Naj reč j i slovenski dnevnik držav«i> 3 Vein: ** vse leto , . . $6 00 £ Za pol ieu ..... $3 00 S Za New York celo leto ~ $?.00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 tiHlim Mil— 11 BIH............ ............. Ml i Et J GLAS NARODA r a Ust slovenskih .delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily k»* the United States. inawH every da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OOBTULNDT 2876_Entered — Second Oia— Mattsr, September 21. 1908, at ths Post Office at New York, K. Y., mtder Act of Congreas of March 3, 1878." ooBTLAjrPT "tott NO. 276. — ŠTEV. 276. __NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 24, 1926. — SREDA, 24. NOVEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV — - * T ~ '--" ---■ ---- NEMŠKA VLADA JE KUPILA SOVRAŽNI LIST Nemški zunanji minister dr. Stresemann je povedal državnozborskemu komiteju, da je kupila država list Allgemeine Zeitung. — List je bil kupljen s tajnim skladom. BERLIN, Nemčija, 23. nov. — List Deutsche Allgemeine Zeitung, bivše glasilo Hugo Stinnesa ter v svoji notranji politiki odločno nacionalističen, je postal last nemške vlade. Večino delnic je kupila vlada aprila meseca tekočega leta od pruske države, ki je kupila list od Stinnesovih dedičev. I o je glavna vsebina pojasnila, katero je podal pred državnozborskim komitejem za zunanje zadeve zunanji minister Stresemann vspričo objav v Berliner Tageblattu, da dobiva Allgemeine Zeitung mesečno podporo v znesku 100,000 mark iz tajnega sklada, ki je na razpolago dr. Strese-mannu ter državnemu kancelarju Marxu. Stresemann pa ni pojasnil naslednjih presenet- | ljivih točk: — Kaj je bil cilj nakupa lista, ki ni le naspro toval vladni politiki, pač pa bil tudi v napol umirajočem stanju? Zakaj je bil nakup, ki se je završil zadnjega aprila, pod kancelarstvom dr. Luthra zamolčan pred kancelarjem, dr. Marxom, ko je slednji nastopil vlado, in zakaj je nemška vlada kot lastnica lista dovolila, da je list nadaljeval s svojimi napadi na pruske državne oblasti? Glasi se, da je informiral dr. Stresemann drža vnozborski komitej, da so uredniki tega lista obljubili, da ne bodo napadali inozemske politike države, a ničesar niso pojasnili glede stališča napram domačim zadevam. Nakupna cena znaša baje osem milijonov mark, katere stavlja proračun na razpolago zunanjemu u-radu ter kancelarju. Izdatki iz tega tajnega sklada niso podvrženi nikaki kontroli. Cela stvar bo najbrž prišla na površje danes, ko bo imel dr. Stresemann svojo dolgo obljubljeni govor glede inozemske politike. Zunanji minister ni še nikdar nagovoril poslancev izza vstopa Nemčije v Ligo narodov ter izza časa, ko je sklenil poskusno uravnavo nemško-francoskih težkoč v 7 hoiry. Ker ni obrodil sporazum, dosežen v Thoiry, ni-kakih sadov in ker počivajo tozadevna pogajanja radi nezmožnosti, da se spravi na trg nemške železniške obligacije, dokler ne bo uravnano vprašanje francoskega vojnega dolga v Združenih državah, se bo tikal govor Stresemanna najbrž v večji meri nemškega razoroženja kot pa splošnih političnih zadev. Znano je, da je dr. Stresemann prepričan, da je mogoče rešiti vsa vprašanja, ki še obstajajo med nemškim zunanjim uradom ter medzavezniško kontrolno komisijo in da se bo vsled tega končalo poslovanje te komisije še pred kncem tekočega leta. Nacijonalistični člani komiteja za zunanje zadeve so sprejeli predlog vladnih strank, naj se prepusti nemški vladi odločitev glede vprašanja vojne krivde Nemčije. Zastran postavnega praznika "ZAHVALNEGA DNE" ne izide jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v petek dne 26. novembra. Uprava Glasa Naroda. Organiziranje pisarniških uslužbencev. Organizacija pisarniških uslužbencev je potrebna, ker plačujejo v tem poklicu sramotno nizke plače. 1z poročila državnega delavskega depart menta v Massachusetts je razvidno, da so se delodajalci v državi v največji meri poslužili dejstva, da niso uradniški uslužbenci organizirani in da jim vsled tega plačujejo sramotno nizke plače. Iz poročila je razvidno, da dobiva pretežna večina teh uslužbencev manj kot na teden. Skoro trideset odstotkov dobiva manj kot dvajset dolarjev na teden. Preiskava vključuje 22,473 clerkov, sten o grafov, agentov in knjigovodij v bankah, prodajalnah, tvornicah in v javnih napravah. Xizke plače teh uradniških uslužbencev pridejo še bolj vpo-štev. če se izključi managerje. glavne uradnike ter druge dobro plačane uslužbence. Slabše plačani delavci, med njimi osemdeset odstotkov žensk, dobivajo manj kot $25 na teden in petdeset odstotkov dobiva manj kot $20 na teden. Približno <>0 odstotkov vseh moških in ženskih uslužbencev dobiva manj kot $25 na teden. Sekcija stenografov kaže. da dobiva 70 odstotkov ženskih uslužbencev manj kot $20 na teden. Približno 60 moških dobiva manj kot $30 na teden. Obtoženi se bodo najbrž izmazalL Sosedje so podprli alibi H e n r y Stevensa. — Zdravnik je izjavil, da je Willie Stevens "neke vrste ženij". — 21 ljudi- je pričalo v Hali procesu. — Trije so povedali, da jih je obiskal Stevens v noči zločina. Osem prič je pričalo v prilotr Henry Stevensa in ob času, ko je bila obravnava odgodena. so izjavili zagovorniki, da je dokazano "preko vsakega dvoma", da je bil Stevens šestdeset milj proč ob uri, ko sta bilya umorjena Rev. Edvard Hali in njegova ljubica Mrs. Eleanor Mills. Zaslišanih je bilo eno in dvajset prič. Xekatere so precej omajale slučaj države proti Ilenrv Steven-su. docim so nadaljne podprle Willie Stevensa, ki je soobtožen. Xa ta način so hoteli ugladiti Willie Stevensu pot, da nastopi kot priča v svoji lastni zadevi. Mrs. Frances Stevens Ilall, vdova u-morjenega pastorja se je smehljala. Pomožni generalni pravdnik Simpson si je na vse mogoče načine prizadeval, da porazi pričevanja. ki so se obračala proti njegovim trditvam. Glavne med pričami, ki so podprle alibi Iftnrv Stevensa, so bile Mrs. Charles Wilson in njeni dve hčerki. Elaine in Alice. Prisegle so, da je bil obtoženi v noči 14. septembra 1022 na njih porču v Lavalette. X. J. ter izjavile, da je bilo to ob polena j stih. Država trdi, da je bil izvršen umor pod divjo jablano ob poldvanajstih. Vse te priče so tudi izpovedale, kje se je mudil Henry Stevens naslednjega dne. Miss Alice Wilson je pričala, da je videla Stevensa na morski obali ob sedmih zjutraj. Njena povest je v polni meri soglašala s povestjo, katero je povedal Stevens sam. ko je pričal v soboto. Prva oseba, ki je omajala alibi obtoženega, je bila Mrs. Eva Evanson. ki jo služila kot kuharica na domu Rev. Halla ob času, umora. Izjavila je. da je bila dno 14. septembra 1022 doma do sedmih zvečer, nakar je odšla. To pričevanje je omajalo povest Mrs. Marie Demarest, ki je nastopila za državno pravdništvo ter izjavila. da je videla Stevensa v Xew Brunswicku malo pred deseto uro naslednjega dne, 15. septembra. Senator Simpson je skušal omajati pričevanje kuharice, a jo je mogel zaplesti lc v površna protislovja. Izjavila je. da ni nikdar crovorila z nobenim o tem slučaju, a je nato priznala, da jo je zaslišal nekoč neki časnikarski poročevalec. Senator Simpson- je skušal dokazati. da se je skrivala pred državnim pravdništvom, a izvedel od nje. da je bila bolna. Xadaljna priča jo bil Howard Price iz Philadelphije. Navzočnost Henrv Stevensa v Lavalette je spravil še v večji stik z uro umora. Rekel je, da je bil v Lavalette dne 14. septembra in da je pogledal na svojo uro. ko je šel Stevens od daleč mimo njega. Ura je baje kazala deset in osem in petdeset minut. Zapomnil si je datum radi avtomobilske nesreče, ki se je pripetila dotičnega dne. Xadaljna priča je bil ribič Applegate, ki je baje ujel dotične-sra dne šest funtov težko ribo. Podprl je povest svoje žene. ki je pričala pred njim in pomožni generalni pravdnik Simpson ni mogel omajati njegove izjave. Petnajsti dan obravnave v Hall-Mills procesu je spravil na dan naslednje razvoje: Osem prič je podprlo alibi Hen- Položaj v Avstriji. DUNAJ, Avstrija, 22. novembra. — Avstrija no more še nadalje obstajati v položaju, v katerem se nahaja sedaj. Na Dunaju" ne zapirajo svojih vrat le kavarne iu restavracije, temveč tudi stare trgovine. Ono malo denarja, katerega imajo ljudje, jim vzame vlada, da vzdržuje velikansko armado civilnih uslužbencev, ki so se nastanili v Avstriji iz različnih dežel. ki so bilo odtrgane od Avstrije. En moški med desetimi jo državnimi uslužbenec ter ga jo treba plačati. Stanje francoskega franka. PARIZ. Francija, 22. novembar. Pretekli teden bo prešel v zgodovino t. ozirom na bodoče stališče francoskega franka na mednarodnem trgu. Javnost je aelo vznemirjena vspričo prehitrega naraščaja vrednosti franka, ki je dosegel svojo najnižjo vrednost dne 21. julija tekočega leta. Nezaposlenost se je pričela prikazovati in zmanjšal se je tudi obseg izvozov. Vlada je sklenila vsled tega, da bo preprečila nadaljno povišanje vrednosti franka, kot je v pretekle mletu preprečila senzacijonalno padanje vrednosti franka. Ameriški premog v Angliji. LONDON, Anglija, 23. novembra. — Prebivalci Londona kuhajo in kurijo v zadnjem času v glavnem s plinom, katerega se pridobi iz ameriškega premoga. V okraju londoncske Gas Light and Coke Company se nahaja 1.250.000 odjemalcev. Importirani ameriški premog stane približno $20 za tono. V zadnjem času se porabi tukaj več plina kot se ga je porabi lo kedaj poprej. Številni tisoči so si nabavili plinske peči, ko se je pojavil prvi mraz ter je objavila vlada, da je mogoče dodeliti vsaki družini vsled stavke premogar-jev le sto funtov premoga na teden. Smrtni skok s spomenika. -n-i- WASHINGTON, IX C.. 23. nov. V teku šestdesetih ur je skočil včeraj drugi moški z okna Washingtonovega spomenika iz višine 500 čevljev na cestni tlak ter obležal mrtev. V pretekli soboti je izvršil na ta način samomor neki vojak, ki je živel v tukajšnji vrtjaškil bolnici. ry Stevensa in tri teh so priseglo, da je govoril osem minut pod izvršenem zločinu na porču. šestdeseta milj proč od pozorišča umora. Zdravniki so izjavili, da je Willie Stevens "več kot normalne inteligence" in da je "neke vrste ženij". Zagovorniki obtoženih so zanikali. da se je našlo uro umorjenega pastorja, teh izjavili, da bodo danes vprizorili oster napad na dokaze države glede odtisov prstov. Mrs. Jane Gibson se dobro počuti. soglasno z zdravniki, ki so zanikali poročilo, da umira. Obravnava proti Fallu in Dohany-ju, V Washzngtonu se je pričel proces proti prejšnjemu tajniku Fallu ter petrolejskemu mag-natu Doheny. — Oba sta obdolžena zarote, da osleparita- vlado. — Porota je popolnoma ločena od ostalega sveta. WASHINGTON, d. C.. 23. nov. Dejanski pričetek postopanja pro-to Albertu Fallu, ki je bil minister za notranje zadeve za časa predsedništva Hardinga ter proti ealifornijskemu petrolejskemu magnatu Edvardu Doheny-u, je bil določen na danes zjutraj ob desetih. Oba sta obtožena, da sta se zarotila, da osleparita zvezno vlado pri oddaji mornariških pe-trolejskih vrelcev v Elk Hills, Cal. Izbrani porotniki so naslednji: Ilenry J. *Rriggs. arhitekt; Ilenrv Bvres, voznik; Clinton Carver, polagalec cevi; George Cobb, clerk; Winfield Martindill. clerk; Alfonz Parker, prodajalec listov ; Chester Parker, trgovec z mešanim blagom; Vernon Snow, trgovski art!",t; Stephen Vermilion, clerk; Christian Vogel, električar. Na predlog prodst vitelja obtožbo jo določilo sodišče, da mora biti zaprta porota preko sobote ir. nedelje, dokler bo trajal proces. Domneva se. da bodo razprave končane šele krog Božiča. Vodilni obtožitelj je prejšnji zvezni senator Pomerone iz Ohija. Policist spoznal dva napadalca. Policist i e pred svojo smrtjo identificiral dva napadalca. — Aretirana sta pripadala tolpi, ki ie izvršila razne napade. Policist Frank Dazkiowicz je umrl včeraj v Long Island bolnici na posledicah strelne rane, kateri se je pridružila nato šo pljučnica. Dazkiowicz jo drugi policist, katerega so v petek ponoči ranili banditi v Brooklyn Heights. Malo prod svojo smrtjo jo identificiral Dazkiowicz šoferja moril-nega avtomobila, Joseph Laeurto ter pred včerajšnjim aretiranega John do Michaelsa. ki je znan v nižinah življenja kot "King Mike", kot dva svojih napadalcev. Eventualna identifikacija tretjega o- Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trsba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da "Vara bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. .. 600 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 ____ . $ 4.85 Din. .. .. 1,000 ... • $ 18.60 Lir ... ... 200 .... . $ 9.40 Din. . . . 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $13.80 Din. . .. 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $22.50 Din. .. .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $44.00 Za pošiljatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev- ali pa Dvatlsoč Ur dovoljujemo poseben snesku primeren popust. Nabaslla po brssjavmsa pln« izvrinjem« r najkrajfrm čas« ter računamo sa stroSke SI__. Posebni podatki. Pristojbina sa Izpisala ameriških dolarjev ▼ Jugoslaviji In Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manj! znesek 75 centov; od 125. naprej do $300. po S cente od vsakega dolarja. Za večje svete po fl- FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street phom: oobtlandt nun New York, Ms Xa / RESNICA GLEDE GARIBALDIJA Pariško časopisje je prepričano, da je tajna služba razkrila presenetljive dokaze o njegovih spletkah. — Vsled teh dokazov je bil izpremenjen položaj cb meji. — Namigavanja časopisja. PARIZ, Francija, 23. novembra. — Istočasno z ugotovljenjem dejstva, da je imel polkovnik Ric-ciotti Garibaldi tesne osebne stike s prejšnjim ita lijanskim socialističnim poslancem Zanibonijem, ki se nahaja sedaj v ječi pod obtožbo, da je skušal zavratno umoriti Mussolinija, zahteva sedaj pariško časopisje vedno bolj odločno popolno resnico glede mahinacij Garibaldija v Franciji. Jasno je, da ima francoska tajna služba nove in senzacij onalne dokaze o aktivnostih Garibaldija kot tajnega agenta italijanske fašistovske policije, sodeč po številnih migljajih v listih, kljub trdovratnemu molku vseh, ki so v stiku s francosko taj • no policijo. Tako je naprimer komunistični listi Humanite, ki se najbolj zavzema za afero Garibaldija, povsem odkrito ugotovil, da bosta v kratkem izvršeni dve aretaciji presenetljivega značaja v zvezi s preiskavo, ki se vrši sedaj in da bodo prišla takrat na dan imena oseb, katere bodo aretirali in ki so v tesnih stikih z Garibaldijem. Isti list dostavlja, da je mogoče najti dokaze, da je poslal sam Garibaldi italijanskega odposlanika k španskemu ministrskemu predsedniku Primu de Riveri s svarilom glede zadnje katalonske republikanske zarote proti španski monarhiji in da se je ta odposlanik po za-vršenju svoje naloge vrnil v Italijo, kjer je bil zavratno umorjen. policija ob istem času informirana glede zarote in V zvezi s tem so razkrili, da je bila francoska prihodom italijanskega odposlanika. Vsled te-ie obvestila španskega diktatorja en dan pred ga je lahko francoska policija v najkrajšem času zatrla zaroto v kali. Italijanski odposlanik je bil več kot presenečen, ko ga je obvestil Primo de Rivera, da je izvedel že en dan poprej za zaroto in da je napravil svoje korake. Najbolj zanimiva osebnost v zadevi Garibaldija pa je madama Ferrante della Rosa, prijateljica Garibaldija, katero so številni smatrali za njegovo ženo. List Journal je posvetil včeraj skoro dve koj oni slikovitemu opisu njene karijere v različnih glavnih mestih, ko je bila stara 20 let ter poročena nekim Italijanom po imenu Ferrante, dokler se ni seznanile z Garibaldiiem. sumljenega, 47 let sta repa Roberta Tate« je bila preprečena vsled smrti policista. Laeurto in dc Michaels sta že priznala, da sta bila v morilnrm avtomobilu, a sta oba odločno zanikala. da sta streljala na policista. De Michaels je priznal, soglasno s policijo, da se je udeležil številnih roparskih napadov. Razven njega je pripadalo dotični tolpi še deset nadaljnih. med temi tudi dva. ki sta se udeležila umora poli-i - . 1 cistov. Policija skuša napraviti zločinsko tolpo, kateri je pripadal de Michales, odgovorno za roparski umor Frank Fruchtmanna, last-jiiika neke prodajalne na Ditmars I Street v Urooklynu. De Michaels j je izjavil, da se ni udeležil tpga roparskega napada, čeprav je priznal, da se je udeležil v dotični noči številnih drugih napadov. Pozno včeraj zvečer je aretirala policija 27) let stareira Antonija Marchia, o katerem je izpovedal Laeurto. da je prodajal banditom orožje ter ga hranil, kadar pa banditi niso rabili. GLAS NARODA (StiOVENE DAILY) Qfiij Qid Published by K/OVBNIC PUBLISHING COMPANY fA CerperetienJ r^mk Uner, president.__Lou« Benadik, treasurer. Plao* of baaine« of th* corporation and address«« of above officers: flg CortWit 8*-. Borough of Manhattan, N«w York City, N. Y. "GLAS NABODA" _______"Voice of the People" '_ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za cela leto velja liat ma Ameriko Za New York ta celo lete $7 00 m Kanado-------$6.00 Za pol leta__-____,__$3.50 Za pol leta--------$3.00 Za inozemstvo ta celo leto_$7.00 Za Setrt leta-------,.„.$1.50 Za pol leta__________ $3.50 __Subscription Yearly $6.00. Advert Mera eni on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopiai bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se hlagoroH pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proauno, da m nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da bitnje > __ najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y, _____________Telephone: Cortland t 2876-__ lah ima slab spomin Obletnice »so posebno zatliijc čase v velikem kreditu in veljavi. Ljudje praznujejo vsakovrste obletnice; nekateri rojstne dneve, drugi zopet kaj drugega. Veasi se tako praznovanje obnese in je utemeljeno, veasi pa tudi ne. Amerika naprimer praznuje dne 4. julija praznik neodvisnosti. To je največji ameriški praznik. In obenem tudi najbolj pomemben. In Amerika ima dovolj vzroka, da ga praznuje. Italijani praznujejo žaret kom novembra spomin na sijajno zmago pri Vittoriu Venetu. Ta zmaga, da je bila baje izvojevana dne 4. novembra leta 1918. Italijani praznujejo ta dan ter zatrjujejo, da so dne 4. novembra 1918 premagali Avstrijo. ' Lah ima slab spomin. Dne 4. novembra 1918 ni bilo več Avstrije. Tistega dne je bila Avstrija že v koščkih. V koščke so jo razbili Jugoslovani in CelioslovakL 28. oktobra leta 1918 je namreč Cehoslovaška proglasila svojo neodvisnost. 29. oktobra — torej dan pozneje — je bila proglašena neodvisnost Jugoslavije. Kx> je bilo vse to že zavrseno dejstvo, so začeli Italijani ''zmagovati" ter "osvobojati" Čelioslovake, Jugoslovane in druge zatirane narode izpod avstrijskega jarma. > Italijani so šele takrat "udarili" in začeli "zmagovati", ko je bila avstrijska armada že razkrojena in ko se je svojevoljno vračala proti domu. Pa kaj se hoče — Lah ima slab spomin. Brce slovenskih fantov so mu ga pa še bolj oslabile. azijska zveza narodov Zopet se je pojavila ideja azijske zveze narodov. Ruski zunanji minister Čičerin se je sestal v Odesi s turškim zunanjim ministrom Tevfik Riidžijem. Istočasno sta se nahajala v Odesi tudi perzijski in afganski poslanik, in kitajski poslanik pri washington-ski vladi se je tudi slučajno mudil tam. Ta dejstva so dala povod govoricam glede ustanovitve azijskega bloka. < 1e je imel ( ičerinov obisk v Odesi res tak namen, je to znamenje, da se pripravlja nova orijentacija ruske zunanje politike. S sklenitvijo berlinske pogodbe z Nemčijo, je Rusija jasno dokazala, da hoče ostati ruska velesila, tlečim ibi kot ustvariteljiea azijskega bloka prenesla težišče svoje zunanje politike v Azijo. Rusko-turško-perzijske-afganski blok bi bil v prvi vrsti naperjen proti Angliji in Franciji. Ruska zunanja politika je v zadnjem času precej temedena. Kar se Azije tiče, je dosedaj Daljni Iztok odločeval. Sodelovanje med moskovsko sovjetsko vlado predstavlja odločilen moment v* prizadevanjih Kitajske, ki ee hoče iznebiti sovražnih spor, v katere so jo uklenile tuje velesile. Ruska kot tudi turška vlada sta oficijelno dementi-rali, tla snujeta kak sredujeazijski blok. Ključ k azijski zvezi se nahaja danes na Daljnem Iztokii. " " , • - ___« Ne v Odesi, pač pa v Kantonu. T GLAS NARODNI 2A. NOV. 1926 b» . V # • ' opisi. Jugoslavia irredenta. Peter Zgaga North Bergen, N. J. V tej slovenski naselbini je precej Slovencev. Posebno zadnji čas se jih je dosti priselilo sem. Zaposleni so večjidel pri slaninikar-ski obrti tor hodijo delat v New York. Zadnjo nedeljo smo se iz-borno zabavali pri znanem rojaku Mr. Petru Kotletu. V nedeljo i je namreč minilo petnajst let izza časa, ko se je za vse življenje združil s svojo ženico Barbo. Da je treba tak dogodek dostojno proslaviti, je umevno samoposebi. In da klobas ne sme manjkati, tudi ne bom omenjal. In da je treba klobase zaliti, je znana stvar. Vsega je bilo v izobilju: pijače, jedače, petja, plesa in druge dobre zabave. Vlogo starešine je prevzel Mr. Mike Pirnat. vlogo sodnika pa Mr. Frank Pirnat, ki je po petnajstih letih še enkrat in sieer civilno potrdil zakonsko zvezo. Pri tej priliki je tudi Mr. Mike Pirnat nabral precejšnjo svoto za Dom slepili v Ljubljani. .Jubilantoma želim, da bi v zdravju, sreči in zadovoljstvu praznovala še srebrno, zlato in biserno poroko. Poročevalec. Sharon, Pa. Delavske razmere so še precej ' povoljne. Dela se s polno paro, toda zaslužek je bolj pičel. Tudi zima je prišla trkat na vrata. Danes sneg pada, kakor da bi imel kontrakt. Sneg nam naznanja, da je prišel eas klobasanja. Naša na-, vada je kriviti sveže klobasice. Ob raznih prilikah jih pa zopet uničujemo in poleg prilivamo aobro i vince. katerega nam tudi ne manjka ... Za drugo razvedrilo nam je pa novi Slovenski Dom. katerega. večkrat napolnimo in premaknemo svoje ude, med tem ko nam svirajo lepe valčke. Željno pričakujemo za nas Slovence odločenega dne 27. novembra. Ta dan so odmerili samo za Slovence, do se pošteno podomače zabavamo in naplešemo. Obljubuje nam se vse najboljše. Igrali bodo slo-venkil tamburaši. 11 poš^evilu. i/, bližnje naselbine Besemer. Imeli bomo pečeno jagnje s pri-livanjem raznovrstnih kapljic. Poleg tega je pa tudi že obljubil naš bučar F. N., da prinese en zaboj dobrih svežih klobas za posit ušnjo. Zato pa opozorite drug drugega, da ne izostanemo ter ne zamudimo izvoljenega dne 27. novembra. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, stari in mladi, možje in žene. fantje in dekleta. Vsi dobro do-šli! Nas viden je! V našo naselbino se je precej Slovencev naselilo iz drugih naselbin. Nekateri so že precej časa tukaj. A žal, da ne pridejo nič med nas, da bi se spoznali. ; V glasilu Nova Doba sem videl dopis iz naše naselbine z dnem 10. novembra. A ko človek preštudira j ta dopis, mora reči, da nekdo laže. Mr. A. Zidanšek piše, da bi pred kratkim ustanovljeno društvo pripadajoče k J. S. K. J., lahko bolj napredovalo, ko bi ne imelo toliko nasprotnikov. Mi vpošte-vamo J. S. K. J., toda vi sami jo ponižujete in sramotite s tem, da se skrivate z vašimi sejami po prostorih, kamor ne spada. Novi | Slovenski Dom imate pred nosom, pa ga zavidate. Potem pa rečete, da smq mi drugi nasprotniki .J. S K. J., kar ni res. > Novo ustanovljeno društvo bi moralo zborovati javno vspričo vseh brez vsakega strahu. Posta-j viti bi se moralo ponosno v dobro luč. Dom je narejen za vse Slovence brez razlike, za seje in druga zborovanja in zabave. Zakaj ne zborujete notri? Pišete da vam je Jakob Trojar obljubil brezplačno prostor za ob-držanje seje, da vam hoče prihraniti stroške za seje? Človek mora vedeti, kje ga čevelj žuli . . . Društvu ste dali lepo ime "Sloga", ali žal, precej se je pokazala vaša sloga s tem, da ste začeli napadati druge kot nasprotnike. Mr. Zidanšek piše, da je to njegov zadnji dopis. Da, res, boljše bi bilo, da bi še tega ne .bilo. t . čemu delati prepiri Bodi ar S3 sktfpnost' in napredek eeR slfr venski naselbini. To ti je priporočljivo. Pridite vsi na domačo zabavo 27. novembra. Pokažimo, da vsi delamo za novi Dom in naj »redek skupno in ne j>osamezno. Pol ure od tu oddaljeni Sloveu-ei, tudi v Sharonu. so imeli sinoči, 20. novembra, skupščino in dogovore. kako bi postavili še zase Slovenski Dom. No, pa naj kdo reče. da nismo napredni v Sharonu. Večje poročilo prihodnjič. Ko-nečno pa še enkrat: nasvidenje 27. novembra zvečer v Slovenskem Domu. A. Valentinčič. Canon City, Colo. Cenjeno uredništvo: — Prosim, priobčite teh par vrstic iz naše slovenske naselbine Canon CPv. Z delom se ne morem nič kaj pohvaliti, ker se komaj zasluži za naj-' potrebnejše. Ubogemu trpinu no ostane nič drugega, kot debeli žulji, med tem ko kapitalizem zanje mastne dobičke. To je krivda delavca samega, ker se premalo za - ( nimajo za gospodarske kakor tudi za politične oraganizacije. Dne 13. novembra se je poročil Joe Javora i k z Mary Lauriha. Mlademu paru želimo obilo sreče, j Svatba se je vršila na domu že-j ninovih starišev in smo se prav, fletno zabavali do belega dne. P»i-t lo je vsega v izobilju, tudi Volstead ni prišel nič vpoštev. Tudi ne smem pozabiti omenili, kakor je že navada, pri takih slav-nostili, da so ga nekateri imeli malo preveč pod klobukom, kar jim pa nihče ne šteje v zlo. Na društvenem polju precej napredujemo. Kljub majhnemu številu rojakov, imamo 4 podporna društva. Rojak Frank Zaverl boleha na revmatizmu že 8 mesecev in se nahaja v tukajšnji Holmes bolnici. Ponesrečil se je v G milj oddaljenem Chandler rovu rojak Frank Rigler. Zlomilo mu je osem reber. Rojak Louis Pirce boleha tudi že dolgo časa. Vsem želim hitrega okrevanja. 13. novembra so dajali državljanske papirje. Rojak John Levstik je dobil drugi papir. Dobilo ga je tudi več rojakov in rojakinj iz okolice Roekville, katerih imena mi pa niso znana. Vsem tem rojakom čestitam. Vreme smo imeli dosedaj prav milo in toplo, ali oglasila se je starka zima in znana ribniška burja. Tudi zima ima svojo dobro stran, ker vsake nedelje gre več svinjskih duš v večno lovišče ni smo precej zaposleni s klobasami. Vem. da se Peter Zgagi sline cedijo po kranjskih klobasah. Ce boš slučajno prišel v coloradske hribe, pa se oglasi, da boš tudi deležen klobas. Pa ne zameri Peter, ker ti dobro želim. Tudi pozdravim te! Recnijc si pa sam kupi. pa se šc kaj spomni na nas ženske v svoji koloni. Bojim se. da se ne bo moj dopis precej raztegnil, zatorej končam in se prihodnje še oglasim. Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Glas Naroda. Naročnica. Walsenburg, Colo. Priloženo vam pošiljam tri dolarje za poplavljenee. En dolar sem daroval jaz. po en dolar pa rojaka Martin Bencieh in Lovrenc Mezek za vas Beren. oziroma Do-, bravo. Ako bi vsak daroval po 1 svoji moči, bi se v. kratkem času nabrala velika . svota. ki bi jako prav prišla revežem v strašni nesreči. ki jih je zadela. Pozdrav vsem čitateljem! , M. J. Bavuk. - *Trocki izgubi} svojo službo. --o- . MOSKVA, Rusija. 23. novembra. — Leon Trocki je izgubil ; včeraj .svojo službo kot predsednik urada za tehnične znanosti v najvišjem znanstvenem svetu. Na njegovo mesto je bil imenovan Luhajlovič Sverdlov. Edino vladno mesto, katero za v- j zema še sedaj Trocki, je mesto predsednika v glavnem komiteju "zžp-koneesije." -»- — Pred poroto v Gorici se je vršila razprava proti Mirku Sloki 27 let staremu, doma iz Ko-dika in proti 26-letnemu Lovru Vovku iz Ospa. Obtožena sta, da sta leta 1921 jjrozila s smrtjo Mariji Mihelj v Riliemberku in ji ukradla raznih reči v vrednosti 10,000 lir, da sta oropala Frana Kodriča. da sta ustrelila Frana Birso, da sta streljala na orožnike, ki so ju zasledovali in povzročila smrt orožnika Picchija in da sta nosila revolverje brez dovoljenja. Na sled se jima je prišlo po raznih sodnih spisih. Skok in j Vovk pa se nahajata, kdo ve kje. Sestavljena je bila obtožnica, ne da bi bila zaslišana. Razprava se je izvršila v odsotnosti obtožencev. Obsojena sta: Skok na dosmrtno ječo z desetimi leti samotne celice in Vovk na 30 let zapo- ' ra s petletno samotno celico. I Barduzzi odobrava požig Narodnega 4oma v Trstu. Komisar tržaškega fašizma Carlo Barduzzi se je ob sprejetju vodstva fašist o vskega lista "Popolo 1 di Trieste"' spomnil tudi na Ciiun-to Ln mu poslal brzojavko v Rim, v kateri omenja, da je pričel izhajati list takrat, ko je vršil Giunta I v Trstu "pravično in zmagonosno ! bitko proti komunistični in slovenski predrznosti" . . . Brzojavka je 'bila objavljena takoj po izgredih i , . . fašistov proti Slovencem v Gorici'. Ali ne zveni kot spodbuda za nove naskoke na Slovence ? Barduzzi čisti. . . Tržaški fašistovski komisar Barduzzi je naletel na težek položaj, ko je odšel iz Trsta Rieci. Barduzzi je pričel takoj delovati po rimskih navodilih. Da bo vse prav, se odpelje vselej, kadar u-kreue kaj važnega, k generalnemu tajniku Turatiju, da mu poroča in dobi pri njem odobritev svojih ukrepov. Turati je sedaj potrdil Barduzziju, da popolnoma soglaša z njegovim energičnim čiščenjem med tržaškimi fašisti in naročil mu je, da naj v tej smeri nadaljuje svoje delovanje. Nadškof Sedej v Tržiču. Tržaško fašistovsko glasilo "II Popolo di Trieste'' je naznanilo, da pride goriški nadškof dr. Sedej v Tržič in da se mu pripravlja slovesen sprejem. Tako se je tudi res zgodilo. Nadškof je bir-mal 350 otrok. Posetili so ga poveljnik kr. ladje "Dardanelli". podprefekt, fašistovski politični tajnik, pretor itd. V župnišču je bil obed, katerega so se udeležili zastopniki oblasti. Nadškof je v svojem govoru pokazal svoje zadovoljstvo s sprejemom in veselje, da vlada med civilno in cerkveno oblastjo- tako lepa harmonija s katero se pospeši moralni in gospodarski napredek industrijskega Tržiča. Obsodil je Lnfamcn alentat na Mussolinija ; božja previdnost naj ga obvaruje v korist Italije še dolgo časa. Popoldne si nadškof v spremstvu oblastnih zaupnikov ogledal gradbo stolnice. Zvečer se je odpeljal v avtom v Gorico. Orožniška inšpekcijska služba okoli Tržiča je postrena. Neprestano preiskujejo vasi v okolici, stikajo po gostilnah in ustavljajo ljudi na cesti. V par dneh so preiskali 247 "sumljivih" oseb. V Tržiču je veliko število delavcev, ki stanujejo tudi v okoliških hišah. Oblast išče komuniste in sovver-sive. Ven ž njimi! Fašistovski konzul na Reki Host-Venturi jc imel povodom četrte obletnice pohoda na Rini govor, v katerem je naglasa I, da da mora fa.šistovska stranka preti Stavi jat i cvet naroda! Ven iz faši stovskih vrst s špekulanti, z ljud mi nečistih rok. ven z dobičkarji ki se poslužujejo fašistovske iz kaznice samo v sebične sat he, ver z egoisti in prepirljivei! Samo pc očiščenih vrstah bodo mogli osta li sknpno delovati za veličino do movine po navodilih Musolinija. . Precej osumljenih elementov mo ra tičati med kvarnerskimi faši sti. ker se je tako razgrel konzu Jlost-Venturi. Mladinska organizacija. V Julijski Krajini morajo po vseh vaseh osnovati mladinske organizacije "balila". Otroke vabijo ni silijo italijanski učitelji, fki so* fašistovski birieil, z vsemi sred-1 stvi v te organizacije. Uniforme' jim mora pa pripraviti župan-j stvo. tepec-davkoplačevalec pa | plačaj! V Cepovanu na primer ni imela občina denarja, da hi dn-j volila kurjavo čipkarski šoli, pač pa imajo (in morajo imeti) pri-^ pravljenih 2500 lir za male uniforme. In to j^ povsod. Ljudje mo-i j rajo kvečjemu zmajati z glavo in! I molčati. Pač pa je dal Mussolini i job priliki četrte obletnice pohoda' j v Rim sledečo "parolo d' online": I Vpisati in pripraviti vse organiza-, j eije balila in avangardistov. Vsa. ; pravim, vsa nova ireneracija mora biti fašistovska. — Besede so jasne. ni jim potreba komentarja. "Črne srajce" na Reki. Zelo so se čudili na Ileki na ! dan 28. oktobra ob proslavi faši-I stovskega pohoda v Rim. da je i prišlo toliko slovenskih črnosrajč-. n i kov v mesto. Bili so iz Bistrice, , Knežaka, Jelšan, Prema, Podgra-; da. itd. Iz Ilirske Bistrice so lfi-šli slovenski fašisti v črnih srajcah z godbo, da so zbudili toliko več pozornosti. Rečani so jih gledali in se smejali "Cragnolinom". Z mešanimi občutki so se vračali notranjski "črni fantje" domov. O pomoči poplavljencem se idrijski dopisnik v beneškem "Giornale" širokoustno izraža. Skoda je bila namreč milijonska, neprecenljiva. Ne bomo odgovarjali. Vzamemo samo odgovor, ki ga je sprejel poslanec Besednik od držav, podtajnika, na vprašanje, kaj se je storilo za poplavljenee. Ta odstavek se jrlaši: "Komaj so prispele prve vesti, je že bilo danili na razpolago videmske-mu prefektu 45.000.lir. da jih porazdeli tam. kjer je ljudstvo najbolj prizadeto". Škoda je milijonska . . . Brez komentarja, dragi "tJiorhale V* KATAR i MEHURJA Bolečin« lahko preženet« s ■I Santal Midy ml Zavrnit* vse Kpf ponaredb«. W/ Glejte za be«edo Jy "MIOY" f Naprodaj v vseh / lekarnah. Priprave za Božie tukaj odlašate lahko do zadnjega dne, docim morate odposlati darila svojcem v stari kraj sedaj, ako želite, da jih prejmejo za Božič. Kot vsako leto, nalete kasnejša nakazila brez dvoma tudi letos na ovire v obliki velike zaposlenosti postnih uradov. FRANK SAKSER STATE BANK 89 Cortlandt Street, j New York, N. Y. Nekateri ljudje so trdi, jako trdi. Poznam rojaka, ki je šel nepovabljen na družinHko zabavo. Zb rani so bili sami domači ter so se hoteli sami zabavati. Ko ^o mu pozneje prijatelji o-jčitali. da to ne jrre in da so to uc supodobi, .se je razsrdil rekoč: — Kako da ne? Zakaj da ne? Ko sem stopil v sobo, so se res malo rudno spogledali, potem sem pa čisto i razločno slišal, kako je zašepetala I gospodinja svoji sosedi: — No. se (tegra je manjkalo. To je vendar ^znamenje, da so me pričakovali. * Posebna zdravniška komisija, I kateri je načelovgl znan profesor-jKtrokonjak. je preiskovala razmere v norišnici. Komisija je hodila od bolnika 'do bolnika in načelnik je vsakega vprašal : — Ka i je z vami ' i . Tn sleherni blaznež je odvrnil: ( — H. gospod, jaz sem popolnoma ^ pameten. Izpustite me! Jaz sem i popolnoma pameten ! » J — Tako. tako. — je kimal pro-^fesor in šel dalje, toda vsi so zatrjevali. da so pametni, j! — Kaj je pa z vami f — je vpra-»šal zadnjega. ; — O. gospod. — je odvrnil možak in se poredno nasmehnil. — o. 'gospod. — jaz sem pa strašansko neumen. tl — Tega človeka takoj izpusti-j te. On pravi, da je neumen. Vsi 4 i ostali pa pravijo, da so pametni. Izpustite Iana. Tn obe sta bili lepi ko greli, i Pa so vprašali fanta: — Ali .; veš. katera je ta in katera je ta. p Pravijo, da ju niti mati ne more - razločili, tako da sta si podobni. .1 — Seveda vem. — je odvrnil. -J— Jaz pa v temi vem. katera je. -j Obe radi poljublujeta in obe se -'navidez strašno branita poljubov. f> j Tista, ki pravi: — Ne. ne. nikar, -'nikar, bom očeta poklicala. — ti-.jsta je Mina. — Druga pa pravi: i — Ne. ne, nikar nikar! Bom mater poklicala ! — Tista je Mana. . . * Nasveti za hišo in dom so jako * koristni. Izšla je tudi knjiga s •j tem naslovom, ki vsebuje vsepolno * dobrih in koristnih nasvetov. Po- - poln pa ni nihče in tudi dotičnn ' knjiga ni popolna in dovršena. C V knjigi so vprašanja in nasve-. • f L Naprimer: — Kaj napraviš. | ako se ti po prtu črnilo prelije? Tn I knjiga odgovarja: — Natresi na "i madež malo soli, potem pa izperi c ' z mlačno vodo. To je navidez dober nasvet, j Toda jaz vem za S«' za boljše i sredstvo. Ako zvečer kaj čečkaš iu J pišeš in poliješ tinto po prtu. po "l mizi in po tleh (žena mora biti te-1 daj seveda v drugi sobi) lepo, potih orna v stani od mize, skrij pero in papir, odpri vrata in stopi v ve-. j žo. V veži počakaj par minut, poltem pa z velikim ropotom odpri j vrata in stopi nazaj v kuhinjo. Na-» to pa pokliči ženo rekoč: — Hej ti! Kje pa si ? — Jaz sem šel po cigarete na kornar . . . Zatem stopi k mizi in zakriči: — !Kdo. hudiča, je pa tinto polil? Žena bo prišla v kuhinjo, ter ti |bo desetkrat zapovrstjo povedala. | da je ni ona, ampak ti. Ti se še parkrat. za veri. da si šel na kornar po cigarete. Žena ti bo j nazadnje verjela, skomignila bo ' z rameni ter bo rqkla. da se je .tinta najbrž sama polila, j. Ti je po mojem mnenju naj-|boljši odgovor na vprašanje: — Kaj ti je treba storiti, če se ti po prtu črnilo polije? * C'ital sem že o vsakovrstnih re-p kordih. toda o takem še nikdar f ne. ► Neki možak v Savanah se je bil dopoldne poročil. Popoldne je pa » že vložil tožbo za ločitev zakona., ker tamo o sovjetskem porazu, kakor se je pokazalo v a-ferah radi vzhodnokitajske železnice. Niti v zadevi finančnega posojila, ki je za Rusijo tako važno ni bilo mogoče doseči uspeha. A' vnanji politiki tedaj leto, ki je preteklo izza zadnjega kongresa, ne more veljati za srečno. Po dolgem študiranju vlog v tej izborni komediji, in oseb, ki jih ima na razpolago dramatično društvo "Ivan Cankar" se mi je posrečila razdelitev vlog tako izborno, da ji jc uspeh zagotovljen. Osebe same so najboljše "Cankarjeve'' moči, tako da bo to brezdvomno ena najboljših predstav dramatičnega društva "Ivan Cankar". Igra "Stari grehi" bi tudi lahko imela naslov "Trije očetje in ena hči". Vloge teh treh srečnih očetov in še srečnejše hčerke imajo g. Truger, g. Danilo in g. Gorshe. G. Trtigerja že dolgo nismo videli v našem bunču in pa izborna moč je. Torej dvakrat dobrodošel! Drugo peresee v tej deteljici, ki je celo ljubila v kompaniji, bo tvoril g. Danilo. Kdor pozna njega, mi mora pritrditi, da ako bo imel on opraviti z grehi, pa naj bodo stari ali novi, mora biti O. K. Evo' vam tretje peresee g. Gorshe. Režiser ga je videl, kako je poklekoval pred "Čarlijevo teto" hi jo plavšal in si mislil, gotovo bo izborno mešal stare grehe. Nedvomno ! Hčerka teh treh očetov bo gdč. Eraica Oblakova. Lepa, ljubeznji-va. srčkana, prijazna iu pridna bo. Na saj ni čuda. če je po vsakem nekaj dobila, mora biti več kakor dovolj! G. Karol Segulin bo pa ljubimec te naše rožice s tremi očeti. Gotovo se zanaša, da bo dobil z njo tudi trojno doto. Sure Mike! Mislite si žensko 35 let v kričeči toaleti, nemirnih gest z nanos-nikom. Je kakor general, je kakor detektiv, kakor zmaj, a kuharica brez primere in njen god je na dan Sv. Terezije. To je ga. Nimr-tondlova, njeno vlogo pa ima gdč. Marica Grillova. Kaj še?! Kje je igrala? Cele litanije! Kako? Saj jo poznate kot eno najboljših Cankarjevih moči. Sama pa pravi, da ni še imela tako izborne vloge. Verjamem! Njej bo dajala kOntro gdč. Jennie Dagarinova v vlogi ge. Sušto-ve. Je vdova, ta Šušlova po e. kr. uradniku ter uživa penzjonček. Odcvetela lepotica, potončica. domišljava. koketna in priliznjena ter govori šušljaje. Sitnežem ob-• ljublja vse, ampak — po poroki. Je namreč poštena vdova, strela me puhnila! Po petih letih bomo zopet imeli priliko videti na odru go. Zofko Birkovo. Po prvotnem načrtu bi se imela ta komedija vprizoriti šele februarju ali riiarcu, a ker je v njej vloga kakor nalašč za njo. se je repertoar spremenil. Kdo se ne spominja njene Katarine Braj-diČ vJ"Ciganih" in mnogo drugih? Ampak vse to je bilo v Birkovi dvorani na malem odru. To pot pa jo bomo prvič videli na velikem odru S. N. Doma. Prepričan sem, da boste zadovoljni vi in ona. Vi z njeno Katro, a ona z odrom. Vloga ki jo ima jc izborna, prvovrstna. in v njenih rokah jamči po-pohvnspeh: ' ~ . Njej bo slndil in grenil ure g. Prance Pesen. Tudi njega že dol-gč niste videli med ''Cankarjevei". Bosta jna je mufal v Collin wood. 'Amipak režiser je videl, da je vloga kot nalašč zanj, a on za vlogo, pa je pritisnil na vse inštrumente, da je le vzel. In če vam na tihoma povem, da T»e bo oženil in da njegova boljša polovica (ga. Birko-va) zahtevala "divors" takoj po prvi noči, je menda dovolj. Kaj je vzrok * Stari grehi * Mogoče! ? Vsebine igre ne bom natančnejše opisoval. Pridite, da vidite, kadar bodo vsi gori omenjeni inštrumenti pričeli svirati v čast in ne-čast starim grešnikom in grešni-cam a v zabavo in smeh, smeli, da ako ne bo stolov, bo v resniei vse na tleh! Ne pozabite 28. novembra ob 2. uri popoldne iu 7.30 zvečer na o-dru Slovenskega Narodnega Doma. Po večerni predstavi ples. Stebla j, režiser. 1 Za površne bolečine j rabite S SE VER AS S I GethardoL 9 | ftfdmaaferi* *!i Ida 11*1. I i tte>Mv _ .. | l I !Ut*»W »»»^»»hta^L | KAŠELJ IN HSIPAVOST Kašelj iu lir i pava-1 pozna v.-sa-kdo. Kašelj je takozvan reflektoričen pojav. Kak zunanji ali pa Judi notranji držaljaj sluznic dihalnih organov, nosa, goltanea. sapnika, bronhij se dovede potoni finih živeev dihalne muskulature. Krčevite kontrakeije te rauskulature povzročajo nato gibe in šum ka-šlja. Naravni smoter tega procv-.•va je večinoma odstranitev inorod-nih stvari (Fremdkoerper) s površine dihalnih organov. Da pa >f izzove refleks, ni treba nobenih laliko opazljivih vzrokov; čin« večkrat .so bili živci draženi, tembolj razdražljivi jiostaiiejo. Tako pride, da končno ni treba nobc nega zunanjega dražljaja, ki je povzročal spočetka refleks kašlja ter da se izzovejo navidezno brez vsakega zunanjega vzroka zgolj duševno nervoznim potom napadi najtežje vrste. Pri tem gre po večini za takozvan nervozen kašelj, ki se pojavlja v oslabljeni obit!;', tudi kot pokašljevanje in pohrko-vanje in ki izvira pogosto tudi iz neke vrste hripavosti. V najčistejši obliki na.stopa ta kaželj. oziroma dražljaj kot kašelj, iz zadrege, kot nagoti za pohrkavauje. posebno je prištevati tudi psihično infekcijo. Kdo še ni doživel, da je pričel eden ali drugi v gledališču ali pri koncertu, bas v trenutku, ko bi moral vladati največji mir ka šljati, nakar .so sledili njegovemu labemu vzgledu številni drugi. Če pa so podani vrhu tega celo zunanji pogoji, ki učinkujejo na sluznice dražeče, kot n. pr. .>lab zrak, posebno dim ali pa prepih, se celo oni, ki bi se rad zdržal, pogosto ne more premagati. Za pre-maganje te vrste dražljajev je naj-lioljše sre lstvo samodisciplina. Večinoma pa povzroča kašelj in njegovega predhodnika, hripavostV vnetje gorenjega dela dihalnih organov. V splošnem igra pri tem eno od glavnih vlog izprememba temperature v vsaki obliki, posebno pa prepih. Seveda pride pri tem zelo v poštev individualna disjKizicija : Niso vsi ljudje *.a izpremembo temperature in prepih enako občutljivi. Zelo občutljiva oseba se lahko prehladi v vsakem letnem ča.su. V drugi vrsti so omeniti kemične izpremembe in primesi zraka. Vsako onečiščeaje zraka potom prahu ali plinov, takozvani slabi zrak prenapolnjenih ali ne dobro ventiliziranih prastorov zapore, ijsrvati kašljanje. Kdor ima vsled svojega poklica v takih lokalih mnogo opraviti, trpi na kroničnem katarju v gottaneu. Govorniki! pevci, igralci, ljudje, ki morajde neki stražnik, ki pa k nesrc-končal življenje. j n> znal plavati. Zato tudi ni Pokojna sta zapustila več pi-j"iogeI planiti v reko, kakor sc sem, iz katerih je razviden vzrok stražniku v takih prilikah spodo-tragedije. Gospa Skerlova je že( hi. A bil je brihtne glave in si je dolgo časa bolehala, pred krat-. vedel pomagati. Potegnil je izza; kim pa jo je zadela kap. ki je po-(Pasa revolver! nameril Margareti j vzročila o trpe nje hrbtenice in nog. naravnost v obraz in zavpil: — j Njeno stanje je postajalo od dne pri priči ne splavate na suho, | do dne slabše in mož je bil popol-. streljal! noma obupan, zlasti, ker je tudi j Tn Margareta je znala plavati, I sam bolehal na sladkorni bolez- sicer najbrž ne bi bila skočila v ni. Zato sta se zakonca domenila, j vodo. Kot dobra Nemka pa jc irne-da gresta prostovoljno v smrt. ^la veliko spoštovanje pred unifor-Pokojni vieeadmiral Sker je bil mo, še poftebej pred čuvarjem jav-v Avstriji znan vojaški funkcijo-^ nega reda. Vsa v strahu je začela nar, ki je igral v mornarici pre- ^plavati proti bregu in srečno do-cej važno vlogo. Služboval jc ve-, spela na suho. činoma v Polju. j Stražnik jo je pričakoval na o- kaii z nabitim samokresom. Prijel Ljubavni par pod lokomotivo. V Klosterneuburgu v Avstriji se je te dni odigral tragičen slučaj. Na železniški progi so našli strahovito razmesarjeno truplo nekega moškega in neke ženske, Policija jc ugotovila, da gre za 20 letnega vojaka Viktorja Csurdo in 201etno služkinjo Ano Schober. Motiv strašnega samomora mladega parčka je bila nesrečna lju- Sezona 1026-27. III predstava. • ■ ** ~ 3 ?. - s" < a . Dram "Ivan Cankar Cleveland, Ohio v p r i z o r i " STARI GREHI" sijajna komedija v 3 dejanjih. 28. N O VE MBRA ob 2. liri popoldne in 7:30 zvečer. Osebe, ki nastopijo: Ga. Birkova g. Trngcr gdč. Grillova g. Česen gdč. E. Oblakova g. Danilo gdč. Dagarinova g. Oorshe g. Segulin R e žira g. Stebla j 99 je premrlo devojko za roke, spravil orožje za pas in odvedel nesrečno deklino k njenim staršem. JAVNA ZAHVALA Podpisana se iskreno zahvalju-1 jem Slovenski Narodni Podporni Jednoti. za točno iu hitro izplačano usmrtnino za. pokojnim mojim soprogom Frank Štrukelj, umrlim v Barbertonu, Ohio, dne 19. julija I92fT. Topla zahvala tudi društvu j "Triglav", štev. 48 S. N. P. -Tedno-, te in samostojnemu društvu "Do-.movina" v Barberton, O., za čast-»no spremstvo mojega pokojnega soproga k zadnjemu uočitku. Hvala tudi stricu mojega pokojnega soproga. Anton Strukelj-u, v Barberton. Ohio, za trud in požrtvovalnost 111 oskrbo mojega soproga za časa njegove mučne bolezni. Se enkrat vsem iskrena zahvala. Tebi dragi in nepozabni soprog, pa naj bo lahka tuja gruda! Ig. Studenec pri Ljubljani, Slovenija. Jugoslavija, dne 30. oktobra 1926. RdzaKja Štrukelj, soproga." Frank, Stanko in Tony štrukelj, sinovi. *1 " ZAKAJ TRPETI? ftaftn&tičse, nevnlgiiu is bole&oe ▼ Vilicah jo jutry odp^vlj^t • prim ep® Zmrnum* ¥wm»tt> mah vpat mr. Ur. dr. Glejte, da dobite peiatoeg*—sKeee^ Že kot 60 let. SakWndto SOBO traittk« w>». KNJIGE VODNKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1,50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jili že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortland t Street : : New York, N. Y. ROJAKI, NAROČITE Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1927. Letos ima jako bogato in zanimivo vsebino. Razen poučnih člankov in povesti vsebuje besedilo nove "Priseljeniške postave. STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Ker smo ga tiskali le omejeno število, naj ga vsak eimprej naroči, da ne br. brez njega. "G i A S NARODA" 82 Oortlandt Street, New York NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD AVI GledsOišce-Glasba-Kino GLAS NARODA, 24. NOV. 1926 BELA NOČ. ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Olas Naroda" priredil O. P. 3ti (Nadaljevanje.) Vsi sd odšli, raz ven Marte Ivanovne in Orlova. Dolgo je stal. zatopljen v misli. Vrata, vodeča v spalno sobo Katarine, so se odprla. Vstopila je earinja, v beli spodnji obleki, preko katere je nosila odprto, temno-zeleuo, baržunasto obleko. Njena liea so bila rdeča od spanja in rja-\i lasje so se ji vsipali do kolen. Stal je daleč od nje, ne da bi se premaknil. Njegove oči pa so gorele njej nasproti in težko*je dihal. —- Ena, — je rekla earinja Orlovu, lahno očita je. — Zakaj me 1'iso zbudili? — t'as ni še prišel, veličanstvo, — je odvrnil. — Kje so prijatelji? — Odšli so nazaj v Petrograd. Presenečena je obstala. f — Zakaj T i Orlov je stopil proti njej. — Ura odločitve je prišla. Vaše veličanstvo naj mi sledi v glavno mesto. f Na lahno je zakričala. — V tej noči! * — Da. Vsa barva je izginila z njenega obraza in negotovo se je ozrla vanj. — Zakaj tako hitro? — Izdajstvo. / \ Katarina se je stresla. — Tako nenadno? — je vprašala obotavljaje. — Dovolj dolgo sem čakal. Negotovo se je ozirala po sobi naokrog. — In nobene druge izbire? — je vprašala še bolj negotovo. Kronana ali pa zakopana v samostanu — je odvrnil trdo. —t Vaše veličanstvo naj si izbere. Katarina je omahnila na stol. kot da je noge več ne nosijo. — Sanjala sem o tej uri. — je zašepetala, — sanjala ter hrepenela po njej. Sedaj pa, —- ne zaničujte me raditega, se bojim ... Z omahujočim glasom je {»onovila: — l>ojim se! — To vidim. — je odvrnil ledeno-mrzlo. S<- enkrat se je ozrla vanj z nemo prošnjo. — In nobene poti nazaj? — Pojdite k carju, razkrijte mu naš načrt ter mu prisezite. da ste nas hoteli le preizkusiti. Mogoče vam bo vrjel, — mogoče. Katarina je skočila na noge. —• Ali me smatrate za tako slabo? •faz smatram vaše veličanstvo za boječe. — je odgovoril neusmiljeno. — In kdor nima poguma, je zmožen vsega. Se vedno se je obotavljala Katarina. — Pojdi spat, Marta, je rekla nato. kot tla ^kuša pridobiti nekaj časa. Komorniea se je ji je vrgla pred noge,- — Veličanstvo, — je pro-ila. — pustite, da delim z vami nevarnost in bedo. Katarina jo je dvignila, globoko gin jena. — Poljubi me, draga. — ji je rekla nežno. — Pripravi vse, spremljala me boš. In medtem, ko je Marta odiiitla v spalnico, je stopila Katarina 1 vratom balkona. Jutranja zarja je stala na nebu in tihi mir je le- so nem in nemi™«- \ zal preko srebrnega morja. Ropot spodaj v dvorani je potihnil. — Kedaj se odpeljemo ! — je vprašala. — Ob treh. — Ter smo v Petrogadu? — Ob petih. ^ ' —• In potem? — je vprašala earinja, še vedno omahovaje. — Garda pričakujevaše veličanstvo, — je odvrnil Orlov s pre-sckanimi stavki — Oe pridemo do mostu Kalinkina, je vaše veličanstvo rešeno . . . Tam stoji polk Ismajlov. Izgovorili boste par besed: Prišla ste, da se vržete v naročje svojih prijateljev. Car hoče urno-liti vas in velikega kneza . . . Ob strani vam st^jc možje, katere obožuje armada, Šuvalov in Razumovski. Katarina je položila roko na njegovo ramo. — In vi? / f — Jaz boui senca vašega,carskega veličanstva. Zopet je zrla ven na morje, na oblačke, ki so plavali po rožnatem nebu. — In ko bo garda prisegla? — Ho po vedla carinjo k mojemu zboru, k artileriji, _ je od- \rnil Orlov. — K možem, ki so stokrat zrli smrti v čoi, kjer so vsaka prša ookrašena z znaki hrabrosti. Vsi ti bodo spremljali vaše veličanstvo. Njegov pogled je žarel, kot da vidi vizijo in njegove ustnice, ki so ravnokar še govorile trezne besede, so se pričele tresti. — V sijaju žarkega jutranjega solnca plapolajo svilena bande-ra, bleste svete slike in armada in narod se klanjata vam, v spremstvu zvonov. S silo se je oblavdal. — In potem se postavite na čelo čet proti carju . . . — In če se ne posreči ? — je vprašala malodušno. — Potem vas odvedeni v Oranienbaum. Tam čaka švedska ladja,, ki vas bo odvedla na Dansko. Oe nas ustavijo, bom prisegel, da sem vas odvedel na povelje carja. Nato bo znala Evropa braniti vaše veličanstvo. Jaz pa . . . — Vi? — je vprašala boječe. Vrgel je glavo nazaj. — Jaz ne pridem vpoštev. — Kaj vam dela srce težko? — je tožila z mokrfimi očmi. Stisnil je zobe tako trdno, da se je »pačil njegov obraz. — Jaz sem zapravil svojo dedščino. — je rekel. — poneveril državni denar ter tisočkrat.nalagal in osleparil carja, ki me je ljubil. Za vrši I sem veleizdajstvo, zavedel armado, pretresel državo do temeljev. Krvava kazenska postava Rusije je prekrotka, da bi našla primerno kazen zame. — Nikdar nisem odvomila o. vas, — mu je odvrnila, z zadržanim ihtenjern v glasu, kar izdaja ljubezen ženske. — Vedno pa sem se izprasevala v dolgih nočeh brez spanja: — Zakaj ravna tako? Zakaj tepta v prah milost carja ter se izroča krvniku? — Rekel sem že, — je odvrnil Orlov težko. — Jaz sovražim carja. — In zakaj ga sovražite? Kot zadet od kroglje se je zgrudil na tla ob njeni strani ter ji objel nogi. — Katarina, — je zašepetal. — Katarina! i - T j* * . j,1 l 1 t J . STO TISOČ FAŠISTOV V RIMSKEM KOLIZEJU Iretanje parniko" - Shipping N««rs 17. novembra; Cleveland, Cherbourg. Hamburg. Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 1. decembra:. Mauritania, Cherbourg: President Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 2. decembra: De Giaase, Havre; Westphalia, Hamburg; L>uetxow, Bremen 3. decembra: Pres. Wilson. Trat. 4 decembra: Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cherbourg. 8. decembra: Carmania, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 9. decembra: Albert Llallin. Cherbourg, Hamburg. 11. decembra: Majestic, Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen. 14. decembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 15 decembra: Berengaria, Cherbourg; La Sa\ole. Havre; President Harding, Cherbourg. Bremen. 22. decembra: Rochambeau, Havre 27. decembra: Pari*. Havre: Olympic, Cherbourg; Dfutf=^hlnnil. Cherbourg. Hamburg. s*. *» UNDER WOOD « UHDCMWOOD. N. ▼. FRANCE BEVK — Koncčno, — zašepetala. kot omamljena od sreče in strahu.' Ob njenem rojstvu je bila navzoča zlokobna rojenica, ki je vpletla bil v vsako nitko in tudi krog te ure je ovila nevarnost. Pritisnil jo je k sebi. Kot deroča reka se je podil njegov govor. — Nobena beseda ne more reči. Katarina, kako kriči moja duša po tebi. Odkar sem se prvikrat priklonil pred teboj, ko je bila posajena carska krona Rusije na tvojo glavo, sem brez prestanka koval železo, ki naj bi raztrgalo tvoje spone. In ko je legla noč na zemljo, sem ležal brez spanja na vroči postelji in moje hrepenenje me je poneslo k tebi. Katarina se je sklonila k njemu navzdol. — Upala sem nate, Gregor, v veselju in sovraštvu, v baržuuu in bedi. (Dalje prihodnjič.) Cigani. f "Cigan, konj si ukradel." I5ili so dražljivci hujši t at je o.I njega in .>o se pri tem smejali, a cigan se je vendar razhudil. Njegova jeza ni bila niti za !a.> podobna ogorčenju ljudi, ki se zavedajo. da so >torili nekaj sramotnega iu so ,-e s tem i/.Ifn"ili i/. Človeške družbe. Nagnil je glavo proti dražljivcu in ga je rahlo nahru-lil: "Kaj tebi mar, če -sem kradel! Zato sem zaprt jaz. ne ti! Ti .-i zaprt za drugo!" In ne vem. čemu se je na te besede nagnil prav do mene. rekoč: "Kako pa hočete živeti, ako ne kradete?" Njegova besedica ni imela v sebi niti trohice humorja ali cinizma. bila je resna. Svojo živo misel in prepričanje je potrdil nasproti meni. Na nas so vplivale te besede šaljivo. Zasmejali .smo .se. Vendar je bila ta ciganova poštenost večja in .lei>ša kakor drugih ljudi, ki se za-vedajo. da ni prav, če kradejo, a kradejo vendarle. Pritrdil sem mu in upam: da .-e nisem pregrešil. V sirovih obrisih so ciganove besede še v navadnem življenju resnične. In te ,je bila vendar njegova vera, ki jo je prinesel na svet in v kateri jc zrastel. Takrat sem si jedva medlo predstavljal, s kakšnimi očmi gleda cigan človeške uredbe in kakšne je njegova sodba o njih. ki še postelje ni znal post lat i in i:i mogel zaspati, ker ni legel na gola. mrzla tla. . . Žal mu je bilo bržkone le enega : bil je obsojen na dve leti in pol ječe. Ves ta čas se bo moral pokoriti strogi disciplini in se zadovoljiti poti težo zakonov kosom neba i:i z nekaj metri zemlje... Misli pa so zunaj in se ob njih smehlja. Noga ne neha romati iz kota v kot. kakor da si hoče s to neumorno hojo pričarati neizmerno ravnino, ki je ne more prehodili do večera in tudi ne vse naslednje dni. .. Kako pa hočete živeti!... 29. decembra: Berlin, Cherbourg. Bremen; Pre«. Rouse ve It, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg 6. januarja: De Grasse. Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Trat. g. januarja: Berengaria. Cherbourg; France, Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre® Harding. Cherbourg, Bremen. 15. januarja: Paris, Havre; Aquitanla, Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 25. lanuarla: Pres. Wilson, Trat. 27. januarja: Roohambeau, Havre; Thuringla. Hamburg. 29 januarja: Majestic. Cherbourg: France. Havre; Muenchen, Cherbourg, Bremt-n. samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PA&NEKI HA OLJB PARIS 4. DECEMBRA - 27. DECEM. FRANCE 8. jan. — 29. jan. . HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekočo vode za t, 4 ali • oaeb. Francotka kuhinja In pijača. ! 9 STATE STREET NEW YORK ■■■■■MMMMHMi ALI LOKALNI AGE NT JE M..n ........... . Ko sem videl cigane v zaporu, ki .so hodili v. naglimi koraki od stene do stene, se je obudil v meni spomin na Zupančičeve verze: Do j t i mi moji m. nuj ram zascirant, po č< m jaz vm i ram. Naši cigani niso imeli gosli in niso mogli z lokom izraziti svojih čuv.stey ter izvabiti .strunam pretresljivih zvokov svoje duše. Jiiii so nem in nemirni. V njih nemiru se je odražalo v.st\ kar jim je polnilo dušo. Navajeni proste narave. nenavezani na spone .sodobne kulture in civilizacije, so občutili težo ječe kot največjo grenkost svojega življenja. Njim je bila dežela premajhna, nebo prenizko in še gnianja pretesna. Z daj pa so ždeli v ozki celici, ki jih je tiščala za vrat in njim ni dala dihati. V svoji baršunasti, napol razce-frani obleki so hodili križem kakor zveri v kletki. Drugim so darovali zamišljen nasmeh, sami pri seb i>n bili resni. Z rokami v žepih s pogledom uprtim v tla sa tavali od' stene do stene, zdaj po eni pot i. zdaj | h) drugi, kakor da iščejo izhoda. Težka misel je vstajala vanje... Kakšna je bila ta misel ? Odpor proti .sili. ki jih je zvezala in jim je vzela vir življenja, ki je pras-tost. Cigan ima svojo poštenost ni moralo; oni imajo tudi .svoje zakone. Vse drugo je zanj smešno in krivično. Nekdo je pomignil z glavo na cigana, ki je hitel z bežečimi koraki od vrat do okna in mislil vse dolge ure. kakor bi hotel s koraki in mislijo premakniti ča.s. ki mu je bil določen. "Kaj ima na ve.sti."' Videl sem nekoč morilca, ki- je k istim nemirom meril celico Ln se ni nehal gristi v svojih mislih. Kaznjenci .-.o na taka vprašanja odgovorajal is humorjem in posebnimi Izrazi. "Ta cigan?" so govorili. "Vrv je }>obral !...** In čez nekaj časa; ** Konj pa je prišel za njim." Ta dovtip je .-star. a v zaporih je vedno mlad in vselej se mu .smejejo iznova. "In zaradi vrvi bo kaznovan?"; "Ne zaradi vrvi. zaradi konja/ čeprav je bil kriv konj in ne on." Ko smo ob deževnih dneh stali pod štirikotno streho, ki je pokrivala vodnjak na dvorišču, .so ga iz dolgočasja dražili: j DOMAČA ZDRAVILA V zalogi imam Jedilne dlfiave, Knajpovo ječmenovo kavo tn import irana domača zdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK PiSite po brerplafni cenik, v katerem je nakratko popisana. vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku bodete naSll Se mnogo drugih koristnih stvari. • M a t h . P e z d i r Box 772, City Hall Sta. New York. N. V. ZAJEDAVEC. Izmed vseh zajedavcev na svetu y- tra-tulja najhujši zajcdavec. Vtsi drugi ži-,-e fxl produktov delavcev, trakulja je >a tak zajedavec, da jemlje gostu živ-jenje s tem. da mu ga počasi odjeila. l.e predstavljajte si, kaj pomeni, hraniti takih petdeset čevljev dulco traku!jo. lei ,'nes;iva vase vse dobre soke, katere Or->a želodec iz hrane, ki jo jtojeste in ki e namenjena, da očisti in obogati kri. ra strašna pošast bo v primeroma krat-cem času podm nirala zdravje bolnika. STihče r.e more živeti brez hrane, tra-£ulja pa krvi enostavno zapre vso do->avo. Vsak dan postaja večja, in bolnik nora trpeti neznosne bolečine ter presenečenja, ki jih povzroča. V želodcu ne norete usmrtiti trakulje. ker je l«>ij ži-ava kot ste vi. t*e bi jo hoteli s strupom jsmrtiti. bi usmrtili tudi samega sebe. le pa čudovit nau n za odpravo te stra-it>te človeštva, Vsled katere gre toliko judi v prerar.i grob. 1 ajetan je zdravilo, iatero se splošno uporablja. Trakulje ne JUlori, ampak jo spravi samo v nezavest, nakar jo ostale sestavine hitro spravijo iz vašega telesa. Ko bo enkrat vet), boste blagoslavljali dan, ko ste či-tali ta članek. Da se Iznebite trakulje. ne morete plačati preveč. Naročite dane--polno zdravljenje I.axtana za 510.4S.— Royal laboratory. 50 Netting Bldg.. Windsor, < »nt — Ne kupujte nadomestil, ampak naročite pravo stvar. Boljše je plačati za dobro zdravilo kot da bi plačali vaši sorodniki za" vaš pogreb. Za zavarovanje zavojčka pridenite 25 centov posebej. I\» C. O. D. se ne pošilja. »Copy 3.) —Adv't. liada bi izvedela za naslov dveh rojakov EDVARD JAKSETIC. doma iz Sterpčan in JOE MAT-KO, doma iz Žarečja pri Ilirski Bistrici. Prosim, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama javita na naslov: — Margareta Rolih, 5332 Wickliff St., Pittsburgh, Pa. (2x 24.26) Kako se potuje y stari kraj in nazaj v Ameriko« Kdor Je namenjpn potovali t stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtllasi in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati nnjboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit la Washinjrtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaelni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila t veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora rti iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbllžnji naselnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Yo-ku pred odpotovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike ali svojce lz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripusčenib v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem starISe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa sa poljedelske delavce. Ameriški džavljant pa zamorejo dobiti sem žene tn otroke.do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. P redno pod vzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 OORTLANDT 8T_ NEW YOBK Veliki božični izleti v JUGOSLAVIJO ružite se skupinam svojih rojakov, ki i>otujt'jo domov za božične praznike na naših velikih parnikih. Trije izined najboljših pa mikov na svetu so pripravljeni, da vas prevedejo v udobnosti jh> zmernih cenah. V J. razredu do ZAGREBA in vaza j $206. in več BEOGRADA in nazaj $206.50 in več soglasno k pa mikom. HOMERIC — — 27. novembra O L V M P I C — — 4. decembra MAJESTIC— — 11. decembra (Največji parnik na svetu. 1 Potniški izvedenci bodo vas spremljali ter vse uredili. NADALJXI VELIKI PAUX1KI ZA VAS Belgen^and, Lapland, Pennland, Zeeland. Arabic, last Iled Star Črte. v Antwerp. Tedensko odplutja. VI LAHKO DOBITE DOVOLJENJE od vlade Združenih držav, da greste v stari kraj ter zagotovilo, da se vrnete v Združeiie države. Vprašajte vaše pooblašrene agente ali — WHITE S T A E LINE RED STAR LINE 1 Broadway, New York City POZOR BCSA&il Prosti pout glede državljan