Gospodarske stvari. Zelje ali kapus. II. Mokrotna težka zemlja ni za zelje. Tudi ne, ko bi zeljue sadike rade v nji raatle. Taka zemlja je za zelje manj pripravna, deloma zaradi težavnega okopavanja, deloma pa tudi glede aadeža, ki ima za zeljem slediti, posebno pa še, 5e bi slcdila kakšna ozimina. Najboljša zemlja je rabla ilovica. V labkej peščnati zemlji se ne da zelje s pridom saditi. razun 6e je l#ga in vreme vlažno. Da zelje veliko guoja potrebuje, to je znano. V nekterib krajih gnojijo zelju po dvakrat, prvikrat rano sporaladi, potem pa, ko se sadi. Kdor le enkrat gnoji, ta naj gnoj v poslednjo brazdo dene. V težki zemlji orjejo na Angleikem za zelje po štiri- in po petkrat. V rabli, tako imenovani zelniaki prati, je dosti dvakratno oranje, prvikrat spomladi in drugikrat pa k posajanju. Potem se polje tako snažno ko mogoče povleče in povalja in zopet povleče, da ni nobenih grud. Pred koncem maja naj se ne začne aaditi, mogoče pa je zelje noter do konca junija posajati. Najboljši čas za to delo je diuga polovica janija. Vendar pa je veliko na tem ležeče, kakošno vreme je in kako močne so sadike. Vlažno vreme je za to delo najbolj priležno, ne pa trpežno mokro. Poglavitni pogoj lepe rasti je, da aadike v novo preorano ali prekopano zemljo pridejo in primerno daleč narazen stoje. Ta daljava ae ravna deloma po zemlji, in kako je ta pognojena in dobia, deloma pa po debelosti zeljnib glav zelja, ki se ima saditi. Če je taka sorta, ki debele glave dela in če je zetnlja mastna, takrat se morajo sadike najinanj meter dalec narazen sadili. Sicer pa je 80 cntimetrov zadnsti. Da ae sad:ke za zaisajaDJe čvratve in z lepimi koreninanii h zemije dobe, «e moia greda popiej dobro poškropiti. Tako se daio sadike bolj jehko popipati in več prsti na koieniuah obdrži*. Ce se pri suhem vremeuu zelje sadi, je ne le dobro, ampak naravnost potrebno v Ijuknice vodo naliti. Isti basek z nianj trudom in delom se doseže, ako se korenine sadik v močnik pomoč6, ki se je iz ilovice in kravjeka napravil. Prst ee korenin bolj prirue in aadika se prej okorenini in prej rasti začne, ker brž pri sajenji nekoliko vlage v se dobi. Ko je zelje posajeno in začne raati, zabtevajo neizogibno še najdalejšne tnarljive strežbe. Zeailja se tuora čista vsega plevela držati in vedno vzrabljavati, kar se z motiko ali tudi s pleveluiui plugom najročnejše opravi. Prvikrat se okoplje 3 do 4 tedne po posaditvi, drugikrat pa pred žetvijo. Pri okopavanji je treba previduosti, da se sadika ue premakne, kaj takega zelje ne trpi, ravno tako, kakor tudi repa ne. Pri drngi kopi se tudi ze!je oaiplje. Zelje subo letino leži prenaaa od mokrotne. V subib letib nareja sicer le drobne, za to pa prav trde glave. V mokrib letib se glave rade odpirajo. Kdor hoče bolj glave nego listje, ta naj liatja ne obira, k večemu že prav pozno kakih 14 dni predno se zelje posekava. Kdor pa obiranje listja popolnoma opusti, ta dela pametneje na lastno korist. Hnde sovražnice zelja so gosenice. Zlasti blizo biš, sadnib dreves in grraičevja se najrajše in najobiluejae piikazujejo, zvunaj na polji se jih je manj bati. Pomočka zoper gosenico razun obiranja ni. Zelje se mogoče dolgo na polji pusti, ker glave še le začne delati, ko uoči začenjajo že bolj hladne prihajati. Zelje rasti noter do srede novembra. V Holandski in na Angležkem mnogo zelja za živiusko klajo sadijo. Pridelek zelja od 7s hektare je toliko ceniti, kolikor od s/8 hektare repe. Zelje je vsaki živini priljubljena krma po8ebno pa goveji živini in prešičem. Krave imajo po zelji mnogo in dobrega ruleka in puter iz njega je boljai, kakor po iepni klaji. Najprej se polaga listje potem koceni, ki tudi delj časa dobri ostanejo. Koceni tudi več izdajo, ko pa glave in listje. Hišne pode gnjilobe varovati. Vzrok, da hišui podi pogosto tako kmalo gnjiti začno, je velika mokroia, ki ae pod diljami v ztmlji nahaja. Če dilje na taki zemlji leže, brž začno gnjiti. Tu se uajbolj odpomore, če 8e kaj subotnega na zemljo natrosi, kakor n. pr. drobir od prežganega premoga. Dobro je tndi napraviti ljuknje, da ruore zrak pod podom sem ter tje prebajati. Nekteii tudi dilje na apodnjem delu 8 katranom poruažejo, vendar pa je katranov dub v sobi neprijeten. Preredka detelja. Če detelja preredko raste, v prvi vrsti ni ravno uajbolje tned djo travnega semena posejati, ker ae travno aerae prepočasno razvija in ker ga bitro ra8toča detelja labko zaduši. Bolje je kako drugo sorto detelje na plebe in rued deteljo zasejati. Kratkej sapi pri konjih vzrok je naduba, tedaj pokvara v pljueib ali pa napačno raačeni dibavni organi. V nobenem teb dveh slučajih ni ozdravljenja pričakovati. če 8e pa tak konj le bolj za labka dela rabi, pa ne k tekanju priganja, ga je mogoče še veliko let s koristjo porabljevati. Krhlikovec. Med vaerai soitami žlabtnine je krblikovec najžlabtnejai. On zavzema mcd namiznim grozdjem prvo mesto.