/ Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. /■ Hit' prajeaaa: m »•lo leto naprej 26 K — h KI leta » 13 » — » rt » > 6 > 50 » tec 2 ' V apravnlitva prejemu: za ••lo leto naprej 20 K — h p«l leta > 10 » — . fctrt » » 6 „ — » ■esec » 1 > 70 > Sa poftiljanjenadom 80 b na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naretnlao la laiarata sprejema epravalitve v Katol. Tiskarni Kopita-jeve ulite it. S. Rokepltl ee ne vratejo, ne/ran kovana pisma na vsprejemajo. Uredalitvo je v Seme-oilkih ulicah it. 2, L, 17. Izhaja vaak dar ,izvzem*i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 166. V Ljubljani, v torek, 21. julija 1903. Letnik XXXI. Ob smrtni postelji Leona ?(lll. Ah! — Ugasnila je luč na nebu! . . . Ne! — Le v t r n i 1 a se sam«! ožno so včeraj v skrivnostno noč ob pozni uri zapeli zvonovi pri raznih cerkvah, naznanjujoč svetu žalostno vest o smrti papeža Leona XIII. — Priti je morala ta vest, ker tudi veliki Leon je moral plačati svoj tribut neizprosni smrti. In vendar dasi smo vedeli, dasi smo jo v strahu pričakovali, vendar nam je tako nepričakovana, tako tuja, da jo le težko vsprejemamo kot resnično, ker smo si v teku četrtstoletja v Leonu XIII. vstvarili podobo nesmrtnosti. Živeli smo v prepričanju, da tak velik, plemenit mož, kakor je bil Leon XIII., ne more umreti. In vendar je umrl! — Zaman je vdarjal papežev kamer-lengo včeraj ob večeru s srebrnim kladvom na duri bolniške sobe papeževe. Leon se ni oglasil; zaman je kleče ob postelji klical po imenu papeža, a ta se ni odzval: potrkal je s klad-vicem na njegovo čelo in čelo je bilo mrzlo, Leon XIII. je bil — mrtev. Za vselej sta se zatisnili očesi, ki sta kakor dva žareča oglja fascinirala vsakogar, ki je pokojnega Leona XIII. videl ali imel celo srečo govoriti z njim. Roka, ki se je toli-krat, pogosto že skrajno vtrujena, vzdigala blagoslov deleč, je omahnila in mirno počiva. Ob postelji gore prižgane luči, a gorč samo zato, da ob njih svetlobi beremo usodne besede: Ah! — Ugasnila je luč na nebu! . . . Nema žalost preveva ves katoliški svet, ki bo v molitvah za sv. Očeta iskal utehe. Velika, iskrena je ta žalost, vsaj ga morda ni bilo papeža, odkar živi sv. cerkev, čegar ime in oseba bi bila tako tesno združena s življenjem katoliške cerkve in s posameznimi katoličani, kakor je bil pokojni papež Leon. Iskrena je naša žalost videti, da ni več mej živimi onega, ki je bil ves četrtstoletja središče, okrog katerega se je zbiralo vse, kar je imel svet v tem času lepega, velikega in dobrega. Iskrena in vseobča je žalost katoličanov o smrtni postelji Leona XIII., velika je, a obupna ni, vsaj luč na nebu: Le vtrnila se je samo! Plemenitih, velikih mož svet potrebuje, pisal je nemški cesar Viljem nevarno obolelemu papežu Leonu XIII., in ker sem prepričan, da je Leon papež eden izmej teh plemenitih in velikih mož, ki so svetu potrebni, zato želim in prosim Boga, da svetu papeža Leona še ohrani. Plemenit, velik je bil Leon XIII. Ožarjen z vencem plemenitosti srca in velikosti duha ločil se je s sveta, a le telesno, duh in srce Leonovo ostaneta živa mej nami in delavna v katoliški cerkvi. Plemenit je bil Leon v svojem zasebnem življenju, tudi najzlobnejši klevetniki katoliške cerkve so obmolknili s svojimi klevetami ob osebi Leonovi, brezmadežen stal je pred njimi in tako vzvišen, da si ga niso upali vlačiti v blato svoje nizkotnosti. Velik je bil in ostane Leon XIII. po svojih nesmrtnih delih. Kar se je v zadnjem četrtstoletju vstvarilo velikega na kateremkoli polji, vse je spremljal pokojni Leon s posebnim zanimanjem, v mnogem pa je sam vodil, sodeloval, odločeval. Leon je umrl, a zapustil je katoliško cerkev j e d i n o v svojih škofih tako, kakor zgodovina cerkve le malo dob pozna. Leon je umrl, a živel bo vedno kot dokaz, kako znanost in vera živita in morata živeti v mejsebojni harmoniji, kakor hčerki istega Očeta. Leon je umrl, a zagotovljena mu je trajna ljubezen narodov, katere vse je on z velikim srcem objemal z isto očetovsko ljubeznijo, Leon je umrl, a množice ljudstva, katere so se mu smilile in za katere je toliko storil s svojimi okrožnicami v soci-jalnem pogledu, ga bodo še v poznih rodovih proslavljale kot očeta delavskih stanov. Ne, ni ugasnila luč na nebu, le vtrnila se je samo, da tem lepše izžari v večni lepoti pri Bogu v nebesih, da se nje sijaj tem čarobnejši in vplivnejši pokaže na zemlji onim, ki danes tako tužnim očesom gledajo za Leonom, proseč mu pri Bogu miru in večnega pokoja! / podrobneje vesti o smrti sv. očeta. Iz posebne izdaje. R i m. Sv. oče je umrl ob 4. uri 4 min. popoludne. Ob 4. uri 12 min. je načelnik nobelgarde zaprl velika bronasta vrata, ki vodijo v Vatikan. Rimski listi so takoj izdali posebne izdaje. Kardinal Oreglia je ukazal odstraniti vse tuje ljudi iz Vatikana. Na trgu sv. Petra so se zbrale velikanske množice ljudstva. R i m. Agonija (smrtni boj) je bila jako kratka. Sv. oče je padel v letargijo. Žila je pričela počasi biti, vendar zavest je ostala jasna. Veliki poenitentiar Vannutelli je prišel v sobo, pokleknil pri vzglavju sv. očeta in pričel moliti molitve za umirajoče. R i m ob 5. uri 25 minut. Takoj, ko se je bliskoma raznesla po Rimu vest, da je papež umrl, zasedla je državna policija trg sv. Petra. Ob bronastih vatikanskih vratih, ob vratih sv. Marte in ob Belvederu stoje vojaške čete na razpolago policijskim komisarjem. Bazilika sv. Petra je ves čas odprta. R i m. Oddan ob 6 uri zvečer. Tik pred smrtjo sv. očeta so se zbrali kardinali in drugi cerkveni dostojanstveniki, okolu 60 oseb v bolniški sobi sv. očeta, ter so pokleknili in molili. Ob 4. uri popoludne je sv. oče lahno nagnil glavo in zaspal v Gospodu. Rampolla je takoj na to odložil svojo službo državnega tajnika, kakor to določa vatikanska postava. Rampollova posla je prevzel Della Chiesa. R i m. Smrt sv. očeta je bila jako lahka, obraz je postal mrtvaško bled, dihanje je zastajalo. Odlične osebe v bolniški sobi in služabništvo, ki je bilo zbrano pred sobo je glasno molilo. Sv. oče je mej molitvami mirno zaspal. l)r. Lapponi je položil roko na srce sv. očeta in skoro nato naznanil, da je veliki Leon XIII. preminil ob 4. uri 4 minut popoludne. R i m. Vstop v papeževe sobane stražijo švicarske garde. Vstop je tujcem prepovedan. Dunaj. Ob '/29 uri zvečer so pričeli zvoniti zvonovi vseh dunajskih cerkva. Dunajski listi so priredili posebne izdaje, v katerih slave Leona XIII. in njegovo plemenitost. Rim. Ko je odmolil veliki poenitentiar molitve za mrtve in je dr. Lapponi konsta-tiral papeževo smrt, pozval je majordomus navzoče, naj gredo iz sobe. Ostali so v sobi le nečak sv. očeta Pecci, dr. Lapponi sluga Centra in dva nobelgardista kot straža. Sv. oče ostane do nadaljnih odločb na postelji. Nadaljne obrede bo ukrenil kardinal kamer-lengo Oreglia, ki ima do izvolitve novega papeža v rokah vodstvo cerkve. R i m. Sv. očetu je zatisnil oči njegov osebni zdravnik dr. Lapponi in mu prekrižal LISTEK. Kako je živel Leon XIII. Kakor čestokrat znameniti možje, je potreboval Leon XIII. le malo spanja. Dasi-ravno je delal do polnoči, je vstajal navadno zjutraj ob 6. uri. Njegov zvesti sluga Pio Centra mu je pomagal pri oblačenji. Na to je navadno bral sv. mašo v kaki sosednji dvorani, Pio Centra pa mu je Btregel pri sv. maši. Le ob praznikih je, kedar se ni slabo počutil, bral sv. mašo v kapelici pred prestolno dvorano. Le odličnim osebam je bilo dovoljeno v sprednji sobi, katere vrata so bila odprta, biti pri sv. maši. Takoj po papeževi sv. maši je maševal kapelan, ki je imel tisti dan službo; pri tej sv. maši je bil potem papež navzoč ter je opravljal zahvalne molitve. Potem je za zajuterk zavžil nekoliko čokolade ali mlečne kave. Vsak dan je ob 8. uri dohajal k njemu državni tajnik kardinal Ilimpolia, da se je ž njim posvetoval o najvažnejših zadevah. Ko je bila končana avdijenca, je Leon XIII. šel na sprehod na vatikanski vrt ter se je tu in Um zgovarjal s svojim vrtnarjem »Don Cesare« ter mu dajal nasvete. Po sprehodu je dajal avdijence cerkvenim dostojanstvenikom ali je sprejemal tudi zasebnike: privatne avdijence pa so slednji čas z ozirom na zdravstveno stanje papeževo roke na prsih. Na to so zaporedoma šli mimo mrtvega sv. očeta kardinali, sorodniki papeževi, zastopniki diplomatičnega kora in več drugih odličnih oseb ter so mu poljubljali roko. Globoko so bili ginjeni. Deset minut po nastopu smrti Leona XIII. je kardinal kamornik Oreglia oficijelno zavzel posest Vatikana. Švicarske garde so mu izkazale časti, kakor suverenu ter so ga v slovesnem sprevodu spremljale v njegovo stanovanje. Ostali kardinali so se na to tudi podali v svoje stanovanje. R i m. Zastave, ki so visele včeraj po Rimujna čast kraljice Margerite, je meščanstvo takoj po smrti odstranilo. Koncerti vojaških godb so bili takoj odpovedani. Trgovine v Leonovem mestnem oddelku, kakor tudi trgovine v notranjem mestu so zaprte. Katoliški in liberalni laški časopisi proslavljajo Leona XIII. R i m. Po oficielni proglasitvi smrti Leona XIII. so Lapponi, notar apostolskega stola, ceremonijarji oblekli sv. očeta v belo sutano in bele čevlje ter ga položili zopet na posteljo, katero so prevlekli z rudečim damastom. Nato je neslo osem nosačev, katere so spremljali baklonosci in gardisti, posteljo s truplom sv. očeta v sobo, v kateri je počival tudi Pij IX. Ob papeževem truplu sta stražila dva nobelgardista s povešenima sabljama. Zagrinjala so spuščena preko oken, ob truplu gore na vsaki strani štiri sveče. K truplu smejo sedaj samo še le cerkveni knezi in drugi dostojanstveniki. Vrata papeževih sob so zapečatili in postavili prednje straže. Rim, 20. julija. Zvečer je izšlo ofici-cijelno vatikansko glasilo „Osservatore Romano", ki pravi, da je sv. oče včeraj zjutraj za trenotek dobil zavest in spoznal zdravnike, katerim je rekel: „To pot niste mogli premagati smrti*. Nato je sprejel kardinale Rampolla, Vives in Respighi. Ob četrt na dvanajst je agoniji podoben položaj se spreobrnil v resnično agonijo. Kardinal Vannutelli je pričel moliti molitve za umirajoče. Sv. Očetu je zmanjkalo sape, a izročal je še blagoslov in zadnji pozdrav. Dunaj, 20.julija. Prebivalstvo presto-lice je vest o smrti sv. očeta globoko pretresla, dasi je bilo že po časnikarskih poročilih na to pripravljeno. Vsi poštenjaki so častili Leona XIII., ki je s svojo ljubeznijo objemal ves svet. Nuncijatura je dobila številno sožalnih izjav, prvi je poslal izraz svoje žalosti cesar. Po stari navadi je bil odstranjen papežev grb raz nuncijaturo. Ofi-cijelne cerkvene siavnosti po sv. očetu bodo na Dunaju v petek in v soboto. Avstrijski kardinali se takoj podajo v Rim. R i m. Skoro na to, ko je kardinal Oreglia zavzel posest Vatikana, je ob 4. uri 30 minut popoludne v spremstvu se podal proti papeževim sobam, da oficielno konstatira papeževo smrt. Pred papeževo zelo skrajšali. Leon XIII. je čestokrat sprejel tudi drugoverce. Za te ni bilo določenih posebnih ceremonielnih pravil in bo prišli ne malokrat v zadrego, ker niso vedeli, kako bi se obnašali. Leon XIII. jim je po major-domu pomagal iz zadrege. Nekemu bogatemu Amerikancu je, kakor pripoveduje Julien Narfon v svojem zanimivem delu „Leo XIII. Intime", nekoč rekel, naj se obnaša tako, kakor bi se obnašal, če bi ga sprejel predsednik Združenih držav. Vendar se je neki Vankee obotavljal. Ob dveh popoludne je papež diniral. „Diner" je bil prav priprost in je obstajal iz konsommčja, jajc, mesa in kozarca Bor-deaux. Kaj rad je užival Leon XIII. kislo salato, ki je prav dostikrat prišla na mizo proti volji dr. Lapponija. Obedoval je navadno papež sam in sicer prav hitro, kar je mnogokrat delalo skrbi dr. Lapponiju. Po dineju je papež za kratek čas posedel, potem pa se je peljal na sprehod v vatikanske vrtove, spremljali ste ga dve švicarski gardi, dve nobelgardi, en častnik nobelgarde in en komornik. Ta vožnja je trajala kaki dve uri. Mej vožnjo je papež molil brevir ali pa se je razgovarjal s kakim spremljevalcem. Včasih je tudi izstopil ter je šel nekoliko časa peš, posebno kedar se je po Rimu širila govorica, da je bolan. Po sprehodu je šel Leon XIII. v svoj kabinet na delo ter poklical svojega tajnika. Po letu sobo je na zaprt« vrata potrkal, kličoč Leo novo ime. Trikrat je potrkal in trikrat je poklical Leona. Nobenega odgovora. Končno so se odprla vrata in kardinal Oreglia je stopil v sobo s svojim spremstvom, ki je v sobi pokleknilo. Kardinal Oreglia se je približal mrtvemu truplu svetega očeta, ki je ležalo na postelji, ter je trikrat s srebrnim kladivom lahno potrkal na čelo mrtvega papeža, glasno kličoč njegovo ime. Obraz svetega očeta je bil kakor izgvoska, poteze nespremenjene, ležal je na postelji, kakor bi mirno spaval. Po končani ceremoniji je kardinal Oreglia proglasil smrt papeža Leona XIII. R i m. Ziadnje besede svetega očeta so bile: »Pozdrav dobremu cesarju«, potem je še vzdihnil: »Cirpinetto« (rojstni kraj svetega očeta). _ Sožalna lajava avstrijskega cesarja. Papežev nuncij na Dunaju kardinal Ta-liani je dobil od avstrijskega cesarja Franca Jožefa naslednjo brzojavko: Išl ob 7. uri 30 minut zvečer. V trenotku, ko je katoliški svet vsled poročila o smrti svojega najvišjega pastirja zatopljen v globoko žalost, mi je posebno na srcu izraziti Vaši eminenci veliko žalost, katero mi povzroča ta težka po celem svetu tako globoko čutena izguba. Otroška ljubezen ia neomejeno spoštovanje, katero sem gojil za sv. očeta za časa njegovega življenja, spremljajo preminolega v večnost. Njegov spomin bo vsikdar blagoslovljen in zagotovljeno mu je za vse čase odlično mesto v analih naše svete cerkve. Frančišek Jožel m. p. Na to sožalno brzojavko, ki je bila prva, katero je dobil nuncij T a 1 i a n i, odšel je naslednji odgovor: D u n a j ob 9. uri zvečer. Sočutje Vašega apostolskega Veličanstva na pretresujoči izgubi, katera je zadela našo sveto cerkev po smrti velikega papeža Leona XIII., je v resnici ginljivo in jaz se požurim Vašemu Veličanstvu izreči najiskrenejšo in najglobočjo zahvalo. Sv. kolegij bo ohranil najodkritosrčnejšo in naj-udanejšo hvaležnost za ta dokaz sočutja. Rim. Ko je šel kardinal kamerlengo Oreglia v spremstvu podkamerlenga C a-s te rini, švicarske in nobelgarde konsta tirat smrt svetega očeta, bil je odet v znamenje žalosti z vijoletnim plaščem. Pred vratmi papeževe predsobe so ga v pozdrav čakali dvomi dostojanstveniki in papeževi ceremonijski uradniki. Po oficielnem progla-šenju smrti so oblekli papeža, kakor določajo pravila. Poleg bele soutane, belih čevljev dali so mu tudi takozvano »mozetto«. Na prsih prekrižane roke svetega očeta drže mal križček. Soba, v katero so ga prenesli, se imenuje degli Arazzi. Po ceremonialu se ne sme prinesti v sobo, kjer leži truplo mrtvega papeža, nobenega venca. Dunaj, 21. julija. Pronuncij Tali-a n i do tri četrt na 8. uro ni prejel nika-kega oficielnega sporočila o papeževi smrti iz Rima. O smrti je izvedel po poročilu je prebival v Leonovem stolpu, ki ga je Leon IV. dal sezidati v brambo proti Sa-racenom in je sedaj za stanovanje papeževo popolnoma prenovljen, Ob 10. uri zvečer je vzel malo večerjo, popre je pa je vedno v svoji zasebni kapelici s hišnimi prelati molil sv. rožni venec. Po večerji so mu kardinal državni tajnik, monsignore Angeli ter njegov zasebni tajnik brali izrezke iz časopisov, ki jih je pripravil kak žurnalist. Nato je delal še v pozno noč. Ko se je v Vatikanu že vse podalo k počitku, je papež še čul v svoji sobi, pesnikova! ali izgotavljal kako encikliko. Po sebi je umevno, da se je papežev dnevni red za časa bolezni bistveno spremenil, čeprav je še sedaj ostal zvest nekaterim starim navadam ter je v pozni noči narekoval latinske pesmi. Leon XIII. nekaj dni ni spregovoril vseh lepih besedi, ki mu jih pripisujejo razni listi. Gotovo spričani so pa ti-le stavki, ki jih je nekaj dni pred svojo boleznijo spregovoril: »Volja božja me de ohranjuje kakor trhlo deblo. To je za-me prav posebna milost. Še noben papež ni obhajal toliko jubilejev, kakor jas. Bog ve, morda zato tako dolgo iivim, ker sem vedno želel, da bi ne dosegel najvišje stopinje sive starosti. Nekatere stvari dosežemo še-le, ko' smo se naučili odpovedati se jim.« Eden navzočih je pripomnil, da pri njem korespondenčnega urada. — Po cestah in ulioah so sinoči ljudje brali posebne izdaje. Pismeno sta kondolirala mej drugimi nadvojvodi Friderik inRainer, osebno pa knez Liechtenstein, vojni minister P i t r e i o h in pomožni fikof Schneider. R i m. Natančni čas papeževe smrti je 4. ura 4 minute včeraj popoludne. Ob 4. uri 12 minut je določil poveljnik nobelgarde, da se zapro bronasta vatikanska vrata. Rim. Ko je Lapponi ob 3. uri 40 m. popoludne naznanil, da vsak hip nastopi katastrofa, ae je jokal. Po smrti so obraz svetega očeta pokrili z belo tančico. Rim. Po noči od nedelje na ponedeljek je sveti oče le malo spal. V cerkvi svetega Petra je bilo ves čas izpostavljeno Najsvetejše. Dunaj. Ofioielna cerkvena opravila po mrtvem sv. očetu se tu vrše v četrtek, petek in v soboto. Kardinala Taliani in Gruacha odpotujeta v Rim v četrtek ali pa v petek. Dunaj. O zadnjih trenotkih sv. očeta poroča »N. W. Tagblatt«: Ob 10. uri do poludne so dobili v Vatikanu žalostni vtis, da so ure sv. očeta seštete, ov. oče je padel v težko omedlevico. Kardinali, ki so bili poklicani v Vatikan, so čakali katastrofe v raznih sobanah. Ob 2. uri popoludne je smrtna bledost prešinila obraz papežev, nakar so se kardinali podali v bolniško sobo, kjer so kleče molili. Ob 3. uri popoludne je nagnil sv. oče obraz na stran, nakar so dali zdravniki znamenje, da se bližajo zadnji trenotki. Srce je pa še vedno delovalo, Beve precej počasi. Bila je natančno 4 ura 4 minute, ko je srce prenehalo biti. Kardinal Oreglia je takoj prevzel vodstvo cerkve in vseh vatikanskih pisarn. Razne omare sv. očeta so zapečatili in o nastopivši smrti so spisali zapisnik. R i m. Truplo svetega očeta bo počivalo v treh krBtah; ena bo od lesa, ena bo od cinka in ena bo a steklenim pokrovom. R i m. Kardinal Vives je prinesel svetemu očetu včeraj popoludne zadnji pc zdrav in blagoblov frančiškanskega reda, a sveti oče že takrat ni mogel več odpreti ust. Rim, 21. julija. Ko se je raznesla včeraj vest o smrti sv. očeta, se je pojavil nepopisen naval na vse rimske brzojavne urade. Policija je morala vzdrževati red, da se ni pripetila kaka večja nezgoda. V urade so se spuščale le posamezne esebe. R i m. Kardinal Oreglia ima namen proglas ti smrt papeževo iz loggie sv. Petra cerkve in truplo sv. očeta položiti na mrtvaški oder v sikstinski kapeli. Oreglia je za svojega namestnika določil monsignora Ca« g i a n o. Kardinal Oreglia Be je preselil v Vatikan. Kardinal Oreglia. Po papeževi smrti bo oči vseh obrnjene na kardinala Oreglia, kateremu sede vacante pripada važna naloga, da v zvezi s Se enim kardinalom izvršuje papežu pridržana vladarska opravila. Kardinal Luigi Oreglia je bil rojen dne 9. julija 1828. kot potomec starcslavne pi-emonteške rodovine baronov od Sinto Ste-fano. Pred kratkim „ie torej dopolnil 75. leto svojega življenja. Že v zgodnji mladosti je bil odločen za duliovski stan. Vstopil je v akademijo za plemenite duhovnike, v kateri ni govora o sivi starosti, ker je še tako čvrst in krepak. »Da,« odgovoril je sveti oče, »imel sem krepko naravo in še imam nekaj moči, to pa zato, ker sem si v mladosti utrdil svojo konstitucijo z raznimi telesnimi vajami in ker sem mnogo bival na prostem. Marsikaj se moram zahvaliti tudi temu, da sem včasih zamogel nekoliko na lov, največ pa je pripomogel dobri zrak v Carpineto.« In zares je v očetovi hiši v Carpineto videti še marsikak spomenik iz njegovih lovskih dni. V neki sobi vise puške: najstarejša je nerodna, zelo težka ter ima kame-nit zatvor, najmodernejša je iz angleške tovarne ; ta je primeroma lahka, baše se pa še s palčico. Zadnjikrat je poskusil svojo srečo leta 1852, ko je zadnjikrat bival v Carpineto. Pred nedavnim časom se mu je poklonila deputacija iz njegovega rojstnega meBta, ki se jej je pridružil Gioachino Peccis, Leonu XIII. tovariš izza mladih let. »Ali se spominjaš, Giovanni,« mu je rekel papež, bo ga je zagledal, »kako sva šla skupaj na lov ?« .Prav nič se ne spominjam, sveti oče,« odgovoril je le-ta,« moj spomin je čisto pri kraji!« »Kaj, ti se ne spominjaš več, kako sva lezla na vrh Carpea in kako sva bila hudo lačna?« Sedaj mu je sivolasi starček pripovedoval več podrobnostij z onega lova ter nekdanjemu tovariša vzbudil spomin na dogodke ob onem lovu. Slovenca" dll6 21. julija LH03. m j« itfbraieval tudi ravno umrli papež Leon XIII Pozneje je deloval nekaj časa pri rimski kuriji, potem pa ae posvetil oiplo-maciji. Najprej je bil poslan kot internuncij v Haag. poiem kot nuncij v Bruselj in sled njid t Lizabono. V tem svojem delovanju ai- je pzid< bil mnogo prijateljev zb^g Bvojega tuiup« gljivega značaja, a ravno vsled tega tudi mnogo nasprotnikov. Diplomatski pot je zapustil I' 1873.. ko mu je papež Pij IX. podelil' kardinalski klobuk. L. 1885. je po-stal kardinal kamerlengo, ki zavzema med vsemi kardinali najvažneišo mesto. Od leta 1894. opravlja kardinal Oreglia tudi mesto dekana v kardinalskem kolegiju. Kakor znano, je Oreglia ledini kardinal, katerega ni imenoval Leon XiII Kamerlengo komor nik svete rimske oerkve. V zadnjem času se večkrat imenuje kardinal Oreglia kot kamerlengo »v. rimske cerkve. Naj s'edi tu par vrstic, o tem dostojanstvu in njegovem po ■nemi. Ksmerlengo sv. rimske cerkve je tmj-vifiji predstojnik apostolske kemore. Zhčtttk tega dostojanstva se zasleduje že v 11 sto letjo;* od 13. stoletja sem pa kanoerlergo ni imel te uprave papedkib financ v rokah, temveč je imel tudi juriadikoijo nad kleriki Saori Palatii in nad vsem uradniškim otobiom kurijo; ta oblast Be mu je pa pozneie jucej omejili. Kamerlengo je pomočnik in spremljevalk papežev pri raznih c(rk\enth lunk oijsh. Njegova služba \sled odloČi e G r e-g o r i j » X. tudi s smrtjo papeževo i<« preneha temvtč dobi za časa sedavaksne« Se večje oblasti. On skliče kardinale k m,rini postelji av. očeta, oskrbi vse potrebno, kar se tiče mrliča, nakaže miloščino, sestavi in ventar morebitnih drag* cenosti prevzame akrb in nadzorstvo prostorov za konklave, predseduje kardinalom, zbianim o konklavu pri volitvi papeža. V znamenje svoje oblasti mu nosijo vlečko in ga spremlja švicarska r*rJa Trem, it trojnrga reda kardinalov (Sk f .v, presbi terjev, dijakonov) izvoljenim kardinalom, ki 0'b sedisvakanci izvršujejo sklepe kardinal škrga kolegija in jim vsake tri dni po starosti drugi trije sledijo, stoji nasproti kot samostojna oblast in tem sklepom s svojim podpisom daje veljavo. Vendar moramo pri tej priliki omeniti, da se oblaBt kamerlenga in treh izvršujočih kardinalov ob sediB vakanoi ne ra-zteza na primatijalno oblast poglavarja sv. oerkve temveč se ozira bolj na vse ono, kar je v zvesi z izvolitvijo novega papeža. Druga, vbo cerkev zadevajoča opravila, počivajo za dobo sedisvakanoe. — Za časa papeževe države je imel kamerlengo ob sedisvakanci tudi jurisdikcijo nad rimskim mestom. Takrat je bil tudi prefekt rimskega vseučilišča (Sapienza) in je delil doktorat na 4 fakultetah. Kamerlenga ime-imenuje papež v konzistoriju, posvetovavši se s kardinali. — Kardinala Oreglia je Leon XIH imenoval za kamerlenga sv. rimske cerkve 27. maroa 1. 1885. Leon Zin — preživel svoje sovrstnik«. Leon XIIL je preživel vseh 62 kardinalov, ki so bili navzoči pri volitvi papeža 1. 1878, izvzemši kardinala Oreglia, ki ima sedaj kot kamerlengo skrbeti za izvolitev 258tega papeža. Mrtvi so Monaco La Valetta, Parocchi, Sanfelice in Jakobini, katere je časopisje toliko časa proglašalo pa-pabilom. Omenili smo že, katere kardinale sedaj proglašajo papabilom, a vse so seve časnikarska ugibanja. Sedaj so že „odstra-nili" kardinala G o 11 i j a. Kardinalski kolegij Od sedemdeset kardinalskih mest jih je od zadnjega konzistorija zasedenih 64. V kardinalskem kolegiiu je 37 Lahov in sicer v R'mu: Oreglia, Vinconzo Vanutelli, Sera-fino Vanutelli, Mocceni Rampolla, Di Pietro, Satolli, Gotu, Agliardi, Fcrrata. Cretoni, Mačehi, Segna, Pierotti, aanminiatelli, C asca, Martinelli, Della Volpe, Respighi, Tripepi, Del Drago, Cavicchioni Mccella, Taliani, Ajuti. Dalje nadškofje oziroma škof e Cele-sia v Palermu, Capecelatro v Capnu, Sarto v Benetkah, Svampa v Bolcgni, Ferrari v Milanu, Manara v Arconi, Prisca v Neapolju, Portanova v Reggio Calabria. Francesca Nava di Bontifč v Cataniji, Richelmy v Tu-rinu, Bcschi v Ferrari, Riboldi v Raveni. Poleg teh je 27 inozemcev in sicer štirje Avstrijci: Grusoha na Dunaju, Katschthaler v 8olnogradu, Puzyna v Krakovu, Skrbenskjr v Pragi, bteinhuber v Rimu; sedem Francozov: Matthieu v Rimu, Richard v Parizu, Langenieux v Reimsu, Laboare v RenuMi Kočevci hočemo pokazati, ko gledamo to novo cerkev, hišo božjo, ki je ob enem jubilejna cerkev, da znamo ohraniti dedščino naših pradedov, namreč nemško zvestobo, zvestobo do naše vere, do cerkve in zvestobo do dinastije, do naše vladarske bile. — V pondeljek je bilo v novi cerkvi birmanih 721 otrok. — Promoviran je bil danes g. Viktor J e 1 o č n i k, sin g. knjigovodje Antona Jeločnika v Ltiji, na dunajski univerzi doktorjem filozofije. — Častnim občanom je imenoval občinski zastop na Črnučah nadučitelja g. Jožefa Oregorina v pripoznanje zaslug za njegovo 251etno delovanje v črnuški občini. — S Krškega se poroča, da je topni-čaraki polk štev. 9 prišel včeraj v Krško in pričel s streljaniem. — Poskušeni samomor. V žalosti, da je njegovim sorodnikom vse pogorelo, zasadil si je ključavničarski vajenec Janez Zopoth v Muti na Koroškem nož v prša Bil je sirota ter se je bal, da sedaj nihče ne bo skrbel za njega. — Predstave slovenskih igralcev v Litiji, ki so se vršile v soboto in nedeljo, so se izborno obnesle. Občinstva je bilo obakrat veliko. 8lovenski igralci so bili z navdušenostjo pozdravljeni. Želimo jim tudi drugod tako sijajnih vspehovj — Na grad »Wageniperk« pri Smartnem je dospela v soboto vojvodinja Meklenburška. V nedeljo je prisostvovala sv. maši v grajski kapeli. — zvezno kmetijsko društvo v Poljanah šlo je v konkurz — in to vsled nezdravih razmer, ki so pri tem društvu skoraj od ustanovitve naprej vladale. Kakor smo že zadnjič trdili, je naša želja, da zgine iz našega zadružništva vse, kar je nezdravega. Morda še spregovorimo kaj na-tančnejega o vzrokih tega konkurza. — Iz Starega trga pri Kočevju se nam še poroča o grozni nesreči, katero je zadela največjo vas Predgrad. Ob tri četrt na 1 uro dne 18. t. mes. vnelo se je iz neznanega vzroka v nekem skednju in prej kot v pol uri je bilo 88 hiš v ognju: Pri tej suši in pomanjkanju vode ljudje niso mogli rešiti ničesar druzega, kakor borno življenje in borno obleko na sebi. Zgorelo je vse posestnikom, trgovcem in obrtnikom. Beda je nepopisna. Priskočiti na pomoč bo morala dežela in država s najizdatnejšo podporo, ker ljudstvo je že tako revno in ne kaže mu druzega, kakor izseliti se. Kdor je videl prizore pri tem požaru, ta jok in ob up, moral je sam jokati, ker kaj tacega se kmalu ne vidi. Skoda ni še cenjena, pač pa je bode do 300000 kron. Tudi živine je zgorelo, in kolikor je do zdaj znano, jeden človek. — Razpisana profesorska mesta na o. kr. državnem hrvaškem gimnaziju v Pazinu Vladni list »L* Osaerva tore« v Trstu razpisuje 1 mesto za klasično Biologijo in 1 mesto za nemški jezik in klasično filologijo in 1 mesto namestnega učitelja za klasično filologijo. Prošnje je vložiti za definitivna mesta pri c. kr. deželnem Šolskem svetu v Trstu do 3 1. j u 1 i j a , za suplenturo pa pri c. kr. ravnateljstvu v Pazinu do 3 1. avgusta. — O požaru v vasi Podtabor pri Podbresjah se nam piše: V noči dne 19. t. m. okrog 11. ure pričelo je goreti v vasi Podtabor pri Podbrezju in pogorelo okrog 10 hiš z gospodarskimi poslopji; škode približno okrog 80.000 K. Na lice mesta so dospeli z brizgalno o kr. drž. kolodvora v Podnartu, katero je blagovoljno prepustil g. postaje-načelnik g. Ant. Pogačnik, g. Želez-nikar in dva uslužbenca drž. železnice, kateri so prvi rešili žrtve požara sosednje hiše. Ob 12 uri se dospeli tržiški in kranjski ga-siloi pod vodstvom g. S a j o v i c a, kateri bo neumorno delovali, da se ogenj ne razširi. — Umrl je v Rojanu tamošaji posestnik g. Lovro Venutti, člen znane spoštovane slovenske rodbine v Rojanu. — Krapinske topilo« Ravnateljstvo zdravilišča v Krapini naznanja, da plačuje učiteljstvo samo polovico pristojbin za uporabo kopeli. — Kupčij tka zveza s Balkanom. Trgovci, ki imajo kupčijske zveze na Balkanu, se nujno poživljajo, da se oglase v pisarni trgovske in obrtniške zbornice, kjer dobe važno zaupno poročilo. — Ustrelil se je v Celovcu Viktor P r i s 1 a n , uradnik dež. zavarovalnice proti požaru. — Deželni odbor je dovolil v svoji današnji seji za prvo pomoč pogoreloem v Taboru priPodbrezju svoto 400 kron iz deželnih sredstev. — Podsulo je v premogovniku Dinijela pl. Lappa v Skalah na Spodnjem Stajarskem 35-letnega Franca Kovača, katerega so težko ranjenega prepeljali v bolnicu. — V konkurz je prišel trgovec Rud. Kolbezen v Grabah pri Središču. — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo driavnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo oddalo dobavo 400 ton kovaškega oglja in 100 ton k o a k s - a v koscih za čas od 1. januarja 1904. do 81. decembra 1904. Po predpisanih uzorcih sestavljene ponudbe je vložiti do 1. avgusta t. 1. 12. ure popoludne pri c. kr. ravnateljstvu driavnih železnic v Beljaku. Prepis dobavnega raz pisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ljubljanske novice. Profesor Celestin Miss v smrtni nevarnosti. G. Celestin Miss, o. kr. strokovni profesor, stan. na starem trgu št. 34, kopal se je včeraj popoludne v vojaškem kopališču na Trnovskem pristanu in plaval čez Ljubljanico. Priplaval je bil že do srede Ljubljanice, ko ga je prijel krč, da si ni mogel več pomagati. Izginil je pod vodo. Na pomoč prišel mu je desetnik c. k. bram-bovskega peš polka št. 17 Jožef Satler, ki ga je vzdignil iz vode in ga drial. Slučajno je prišel ravno takrat s čolnom mimo Ivan Milavec iz Podpeči, ki je z drogom, ki je imel na koncu kljuko, prijel profesorja Missa pod pazduho in ga potegnil v čoln. Ljubljanica je v tistem kraju nad tri metre globoka in bi bil profesor Miss brez dvoma utonil, da ga niso pravočasno rešili. Proslava 25letnico okupacije Bosne in Hercegovine bo v Ljubljani, kakor je določil to tukajšnji odbor bojevnikov iz leta 1878, dne 15 avgusta t. 1. v Ljubljani. Ob 9. uri dopoludne bo sv. maša v uržulinski cerkvi, nato bo ob */» 1 uri popoludne v gostilni »Pri novem svetu« skupni obed, nato pa ob 4. uri popoludne v isti gostilni vrtna veselica, pri kateri bo sodelovala vojaška crodba. Kakor znano, sprožila se je leta 1893 misel, postaviti v Ljubljani vojaški spomenik, iu izvolil se je za to tudi posebni odbor (načelnik g. J. FOderl), kateri odbor pa je po potresni katastrofi prenehal s svojim delovanjem. Nabral je 4400 kron, treba pa je 6000 kron, zato je pripravljalni odbor za to slavnost Bklenil, da zopet poprime to misel in da bo spomenik tudi za one, ki so sploh padli v bojih za časa vlade cesarja Frančiška Joiefa. Odkril se bo spomenik 18. avgusta 1904. To posnemamo iz »Laibacher Zeitung«. Pripravljalni odbor je bil tako neuljuden, da nam ni poslal poročila. Pes jo je napadel. Hišno posestnico Lucijo Krže na Trnovskem pristanu št. 12, je včeraj zvečer na dvorišču napadel pes Gabrijele Spinarjeve, pcrsestnice v Konjušnih ulicah št. 1. Pes je prišel sam na dvorišče in se spel Luciji Krže na rame, ki se je tako prestrašila, da se je zgrudila na tla. Psa, ki je zelo velik in nevaren, so domači s palicami prepodili z dvorišča. Nevaren tat v Ljubljani. Pred dnevi prišel je kajžarjev sin Ivan Potokar, stan. v Lazah pri Javorju št. 21 v kajžo Jere Tomažič v Javorju in je s sekiro stri kovčeg in ukradel Jeri Tomažič 12 K 90 h, njenemu sinu Lorencu Tomažiču pa 6 K 30 h. Potokar se sedaj baje klati po Ljubljani. Iz Amerike v domovino. Danes zjutraj pripeljalo se ie iz Amerike v Ljubljano 50 Slovencev in 50 Hrvatov. Od tod so se odpeljali domov. Nekateri so bili 15 in 10 let v Ameriki. Topničarji so imeli včeraj zjutraj vaje pri Dobrovi in se je pri teh eden kanon prevrnil na dva vojaka in jih na glavah pobil. Ponesrečena vojaka so pripeljali v vojaško bolnico. Najdene stvari na južnem kolodvoru. V prošlem tednu so bile na južnem kolodvoru sledeče reči najdene: 4 dežniki, 2 palici, 1 škatlja s toaletnimi predmeti, 1 siv klobuk. 1 velika ruta, 1 šolska torba s šolskimi potrebščinami, 1 ročna torbica in 1 slamnik za dečka. Izgubljeno in najdeno. Gospdč. Marija K r e j č i v "VVolfovih ulicah §1 5 je izgu- l bila danes zjutraj na poti od doma po \Vol-fovih ulicah, čez .Marijin trg in čez frančiškanski most do Šolskega drevoreda in nazaj zlato iglo iz amerikanskega zlata. — Učiteljica J. Zupančič ie izgubila 19. t. mes. popoldne na poti od Resljeve ceste po Ko-menskega ulicah do Sodnijske ceste sivo, sukneno torbico, v kateri je imela robec in ključ. — Sanitetni vojak Franc Matjačič ie izgubil nekje v mestu srebrno uro. — Na Rožniku je bila pri cerkvi najdena srebrna verižica s kompasom. Nesreča. V tobačni tovarni se je včeraj dopoludne pri skladišču zvrnil voz z deskami na hlapca Jakoba Pevca pri Terpincu na Tržaški cesti št. 5. Hlapec je bil na desni nogi precej poškodovan. Voz se je zvrnil, ker sta konja prenaglo zavila okoli skladiščnega vogala. — Ivan Bezlaj, prižigalec na jui. kolodvoru. je pri prižiganju luči ponesrečil. Ko je na verandi na kolodvoru odprl svetilko, da bi prižgal Auerjevo luč, se je naprava te luči zdrobila in mu je prah padel v desno oko in mu ga pokvaril. Ljubljanska društvena godba priredi v sredo dne 22. t. m. koncert v Perlesovi restavraciji v Prešernovih u icah. Podporni člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. vstopnine. Začetek ob 8. uri zvečer. Izgubljene stvari. Delavka v tobačni to varni Terezija Alič, stan. v Komenskega ulicah št. 10 je izgubila v nedeljo na poti od Gradišča po Igriških ulicah in po Rimski cesti do Bleiweisove ceste zlato žensko uro in zlato verižico z obeskom. Ura je imela na krovu vtisnjeni črki A. T. Uro in verižico je našel delavec A. Dečman, stan. na Glincab in ju oddal na magistratu. Tatvina. Dne 18 t. m. pustila je Neža Oman služkinjs, stanujoča na Valvazorjevem trgu svojo denarnico na mizi v kuhinji pri vratarju, kamor je bila prišla obiskat kuharico. Cez kaki 2 uri potem je pogrešila denarnico, in ko je prišla po njo, je ni bilo več. Ukradel jo je najbrže neki sodar, ki je v hiši delal. Cerkveni letopis. Škofijska vizitacija in birmova-nje po videmskem dekanatu je končano. Prevzvišenega gospoda kneza in škofa dr. Napotnika so na vseh krajih sprejemali z največjo slovesnostjo. Sevniški trg je bil zvečer ves razsvetljen; podoknice so Premi-lostaemu napravljali pevski zbori v Sevnici, Rajhenburgu, na Vidmu in v Dobovi. Koliko slavolokov, napisov in zastav je bilo prirejenih; tudi brežiško mesto se je odlikovalo z mnogimi zastavami. — Birmaneev je bilo: v Sevnici 594, v Rajhenburgu 857, na Vidmu 322, v Brežicah 590, v Dobovi 550, v Kapelah 320, na Bizeljskem 428, v Piše-cah 443, vseh skupaj torej 4104. — Presvetlega so pozdravljali vsepovsodi duhovščina (ob Sotli mnogo Hrvatov) občinski zastopi in zastopniki politične in sodnijske oblastnije. To so bili veseli prazniki, seve za bolehnega knezoškofa polni napora. Iz škocijana pri Doba. Pred včeraj smo imeli tu velik praznik. Prvič so zapeli novi zvonovi, fino izdelani od dobro znane goriške tvrdke. Veliko cerkveno opravilo, vsa vas okinčana s slovenskimi in pa-pežkimi zastavami. Radost velika, posebno, ko je g. župnik tako krasno tolmačil lep pomen zvonov. Na iv. Planini nad Trbovljami bode v nedeljo, sv. Ane dan, večji shod. Trboveljski premogarji, ki z raznimi darovi vzdržujejo cerkev na prijazni sv. Planini, pri-neso v nedeljo v dar svečnike za veliki oltar. Povrni jim Bog na priprošnjo Matere božje. Dogodki na Hrvatskem. Jako zanimiv je naslednji »Proglas. U posljednje doba izvele su ialibože nekoje do sad nepoznate i neookrivene osobe na raznim mjestima ovopodručnih upravnih občina pod tobožnom formom političkih demonstracija, a bez ikakova razloga izgrede i razna nasilja zlobnom oštetom tudjeg vlastničtva. Svaki iole misaoni državljanin i rodoljub znade, da ovakova zlobna oštečivanja tudjeg dobra, niBU poiitičke demonstracije, voč pžosti zločini, koji se trpjeti ne mogu a prikrivati ne smiju. Kr. kotarska oblast imajuč na umu i brizi dobrobit svakog pojedinog svojepod-ručnog žitelja, pozivlje ovime čestito i marljivo pučanstvo kotara zlatarskoga neka ne grieši duše proti Bogu i postoječ.m zemalj• skim zakonom te upučuje, da se okani svakog i najmanjeg izgreda svakog protuzako-nitog čina, a naročito zlobnog oštečivanja vlastničtva svojeg bližnjega, kao i oštečivanja občenitov uporabi služečih javnih prometnih sredstava, pošto ča v protivnom slučaju oblast prisiljena biti sa podržavanje javne sigurnosti, mira i poredka upotriebiti sva zakonita, pa ma i najstroiija sredstva. Predhodno pak nalazi kr. ova kotarska oblast odriediti za cielo področje kotara zlatarskoga, d« sve gostione i krčme počam od danas imadu do dalnje odredbe biti zatvo-rene točno u 9 sati na večer, te se u istima ne smije pod nikoii način od tog doba pru-žati budi kome piče ili hrana, pod kaznora globe do 200 kruna odnosno zatvora do 14 dana. Konačno se pod strogom kazni po smislu §§ 279. do 284. kaznenog zakona naj-strožije zabranjuje od danas svako izvan-redno sakupljivanje pučanstva ma gdje. lato tako se zabranjuje razprostiranje lailjivih viesti pod prietnjom kazni § 309. kaznenoga zakona. Gdje je prizvana sada oružana sila, služi ona jedino za obezbiedjenje sigurnosti osobe i imetka, te troškove takove neča nositi podnipošto ona sela u kojima javni mir i poredak poremeean biti neča. Kr. ova kotarska oblast u povodu toga upučuje občinska poglavarstva i štovane občinske odbornike, a umoljava najuljudnije velečastno svečenatvo u interesu javne sigurnosti, da ovaj proglas pučanstvu opetovano proglase i raztumače opominujcci ga na zakoniti mir i poredak. Kralj, kotarska oblast. U Zlataru, 12. srpnja 1903. Kr. kotarski predstojnik: Prikryl v. r.« Včeraj je v Zagrebu neki policijski agent zopet zasledil dinamitno bombo, Bkrito na promenadi Zrinskega. Bomba, ki je bila zvezana z užigalno vrvico, je imela 600 gramov dinamita. Doslej nimajo sledu 0 napadalcu. Obravnava proti demonstrantom v Karlovcu je končana. Trajala je tri dni. Od 24 obtožencev je obsojenih 18 na 2 do 8 mesecev. V zagrebških zaporih je še 30 oseb v preiskavi radi de monstracij. Zanimive brošure. Dobili smo velezanimivo brošuro „Iz zemlje b e z -pravlja idemoralizacije." Ka-znena prijava dr a. Franka P o t o č -n j a k a u iztražnoj uzi kr. sudb. stola u Zagrebu, radi počinjenih u postupku proti njemu zločina zloporabe uredovne vlasti. — Včeraj omenjena brošura, ki je razširjena sedaj po vsej Hrvatski: „K a k o je u Hrvatskoj", se dobiva tudi v Ljubljani pri g. L. Schwentnerju po 20 v. izvod. Priporočamo jo najtopleje! Novi ban je na pozdrav vladnega uradništva odgovoril: »Nastojati moramo, da naša uprava bude u v i e k čista 1 poštena; i ako se na taj temelj postavimo, onda smo sigurni, da ča našem narodu biti dobro«. Malo čudno se glasi odgovor novega bana sodnijskemu uradništvu, ki se mu je poklonilo: »Ja mislim, ako se i čini u prvi mah, da če biti moje banovanje rado primljeno, možda če se ipak vremenom pokazati oblači na politi-čkom horizontu in onda ča trebati, da me podupiru sve sile u zemlji.« — Mi menimo, da je položaj popolnoma v rokah novega bana. Ako bo pravičen, tsdaj se mu ni treba bati oblakov, ker bo narod za njim, brez naroda pa ne bo noben ban gospodaril na Hrvatskem. Na pozdrav učiteljstva je novi ban odgovoril: »Driim, da je zadača škole jedna od najvainijih ne samo u našem gradu nego i u cieloj zemlji. UČiteljsto ima tu velevažnu i plemenitu zadaču, da zasadi u srce naše mladeži odanost i vjernost prema kralju, i da zasadi u njihova mlada srca ljubav za domovin u. Vje-rujte mi, goapodo, istinita je stara latinska: non scholae sed vitae discimus — ne učimo samo za školu, nego i z a i i v o t. Ova latinska neka Vam uviek pred očima lebdi. Neka Vam lebdi još i to pred očima, da čete, ako budete valjano uzgojili mladež, steči zahvalnost ne samo našega naroda i naše domovine, nego čete steči zahvalnost i roditelja, koji su zabrinuti za budučnost svojih sinova. Radite uztrajno na ovom potu i ia sam osvjedočen, da čete si postaviti u srcima našega naroda spomenik aere perennius« Novi ban posebno rad naglaša, d a b o stopal v stopinje svojega očeta, onega bana, ki je raje odstopil, nego da bi dopustil, da bi se kršila nagodba. Menda se bo kot hrvatski aristokrat pač premislil, stopati v stopinje Khuen He-dervaryja, ki je bil proglašen za prosto v a r a 1 i c o. Dogodki v Srbiji. Srbska poslaništva v Londonu in Atenah so razpuščena. V Rimu ostane poslaništvo. Mtrinkovič diplomatični zastopnik Srbije v Sofiji je demisijoniral. Poslanik v Atenah Svetomir N i k o 1 a j e v i č je umirovljen. V soboto je izšla v Belgradu prva številk« novega radikalnega lista »Narod«, ka- terega je pričel, z namenom združiti radikalne frakcije, izdajati srbski državnik Jovan Gjaja. Na stotine umirovljenj civilnih srbskih uradnikov in častnikov, ki so se zgodila pretekle dni, vzbuja na Srbskem mnogo razburjenja. Posebno se obrača srd upokojenih oseb in njihovih rodbin na polkovnika Mašina, o katerem ni izključeno, da postane žrtev atentata kakega maščevalca. Kralj mu je zato dal posebno telesno stražo! Državne blagajne so baje skoro prazne. Dr. Nenadovič, tajnik kralja Petra, je pa na Dunaju povedal, da niso vsi častniki, ki so bili prideljeni kralju Aleksandru, umirovljeni. Povedal je tudi, da bo kralj Peter letnih 250.000 frankov, katere je dobival kralj Aleksander za razne časopise v Avstr-ogrski, porabil za — zidanje vojašnic. Nadalje je dr. Nenadovič razkril nekaj novega: Podpolkovnik zarotnik N a u m o v i č ni bil ubit od dinamitne bombe pred kraljevimi vratmi, ampak bil je v svoji sobi umorjen od nekih zarotnikov iz province, ki niso vedeli, da je Naumovič tudi zarotnik. Nič mu ni pomagalo, da je zagotavljal, da je tudi sodeležen zarote. Slošno senzacijo bo pač vzbudil članek nekega Bresnica pl. Sydocoffa, katerega priobčuje v raznih listih in v katerem z ozirom na očitanja dr. Vladana Georgjeviča, da je Aleksander povzročil atentat na svojega očeta, nikakor tega dejstva ne taji, a ob enem pravi, da je Georgjevič sam bil često ob Aleksandrovi strani in da je radi Aleksandra preganjal ljudi. Nato pa dobesedno pravi: »Kralj Aleksander ni padel pod revolucijo naroda. Peter Karagjorgjevič je bil povzročitelj umori, katerega so izvršili častniki 6. pešpolka, ki so bili od njega najeti in plačani zarotni morilci. Kralj Peter naj to taji, ako more, a jaz sem pripravljen imenovati priče, ki bodo dokazale, da je on povzročitelj umora. To ne bo brez maščevanja. Drama v Srbiji sa je še-le začela. Srbija je pred meščansko vojsko.« Mi te razne glasove priobčujemo, a ne moremo si kaj, da ne bi pristavili, da so taka očitanja gotovo precej nemškega izvora, sicer nas pa o vsem pouči bodočnost. Bog čuvaj Srbijo! Kako ai je kralj Peter pridobil ienko- Bilo je za časa črnogorsko-turške vojne. Grozno poročilo je prišlo nekega dne v knežje glavno taborišče. Oddelek Turkov je zajel knežje otroke. Nade na rešitev ni bilo nikake, ker so se bili Turki ie precej oddaljili. Vse je hotelo že obupati, kar zapazijo velik oblak prahu, ki se je bližal taboru. Bil je to princ Peter Karagjorgjevič s svojimi konjiki, ki je še o pravem času, dasi na svojo roko, udaril za bežečemi Turki, jih napadel, razpršil in jim iztrgal dragoceni plen. Tako je privedel prepadenemu očetu nazaj njegove drage. Ko ginjeni črnogorski knez vpraša mladega junaka, kaj naj mu povrne in predno le ta odgovori, vrže se princezinja Zorka očetu v naročje in vzklikne: „Mene mu boš dal, mene!" Junaški čin prinčev je pridobil zanj srce princezinje. In tako je postala lepa hčerka črnogorskega kneza po nekaj letih žena princa Petra Karagjorgjeviča. Sedaj je Zorka že mej mrtvimi in kakor se čuje, namerava se kralj Peter drugič oženiti. Bratje in sestre kraljice Drage med ■oboj. »Figaro« je pred kratkim priobčil troje pisem, ki precej osvetljujejo razmerje Drage do njenih bratov in sester. V prvem poroča Nikolaj Lunjevica iz Bruslja, da se je ravnokar zaročil z lepo mlado deklico Pach iz Havra, ki je sicer iz revne, a dobre hiše. Nikolaj prosi svojo sestro, ki je za svojce že mnogo skrbela, da bi mu dovolila poroko. V drugem pismu nato odgovarja Nikolaju Dragina ml. sestra Vojka, da se je Draga, ko je zvedela za Nikolajevo namero, tiko zelo razjezila, da je bila 8 dni bolna. Draga ne bo nikdar v tako ženitev privolile. In kakor se iz pisma razvidi, ji tudi Vojka pritrjuje. Tretje pismo je pisal Nikolaju brat Nikodem. Nikodem ostro prijemlje Nikolaja, ker je rekel, da se Draga boji, da ne bi njegova nevesta preveč ugajala kralju, ker je poleg lepote dostojnejša nego Draga. Nikodem imenuje Nikolaja nesramneža in ga pozivlje, naj se uda. Kmalu potem je odpotoval Nikolaj v Belgrad, kjer je bil skupno z Nikodemom umorjen. Izpred sodišča. Čudna razsodba. Caljaki protestant knjigovez "VVeinhart je bil tožen, da se oi odkril, ko je šel mimo njega duhovnik s sv. popotnico. Višje dei. sodišče v Gradca je tožbo zavrnilo, češ, da sa k israsu takega spoštovanja nihče siliti ne more, najmanj pa kak protestant! Poslanec Wolf je pogorel proti so-družnikom svojega časnikarskega podjetja, katerim ni hotel pokazati poslovnih knjig, češ, da je mej tem že drugemu oddal podjetje. Sodišče je razsodilo, da bi moral prej to naznaniti svojim družnikcm in ker tega ni stori), je družnikom ostala pravica za vpogled v knjige. Zakaj Be je neki Wo!f branil pokazati knjige? Književnost in umetnost. * Gospo Boritnik Zvonarjevo je intendanca hrvatskega gledališča v Zagrebu na njeno lastno proSnjo z obžalovanjem odpustila. Bazne stvari. Hajnovejie od rasnih strani Eksplozija se je včeraj dogodila v tovarni špirita Maison al Fort pri Parizu. Trije delavci in en davčni uradnik so mrtvi, 10 delavcev težko ranjenih. — Petnajst milijonov rubljev škode je napravil požar v trgovski vasi Pokravska na Ruskem. 11 bark z 2 in po milijoni pudov žita je ogenj uničil. — Eiffelov stolp v Parizu ostane na svojem mestu do 1. 1909. Do tedaj se je dotični družbi podaljšala koncesija. — Mednarodna slavnost pismonošbo prihodnjo nedeljo v Bruselju. Svojo vdeležbo je naznanilo 104 angleških, nemških, francoskih in holandskih društev pismonoš. — Krznarski pomočniki na Dunaju prično stavko. Zahtevajo devet urni delavnik. — V Z e -n a v i stavka 3000 težakov in zidarjev. — Toča pobila je po okolici Tabora in Piseka na Češkem. — strašna lakota je v kitajski provinciji Kwang Sii. Več oseb se je prodalo za sužnje, da niso umrli lakote. V Vučangu je sedaj pravcati trg sužnjev, na katerem — prodajajo stariši svoje otroke. V Siiapingu so oblasti umorile 1500 jetnikov, ker jim niso mogle dati hrane. Po 100 in 100 jetnikov je bilo istočasno obglavljenih, a občinstvo je še gorka trupla vzelo in je meso obglavljenih jetnikov pojedlo. — Prepovedana igra o Dragi. V Ašu je hotela neka potujoča gledališka družba predstavljati igro: »Kraljica Draga ali umor kraljevske dvojice.« Tik pred začetkom predstave je oblast predstavo prepovedala. — Grozen požar. V soboto je bil v vasi Mocza veliki požar. Zgorelo je 200hi8 z gospodarskimi poslopji vred in katoliška cerkev. — Zgorelo gledališče. Gledališče »E1 Dorado« je zgorelo. Nekaj oseb je lahko ranjenih. — V S p 1 i t u se ustanovi de kliška šola »Lega Nazionale«. — Vrat prerezala si je v Brnu 61 let stara soproga umirovljenepra ces. nam. svetnika barona B a i 1 o n a. Umirajočo so prepeljali v bolnico. — K e r j e slabo kuhala ustrelil je v budimpeštanskem predmestju Zuklo 62 let stari kolar Franc Kincz svojo ženo. — Japonska upelje latinsko abe cedo. Cerkveno opravilo v stolnici. Cerkveno opravilo po umrlem bv. očetu Leonu XIII. bo imel prevzviieni knezoikof ljubljanski dr. A. B. Jeglič jutri v sredo ob 10. uri dopoludne. Telefonska In brzojavna poročila. Ob mrtvem Leonu XIIL Rim, 21. julija. .,Tribuna" pravi, da ni govoriti o tem, da bi se konklave sešel izven Rima. Konklave se snide v 12 dneh. Rim, 21. julija. Komornik je sklical kongregacijo kardinalov, ki bo določila, kje se vrši volitev novega papeža. Rim, 21. julija. Današnji dan je določen maziljenju papeževega trupla. Nadaljne odredbe določi kongregracija kardinalov, ki določi, ako bo truplo sv. očeta izpostavljeno v sikstinski kapeli ali pa v cerkvi sv. Petra. Rim, 21. julija. „Griornale d' Halja" poroča, da bodo danes odprli papeževo oporoko. List pravi, da je sv. oče zapustil tudi politično oporoko, v kateri določa tudi o konklavu. Rim, 21. julija. V mnogih izložbah so črne draperije in kipi sv. očeta mej zelenjem. Rim, 21. jul. Iz vseh delov Italije prihajajo' sijajni izrazi sožalja. Vsi koncerti po Italiji so odpovedani, gledališča zaprta. V rojstnem mestecu sv. očeta je prebivalstvo bridko zadela vest o smrti papeževi. Občinski svet je imel takoj izredno sejo, v kateri se je po- svetoval o načinu, kako dostojno izraziti čustva prebivalstva. Rim. 21. jul. Mnogo prodajalnio je zaprtih. Raz poslopij samostanov in mnogih drugih poslopij vihrajo črne zastave. Tudi na poslopjih poslaništev vise črne zastave. Rim, 21. julija. (C. B.) V brzojavki na kardinala Oreglia izraža nemški cesar Viljem najodkritejše sočutje na težki izgubi, ki je zadela rim-sko-katoliško cerkev s smrtjo Leona. Cesar pravi, da bo Leonu ohranil zvest spomin. Rim, 21. julija. Kardinal Rampolla je po oticielni proglasitvi papeževe smrti storil vse potrebno, da zapusti svoje stanovanje v Vatikanu. Kardinal komornik Oreglia ga je prosil, naj ostane v Vatikanu v svojih prostorih. To ponudbo je Rampolla sprejel. Rim, 21. julija. (C. B.) Včeraj pozno v noč je bil na trgu sv. Petra velikansk naval, a se vkljub temu ni pripetila nikaka nezgoda. Iz vseh delov kraljestva dohajajo brzojavke, ki javljajo, da je vest o papeževi smrti povzročila povsod najglobljo žalost. Posebno veliko žalost je povzročila vest v Carpinetu, rojstnem kraju Leonovem. Rim, 21. julija. Oo 10. uri dopoludne se je sešla prva kongregacija kardinalov, ki bo mej drugim potrdila provizoričnega tajnika. Imenovanje stalnega tajnika konzistorija kongregacije bo izvršil novi papež. Rim, 21. julija. Danes popoludne so v cerkvi sv. Petra pričeli s pripravami za mrtvaški oder sv. očeta. Sv. oče bo položen na mrtvaški oder v cerkvi sv. Petra. 500 vojakov ostane na sv. Petra trgu. Menjujejo se vsake 4 ure. Laški orožniki bodo patruljirali okolu Vatikana do izvolitve novega papeža. Rim, 21. julija. Doslej je došlo 4000 sožalnih izjav. Škofja Loka, 21. julija. Raz mestno hišo vihra črna zastava v znak sožalja škofjeloškega meščanstva nad smrtjo svetega očeta. Iz župnišča se vije črna zastava. Zvonovi so naznanjali smrt Leona XIII. ob pol 9. uri dopoludne. Dunaj, 21. julija. Tekom današnjega popoludneva je prišel v nuncijaturo cesarjev prvi komornik knez Liechten-stein ter je v cesarjevem imenu izrazil nunciju sožalje. Bil je pri nunciju četrt ure. Nato je prišel k nunciju nadvojvoda R a i n e r in več drugih odličnih oseb. Tudi Koerber je v nunciaturo osebno prišel izrazit sožalje. Dunaj, 21. jul. Podžupan Stro-bach je nunciju pisal krasno sožalno pismo in tudi osebno prišel v nunciaturo. Župan L u e g e r je brzojavil kardinalu Oreglia. Raz mestne hiše plapolajo črne zastave. Danes ob 5. uri popoludne se zbere občinski svet k izredni seji, da izrazi svojo žalost in žalost prebivalstva. Dunaj, 21. julija. Popoludne je prišel v nunciaturo tudi laški poslanik grof Nigra. Budimpešta, 21. julija. V državni zbornici so navzoči vsi ministri, skoro vsi poslanci. Predsednik grof Apponyi se spominja v iskrenih besedah smrti sv. očeta, rekoč, da ob njegovem truplu stoje v žalosti katoličani in nekatoličani. L«on XIII. nas je vodil tudi iz kritičnih položajev do triumfov, bil je mož, ki je pokazal, da nam nad bodočnostjo katoliške cerkve ni obupati. Ž njim je katoliška cerkev zgubila naj odličnejšega papeža, ki je kedaj sedel na prestolu sv. Petra. Tudi oni, ki imajo drug svetovni nazor, so globoko pretreseni ob njegovi smrti. Ves omikani svet žaluje za Leonom XIII. Bilo je veliko to življenje — ki se konča s tolikimi triumfi! Ni se odlikoval samo po delih, ampak tudi po čednostih. Poslanci so se pridružili temu izrazu sožalja. Budimpešta, 21. julija. Seja ogrskega državnega zbora je bila v znak žalosti za 10 minut prekinjena. Budimpešta, 21. julija. Kardinal Vaszary radi bolezni ne bo mogel potovati v Rim. New-York, 21. julija. ^ Na mestni hiši plapola črna zastava. Zupan je pozval tudi prebivalstvo, naj v znak sožalja izobesi zastave. Na mnogih hišah v mestu vise črne zastave. Dunaj, 21. julija. Višji finančni inšpektor A b d o n Susteršič je na lastno prošnjo premeščen iz Inomosta v T r s t. Zagreb, 21. julija. Izpuščeni so še iz preiskovalnega zapora: bogoslovec IV. letnika Josip Skrinj ar, soc. dem. Viljem Bukšek, Josip Babic, filozof. Izpuščenemu uredniku „Obzora" prof. Pasariču je občinstvo pred uredništvom priredilo ovacijo. V zaporu so še dr. Potočnjak, dr. S t j e p a n Radič in soc. dem. K o r a č. Zagreb, 21. julija. Urednika „Po-dravca" g. Peroslava Ljubica toži državno pravdništvo v Zagrebu radi zločinstva motenja javnega miru in radi bunjenja. Praga, 21. julija. V Budjejevicah je imel vojaški duhovnik vojakom govor proti Husu. Vojaki so v cerkvi proti govoru vprizorili demonstracijo. Vojaki so dobili oster ukor. Pekill, 20. julija. Uvoz orožja v Kino je vedno večji. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji tračni tlak 746*0 na 1 Ca« .pa-•oranja Stanj, barometra. T mm. Tempe- r.tura „ p0 Celeijs V.tMTt. Nebo 11 j 20| | 734-3JI 21-5 | sr. jvzh. | pol. obl. 25 21 l IJUtr 2 ooool. 734 0 735-4 174 15-0 sr,|svzh sl zab. oblačno dež Srednja včerajšnja temperatura 221', normale 19.9*. Dunajska borza dnč 21. julija. Skupni državni dolg v notah.....l(X)'BO Skupni državni dolg v srebru.....100-25 Avstrijska zlata renta 4$ .....12110 Avstrijska kronska renta 4 %.....100-70 Avstrijska inv. renta 3llt % ..... Ogrska zlata renta 4%.......120 65 Ogrska kronska renta 4%......99-40 Ogrska inv. renta 3'/,*..............99 66 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'92 Kreditne delnice..........664 25 London vista......................23.926 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117 37", 20 mark ............23-48 20 frankov..........19*04 Italijanski bankovci........96 20 C. kr cekini...........11 28 208 1-1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, žalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu v njegovem ne-zasleduem sklepu dopadlo, našega nad vse ljubljenega, nepozabnega sina, brata in strica, gospoda Jožefa Vdoviča trgovca na Robu danes ob zjutraj, previdenega s sve- timi zakramenti za umirajoče, v 36. letu njegove dobe poklicati v boijfie življenje. Pogreb bode v sredo dnč 22. julija ob 10. uri zjutraj na kraju žalosti. Svete maše za ranjcim se bodo darovale v župni cerkvi na Robu. Dragega pokojnika priporočamo v pobožen spomin. Na Robu, dnč 20. julija 1903. Žalujoči ostali. Lak za šolske table, non plus ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BBATAEBERI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—10 Vnanja naročila proti povzetju. Tri mizarske pomočnike sprejmem takoj pod dobrimi pogoji v službo za stavbeno delo. 951 3-1 Jak. Homovec mizarski mojster v Cirknici pri Rakeka. • 947 3-1 Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje b tem službo okrožnega zdravnika 1. v Črnomlju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in z doklado 400 K iz okrožne blagajne; 2.) v Žužemperku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 10. augusta 1903 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje BlovenBkega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. 6d deželnega odbora l^ranjs^ega v Ljubljani 16. julija 1903. Dražbeni oklic. 946 3-1 V četrtek dne 30 julija 1903, popoldan ob 2. uri vršila se bode v hiii štev. 37 v Kranju, kokrsko predmestje pf* prostovoljna prodaja ^Pi te hiše s hlevom, vrtom in njivo. Na dražbo dana, enonadstropna hiša je „stara gostilna pri vulgo Tišlerju", tik c. kr. Franc ložefove gimnazije na državni cesti, katere lastnica oddala bode tudi najboljšemu ponudniku objednem koncesijo za žganjetoč. Zidani hlev zraven „hiše" ima prostora za 12 glav. Vrt je skoraj največji v Kranju, leži za to hišo nad Savskim obrežjem z daleko-sežnim razgledom. Njiva oddaljena je od Kranja kakih 10 minut, ima 5 mernikov posestva in 3 štantni kozolec. Pri tej dražbi izklicala se bode hiša s hlevom in vrtom za 24000 K — njiva pa za 1000 K. Varščine položiti je pred dražbo 2400 oziroma 100 K. V dražbo ponujeni predmeti ogledajo naj se le na dražbeni dan dopoldan. Dražbeni pogoji upogledajo se lahko vsaki čas pri pooblaščencu lastnice, gospodu Alojziju Čolnar-ju odvet. solicitatorju v Kranju, kateri bode tud dajal vsakoršna zahtevana pojasnila, tikajoča se dražbe. fn^j«*«!] in od(omni.wadiiik: Br. lfM«i| tttalk. Ii*k »Katolliki Tiskarne v Ljubljani.