SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
#• poŠti prejema« velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta	I	Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni'1
4 fld., za en mtsec 1 irld. 40 kr	!	Vodnikove ulice št. 2.
V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta	t	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
I (14.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.	*	VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	]	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob •/,6. uri popoludne.
J^tev. 97.
LISTEK
IV. Na studencu.
„5eet pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoeele.
(Konec.)
»Petrija, eree moje, jaz bom umrla. Ti, sestra, me boš pokopala! Deni mi dosti bosilka. Zagrizni tudi jabelko in deni jo v skrinjo! Nihče mo neima tako rad, kakor ti!
»Molči, nespametnica moja, kdo te nima rad? Vsi se imajo radi 1"
»Ne, ne, vem jaz!"
.Kako veš, draga moja, če pa do zdaj nibi z nami niti govorila? Jaz bi rajše umrla, kakor pa, da bi dopustila, da te kdo razžali."
Zopet obe ihtite in se objemate.
»A deda?"
„Dedec je dušiea star, in dober. Pojdi ti k njemu tako sama, pa boš videla."
„Dobro grem I .... Z Bogom, srce moje, če umrjem
Petrija položi roko na usta.
Anoka prime roko in jo dene sebi okoli vrata:
„Ce umrem, ne govori zlega o meni I A zdaj pojdi prosim te!"
»Nočem te pustiti, dokler živim !"
„Ali jas te prosim, kakor se Bog prosi!"
„Kam greš ti?"
V Ljubljani, V potek 2«. aprila 1893.
»Pusti me! Tako mi je sladko. Pusti me, pri Bogu, pri tvojem detetu, pusti me! Ne veš kako
mi je!"
Petrija se skrije za hram, da bi videla kam gre. Ali noč še gospoduje, in ni mogla videti, kako je Anoka odšla k vratom dedcove sobe, in se vsela na prag.
Niti dedee ni celo noč zatisnil očij. Petelini so zapeli prvikrat, prvi oznanovalci novega dne in življenja. Anoki se nikdar ni njihovo petje zdelo tako lepo.
Dedee vstane. Vrže raz sebe gunj, prekriža se, podvije noge p6d se, in ostane sam v mraku, sedeč na postelji, tehtajoč vsakojake misli. Petelini zapojejo drngokrat. Dedec vstane in se napoti k studencu. Na pragu, a samo skoti svit, zapazi človeško
sliko.
„Kdo si ti tukaj?"
»Jaz sem dedee, Anoka ! Umrla bom! Odpusti mi, ako moreš!"
Dedec se zgane in zaziblje. »Dete, Bog ti naj odpusti! Vidiš te lase? Ovca nima belejih!"
Anoka prime za rob od suknje, s katero se je ded ogrnil, in ga poljubi:
»Jaz sem jako zgrešila, jaz sem ti hišo razdrla. Odpnsti mi, če veš za ime božje!"
Nič ni laže nego starčka razjokati. Njemu se spustijo solze. Z obema rokama jo prime za glavo in jo poljubi:
Letnik XXI.
i
Prošnja meščanskih učiteljev Josipa Bezlaja in dr. Tomaža Romiha v Krškem za dovolitev stanarine in nčitelja Maksa Ivanetiča za dovolitev I. in II. starostne doklade ste bili odklonjeni. Prošnja nčitelja J. Bezlaja gled^ podpore za izdajo šolske knjige »Merstveno oblikoslovje" pa je bila izročena deželnemu odboru. Prošnja županstva v Mošnjah gledč podpore za šolsko stavbo v Mošnjah je bila rešena že v zadnji seji, glede Leš pa se je opozarjalo, da naj dotično prošnjo potom okrajnega, oziroma deželnega šolskega sveta, v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru.
Aiilnemu društvu dunajskega vseučilišča dovolilo se je 50 gld. podpore; ravnateljstvu nižje gimnazije v Ljubljani za podporo ubogim dijakom 300 gld. Prošnja zvete slovenskih posojilnic v Celju gledč podpore za nadzorovanje in ustanovitev novih posojilnic je bila odklonjena. Vdovi bivšega deželnega uradnika Drenika, Frančiški Drenik, dovolila se je za tri leta, pričenši s 1. oktobrom 1898. leta, miloščina letnih 150 gld.; umirovljeuemu učitelju Mateju Kračmanu pa se je pokojnina povekšala od 367 gld. 50 kr. na 450 gld., pričenši s 1. aprilom 1893. leta.
Prošnja občanov iz Belega kamna na Kočevskem za podporo vsled vremenskih nezgod izročila se je v rešitev deželnemu odboru, ravno tako prošnja krajnega šolskega sveta v Božakovem gledč podpore za šolski vrt. Patrijotičnemu društvu gospej v Ljubljani bilo je dovoljeno 50 gld., društvu tiskarjev v Ljubljani povodom praznovanja 251etnice njegovega obstanka 100 gld. za društvene namene.
Potem je bil sprejet zakon, s katerim se dovoljuje, da se Vrhpolje in Sanabor ločita od vipavske občine in združita v samostalno občino Vrhpolje.
»Pojdi z menoj!"
Ona vstopi za njim v sobo.
»Vsedi se sem !"
Ona se vsede na klopico, dedec na postelj.
»Daj malo zbiraj fižol I"
Ona zbira fižol.
Ded zadovoljno gleda, kako ona zbira.
Oba molčita, nič ne govorita, samo srce utriplje n dan se dela.
»Hajd zdaj sem!"
Ona se napoti za njim v konjski hlev, in položi, kakor ji je on veleval vsem konjem. Ne boji se ona nič, niti Blagojevega konja, kateri rita in grize.
»Hajd' zdaj sem!"
Zopet jo odpelje do svinjaka. Ondu razbije devet buč in razmeče jih svinjam.
Družina se je probudila vstala in bojazljivo in z debelimi očmi sledijo nju dvojico, ali se varjejo, da jih ona dva ne opazita. Arsen se je tako prestrašil in zmedel, da je splezal celo na oreh, skril se med listje, da gleda to čudo.
Dedec se je pomladil. Cesto poskakuje, ko hodi:
„Hajd' na studenee!"
Pridejo do študenta.
.Potegni!"
Anoka potegne vode. »Izlij!"
Anoka zajame s brgom, in dedec vedrico iz-pluska po licu in po glavi.
»Obriši me!"
Deželni zbor kranjski
Danes ob desetih depoldne pričela se je osma seja deželnega zbora kranjskega, kateri je predsedoval deželni glavar Detel a; v imenu vlade sta se je vduleževala dvorni svetnik baron H e i n in vladni komisar pl. Laseh a n.
Po razdelitvi vlog bila so v prvem branju rešena in v pretres izročena :
1.	Poročilo deželnega odbora o napravi zavoda za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem — finančnemu odseku.
2.	Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnišnice — finančnemu odseku.
3.	Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt zakona o izločitvi delne proge deželne ceste Logatec-Idrija od deželne meje pri Vrščevem do erarskega skladišča za les, stoječega za mostom čez Nikovo v Zgornji Idriji iz kategorij deželnih cest — upravnemu odseku.
4.	Poročilo deželnega odbora gledč uvrstitve v kamniškem cestnem skladovnem okraju se nahajajoče, novo napravljene ceste, ki se odcepi v Radomljah od okraine eeste Ramnik-Radomlje-Dob in stika pri Preserji z okrajno cesto Kamnik-Domžale-Sv. Jakob, z na njej se nahajajočim novo zgrajenim mostom čez Bistrico, med okrajne ceste, in glede opustitve okrajne ceste, držeče iz Radomelj čez Homec na deželno cesto Kamnik-Trzin — upravnemu odseku.
5.	Poročilo deželnega odbora gledč uvrstitve v ložkem cestnem skladovnem okraju se nahajajoče, 1*9 Jem dolge občinske ceste, ki se začenja pri mostu blizu Kozarš ter drži čez to vas do Poduba,
kjer se stika z deželno cesto Lož-Planina, med okrajne ceste — upravnemu odseku.
6. Poročilo deželnega odbora gledč zgradbe kamnitega mostu čez vodo Reko pri Ostrožnem brdu — finančnemu odseku.
Potem je poročal poslanec baron Schwegel o dovoljevanju pokojnin začasnim okrožnim zdravnikom in je bil sprejet naslednji predlog:
Deželni odbor se pooblašča, da tistim začasnim okrožnim zdravnikom, ki izkažejo štiridesetletno zdravniško službovanje kot okrajni ranocelniki, v ta-cib slučajih, v katerih so merodavno nujni oziri, dovoljuje pokojninske užitke v najvišjem letnem znesku 300 gld. s pogojem, če dotična zdravstvena okrožja prevzamejo polovico teh pokojninskih užitkov, v drugih slučajih pa v tem oziru stavi primerne nasvete,
Peslanec baron Schwegel je poročal o nakupu prirodoslovne zbirke g. Robiča za deželni muzej in zbor je pritrdil predlogu, ki se glasi: Nakup ! priiodoslovne zbirke župnika Robiča v celoti za svoto 1500 gld. iz deželnega zaklada se dozvoli in deželni odbor se povlašča, da izvrši ta sklep.
Potem so bili rešeni naslednji predlogi finančnega odseka:
Kontrolorju deželne blagajnice se je dovolila osebna doklada letnih 100 gld.; prošnja občine vipavske za dovolitev naklade na pivo po 1 gld. od hektolitra iiročila se je v rešitev deželnemu odboru; ljubljanskim učiteljem III. plačilnega razreda dovo-j lila se je osebna doklada letnih 100 gld.; podob-čini Vodice, okraja vipavskega, dovolilo se je 500 gld. za napravo občinskega pota, podpornemu društvu za učenee višje kmetijske šole na Dunaju po 30 gld.
/Š
FaUfi&ii pregptei
V L j ubij a ni, 38. april«.
Štajerski deželni »bor- K»kor smo brzojavi poročali, se je v včerajšnji aeji poslalo Kokoschinegg pritoževal, da se Nemci ▼ Ljutomer« zastonj pc|g'|njajo Z| nemškq šolo. Uročila sq j« peticija, afi priznavanja je pa vodil ftisto slovenski okrajni svet. Predlagal je, da naj se dela na to, da Ljutomer dobi nemško šolo. Poslanec RobiS je odgovarjal Kokoschinegg-u, d« je agitacija za nemško šolo v Ljutomeru umetna, kakor je umetna ts-mošnja večina. Občevalni jezik v Ljutomeru je slo-vansk. Ljutomer ne bode nikdar nemšk. Vsi poskusi, ponemčiti ga, bodo zastonj. Dr. Starke) je je opozoril, da so v Šoštanju jednake razmere, kakor v Ljutomeru. Nemške nacijonalce mali briga, če se slovenski otroci uče nemščine, ali dopustili pa ne bodo, da bi Be njih otroci učili slovenščine. Dr. Dečko se je izrekel proti resolucijama, kateri sta nasveto-vala Kokoschinegg in Starkel, in naglaša, da zakoni govore za Slovence. Kokosehinegg odgovarja Bo-biču, da bodo Nemci skušali ohraniti svojo posest. Namestnik je zavračal očitanja, da bi oblastva pristranski postopala. Informacije Kokoschinegg-ove neso popolnoma prave. On je deputacijo iz Ljutomera prijazno vsprejel, ali zdelo se mu je pa, da razmer ni popolnoma resnično naslikala. Zato je on odredel poizvedbe. Težave so v zakonu. Trg Ljutomer se ne more za-se izločiti, kajti še le potem bi se na nemško šolo ne moglo niti misliti. Kar se tiče Šoštanja, je bil deželni šolski svet odločil, da tamošnjo šolo razdeli v nemško in slovensko. Ker se je pa vložil proti tej odločbi rekurz, je sedaj vsa stvar pri učnem ministerstvu.
Očenaš in Češčenasimarija v dunajskih šolah. Vloga dunajskega knezonadškofijskega ordinarijata, da naj se po dunajskih šolah zopet Očenaš in Ceščenasimariia vpelje, napravlja neka-ternikom mnogo preglavice. Tu smo videli v okr. in deželnem Šolskem svetu. Noben se ne npa izreči svoje odločbe. Na jedni strani se boje gospodje zameriti Židom, na drugi strani je pa stvar tako v zakonu utemeljena, da jo je težko odkloniti. Zato pa stvar odrivajo drug na druzega. Okrajni šolski svet jo je odstopil deželnemu šolskemu svetu, ta namestniku, kateri jo je poslal okrajnemu šolskemu btetu ttazaj z opazko, da se mu zdi, ni nobene ovire, da se ustreža knezonadškofijskemu konzisto-riju. Okrajni šolski svet je pa stvar zopet poslal deželnemu šolskemu svetu, da meritorično odloči. Kakor se govori, je deželni šolski svet se posvetoval z nova o tej stvari, odločil pa ni ničesar, temveč je poslal vlogo učnemu ministerstvu, da naj odloči. Kdo vi, kaka pota bode vloga še naredila, predno se kaj odloči. Seveda knezonadškofijski or-dinarijat ne bode odjenjal, naj je njegova zahteva nekaternikom še take zoperna.
ffaškl, mestni zbor. V predvčerajšnji seji j? Mladočeb Cfnihor^i Obialt^l, da se | dež< -*nf!tq zboru nadaljuje i»Vfšenje ftgaktacij dpajskij Veleposestniki so res gjedl na	sodij
stavbi predlog, se ue vjema s jjflpajffclffi puq$-tacijami. Pa to nič ne (Jene. Vladj qf tem, kalf(j se iireče deželni zbor, temveč le teop, da zh« splofe odda nyqje n^penje. Potem	že sangl
razdeljeval| flfcrajfl p« svoji volji in po volji Nemeet. Dolžnost praškega mestnega zastopa je, da se upira taki razdelitvi okraiev. Ako se osnuje zaključeno nem^o ozemlje, bode Pragi* prestala biti glavno deželno mesto in se poniža v okrožno mesto. — Kaftan je izrazil svoje veselje, da v deželnozborskem odseku Mlado- in Staročehi složno postopajo. Treba bi bilo pridobiti le še klub veleposestnikov. Oba govornika sta priporočala, da mestni zastop pošlje deputacijo klubu veleposestnikov, da ga prosi, naj glasuje proti novi razdelitvi okrajev. Nasvet je dober, ali mi mislimo, da bi bila dolžnost mlado-češkega kluba, da prvi stori svoje korake. Res čudno je, da bi po večini staročeški mestni zastop moral popravljati, kar Mladočehi spridijo v deželnem zboru.
Važna sodna odločba v šolskih stvareh. Nadsodišče v Celin na Pruskem je razsodilo, da se otroci katoliških starišev, ako so jim pomrli stariši, imajo pošiljati v katoliške šole. Nižje sodišče je bilo razsodilo, da se taki otroci pač morajo učiti katoliškega veronauka, ali tako pa lahko obiskujejo droge šole. Nadsodišče je pa spoznalo, da to ne zadošča, temveč morajo obiskovati katoliške šole. Svojo razsodbo je utemeljilo s tem, da se razlika v veri ne razteza v šoli le na veronauk, temveč tudi na druge predmete in učna sredstva. Zato pa katoliški otrok brez škode svoji veri ne more hoditi v luteransko šolo. To razsodbo pruskega nad-sodišča naj posebno premislijo zagovorniki mejverske šole v Avstriji, katerim tako ugaja, ako morejo otroke raznih ver stlačiti v jedno šolo in v tem vidijo celo prednost nove šole. Posebno na Dunaju so otroci po šolah kaj čudno pomešani, seveda nekeliko zaradi tega, da morejo nastaviti več židovskih učiteljev. Ker 6e v Avstriji radi ravnajo po Prusiji, naj bi tudi v tem slučaju poslušali pruske sosede.
Bolgarija. .Slovenski Narod" v predvčerajšnji številki navaja, kaj je češki inžener Kohout V Plznu predaval o razmerah v Bolgariji, in pravi, kaj mi porečemo na to. Mi inženčrja Kohouta ne poznamo in torej tudi ne moremo soditi o njegovi verodostojnosti, in tudi ne vlmo, zakaj je ostavil Bolgarijo. Prav lahko je pa, da se skriva za njim bivši dopisnik .Narodnih Listov", znan po svoji zanesljivosti. Ta mož je poročal o Pauieevi vstaji, da je uporni duh razširjen mej vso vojsko, in slikal veliko nevarnost, ki preti Koburžann in njegovi vladi. Ko je pa pozneje prišlo do obravnave, je pa zopet trdil, da je vso stvar ie vlada izmislila iz po-
Anoka razplete lase in ga začne sušiti. Lahko ie vodo obrisati, ali starček ima slabe oči in solze kapajo neprenehoma.
Dedec zapazi nekoliko njih na dvorišču.
„Hajd' sem vi! Kaj čakate? Vidiš Anoka čaka, da bi polivala !
Neko detinsko dostojanstvo izražavalo se je na njegovem licu.
.Vsi, vsi! Vsem bo ona polila! A da ona komu reče: .polij mi" bilo bi veliko čudo! Bojazljivo prikradejo se možje in žene k studencu, in kakor kakšna gospoda vsaki, ko se je umil, pravi Anoki .hvala". Arsenu se razjasni pred očmi. Pristopi k studencu, razkorači se, nagne se in stegne roke:
.Hajd!"
Ona začne polivati.
Arsen je v devetih uebesih!
.Kako to polivaš? Leti vse po rokavih!"
.Ne bo, ne bo! — Ona mu z levo roko za-vihne rokave, a z desno nagiblje vedrico.
.Ej, hvala ti!"
Petrija leti od jedne jetrve do druge in vsa zamazana od solz šepeta nekaj, maba z rokama in bije se po prsih.
Dedec zibajoč se odide v sobo. Odpre skrinjo in vzame zavratnik od nekakvih starih orlašev.* Zavije zavratnik v robec, zatakne ga za nedrije in se napoti zopet k studencu.
Vsi so se umili in vsem je Anoka polivala.
* Orlaš — Adler — Thaler.
Vse se je obleklo v neko tajno svečanost in vsakemu doni v ošesih nekaj slično na: .glas go-spodnji na vodah."** In samo da kje poči topič, vsi bi se počeli križati. Dedec s priprostim dostojanstvom pogleda po vseh.
Siromak, siromak starček!
.A njej ne bo nihče polil?"
Vsi pohitijo k vedrici.
.Zdaj ko sem že jaz rekel. Zdaj bom jaz rajši sam vlival. Daj, hčerka, umivaj se!"
Ne ve se, ali se njemu bolj roka trese, ali Anoki srce.
Obriše jo svojim otiračem.
Obesi ji zavratnik okoli vrata :
.Vsevna sirota! Al' jaz vam pravim, kaj sem že snoči rekel: .ako je kdo razžali, ubije naj ga Bog!"
* *
*
Dragi! Res je, da se tudi nebo časi čisto osme-huje in veseii. Človek ga gleda, širi roke, a solcce ga žge pod leva prsa iu duša se kakor nevidljivo kadilo dviga, in prijema se za nebeške kupole.
Tako je pri Bogu!
Na novega leta dan 1881.
** Pesem, katera se poje v grško-izhodni cerkvi na dan sv. Treh kraljev ali Bogojavljenje. Ta praznik se praznuje stalno 18. januarja in z največjo slovesnostjo. Služba božja se služi na prostem (ako je mogoea se naredi oltar, križ, svee-■jaki iz leda) in se blagoslavlja voda pri tem se pojeta pesmi: „Glas gospodsnj na voda" in,, O Jordanje krešoajuiii tja tebjs Gospode".
litičuih uzrokov, da »{ah nikdo mislil ni na zaroto. BazmW j, Bolgari.] p, ag presojo-jemq .N. Fr. Pr.", ||r že dokazajg, da smo T 'fffti Koborianove gjjfpke s dunajsko fiijjpjo bili P«T j||eprotnih nazorfl|, -dočim ee jg ,8Jqt. Narod" lep« fifjnjal ž njo. B|jj pa	po rasnih virih
mirnfl {n trezno presojj|qjo. D{ {>» imamo prav, da ue v^sme^il {pakira Ifl drugim pfflobniig tfrom, pa «t|Me	»godbvina poslednjih petih let.
Gospodje pri .Narodu", le pazno poglejte na dogodke nazaj, pa bodete videli, kateri so večkrat prav imeli, ali tisti, ki simpatizujejo s sedanjo bolgarsko vlado, ali pa njeni nasprotniki. Ce gospdda pri .Narodu" ni gluha in slepa, pa bode morala spozuati, da nasprotnikom sedanje bolgarske vlade ni dosti verjeti, naj že bodo te ali druge narodnosti. Nikakor se pa mi ne bodemo dali natveziti neumnosti, da je pod sedanjo bolgarsko vlado že bilo na tisoče ljudij pomorjenib. Mi ne tajimo, da v Bolgariji ni vse v redu, ali na tisoče ljudij se ne spravi tako iz sveta. Vedeti je treba, da imajo v Bolgariji tudi evropske vlasti svoje konzule, kateri se, kakor konzuli v orijentu sploh, jako zanimajo za vse politične zadeve v deželi. Posebno francoski zastopniki vse jako pozorno zasledujejo že zaradi prijateljstva z Rusijo. Kak krik bi že bil, ko bi bilo le poloviea tega res, kar so hoteli vedeti nekateri Bolgariji sovražni listi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. aprila.
Deželni zbor kranjski) je imel danes VIII. sejo, ki je trajala do 2. ure. Povodom prošnje dveh gg. meščanskih učiteljev v Krškem za dovolitev stanarine je bila daljša debata o meščanskih šolah. Poslanec S u k I j e je naglašal potrebo meščanskih šol ter izražal željo, naj deželni odbor proučava to vprašanje ter stavi primerne nasvete gledl razvoja meščanskega šolstva, češ, da bi se dotični stroški za šole bogato obrestovali. Poslanec dr. Schaffer mu je odgovarjal, češ, da predgovornik goji prevelike nade od meščanskih šol in da bi troški za take šole z ozirom na deželne finance ne bili v ni-kakem razmerju z vspehi, kar je tudi naše prepričanje, kajti meščanske šole so umestne in koristne v mestih in deželah z razvito industrijo in obrt-nostjo. Voditelj deželne vlade g. baron Hein je omenil, da bode radovoljno podpiral razvoj meščanskega šolstva, kjer in kedar se bode pokazala potreba. Glede prošnje podobčine Vrhpolje za izločitev iz vipavske občine in ustanovitev samostojne občine voditelj deželne vlade g. baron Hein odločno izpove, da iz raznih vzrokov ne more priporočati do-tičnega zakona v najvišje potrjenje, kar je med večino vzbudilo strmenje. Poslanec Lavrenčič med odobravanjem narodnih poslancev izraža začudenje, da se vlada tako odločno upira razdružitvi občine vipavske, dasi občani sami iz važnih vzrokov želi to razdelitev in dasi je vlada že priporočala razdelitev nekaterih drugih občin. Poslanec Hribar priporoča prošnjo in rezko odgovarja na nekatere opazke voditelja deželne vlade. Ko sta še poslanec K 1 u n in poročevalec M u r n i k podpirala prošnjo, je bil dotični načrt zakona od narodne večine sprejet v drugem in tretjem branju. Po kratki tajni seji je predsednik ob 2. uri zaključil javno sejo ter napovedal prihodnjo sejo na torek 2. dan maja.
(Novom&šniki) labodske vladikovine iz tretjega leta so ti-le gg. bogoslovci: Ivan Gorišek iz Mekin pri Kamniku, Alojzij Kokelj iz Mlake pri Javorjah nad Skofjo Loko, Josip Meško od Velike Nedelje iu Matej Osenjak iz St. Lovrenca na Dravskem polju.
(Požar.) Danes zjutraj ob polu 4 uri nastal je požar v vasi Vrba pri Št. Vidu pod Brdom ter je v pičli pol uri razširil se na biše in gospodarska poslopja desetih posestnikov. Ednemu gospodarju sta zgorela dva konja, pet goved, prašiči iu nekaj drobnice, drugemu pet goved, tretjemu šest prašičev itd. Škode je dobro nad 12000 gld. Vzrok požaru ni znan — čudno je le to, da je gorelo zopet takoj v noči po lukoviikem sejmu, kakor se je to v zadnjih letih že dvakrat zgodilo. Pijani fantje, mešetarji in hlapci vračajo se s sejma, pušijo in ne pazijo na og^nj. Omenjati je tudi, da se je gasilno društvo brdsko vrlo vedlo, in tudi člani dob-skega društva so prišli, pa brez — načeloika in brez — brizgalniee. Kakor se je pripovedovalo, načelnik ni pustil vpreči, in ta vest ju v očigled okol-nosti, da je obilo tekoče vode poleg pogorišča, in
bi bila ie jedna brizgalna silno koristila, vzbudilo občno nevoljo.
(Opeij — suša.) 8 Trate: Dne 26. dopoludne gorela je hiša J. Oblaka na Trati; ogenj ni prišel v notranje prostore; kako se jo užgalo, se ne v4 gotovo. Hvala Bogu, da je močen veter pihal proč od vasi, drugače bi bila cela vas o takem velikem vetru v nevarnosti. Ljudje so takoj skupaj prihiteli in ogenj pogasili. Vredno je pa premisleka. Kolike koristi bila bi pri nas tako potrebna gasilna briz-galnica, ko bi jo napravili. Vasij je veliko in vse so velike, ob cesti in ob vodi. Naša fara je sieer gledd velikih pogorišč nekako srečna, skoraj ne pamti velikega pogorišča, le sem ter tje kaka posamezne, hiša pogori; ker so pa vasi gosto s hišami natlačene, je brizgalnica na vsak način v vsakem oziru potrebna. — Ce se plačnje pri davkih, tudi denarno vprašanje ne bo pretežko. — Zdaj pri nas pričenja sadje cveteti; evetje je popoinema zdravo; upati je, ako kaj hudega ne pride, da bo dobro rodilo. — Suša je pri n$a velika, setve pomladanske skoraj zvleneti ne morejo, sena bo malo. — Včeraj smo imeli procesijo, katere se je udeležilo mnogo-brojno ljudstva, s prošnjo, naj nam mili Bog pošlje toliko potrebnega dežja.
(Saša.) Iz ljutomerskih goric se nam piše: Letos se je po vinogradih vsa prva kop rano in v najlepšem vremenu skopala in dobro presušila, kakor malokdaj, ker od začetka marea do Jurjevega nismo imeli dežja. Vinogradom to jako ugaja, ne tako pa žitu na polju in travnikom; žito jako zaostaja v rasti, travniki pa so skoro čisto suhi. Ker ni paše, začenja polaganja za živino pomanjkovati iu cena živini naglo pada, ker bi vsakdo rad prodal nekaj glav, ker je ue bode mogel prehraniti. Večkrat je že sicer kazalo, da bi utegnil dež priti, pa mesto dežja pride veter ter vse razžene. Ljudje že zdihu-jejo, kaj bode, če kmalu ne prid kakšna rosa, ter očitno pri križih in v cerkvah prosijo za dež. Ker je bila ostra zima in je zemlja dobro premrznila, vkljub suši zemlja ni trdi, ampak rahla, kakor moka, da skoro ni mogoče orati.
(Dež.) ki smo ga tako težko pričakovali, nam je danes poslal ljubi Bog. Upamo, da se še vse popravi, kar je grozna saša škodovala letini.
(Zgubil se je) v soboto, dne 22. t. m., v Studenca pri Hrenovicah 131etni, slaboumni, božjastni dečko., Levo roko ima posušeno, oči lepe, modre, lase plave (biond) Oblečen je bil v nove hlače, ima samo eno preramnico, klobuk siv, zeleno obrobljeu. Ime mu je Gregor. Kdor z&nj izve, naj to dobrohotno naznani očetu, gosp. J. Severu na Stadencu {pošta Postojina), ali čast. g. Iv. Soukupu, kapelanu v Hrenovieab.
(Naznanilo.) Po ranjkem preč. g. župniku Janezu Potočniku bode osmi dan prihodnji torek, to je dnč 2. maja ob 8. uri na Brezovici.
(Novo ieleinieo) bo meril dunajski merjevec g. E. Klemensievič od postaje Polzela-Braslovče na celjsko-velenjski progi preko Srenjskega, Motnika in Smartua v Kamnik. Z» šest mesecev je dobil nedavno za to delo dovoljenje od c. kr. trgovskega miuisterstva.
(Ljutomerska šola), katero je lani začel staviti stavbarski mojster iz Gradca, gosp. J. Michel, bode do meseca septembra t. 1. zgotovljeua. Nova šola bode največje poslopje v Ljutomeru in morebiti največja iu najlepša ljudska šola na Štajerskem. Stala bode do 44.000 gld. in imela prostore za štiriraz-redno deško in štirirazredno dekliško šolo, za prvi razred realke, veliko dvorano za telovadbo, stanovanje za nadučitelja in nadučiteljico in druge potrebne shrambe. Stavba stoji na vzvišenem mestu nad trgom in se vidi daleč po Murskem polju, po Prekmurskem ia Medjimurskem. Daj Bog, da bi duševna korist nove šole ljudstvu povrnila obilne troške in krajuemu šolskemu svetu dala zadoščenje za obilne situobe in zapreke, katere je moral prenašati od mnogih stranij.
(Č. g. Simou Zupan) je včeraj popoldne v spremstvu čč. gg. kanonika Flisa, monsgr. Jerana, mongr. Potočnika in nekaterih drugih gospodov prišel v svojo novo župnijo — na Ježico. Štirje slavoloki s primernimi napisi so proslavljali njegov prihod. Župljani njegovi so se kar tlačili krog njega, vsak ga je hotel posebe pozdraviti. Bil je nad vse prisrčen vsprejem. Bog daj srečnemu začetku še blagoslovljeno bodočnosti
(Velikanskega medveda) je predvčeraj ustrelil mladi knez Schonburg-Waldenburg v lovu pri Mašunu na Notranjskem. Kosmatiuec je
tehtal brej drobja 4 stote 20 fantov; pripeljali so ga t deželni muzej, da ga preparator gosp. Sehals tagati.
(Prva astronemična ura je v Pragi.) To je umestno poudarjati sedaj, ko se v Ljubljani kaže te vrste umetna ura. Na mogočnem stebru stolpa na staromestnem trgu v Pragi je takoimenovani „8taromžst8ky orloj". To je stara, astronomična ura od mojstr* Hanuša, astronoma in ačitelja matematike na univerzi * Pragi iz leta 1490. Kalendarni krog iu zverinec (Thierkreis), kateri se zdaj na ari nahaja, je Liškova kopija mojsterskega dela Jožeta Manesa ; prvotno delo je sedaj v muzeju. Stroj kaže in bije are tadi po stari razdelitvi časa (od 1—24), razven tega kaže vzhod in zahod solnca, tek lune in dragih planetov. Princip astronomičnih ar je tedaj že vendar nekoliko časa izpeljan. Za novejše ure a8tronomične ima zaslugo največ tehnika z mehaniko, nič druzega.
(Nadučitelj ljutomerski.) Iz Ljutomera se nam poroča: Kukor je bilo v Vašem cenjenem lista objavljeno, umrl je dne 17. jauuvsrija t. 1. nagle smrti nadučitelj ljutomerski g. Jožef Horvat. Slavni deželni šolski svet v Gradcu je naznanil, da hoče to mesto nraduo namestiti, dasiravno je bil lani pridržal za uradno nameščenje tukajšnjo podačitelj-sko službo, ko je bila že razpisana. Te dni smo izvedeli, da je slavni deželni šolski svit na ljutomersko narodno šolo premestil za nadučitelja g. J. Bo bič a, bivšega nadučitelja pri Sv. Vidu niže Ptoja. Gosp. nadučitelj je v najboljših letih in tukajšnji rojak, torej pričakujemo, da bode kct nadučitelj svojo službo dobro izvrševal, in se ne bo zmenil ne za hujskanje, ne za prilizovanje od ka-tere-koli strani. Samo z vestnim izpolnjevanjem svojih stanovskih dolžnostij si utegne pridobiti potrebno zaupanje, katerega si morebiti od začetka ne bode našel.
(Ia Celovca,) dne 27. aprila: Tukaj obstoji društvo z bobuečim imenom .Deutscher Vere in", ki združuje vse mogočne celovške pra-germane, da bi koroške „bindišarje" kar žive po-hrustali ali vsaj potisnili ob steno. Prvaki društva so se močno repenčili, ko je tekla pravda našega .Katol. polit, in gosp. društva" z mestnim odborom radi slovenskih vlog. Takratno brdavsavsko kričanje je pa društvene prvake tako utrudilo, da so odtačas počivali. V soboto pa so sklicali zopet občni zbor, h kateremu mora priti po pravilih vsaj 15 udov. Prišlo jih je pa dejanjski samo — 12, da radi te .ogromne, udeležbe celovških prvoboriteljev za .nemštvo v škripcih" zbora niti otvoriti niso mogli.
(Vojni minister ruski) je naročil vojnemu štabu, da je izdal ukaz, v katerem naroča, da se ne smejo več vsprejemati v vojna učilišča tisti vojaki, ki pripadajo kateri izmej razkolinških ločin: molokanci, duhoborci, ikonoborci, novi židje i. dr., ki zametujejo zakon in molitev za earja. Verski razkol tedaj škoduje! 0, da bi spoznali to resnico tudi pravoslavni — razkolniki!
(Strela.) Dne 21. aprila je bila huda nevihta okoli Beljaka ter je strsla ubila 13 let staro hčerko J. Majerja, železniškega delavca v Vaseh. Dekle je bilo na potu iz bližnje vasi proti domu.
(Umrl) je na Črnicah dne 27. aprila posestnik Jurij Snoj, star 82 let; bil je o svojem času večletni župan in vseskozi mož poštenjak. Jeden njegovih aošoleev živi š« v Ljubljani, jedea pa v Smart-nem pod Šmarno goro. N. p. v m.
(„Corriere di Gorisia") prinaša prav vestno, kar se godi in vrši sedaj v Rimu povodom srebrne poroke laškega kralja. Namen je jasen. »Corriere" gladi pot izborno združenju .neodrešenih" avstrijskih Lahov z materjo Italijo. Proslavlja vse, kar je laškega. Jadikoje med vrstami radi osodepolne bližnje meje, ki deli .neodrešene" in odrešene. Nasprotno pa sumniči vse, kar je slovenskega in slovanskega, za izdajalsko, panslavistično. Samo, da služi njegovemu namenu, piše, priobči; kaj zato, ako zapiše tudi kaj gorostastnih laži j in obrekovanj. Vsa sredstva so mu sveta, da le doseže svoj smoter. Opozoril je tudi goriške Lahe iu polaščence na slav-nostue kresove, zapaljeue v proslavo srebrne poroke laške kraljeve dvojice, zaznamovaje mesta, raz katere se bodo opazovali kresovi ob bližnje) laškej meji. Dalje obvestil je čitatelje, kako je neki vse drlo — 22. t. m. — zvečer opazovateljev laških kresov. To je sicer trohica pisateljevanja goriškega .Corriere" za Italijo; a i ta trohica nam mnogo pori. Da bi pisal .Corriere" tako dinastično - pravično, kakor p:še protidinastično-strankarsko, zvali
bi ga po pravici izborno časnikarsko trdnjavo ob laškej meji. Ker pa tako namenoma piše, kaže svoja težnje čet mejo, ožigosati ga moramo za izdajalski list, kateremu se preveč prizanaša na kvar zvestobi avstrijskih Furlanov in Lahov. .Rinnovamenti" pa, ki se možato poteguje za resnico in pravico, ki je
—	ta je njegov naglavni greh — celo Slovencem pravičen zagovornik, se kar za stavo zaplenjaje, kar je poslaneem tako presedalo, da so se oglasili v državnem zboru proti temu. Prepozne solze vladne bodo prazne, brezvspešne solze.
(Lepo ime.) Mažarji so dali novi postaji blizu Capraga pri Sisku te le sladkozvočno ime: Sziszeki tr&b&zak.
(Čel« farne cerkve) pri Sv. Vida v Gcriei krasi že nekaj dni prelep kip Matere Božje. Lepo lani prenovljeno ospredje eerkve z na novo izdelanim slepim oknom, v katerem sameva nov kip Matere Božje, krasi trg Placuto. Cerkev je posvečena svetemu Vidu in Modesta. Podala bi se torej cerkvi kipa svetih zavetnikov. A tudi kip Matere Božje je opravičen, v kolikor je pri Sv. Vidu, lep oltar Matere Božje s kipom brez madeža spočete in bratovščina brezmadežnega spočetja. Umetnostno oceno kipa prepuščamo strokovnjakom.
(Tržaška iredenta in srebrna poroka laškega kralja.) Slavljenje srebrne poroke laške kraljeve dvojiee tržaškim iredentovcem ni dalo miru. Tudi ob tej priliki so morali pokazati — seveda le z otroškimi demonstracijami, — kako sta jim Umberto in Margareta k srcu prirasla. V soboto zjutraj so v eelih grudah po „C o r s u" sprehajali v črnih opravah, odičeni z .marjeticami". Bilo je med njimi veliko dijakov na potu v šolo. V gostilni .Alle Gatte" je moral zastopnik cesarske vlade zaključiti predstavo nekega glumača, ker je zbrano občinstvo začelo upiti: .Umberto e Margherita!" in .Viva il re!". Tadi iz neke zasebne hiše so redarji zalotili zelo sumljiv shod. — Glavna demonstracija pa se je vršila v nedeljo zvečer v gledališča .Politeama-Rossetti" med predstavo opere .Rantzau". Gledališče je bilo natlačeno in večina udeležencev je nosila .marjetice". Mej drugim aktom je nastal tak ropot, da godbe niti slišati ni bilo. Občinstvo je s silo zahtevalo italijansko himno .Marcia reale", t galerije se je pa vsula ploha .marjetic". Predstava se je morala na ukaz javne oblasti zaključiti in redarstvo je odvedlo v zapor šest glavnih kriča-čev, izmed katerih sta se dva izročila sodišču. — Redarji stražijo še vedno spomenik pred kolodvorom.
—	Taki in enaki pojavi tržaške iredente naj bi vendar naši vladi odprli oči, da bi spoznala Slovence za glavno podporo avstrijske ideje v Primorju in da bi jim podelila pravice, za katere se že toliko let bord.
(f Radoslav Lepašič.) Dne 25. t. m. je umrl v Zagrebu odlični pisatelj in neumorni sotrudnik „Jugoslovenske akademije" iu .Matice Hrvatske",
—	Radoslav Lopašic. Njegovo največje delo so .Acta historiam Confinii militari croatici lllustrantia", za katere je tudi v naši Ljubljani svoje dni pridno gradivo nabiral. Naj v miru počiva!
(Zidarski štrajk v Gradcu.) V Gradcu je mej zidarii začel štrajk zaradi prenizke plače. Plača 1 gld. 40 kr. je res premajhna pri sedanji draginji, ali pomisliti je pa tudi, da v Avstriji neso delavci v večini, kakor v Belgiji, in da torej posebno nemajo upati, da bi kaj dosegli s silo. Kapitalistom tudi ne manjka delavcev. Tuji delavci vedno prihajajo. Želeti bi pač bilo, da bi se kako v delavskem vprašanju omejila moč kapitala in se morda zabranil prihod tujim delavcem, kakor v Ameriki. Zal, da je pri nas vse preveč odvisno od kapitala, da bi se kaj takega upali. V Gradcu so sedaj ustavili vse zidave, ker so vsi delavci ustavili delo, nekateri prostovoljno, drugi malo prisiljeni. V torek so bili napali štrajkovci v Št. Petru pri Gradcu laške delavce, ki so delali pri Krainerjevi hiši. Laški delavci so ušli v hišo. Štrajkovci so pa s kamenjem pobili okna. Bilo je že tako hudo, da se je gospodar moral brauiti s streljanjem in je pet delavcev ranil. Zandarmerija in vojaki naredili 80 redili red. Glavne razsajalce so znprli.
(Hrvatska sjediijena opesieija) ne le v glavnem me8tu Zagrebu, temveč tadi po deželi snuje bankete v svojo proslavo. Dn6 16. t. m. je bil tak banket v Brodu na Savi. V mesto je ta dan došlo na tisoče priprostega naroda, bauketa samega pa so je udeležilo 111 odličojakov. Presvetlemu cesarju, kakor zaščitniku prave svobode, je napil z navdušenimi besedami Stjepau pl. Horvat. Vsi pričujoči
<
so vstali s sedežev in burni „Živio kralj!" se je razlegal po dvorani. Milan K e r d i e je napil diki hrvatskega naroda, biskupu Strossmajerju; kapelan Martin Kirehmajer dr. Ant. Starčevima; Fran Folnegovič zjedinjeni opoziciji itd.
(Gespodarstve aa HrvaŠkem.) Koujarstvo je zadnja leta napredovalo na Hrvaškem. L. 1886. je bilo konj 60.608; 1. 1890 pa že 72.190. Vender bo treba še bolj paziti na žrebeta; konjske dirke so tudi slabo osnovane in še marsikaj druzega zavira boljše vspeha. Svinjereja je od I. 18801—1885 nazadovala. A sodeč po znatnijem izvozu se je naslednjih pet let zopet dvignola. Ovčarstvo in kuretinstvo pa peša. Zlasti za poslednje se malokdo meni. V Nemčiji imajo nad 300 zadrug, ki podpirajo kuretinstvo. V Avstro Ogerski jih je 25; a ni na Hrvaškem, ni na Kranjskem je nema.
(Židje — sviti.) Ruski listi poročajo, da židje vedno bolj pohajajo v inozemska vseučilišča, ker jih doma pustč le v gotovem številu v šole. V tujih, z večine nemških vseučiliščih je sedaj nad 3000 ruskih Židov.
Telegrami.
Dunaj, 27. aprila. Cesar potuje z večjim spremstvom dne 2. maja v Budimpešto in se povrne na Dunaj zjutraj dne 2. maja.
Dunaj, 27. aprila. Cesar je imenoval nadvojvodo Franca Salvatorja majorjem v 15. dragonskem polku in nadvojvodo Ferdinanda stotnikom prvega razreda v 5. pijoner-skem batalijonu. Nadvojvoda Oton je prestavljen v 9. husarski polk. Cesar je imenoval feldcajgmajstrom sekcijskega načelnika Franca Merkla, podmaršali generalmajorje Pohla, Stangerja, Georgevitsa de Apadia, Wannisha. Seracsina, Saya, Polaka pl. Zdi-radova, generalnimi majorji 22 polkovnikov, potem je imenovanih 45 polkovnikov, 77 podpolkovnikov, 108 majorjev, 288 stotnikov prvega razreda, 125 stotnikov drugega razreda, 276 nadporočnikov, 198 poročnikov, 4 redovnoladijskih, 8 fregatnih in 9 kor-vetnih kapitanov, 9 pomorskih poročnikov
prvega, in 11 druzega razreda, 38 prapor-ščikov. Potem je še več imenovanj pri vojaškem sodništvu, vojaških zdravnikih in uradnikih.
PulJ, 27. aprila. Brodovje, obstoječe iz ladij „Cesarjevič Rudolf", „Cesaričinja Štefanija", „Cesar Franc Jožef I.", „Princ Ev-gen", „Cesar Maks", „Don Juan d'Austria" in „Trabant" je odrinilo pod poveljstvom pod-admirala barona Spauna ob 10. uri v Trst. Poveljnik mornarice, admiral baron Sterneck, je na ladiji „Pelikan" z brodovjem potoval v Trst.
Meran, 27. aprila. Vojvoda Karol Teodor bavarski je z rodbino prišel semkaj in bode to leto tukaj izvrševal človekoljubno delovanje kot zdravnik za oči.
Carigrad, 28. aprila. Glede na poročilo, da bolgarski knez Ferdinand se povrne preko Carigrada v Sofijo, se za gotovo govori, da je knez res mislil priti semkaj, pa je to misel opustil na prošnjo sultanovo, kateremu se sedaj iz raznih ozirov ne zdi umestno, ga vsprejeti.
London, 27. aprila. Delavec z imenom Townsend se je izrekel proti nekemu policistu, da hoče umoriti Grladstona, in je dvakrat ustrelil proti Gladstonovi hiši. Zaprli so ga.
London, 28. aprila. Žena zaprtega delavca Townsenda je izpovedala, da že več let ob gotovem času dalje spati ne more, potem se mu pa jame mešati.
Noyi Jork, 27. aprila. Danes je odšlo 36 ladij, mej njimi tudi nemške, k jutršnjemu ogledu. Iz utrdb so pozdravljali s streljanjem.
Novi Jork, 27. aprila. Toča, vihar in nalivi napravili so včeraj mnogo škode. V Oklvhomi je 40 oseb mrtvih. Kevkefalls in več drugih sel je popolnoma uničenih.
Novi Jork, 28. aprila. Včeraj je bil Ogled mornarice in tujih vojnih ladij, častniki in moštvo vseh ladij so salutirali pred predsednikom Clevelandom.
Vremensko apOročilo.
13 <1 a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		ariiVemera t inm	toplomera po CeUijn			
27	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zven.	7335 732-0 732 0	14-6 22-0 13-6	sl. jzap. zm. jzap. s), jzapad	del. jasno del. oblač. jasno	000
Srednja temperatura 16'7\ za 61* nad normalom
Jzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in prostih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečastiti duhovščini in sl. občinstvu
Fr. Šiška,
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubjani.
HV Naročila izvrSujejo ae točno po nizki ceni.	228 3-1
Mnogo tovarnarjev je,
kateri rabijo karbollnej za varstveno sredstvo proti vsakovrstnim mrčesom, gnilobi in trohnobi lesa, hišni in zidni gnilobi; mokrim stenam itd. Toda
R*irtlll'loV	karbollnej edin združuje v
I>ai llltlUV sebj vsa avojstva, katera stavimo do ta-
cega varstvenega sredstva. H-krati daje orehovo-rujavi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3- do 41etno daljno trajnost.. — Prospekt zastonj. Vsak poskus jamči trajno naročevanje. 5 kilo poštni zaboji 1 gld. 30 kr., 100 kilo 16 gld. od Dunaja (Plzna, Pasave).
Olavno zalogo ima tvrdka BRATA EBERL t Ljubljani.
Hali troiki, velik vpeh in dobiček.
Ustanovljena leta 1781. 48 10 4
Mihael Martliel & C >•
Dunaj, Z., Kepplergasse 20.
Občuje se slovensko pismeno in ustno.
Zahvala.
Za obilno in vsestransko udeležbo pri pogrebu nepozabnega prečast. gospoda
Janeza Potočnika,
župnika in zlatoma&nika,
izrekam vsem udeležencem skupaj svojo presrčno zahvalo; posebej pa še velečast. gosp. dekanu Janezu Flis-u za vsa cerkvena opravila in ginljivi pogrebni govor. Isto tako blagorodnemu gosp. c. kr. okrajnemu glavarju in vladnemu svetniku J. Mahkot-a. Dalje č. g. o. Angeliku Hribarju za izborno vodstvo petja pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču. Ravno tako mnogoštevilnim prečast. gospodom župnikom in sobratom od blizu in daleč, kakor tudi obema gg. učiteljema.
Na Brezovici, dne 27. aprila 1893.
Ivan Zupan,
I ^SSSSSSBSESBEl TJradne in trgovske
j s firmo priporoča
KAT. TISKARNA j
v LJubljani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX,
LJUBLJANA,
Dunajska oesta 13.
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo.
Zamenjuje stare stroje.
Poprave vrš6 se točno, trajno 5o6 in ceno. 3u—22
232 1
kapelan.
Št. 8656.
229 3— !
Razglas.
Podpisani magistrat naznanja, da so
živinski sejmi v Ljubljani
zopet dovoljeni, in da se sin^ torej na letni sejem
v ponedeljek dne 1. maja letos
poleg konj, prignati tudi goveja živina, drobnica in prašiči.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. aprilu 1893
gMB D U 11 a j s k a borza.
Dni 28. aprila.
Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . vkeije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Mapoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini ... ......
Nemških mark 100........
98 gld. 40	kr.
98 . 05	
117 „ 30	
97 . 10	
983 „ -	
342 „ 25	
122 . 45	#
9 „ 74	•
5 „ 78	
60 „ -	n
Dni 27. aprila.
Ogerska zlata renta 4% . . .	115	gld.	60
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	95	„	10
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	75
5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	165	.	50
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197	,	75
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4%	98	„	80
Zastavna pisma , „ „ , „ 41;,*	100	,	—
Kreditne srečke, 100 gld.......199	„	50
8t. Genois srečke, 40 gld.......67 „	—
kr.
4 % srečke dunajske parobrodne družbe . .	141 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 19 »
Rudolfove srečke, JO gld.......— .
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..... 70
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gid.| . .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st v.	2960 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . —
Papirnih rubeljev 100 .......127
kr.
25
50 75
25
Haknp in prodaja *£S
vsakovrstnih dri&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„91 E B C II B"
Sollzaili it 10 Dona], liriihilfinlrim 74 D.
2UT Pojasnila %S v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.