Alojz kot hlapca. Prvi že gleda skoro Abrahama, drugi pa je šele 24 let star. Pred dnevi sta se sprla. Korlek je skočil z odprtim pipcem v Lojzka, ki pa je svest si svojih mladih let odskočil kot zajec. Ker je pa Korlek Lojzeta še drugič napadel, je pograbil Lojze železni drog in udaril Korleta po levi roki. Korlek je iskal pomoči pri dr. Ukmarju, ki je ugotovil, da je rotfa zlomljena. Zato je odšel v bolnišnico.
Ormož
Sejem. V sredo je bil tu največji letni (Martinov) sejem. Ulice so bile potne kramarjev, ki pa nikakor niso prišli na svoj račun, živina ni imela skoro nikake cene: po 2 do 3 Din za kg žive teže. Zelnate glave po 0*o0 Din ^ komad, krompir po 70 p kg. Obisk kupcev je bil skrajno slab. Ni denarja*
Preskrbite se za zimo!
Ne odlašajte z nakupom potrebne obutve. V naših prodajalnicah dobite vse, kar Vam je potrebnega za Vaše noge.
MIKADO.
Vrsta 7045
Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarujejo Vas prehlada. V njih se Vam bodo noge najbolje odpočile.
Vsta 1045-71
Najnovejša jesenska moda.
Glejte jih, lepe, lahke in elastične snež-ke! Noge Vam izgledajo v njih jako elegantno. Nosijo se lahko na vse vrste čevljev. Imamo jih različnih barv in različnih odtenkov.
Vrsta 215
Pazite na svoje zdravje. Ob hladnem vremenu se dobro obuvajte. Evo Vam udobnih in toplih domačih čevljev. — Topla obutev je najzanesljivejši pomoček, da so ne prehladite.
Vrsta 1865-01
V teh elegantnih zimskih čevljih izgleda noga popolnoma majhna, čevlji Vam bodo v njih vedno suhi in čisti. Imamo jih črne in rujave barve.
Zenske gumaste welingtonke. Imamo jih tudi rujave barve. V njih imate vedno občutek udobnosti, ker Vam bodo varovale noge mokrote tudi ob najslabšem vremenu.
Vrsta 9892-50
Vašim otrokom smo pripravili te gumaste čevlje. Mnogo jim bodo koristili pozimi in ob slabem vremenu. Obvarovali bodo Vaše otroke prehlajenja. Lahko čiščenje. Dosti je, da jih očistite z vodo in zopet bodo kakor novi.
Ravnanje z mlekom v mestih
Ko sem pr$d časom napisal krajšo notico o ljubljanskem mleku, so me nekateri razumeli, ali vsaj tako hoteli razumeti, kakor da sem proti pasteriziranju ali bioriziranju mleka. Takrat sem kritiziral način reklame, ogrevanja mleka in mlekarsko posodo. V notici sem omenil, da je prevreto mleko sterilno, zlasti če ga pušča gospodinja, da ji povre. — Tako mleko torej ni zdravju nevarno, ako-ravno moram reči, da ni dobro. V prevretem mleku so uničene zelo koristne snovi, poleg tega se pa njegov okus in barva tako izpre-meni, da postane celo neprijetno. In takega mleka žal dobiš največ v naših mestih.
V lanskem »Jugoslovanu« sem omenil, da pokvarijo dobro mleko navadno konzumentje sami, ker ga nepravilno prekuhavajo, nato pa ne shladijo, temveč puščajo samovoljnemu ohlajevanju.
V naših kuhinjah se postavi prevreto mleko navadno na ali ob štedilnik tako, da 8e ohladi na tako stopnjo temperature, ki prija škodljivim glivicam k razmnoževanju. Je res škoda dobrega mleka, ki se po prekuhanju vsled nevednosti ali površnosti pokvari.
V naših mlekarnicah, kakor drugih javnih lokalih, dobiš vedno tako mleko, da ga popiješ na hitro, sicer se ti skoro ustavi. V enem naših inest v prvovrstnem lokalu pa še s hitrimi požirki ga ni bilo mogoče. Ako posnemamo tujce skoro že v vsem, servirajmo tudi mleko tako, da bo imel pivec užitek. V vseb naprednih državah dobimo mleko v zaprtih steklenicah, pa še tudi v čašah ali vendar v takem stanju, da ni izgubilo naravnega okusa.
Mlekarnice naj se uredijo kot mlekarnice, kjer bomo dobili mlečne izdelke, kvečjemu še pecivo in jajca, drugo v take obrate ne spada. Konzument naj dobi mleko po želji, hladno ali toplo, ogreto pa naj bo v tem času in ne ves dani
Veselje je gledati mlekarske lokale v naprednih državah, kjer poseda na večer dija-štvo, delavstvo, pa tudi drugi sloji, pri svojih steklenicah mleka.
I’rav odkrito pa moram reči, da pri nas dobrega mleka še ne poznamo. Naše ljudstvo pasteriziranega mleka baje ne mara, ker je brez rumenkaste kože na vrhu in ker ima res naraven sladek okus po surovem mleku, kakršnega mora imeti dobro mleko.
Velika ovira pri prodaji mleka v steklenicah je menda nekaterim tudi v tem, da je način prodaje v steklenicah nepraktičen. — Srečni so torej za sedaj samo tisti, ki niso navezani na javne lokale in dobivajo mleko na dom.
Kontrola dovoženega mleka v mesto mora biti v veliko korist dvigu konzuma, to pa vzporedno z nadaljno upravo mleka v mestnih mlekarskih obratih. Cesto pa se dogaja, da tudi dobro privoženo mleko v mestu pokvarijo slabi obrati.
Želeti Bi moramo torej res urejenih mle-
•’ ‘n s čednimi prodajalnicami. Kar je sedaj urejenega, ne bo zmoglo zadostiti vsemu kon-zumu. Misliti je na popolno organizacijo mlekarstva. Vsako prekupčevanje in prinašanje po par litrov iz daljine je pa nerentabilno in škodljivo.	Franjo	Pavlica.
Nekaj podlag za našo vinarsko statistiko
Po zakonu o vinu je treba vsako leto prijaviti vinski pridelek upravi tiste občine, v kateri Je dotičui vinograd. Kmetjsko mnistrstvo, odnosno kraljevska banska uprava je tudi to leto izdala navodila za to v smislu § 14 vinskega zakona in čl. 34 pravilnika k temu zakonu. Ti podatki so izredno važni že iz splošnogospodar-skih ozirov, po drugi strani pa tvorijo nujen, neobhodno potreben pripomoček za uspešno izvrševanje zakona o vinu, kakor smo nekoč na tem mestu že poudarili. Z davščinami, kakor nekateri vinogradniki domnevajo, nimajo prav nič skupnega. Kdor take vesti razširja, škoduje dobri skupni stvari. Zato pa morajo biti podatki • vinskem pridelku povsem resnični in točni.
Vinogradniki merijo iz večine samo mošt in vedo končno, koliko polovnjakov (polovnjak = 3001) so pridelali. Ne vedo pa, koliko grozdja so nabrali (nekaj so ga morda prodali za zobanje ali za prešanje po kupcu), niti ne vedo, koliko tropin je odpadlo na trgatev. Vprav tropine pa so precej pomemben postranski produkt. Uporabljamo jih za krmo domačim živalim, za kurivo, za kompost kot gnojilo, za napravo kisa, za pripravo domače pijače z namakanjem v vodi brez dodatka sladkorja (to je »tropinšnicac, ne petiotl), za žganjico »tropinovec«, za izdelavo tanina ali čreslovine v kletarske svrhe; ponekod služijo grozdne pečke za napravo olja, katerega je v njih okoli 20®/*, celo kot zob namesto kakega žitnega zrnja — sicer s drugačnim učinkom — itd. Brezvestni špekulanti uporabljajo vinske tropine za ponarejanje ter pomnoževanje vina in jih za to svr-ho celo kupujejo. To pa nas mora po vinskem zakonu še najbolj zanimati! S tem hočemo samo povedati, da so zahtevani podatki o vinskem pridelku res velikega pomena in v čisto poseb-
nem interesu vseh poštenih producentov, reel-nih vinskih obrtnikov in — ne naposled — tudi v interesu konsumentov, ki koncem koncev vse te račune poravnavajo, često i s svojim zdravjem.
Menimo, da ustrežemo vinarjem in mnogim občinskim upravam v vinorodnih krajih, ako jim nudimo nekaj približnih podlag za našo letošnjo vinarsko statistiko, katero baš zdaj sestavljajo na osnovi prijav vinskih pridelkov. Tu navedena števila niso in ne morejo biti stalna
—	niti pri istem gospodarju ne — iz razlogov, katerih tokrat ne moremo navajati. Zato naj služijo le kot splošne smernice pri zadevnih proračuna vanjih.
Iz 100 kg grozdja nnprešamo kakih 70 I mošta. Za 100 1 mošta je treba okroglo 140 kg grozdja. 100 I mošta dš 95 1 vina. Na 100 I mošta odpade približno 30 kg tropin.
Vinar, ki ni nobenega grozdja prodal, a je pridelal 10 polovnjakov, to je 30 hi mošta, je potemtakem nabral 30 X 140 kg = 4200 kg ali 42 q grozdja. Pri prešanju dobi šo 30 X 30 kg = 900 kg ali 9 q tropin. Ob ne-predolgem pohranjevanju pijače bo imel 80 X 95 1 = 2850 1 ali 28-5 hi, to je 9 in Vt polov-njaka vina. Da je pri tem važno tudi vedeti za starost ter število trsov in površino vinograda, je samoposebi umevno.
Andrej Žmavc.
Borzna poročila
dne 13. novembra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 13. novembra. Amsterdam 2262*78 do 2269*62, Bruselj 784*01-786*37, Curih 1098*45-1101*75, London 208*50-216*06, New-
york kab. 5626*76—5643*76, Newyork 5604*76 do 5621*76, Pariz 221*01-221*67, Praga 165*52 do 167*02, Trst 287*97—293*97.
Zagreb, 13. novembra. Amsterdam 2262*78 do 2269*62, Bruselj 784*01-786*37, London 208*56-209*38, Milan 287*97-288*87, Newyork kabel 5626*76—5643*76, Newyork ček 5604*76 do 56*2176, Pariz 221*01-221*67, Praga 166*52 do 167*02. Curih 1098*45-1101*75.
Curih, 13. novembra. Beograd 9*08, Pariz 20*1175, London 19*35, Newyork 512*25, Bruselj 71*40, Milan 26*4250, Madrid 44*50, Amsterdam 206*15, Berlin 121*15, Dunaj 71*50, Stockholm 109*50, Oslo 108, Kopenhagen 110, Sofija 3*71, Praga 15*16, Varšava 58, Budimpešta 90*0250.
Vrednostni papirji
Ljubljana, 13. novembra. 7% Bler. 60*—, 8% Bler. 67*—, Stavbna 40*—, Ruše 125*—.
Zagreb, 13. novembra. 7% inv. pos. 65 bL vojna škoda ar. in kasa 274—275 (275), 4% agr. obv. 30—36, 7% Bler. ar. in kasa 60—63, 8% Bler. ar. in kasa 67—70, 7% pos. hip. ar. 62*50—64, 6% begi. obv. 44*25—45. — Duhan-ski lozi 30 blago.
Dunaj, 13. novembra. Bankverein 12*50, Du-nav-Sava-Adrija 12*70, Prioritete 93*20, Trbovlje 27*70, Leykam 1*75.
Žitna tržišča
Sombor, 13. novembra. Pšenica*, bačka Tisa šlep, okolica Gradište 80 kg 1% 175—260; bačka Tisa šlep, okolica Titelj in ZabaJ 80 kg 1% 173-256; bačka Begci šlep 80 kg 2% 172-255, ban. 79 kg 2% 170-250; bačka 79 kg 2% 169—248; bačka Kanal, okolica Čala 80 kg 2% 172—254: bačka Dunav kanal, ok. Cervenka 79 kg 2% 168—246; srbska Dunav šlep 77 kg 8% 165-240; srbska 78 kg 2% 165—240; srbska i bosanska ladja Sava 77 kg 8% 164—239; gornjebačka žel. 80 kg 1% 170 do 255; bačka žel. okolica Sombor 79 kg 2% 165—245; ban. žel. 79 kg 2% 165—245; glavna proga Srbija do Čuprije 77 kg 3% 160—235; gL proga Paračin na jug 77 kg 3% 160—234; gL proga Kumanovo 77 kg 3% 160 do 234; glavna proga Kosovo 75 kg 4 % 160 do 235; srem. slav. hrv, 78 kg 2% 160—235. — Oves: bački srem. in slav. žel. 125—130. Rž: bačka železnica 147*50—152*50, Koruza: bačka stara
m
m
naJ
Kvalitetna mamka it peclnii praftek
In vanilin sladkor.
Trgovski lokal
ua Miklošičevi cesti se odda za takoi ali s 1. februarjem 1932 v najem. Naslov pove uprava lista. 2361
3 elektron tki radioaparai
kompleten za 850 Din se proda. Florijanska ulica 19, I. nad. 2372
Preklic
Podpisani javljam, da jaz nisem plačnik za nikogar, kdorkoli bi na moj račun kakor-šnekoli dolgove in obveznosti napravil brez moje vednosti in mo jega dovoljenja Anton Repar zidarski mojster Dule 6, Šmarje - Sap
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
najceneje in v veliki Izbiri pri KARL PRILOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice. kuhinje, predsobe, sobe za služkinjo in ostalih pritiklin se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti.
Istotam bosta na razpolago z mesecem februarjem 1932 dve stanovanji v drugem nadstropju. Več se poizve pri ravnateljstvu posojilnloe med uradnimi urami od 8 — 19
žel. 102*50—105; bačka nova 62—61; bačka nova dec. in jan. 67*50—72*50; bačka nova marec in april 83—85; bačka sušena železnica 82—84; bačka sušena nova dec. železnica 82 do 84. Moka: bačka ban. kolodvor Og in Ogg 360-380; štev. 2. 340-360; štev. 5. 305-315. Tendenca neizpremenjena. Promet 82 vagona.
Nori Sad, 13. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 83 vagonov.
Budimpešta, 13. novembra. Tendenca ustaljena. Promet sreden. Pšenica: december 10*48 do 10*59 (10*62—10*63), marec 11*45 do 11*72 (11*67-11*68). Rž: dec. 12*90-13, marec 13*75 do 13*85 (13*84-13*85), Koruza: maj 13*90 do
14	(13*95—13*97).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba, promet 1 vagon oglja.
Spori
Ilirija : Primorje.
Jutri v nedeljo bo v slučaju lepega vremena prijateljska tekma med starima rivaloma Ilirijo ln Primorjem. Vse dosedanje tekme med obema kluboma so bile vedno zanimive ln je publika prišla na svoj račun.
Tokrat bosta oba kluba nastopila v svojih najmočnejših sestavah. Prt Iliriji bo čuval svetišče Jugoslovanski reprezentančni vratar Jak-šič, ki pomeni za Ilirijo dragoceno pridobitev.
V napadu bo nastopil talentirani Svetic Rafko, bivši Hermežan, ki je eden izmed naših najboljših tehničarjev. Pri Primorju bomo videli njegovega starejšega brata kot vodjo napada. Ostala mesta bodo zasedena z običajnimi preizkušenimi borci.
Tekma se bo vršila na igrišču Ilirije ob 14*30.
V predtekmi nastopita Jadran in Ilirija B. Ta tekma spada v prvenstvo ljubljanskega I. razreda in se prične ob 13.
Nadaljevanje prvenstva v Ljubljani.
V nedeljo so na sporedu naslednje prvenstvene tekme: igrišče Primorja: ob 13*30 Korotan : Sparta, ob 15. Svoboda B : Slovan; igrišče Hermesa: ob 15. Hermes : Grafika.
Državno prvenstvo.
Jutri se bodo vršile samo dve tekmi v državnem prvenstvu, V Zagrebu se srečata Gradjan-ski in Concordia, v Sarajevu pa Sašk in Hajduk, dočim sta BSK in Mačva prosta.
Tabela se najbrže ne bo spremenila. BSK sicer ne igra, vendar bo vseeno ostal na vodstvu. Izmenjava Je mogoča le na drugem in tretjem mestu, kar Je odvisno od izidov v Sarajevu ln Zagrebu.
Stanje tabele Je naslednje:
BSK	6	0	0	0	19:2	12
Hajduk	6	3	2	1	11:7	8
Gradjanski	5	3	11	6:4	7
Concordia	5	2	0	3	12:10	4
Sašk	6	1	0	5	6:18	2
Mačva	6	0	1	5	5:17	1
Vienna zmagovalec v srednjeevropskem cupu.
V četrtek, na avstrijski narodni praznik se je vršila na Dunaju druga finalna tekma med Vienno in WAC. Po izredno zanimivi igri Jo zasluženo zmagala Vienna s 2:1 ln Je s tem postala zmagovalec v tekmovanju za srednjeevropski pokal.
V Švici mrgoli tujih nogometašev. Odkar se Je v Švici začel takozvani polovični profesijo-nalizem, so vsi klubi hiteli, da sl pridobe dobre inozemske igrače. V švicarskih klubih igra sedaj 65 tujcev različnih narodnosti: Avstrijci, Madjari, Jugoslovani, Cehoslovaki, Nemci, Italijani, Francozi, Norvežani, Bolgari, Grki, Holandci in Belgijci.
Medklubski cross-country. Žrebanje startnih številk se vrši v nedeljo ob 9. uri dopoldne na igrišču Ilirije. Do takrat se sprejemajo tamkaj tudi Se zakasnele prijave. Start točno ob 10. urh
S.	K. Ilirija.
Službene objave
(gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer
Sobota, 14. novembra ob 16. uri Kralj na Betajnovi, dijaška predstava. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 15. novembra: Ob 15. uri Vest. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 16. novembra: Dve nevesti. Red D.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 14. novembra: Aida. Gostuje ga. Vilfan-Kunčeva. Izven.
Nedelja, 15. novembra: Madame Butterfly. Izv. Znižane cene. Ob 20. uri Viktorija in njen huzar, opereta. Izven. Znižane cene.
Danes se vprizori ob 15. uri popoldne v naši drami »Kralj na Betajnovi« po globoko znižanih cenah. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, poseti pa jo lahko tudi ostalo občinstvo, ki se ob tej priliki lahko posluži nizkih cen vstopnicam. Predstava Je izven abon-mana.
Opozorilo. Ker so nekateri časopisi javili začetek dijaške predstave v soboto ob 16. uri (štirih), povdarjamo, da se predstava začne ob 15. uri (ob treh).
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi svoje p. n. abonente, da vplačajo 3. obrok abonmana do 14. t. m.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V soboto, 14. novembra ob 20. uri: Preiskava,
premiera.
V nedeljo, 15. novembra ob 20. uri: Preiskava,
repriza.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. uri.
Sobota, 14. novembra: Kralj na Betajnovi. Pre-mijera.
Nedelja, 15. novembra ob 15. uri »Cirkuška princesa«. Ob 20. uri »Mayerling«. Znižane cene.
»Kralj na Betajnovi« na mariborskem odru.
Po daljšem presledku bo danes v soboto spet premijera Cankarjevega dela. Uprizorila se bo njegova drama »Kralj na Betajnovi«, ki spada med najznačilnejše oderske tvorbe tega našega najboljšega dramatika. Režijo vodi Jože Kovič, nastopi pa skoraj ves ansambl.
Zanimivo gostovanje na mariborskem odru. Izredno zanimiv večer se obeta v torek, 17. t. m. Tedaj bosta gostovala v Sheriffovi vojni drami »Konec poti« mnogo uvaženi režiser ljubljanske drame g. Ciril Debevec kot Stanhope ter eden izmed najodličnejših ljubljanskih igralcev g. Emil Kralj kot Osborne. Ker so slična gostovanja pri nas silno redka in se obeta resničen umetniški užitek, se pričakuje tudi odličen odziv občinstva.
Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 15. t. m. se vprizori ta dve deli: popoldne bo prvič ob 15. uri lani najbolj uspela Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, ob 20. uri pa se ponovi tragedija Habsburške hiše »Mayerling* po znižanih cenah.
"Radio
Ljubljana, sobota, 14. novembra. 12.15 Plo-6že. 12.46 Dnevne vesti. 13.00 Ca«, plošče. 17.00 Salonski kvintet. 18.00 Viktor Pirnat: žužein-berški uskoki. 18.30 C. Hrovat: Razpotja kul-tunega filma. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina.
19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje manufaktur-nega blaga. 20.00 Vijolineki koncert, Karlo Rupel. 20.45 Samospeva gdS. Anite eMze. 21.15 Salonski kvintet. 22.00 Cas in poročila. 22.15 Lahka glasba, izvaja salonski kviintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 14. novembra. 12.05 Opoldanski koncert. 12.35 Borza. 16.00 Plošče. 17.30 Poipoldanski koncert Radio orkestra. 20.00 Prenos iz Subotice; koncert vojaške godbe. 21.30 Poročila. — Komedija. 22.30 Plošče. 22.50 Ciganska glasba.
Zagreb, sobota, 14. novembra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester.
19.30 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Prenos opere iz beograjskega narodnega gledališča.
Praga, sobota, 14. novembra. ll;00 Plošče. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Brno. 19.55 Poljudni večer. 21.00 Poljudna glasba. 22.25 Moravska Ostrava.
Ljubljana, nedelja, 15. novembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov. 10'30 Predavanje o eksperimentalni glasovna študij v našem radiju — predava vseu. proi. dr. Framcfe Veber.
11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, dnevne vesti, plošče. 15.15 Dekliška ura: Družabna občestva (gdč. A. Lebar). 15.45 Prenos iz zavoda za slepe v Kočevju. 17.00 Levstik: Martin Krpan recitira član drame g. Levar. 20.00 Violina solo, izvaja gosp. Honerlein. 20.45 Pevski kvintet.
21.30 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji! dan.
Beograd, nedelja, 15. novembra. 9.00 Bogoslužje. 10.30 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.05 Harmonika, narodne melodije. 12.30 Radio orkester.
16.00 Delavska ura. 17.00 Medicinsko predavanje. 17.30 Narodne pesmi 18.00 Jazu. 19.30 Pester program. 20.00 Koncert delavskega zbora »Abuiaševič«. 21.00 Radio orkester. 22.15 Poročila in plošče. 23.00 Sprehod po Evropi.
Zagreb, nedelja, 15. novembra. 11.30 Plošče.
12.30 Kuhinja. 17.00 Plesna glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Lahka glasba. 21.50 Poročila. 22.00 Lahka glasba.
Praga, nedelja, 15. novembra. 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov. 8.30 Orgelski koncert. 9.00 Plošče. 10.00 Brno. 11.30 Prenos iz Leipziga: Kantata J. S. Bacha. 12.05 Beligiozna glasba. 13.05 Plošče. 16.00 Brno. 17.30 Plošče. '9.30 Bratislava. 22.20 Prenos lahke glasbe iz kavarne.
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 23.796/2.	3143
Razpust društva.
Društvo Dobrodelno društvo »Ljudski dom« v Celju je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. oktobra 1931.
K V. No. 182/245.	3153—3—3
Razglas
o II. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo telefonskega omrežja v hiralnici za umobolne Novo Celje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 26. septembra 1931, M. G Br. 25.203, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6.- marca 1910. ter njegovih sprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev telefonskega omrežja v hiralnici za umobolne Novo Celje
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. novembra 1931. ob enajstih
v prostorih št. 17 tehničnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih št. 28 oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 62.515’— Din.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100'— Din (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za dobavo in. montažo telefonskega omrežja v hiralnici za umobolne Novo Celje«, od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del 7000'— Din, odnosno 14.0001— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. dopoldne pri blagajni Dravske finančne direkcije v Ljubljani, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O	položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva za gradbe,da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 9. novembra 1931.
Razglasi sodišč in sodnih obSastev
A 148/30—25.	3134—3—2
Oklic dedičem neznanega bivališča.
Grgat Pavel, seljak v Podvrhu 40, je dne 25. novembra 1922 umrl.
Poslednja volja se ni našla.
Njegov sin Grgat Franjo in hči Grgat Magda, baje omožena Deščak, prvi baje nekje v Slavoniji, druga baje v Pensilvaniji v Ameriki, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od danes naprej zglasita pri teni sodišču.
Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospo Kaktič Anastazijo iz Podvrha 39, ki se je postavila za skrbnico za odsotne.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 23. septembra 1931.
*
C 363/31.	3167
Oklic
Kastelicu Josipu, slikarju v Novem mestu, je vročiti v pravni stvari Menart Jakoba v Domžalah proti toženi stranki Kastelic Josipu, slikarju v Novem mestu, zamudno sodbo z dne 8. oktobra 1931, opr. št. C 363/31, s katero je bila tožena stTanka obsojena v plačilo zneska Din 506-— s pripadki.
Ker je bivališče Kastelic Josipa neznano, se postavlja za skrbnika Ponikvar Alojzij, posestnik v Kamniku, ki ga bo zastopal v tej pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, dne 7. novembra 1931.
•g*
E 355/31—7.	3162
Dražbeul oklic.
Dne 5. decembra 1931 dopoldne ob poldesetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga sv. Primož, vi. št. 144 in 148
Cenilna vrednost: 9826 Din 65 p, odnosno 19.300 Din 80 p; najmanjši ponudek: 29.127 Din 45 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 16. oktobra 1931.
Konkurzni razglasi
S 30/31-2.	3169
i2o». Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o iinovini Škrbinca Jakoba, mizarskega mojstra v Vižmarjih št. 39, p. Št. Vid nad Ljubljano.
Konkurzni sodnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Korun Milan, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 19. novembra 1931 ob devetih.
Oglasitveni rok do 2 4. decembra 1931.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 31. decembra 1931 ob devetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. novembra 1931.
*
S 29/31—4.	3150
i2io.	Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Hrastnika Angeloslava, protoliranega trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta 8.
Konkurzni sodnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 16. novembra 1931. ob desetih.
Ofjlasitveni rok do dne 2 5. decembra 1931.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 3 1. decembra 1931. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. novembra 1931.
*
S 18/81.	3168
1212.
Sklicevanje zbora upnikov.
Prezadolžene«: Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič.
P< predlogu konkurznega upravnika Janka Svetliča, notarja v Tržiču, se sklicuje zbor upnikov na 30. novembra 1931 dopoldne ob desetih pri podpisanem sodišču, soba št. 2, s sledečim dnevnim redom:
1. ugotovitveni narok glede naknadno prijavljenih terjatev;
2. sklepanje o ponudbi g. Markelja Franca za nepremičnine v znesku Din 250.000, za premičnine v znesku Din 25.000'— in Koželja Karola za 95 parov čevljev 6000'— dinarjev.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 11. novembra 1931.
*
Sa 19/31—3.	Sl	49
1211.	Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Turk Vladota, trgovca, v Ljubljani, Streliška ulica 24.
Poravnalni sodnik Avsec Anton, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik dr. Tavčar Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba 140, dne 19. decembra 1931 dopoldne ob desetih.
Kok za oglasitev do 14. decembra
1	93 1.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. novembra 1931.
S 7/31-9	3155
i2i3.	Oklic.
Prezadolženec Martin Ferdo, trgovec v Dol. Prekopi.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/31-1 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169 k. z.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II.V dne 10. novembra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1623/45.	3139—3—3
Razglas o licitaciji.
Radi neuspeha I licitacije za zgradbo mehanične čistilne naprave >Oms< v Javni bolnici v Ptuju, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg
II.	javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 27. novembra 1931. ob enajstih
v sobi št. 51 tehničnega razdelka pri sreskem načeltvu v Mariboru.
Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 82.427-— Din.
Podrobnosti razpisa o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah« in na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Ptuju, Celju, Varaždinu in Ljubljani ter pri mestnih načelstvih v Mariboru in Ptuju.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, v Mariboru, dne 9. novembra 1931.
No. 11.330/11.	3164
Razpis.
V	smislu čl. 2 v zvezi s členom 23 pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta (Uradni list 424/108 z dne 24. novembra 1926) se razpisuje mesto poslovodje pri Jordan Barbari, vdovi dimnikarskega mojstra v Sv. Lenartu.
Z dokazi usposobljenosti opremljene prošnje je vložiti pri tukajšnjem uradu v 30 dneh od dne, ko je bil konkurz razglašen v »Službenih objavah«.
Sresko načelstvo t Mariboru, levi breg, dne 16. oktobra 1931.
•j;
T. No. 1622/41	3153a	2—1
Razglas.
O prvi pismeni ponudbeni licitaciji za instalacijska dela v hiralnici v Ptuju po, nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V No. 2261/6 z dne 27. oktobra 1931. razpisuje sresko načelstvo Maribor levi breg na podlagi čl. 86—98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910., ter njegovih izprememb odrrno spopolnitev za prevzem in izvršitev i .a-lacijskih del v hiralnici v Ptuju -I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 5. decembra 1931.
ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka v sobi št. 51/11 pri sreskem načelstvu Maribor levi breg.
Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« Jugoslovana z dne 12. novembra 1931, št. 266.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 9. novembra 1931.
*
St. 1268/31	3157
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Tominšek Gojmir z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Višnji gori.
Advokatska zbornica v Ljubljani, dne 11. novembra 1931.
Razne objave
8138
Razid društva.
»Udruženje vojnih invalidov«, krajevni odbor v Domžalah,se je po sklepu izrednega občnega zbora v Domžalah z dne 11. oktobra t. 1. radi nezadostnega števila članstva prostovoljno razšlo-
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. I Za tiskarno odgovarja Otmar Mickalek. — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljan*
Al Jennings:	35
Pesnik in bandit
Ko je tistega nedeljskega jutra stal pred mojimi vrati, nisem niti malo mislil na njegovo krivdo, temveč samo na njegovo živo prijateljstvo do mene in na šaljivo, očarljivo resnobo njegovega mirnega govora. Prav tako me je spet vsega osvojil, kakor me je bil tistega prvega dne, ko sem naletel nanj v Hondurasu.
Toda ko me je zapustil, se je neka bolestno razdražljiva misel prikradla v te srečne spomine. Skoraj štiri tedne sem bil že v jetnišnici. Bill Por ter je moral to vedeti, saj je vedel to vsakdo v hiši. Nekam dolgo je odlašal svoj obisk, če bi bil jaz na njegovem mestu, bi bil pač pri prvi priliki stekel k njemu.
Toda skušal sem ga opravičiti pred samim seboj. Por ter je bil v kaznilnici zelo spoštovan, saj je bil v Greensboru za lekarnarja, preden je v Austinu vstopil v banko. To mu je prineslo zavidljivo mesto lekarnarjevega asistenta v jetniški bolnici. Bilo mu je dovoljenih mnogo ugodnosti, ki so mu lajšale arestantovsko življenje. Imel je dobro posteljo, redno hrano in razmeroma dovolj svobode gibanja. Le zakaj me ni že prej obiskal?
Vedel sem, da ima mnogo dela. Gotovo bi bil rajši storil najhujše, kakor da bi bil moral paznika prositi kakšne usluge. Težko užaljen bi bil, če bi bil moral od teh ljudi, ki so bili tako daleč pod njim, prejeti odklonilen odgovor. Ali je torej čakal samo ugodne prilike, da me obišče?
Jaz tedaj Billa Porterja še nisem razumel v toliki meri, kakor sem ga pozneje spoznal. Zdaj vem, zakaj je tako dolgo odlašal. Zdaj razumem tisto njegovo skelečo ponižanje, ko je stal pred mojo celico, razgaljen kot zločinec, kakršen sem bil jaz sam. Porter je vedel, kako visoko sem ga spoštoval. In ker se je zmirom tako tajil pred menoj, je morala biti pač težka preizkušnja za njegov ponos, da me je moral srečati — ne kot gentleman, temveč kot sojetnik.
Naložite mu jih petinsedemedeset!
Minili so tedni. Porterja ni bilo več videti. Od obljube, da ml bo kmalu prišel na pomoč in da bom dobil mesto v bolnici, kjer je hrana dobra in so postelje čiste, od te obljube je celo tisto strašno žrtje, ki smo ga dobivali vsak dan, začelo imeti boljši okus. Zanesel sem se na Porterja. Toda polagoma sem izgubljal vero. Težko me je žalilo vse skupaj. Obupaval sem in neko mrzlo čuvstvo zapuščenosti me je vsega prevzelo. Mene so vsi v življenju samo izkoriščali. Grizla me je misel, da je tudi Bill samo eden iz neštetih nehvaležnežev, ki sem jim jaz po-
magal na noge.
Jaz pač nisem vedel, da je medtem venomer delal samo zame. Ja z nisem poznal težav, ki so človeku v ječi zavirale vsako zboljšanje njegovega položaja. Tako sem se odločil, da si pomagam sam. Poizkusil sem pobegniti, toda prijeli so me in me za štirinajst dni vtaknili v samoto. Potem so me iz tega pekla prignali na zaslišanje.
Dick Priče, eden mojih sojetnikov, »dosmrtnik«, s katerim sem se bil spoprijateljil, me je poizkusil rešiti. Ko sem sedel na klopi pred ravnateljevo sobo, je Dick prišel mimo.
— Nekega kaznjenca Jenningsa so vtaknili v samotno ječo, ker je hotel pobegniti. Jaz sem mu dal žago. On je novinec. Ni še dolgo, kar je prišel, pa ni vedel, kako so te reči. Jaz sem ga zapeljal, naj zbeži. Odmerite kazen meni.
Dick je govoril na ves glas. Razumel sem, da bi mi rad namignil, kako in kam se naj zagovarjam. Prav nič res ni bilo, da bi mi bil dal kakšno žago. Ničesar ni vedel o mojem nameravanem begu, dokler me ni izdal neki konjski tat.
Pozvali so me pred ravnatelja. Zvito je z vprašanji prihajal k meni.
— Kako vam je ugajal ta vaš novi dom?
V	mislih je imel samotno celico.
— Zdaj sem pa izvedel, leje ste dobili žago.
— Dick Priče ni imel s to rečjo prav nič. opravka.
Rektor vseučilišča v Berlinu profesor Liiders (na levi strani) iLn amenikanski profesor Friderik VVoodbridge. — Profesor VVoodbrklge predava letos na berlinskem vseučilišču, neki nem-Ski profesor pa za izmeno na kolumbijskem vseučilišču v Newyorku.
Izdelovanje strupenih plinov
Gospod Stolzenberg, fabrikant v Hamburgu, je izdal v samozaložbi knjigo, kjer popisuje, kako se izdelujejo razni strupeni plini. Knjiga ima 70 strani, velja pa 20 mark. »Berliner Tageblatt«, po katerem posnemamo te vrstice, imenuje to knjigo »kuharsko knjigo za izdelovanje strupenih plinov doma«; ta knjiga namreč omogoča vsakemu količkaj izobraženemu človeku izdelovati strupene pline v lastnem stanovanju.
Sedaj pa pomislimo, kakšne posledice utegne roditi ta knjiga, če se bodo ljudje pečali g to »kuho« v zelo obljudenih delih mest. V knjigi pa ne najdeš samo natančnih podatkov, kako so strupeni plini sestavljeni, ampak Je knjigi priložen tudi cenik potrebnih kemikalij in potrebne posode in orodja — vse dobiš postavljeno na dom, potem pa lahko začneš »kuhati«. Cene kemikalij in drugih priprav so sicer silno visoke, najmanj trikrat višje kakor običajne, ampak dobiš vse; za fabri-kanta pa je glavna stvar dobiček...
V	knjigi so opisani vsi strupeni plini, od /najbolj priprostili pa do najbolj nevarnih: klorov pikrin, fosgen, iperit, tri vrste lewisita itd. Kemikalij pa fabrikant ne oddaja le ne-obhodno potrebno količino, ampak vsak mora vzeti blaga vsaj za tri poskuse; izperita n. pr, najmanj 411 gramov, čeprav zadostuje že 12 tisočink enega grama, da umori človeka v eni minuti...
In to nevarno knjigo prodaja dr. Stoltzen-berg že več mesecev, ne da bi se oblasti zganile! Knjigo ima danes že vsaka večja knjižnica in# vsak knjigarnar v Nemčiji jo prodaja ...
Tiskana pa je bila ta knjiga v Hamburgu v »Friedensstrasse«, v Milici miru«...
Lord v ječi
Na Angleškem so jako redko dogodi, da bi kak »lord« (visok plemenitaški naslov) bil obsojen ali pa da bi celo moral v zapor.* Navadno so plemenite grešnike pomiloščevali ali pa so jih obsojali le pogojno. Baš zaradi redkosti, da bi bil kak lord kdaj obsojen, pa vzbuja v angleški javnosti tem večje zanimanje usoda lorda Kylsanta, ki je te dni moral nastopiti svojo kazen.
Lord Kylsant je star 76 let. Bil je dolgo let glavni ravnatelj velike paroplovne družbe »Royal Mail«. Družba pa je nepričakovano prišla v finančne težave, in takrat se je lord Kylsant tako daleč izpozabil, da je začel ponarejati in prenarejati bilance in poslovne knjige. Sodišče mu je 7.a to prisodilo eno leto ječe.
Lorda so 7. t. m. prepeljali v veliko kaznilnico v Worwoodu. Vratar ga je takoj odpeljal v glavno pisarno, kjer so mu po starem običaju še enkrat prebrali obsodbo. Nato so ga peljali v drugo pisarno, kjer je moral izročiti uradniku vse, kar je imel pri sebi. — Odtod so ga peljali v kopalnico, kjer se je tudi preoblekel v jetniško obleko, ki so jo morali zanj posebej napraviti, ker je nad dva nietra visok. Obuvalo nosi vojaško.
Ko so ga prepeljali v njegovo celico, je dobi! skodelico kakao, košček kruha in nekaj
margarina (umetno surovo maslo). Po zdravniškem pregledu pa so mu odtisnili prste,- kakor vsakemu jetniku.
Zjutraj mora svojo celico sam očistiti, potem pa lahko bere, ker imajo v kaznilnici jako veliko knjižnico. Lordskega naslova seveda ne nosi več, ampak je samo »številka«.
Iz življenja kralja Edvarda VII
Angleški kralj Edvard VII. je bil doma na Angleškem, pa tudi po svetu silno znana in popularna oseba. Znan pa ni bil samo kot eden najbolj spretnih diplomatov svoje dobe, ki je s svojimi političnimi zmožnostmi mnogo pripomogel do osnovanja antante pred svetovno vojno, ampak še bolj znan je bil vsled raznih svojih zasebnih doživljajev.
Kralj Edvard je rad dobro in mnogo jedel in dogodilo se je velikokrat, da je dal poklicati kuharja in ga vprašal, kako se ta ali ona jed pripravi. Nekoč je bil povabljen na obed, ki ga je priredil neki baron v enem najboljših hotelov v Londonu. Na mizo so prinesli med drugim tudi divjačino, pripravljeno na dunajski način. Kralju je bila jed silno všeč in takoj je dal poklicati kuharico, da mu pove recept. Kuharica, rojena Dunajčanka, pa se je odrezala: »O, kaj pa Anglež v6, kaj je dobro!«
Kralj Edvard pa je ljubil tudi lepo obleko. Dokler je bil še prestolonaslednik, se je angleška moška moda ravnala le po njem. Pa tudi na lepo žensko obleko je mnogo dal in nikjer se ni tako dobro počutil kakor v družbi lepih in lepo oblečenih Parižank. Ko se je nekoč peljal v okolico Pariza, je pa srečal voz, v katerem se je peljal njegov stric, vojvoda Koburški. Takoj je rekel svojemu spremlje-
Prodana vojna ladja >Panther«
Staro nemško torpedovko »Pantlier« so te dni v pristanišču v Kielu prodali na j a vrni dražbi. Kupila jo je neka tvrdka iz Frankfurta kot staro železo za 37.000 mark.
valcu: »Glejva na drugo stran — ta človek s« nahaja vedno v družbi najbolj neokusno obla* čenih žensk!«
Mizo je vzel s seboj za spomin
Neki Atnerikanec, ki je prebival v Parizu že 46 let, se je vrnil na stare dni v svojo do* movino. S seboj pa je vzel čuden »spomin«. Mož je namreč zahajal ves čas svojega bivanja v Parizu v eno in isto kavarno, kjer je sedel vedno pri eni in isti mizi in od tam opazoval življenje in vrvenje velemesta. Te mize se j9 tako navadil, da jo je pred svojim povratkom v Ameriko od kavarnarja kupil in jo vzel t seboj za »spomin«.
Zakladi staroegiptovske princezinje
V Egiptu raziskujejo dandanes spomenika nekdanje slave jako podjetni in marljivi domačini, Med drugim je našel Selin Harsan rakev staroegiptovske princezinje, ki je živela veli tisoč let pred Kristusom. Grobovi iz tiste dobe so bili večinoma izropani, grob te princezinjo pa je ostal nedotaknjen in poleg njenega tru« pla so našli tudi še vse dragocenosti, ki so ji jih dali v grob. Na glavo so ji nataknili obroS iz čistega zlata, kjer je bilo vdelanih mnogo žlahtnih kamenov, vrat pa je krasila ogrlica il najlepših biserov.
V mestu Memfis pa so prišli na sled ostan-kom nekega še starejšega mesta, na čegar razvalinah so kasneje zgradili mesto Memfis. To je dokaz, da je morala biti v Egiptu že visok« razvita neka stara kultura.
Najmlajši milijonar
Najmlajši milijonar na svetu je komaj 15 mesecev star. Piše se John Reinhold. Pred dnevi je podedoval premoženje svoje stare matere, ki je zapustila nad 1 milijardo dinarjev. Ko je prinesel notar v hišo veselo novico o bogati ded« ščini, se srečni dedič ni zanj prav nič zmenil, aippak je mirno sesal svoj palec. Mogoče ga cel« cela zadeva ni zanimala zato, ker bo po svoji materi podedoval še trikrat večl
Milijonar — morilec in vohun
Španskega večkratnega milijonarja Juan« Marsch-a so postavili pred sodišče zaradi umora, zaradi tihotapstva in zaradi vohunstva. Mož im« ogromna sadišča tobaka; v svoji službi pa je imel številno bando zločincev, ki so na njegov ukaz kradli, ropali in morili in tihotapili, March sam pa je stal v službi neke tuje države,
Velika južina
Švedski kralj Erik VII. je pred 500 leti podelil današnjemu mestecu Westerwik (v švedski pokrajini Smaaland) mešanske pravice. T« dogodek bodo slovesno praznovali in posebnost te proslave bo velika južina, na katero je povabil mestni zastop vse meščane, ki so stari nad 8 let. Goste bodo pogostili s kavo, skodelico in žličko bo pa vsak gost lahko vzel s seboj domov kot spomin.
Težka eksplozija v kamnolomu
V	kamnolomu pri Haucnstein-u (Pfalz) se je neki naboj prepozno vžgal. Kamenje je zasulo
15	delavcev; 0 jih je že umrlo, drugi pa so težko ranjeni. — Na sliki vidimo kraj nesreče in pa odvoz ranjencev.
»Ata, kdaj pa so dnevi zopet daljši?« »Vsaik mesec proti koncu...«