Šlev. I3L fc-. ■ -t-- Naročnina " 1 za državo SHS: do preklica: 4) no pošti mesečno Din 14 sestavljen.i na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: mesečno . ......Dlc 23 s Sobotna Izdaja: s v Jugoslaviji.....Din 20 V inozemstvu.......40 Posamezna številka stane 1 Din. V »M v nede lo fin" 5. lila 1921 lete Ll m m i "c •••'S' M , t,'.;' m f. V ^mm ■■ Cm« lnseratom:x> 5aoatolpa* peti t a« vrata maB oglaal p« Ma. 1*50 la Ma. t-—, veliki oglati nad 45 mm tI-ilna po Dla- 2 SO, poalaaa ttt, pa Din. 4 —. Pri račjem naročila popust Izhaja vsak dan lzvsamit ponedeljka la duava po p raz« nlka ob S. oil z]utxa]. Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; netrsnklrana plsm? se ne sprejemalo. Oredn. telet. štr. 50. upravn. Stv 328. Političen Sis! n slovenski narod. Slaba vest. Oprava )• v Kopitar javi al. 6. — Bacon poštne hran. ljubljanske it. 050 ia naročnino In it 349 za oglasa zagreb 39.011, sarajev. 7583, praške indunaj. 24.797. Glasilo dr. Žerjava se je zaradi »Slo-venčevega« članka o uradništvu hudo razburilo. To je povsem umljivo, ker bi pomenilo smrt za demokratsko stranko, ako bi jo zapustila še lista uradniška inteligenca, ki še na demokratsko zastavo prisega. Saj dr. Žerjav ne more preboleti, da mu je ravno najbolj izobraženi in najboljše kvalificirani del inteligence obrnil hrbet. Zato je »Jutru« poglavje o uradništvu izmed vseh najbolj neprijetno. Iz naše ugotovitve, da so« radikali oradništvo ociganili, bi »Jutro« rado kovalo kapital zase, obenem pa skuša krivdo za uradniško bedo zvaliti razun na radikale še na — SLS! Ta je namreč po »Jutrovem« modrovanju kriva, da vlada radikalna stranka, torej je odgovorna tudi ra to, da se uradniški zakon ne reši. To je sploh stara metoda demokratskega organa, da postavi kot samoposebi razumljivo neko tezo, katera ne stoji in katere niti ne skuša dokazati, ampak mirno iz nje izvaja svoje zaključke. To je pač stališče vseh demagogov, ki imajo slabo vest, kakor jo ima demokratska stranka v uradniškem vprašanju. Demokratje so bili pri zadnjih volitvah strahovito tepeni in to zasluženo. Sedaj ko so potisnjeni proti lastni volji v klavrno opozicijo, bi radi iz-mili svoje grehe in jih zvalili na druge, ki so de nokratsko-radikalne grehe pobij.ili dosledno slejkoprej. Jugoslovanski klub je tudi v uradniškem vprašanju zastopal možato, energično in dosledno. Če pa s svojimi 24 glasovi izmed 313 ne more uspeti, ni njegova krivda, pač pa pada dobršen del te krivde na demokrate, ki so omogočili obstoječi volivni red, po katerem pripada Srbom več mandatov, kakor jim gre po številu prebivalstva. Zaradi SLS radikali lahko vladajo z demokrati ali brez njih, kakor jih je pač volja, ker to spričo danega položaja od SLS ni odvisno. Zato je abotno govoriti, da je SLS »izrinila demokrate, te edine prave prijatelje državnih nameščencev, iz vlade.« SLS je nasproti sedanji radikalni vladi ravnotako v odločni opoziciji kakor je bila proti radikalno-dc-mokratski. Če so se pa radikalni in demokratski bratci med seboj skregali, to je pač njihova stvar. Dejstvo je, da demokratje na uradniški bedi niso nič manj. krivi kakor radikali. Ko so namreč sedeli skupaj z njimi v vladf demokrati, so le-ti imeli najlepšo priliko, da se za uradništvo zavzamejo. Mesto tega pa so ravno demokrati to vprašanje vedno zapostavljali in se brigali za vse druge stvari prej nego za izboljšanje gmotnega položaja uradništva. Njihova skrb je bila edinole ta, da jih radikali ne iztisnejo iz vlade in se zato niso nikoli za uradništvo eksponirali, ker so vedeli, da radikalom to ni po volji. Le da uradništvu natresejo peska v oči, so v naglici skrpucali uradniški zakon, ki so ga zdaj radikali predložili skupščini. Ta zakon je tako zmašilo, da ga je treba zdaj na vse strani krpati, ako naj je sploh za življenje zmožen. Dejansko so pa demokrati, ko so bili v vladi, položaj uradništva še poslabšali, o čemer priča najbolj glasno maksimiranje doklad. Tudi so z vsemi silami podpirali korupcijo v upravi in ugled uradništva poniževali. Vse to so demokratje očividno pozabili, sicer ne bi bili tako predrzni, da se zdaj imenujejo »edine ra-ve prijatelje javnih nameščencev.« Zato je jako naivno, ako »Jutro« zdaj očita SLS, kaj da je pred volitvami uradništvu vse obetala. SLS, ki je vedno per-horescirala dematfofiijo, je uradništvo o; o-zarjala na to, kaj je njegov interes, da se namreč režimske stranke, to je radikali in demokrati, porazijo. Da je uradništvo po celi državi svoj interes prav razumelo, bi ta režim že danes ležal na tleh. Sicer se pa Rim ni sezidal v enem dnevu, in čimbolj režim divja, tem preje bo uradništvo docela izpregledalo in tem preje bo režima konec. Kar pa je SLS uradništvu obetala, to zvesto drži. »Jugoslovanski klub« v zvezi z muslimani sta edina, ki sc zdaj v odseku borita za pravice uradnikov in skušata doseči izboljšanje tistega zma-šila. ki se imenuje uradniški zakon, kakor se tudi zavzemata za to, da se čimpr&je reši. Nasprotno pa demokratski poslanci zagovarjajo vse njegove drakonske določbe, v prvi vrsti one, ki merijo na to, da se onemogoči uradništvu svoboda političnega mišljenja. Kar pa »Jutro« pisari o minulih časih, ko je SLS baje bila nasprotnica uradniške inteligence, je prosta laž. SLS je takoj, ko je prišla do moči v Sloveniji, izboljšala pravni in gmotni položaj uradništva, ki je bilo v deželni službi, česar se liberalci za časa svoje dolgotrajne vlade niso bili nikoli spomnili, ker jim je uradništvo bilo vedno goli »Stimmvieh«. SLS se je obračala samo proti onemu delu višjega uradništva, ki je podpiralo osrednjo protina-rodno centralistično vlado v njenih proti-ljudskih načrtih pod baronom Heinom. Šele pod vplivom naše ljudske demokratične politike se je uradništvo otreslo strahu in odvisnosti od centralne uprave in začelo uvidevati, da je njegov interes korakati z ljudstvom proti centralizmu in absolutizmu odzgoraj. Zerjavovo glasilo se seveda ne more odreči svoje priljubljene metode, da pri tej priliki zajaha antiklerikalnega konjička in dolži pokojnega velikega Mahniča, ki je za slovenski in hrvatski narod storil več kot vsi demokrati, da je »proglasil narodnost za greh.« Tega Mahnič nikoli ni storil, marveč je nasprotno visoko povzdigoval moralni pomen resničnega narodnostnega čustva, dočim je pobijal le lažinarodnja-karstvo in špekuliranje z narodnostjo v samopašne liberalne in protiljudske namene, kakor je to delala in še dela »demokratska« niteligenca. Kako pa zna za svoj narod delati, trpeti in umreti, je Mahnič sijajno pokazal, dočim so demokrati z malimi izjemami od narodnosti samo udobno živeli in bogati dobiček vlekli. To je resnica. Radikali se umičejo, UGIBANJE BELGRAJSKEGA ČASOPISJA O SEJI VODSTVA SLS V CELJU. — »SAMOUPRAVA« POVDARJA PRIPRAVLJENOST ZA SPORAZUM. Belgrad, 7. julija. (Izv.) Kar se tiče sestanka vodstva SLS v Celju, vlada v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje. Vsi listi se bavijo s tem sestankom in mu pripisujejo poseben znaeaj. »Politika«.piše: »V političnih krogih se z velikim zanimanjem pričakuje, kaj se bo sklenilo v nedeljo na zborovanju vodstva SLS v Celju. Na to zborovanje sta snoči odpotovala tudi odposlanca Jugoslovanskega kluba Sušnik in K r e m ž a r. Splošno je mnenje, da se bo sklenilo, da se parlament ne zapusti in je na podlagi tega treba pričakovati enake odločitve iz Sarajeva. Radikali pazljivo spremljajo to akcijo in menijo, da dr. Korošec nima razloga, da zapusti parlament, ker da so mu radikali šli na roko, kolikor so mogli in-bodo to storili tudi v bodoče.« — »Preporod«, popolnoma nepoučen o sestanku v Celju, piše, da se bo v Celju vršilo veliko zborovanje, katerega se bo udeležilo nekaj desettisočev kmetov. Vlada, ki je gotova, da se bo na zborovanju obsodilo delo radikalne vlade, je dala policiji in žandarmeriji navodila, da se po-služita istih sredstev kakor v Zagrebu. — Očividno pod vtisom jutrišnjega zborovanja v Celju prinaša današnja »Samouprava« uvodnik pod naslovom: »Vi- še mirnoce«. V članku je popolnoma re-tirirala in pravi: »Razgovori, ki so se vršili med radikalno stranko in revizio-nističnim blokom, nimajo in ne morejo imeti tistega značaja, bi jim ga pripisujejo demokrati. Ako se zi druge strani s „emi razgovori niso zboljšale razmere in odstranile težkoče na Hrvatskem, to ae pomeni, da so zaprta vrata drugim poskusom, da se urede notranje razmere. Treba se je prizadevati, da se v naši skupni domovini najdejo pota za pomirjanje nezadovoljnih in za popravo nepravilnosti. Pot je težka, ali vrata ne smejo ostati zaprta za nikogar.« — Medtem ko je »Samouprava« zavzemala te dni odločno stališče proti Hrvatom in Slovencem, je danes prenehala z napadi, ker radikali vidijo, da radikalna vlada ni tako stabilna, kakor to pravijo radikalni krogi. Misli se, da je članek direktno in-spiriran od radikalnih voditeljev, ki mislijo, da ne bo mogoče delati tako, kakor so delali doslej, ako Slovenci poderejo vse mostove za sporazum. Kar se tiče demokratskega časopisja, še vedno napada Slovence in Hrvate in obrača posebno pozornost na delovanje angleškega konzulata v Zagrebu, Seja ministrskega sveta ped predsedstvom kralja OBISKI ANGLEŠKEGA POSLANIKA PRI DR. NINČIČU. _ SPOR Z ITALIJO RADI REKE. — VLADA ZA POPUŠČANJE. — GIBANJE BOLGARSKIH KOMITAŠEV. Belgrad, 7. julija. (Izv.l Danes popoldne od 3. do 7. se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom kralja. Čeprav so bili po končani seji ministri zelo reservirani in niso nič povedali, so se vendar izvedele nekatere podrobnosti o poteku seje. Večji del seje je bil posvečen zunanji politiki. Dr. Ninčič je poročal o obiskih tujih poslanikov in posebno o obisku angleškega poslanika. Kolikor se je izvedelo, se angleški poslanik zelo zanima za naše notranje razmere in ne od-ovarjajo resnici vesti, ki so jih razširili tu-ajšnji listi, da je angleška oficielna javnost glede na naše notranje razmere in-diferentna; res je marveč, da se zelo zanima za naše razmere in za spor med Srbi in Hrvati ter Slovenci. Nato je dr. Ninčič poročal o reškem vprašanju. Vesti, ki so se te dni širile, da so se pogajanja med našo in italijansko delegacijo prekinila, so deloma resnične. Ker naša delegacija noče popustiti od svojega stališča, je Mussolini organiziral napad na našo delegacijo in ustvaril v javnosti prepričanje, da sc v reškem vprašaju ne sme popuščati. S tem je hotel čim več izsiliti iz naše dclcgacsjc, posebno z ozirom na našo notranjo nekonsolidira-nost. Naša vlada doslej v tem vprašanju še ni zavzela svojega stališča, marveč je stavila italijanski vladi neobvezen predlog, da bo popustila v reškem vprašanju, čc dobi kompenzacije na račun Zadra. Italijani so tudi ta neobvezen predlog a limine adbili. Nato so bili razgovori prekinjeni. Naša vlada še ni odredila svojega stališča, vendar se pa opaža, ker so v tej stvari neposredno zainteresirani Slovenci in Hrvati, da je vlada kot vedno pripravljena na popuščanje. Nato je dr. Ninčič obvestil ministrski svet, da je naša vlada de iure priznala novo bolgarsko vlado. Zanimivo je, da je takoj nato na naši meji nastalo gibanje komita-ških čet in da je na posameznih mestih že prišlo do spopadov. Končno so govorili o Mažarski. Kar se tiče notranjega položaja, se je mnogo razpravljalo o razmerah v Sloveniji in na Hrvatskem. Ministr. svet se je ob tej priliki pečal z jutrišnjim zborovanjem vodstva SLS v Celju. Ker radikali pričakujejo, da jutri ne bo prišlo do končnega preloma Slovencev z Belgradom, v tem oziru niso ničesar sklenili. V ostalem je ta seja, kakor so ministri izjavljali, imela bolj informativen značaj, ker se nahaja skupščina pred počitnicami in bo tudi kralj odpotoval iz Belgrada. Zato je bilo potrebno, da se o teh aktualnih vprašanjih posvetujejo. Uradniški zakon. Belgrad, 7. (Izv.) Na današnji seji za« konodajnega odbora je minister T r i f -kovič sprejel nekatere spremembe v 7. poglavju uradniškega zakona, med ostalim tudi del predloga poslanca S u š n i k a pri členu 112, da imajo namreč pravico do brezplačnega zdravljenja državni uradniki, vpokojenci in njihove družine, ako razven Elače oz, pokojnine nimajo nobenih dohodov. Sprejete so bile tudi nekatere spremembe pri členih 88. in 91. Nato je bilo 7. poglavje z večino sprejeto in so prešli na razpravo o 8. poglavju. Seja je bila končana ob dveh popoldne. Prihodnja seja bo v pondeljek popoldne ob štirih. Reparacije. "T Ženeva, 7. julija. (Izv.) Društvo narodov je imelo danes sejo, na kateri se je sklepalo o zasedbi saarskega ozemlja. Stališče francoskega zastopnika Hanotauza in angleška zastopnika lorda Cecila sta ei bile v tem vprašanju docela nasprotni. Zate bo jutri sklepalo Društvo narodov o tem vprašanju še enkrat. London, 7. julija. (Izv.) Francoski poslanik je danes lordu Curzonu obrazložil stališče francoske vlade. London, 7. julija. (Izv.) Lord Curzon je danes sprejel belgijskega in italijanskega poslanika. Pariz, 7. julija. (Izv.) Poincare je včeraj sprejel angleškega in ameriškega po-slanika Berlin, 7. julija, (lav.) V tukajšnjih političnih krogih je vzbudil veliko senzacijo članek lista »La Hbre Belg!que<, o katerem sodijo, da ga je napisal minister Jaspar. Člankar izraža mnenje, da se da reparacijsko vprašanje rešiti le v sporazumu z Anglijo. SPOPADI MED FAŠISTI IN KOMUNISTI« Rim, 7. julija. (Izv.) Iz Florence se poroča, da je pri aretaciji nekega komunista prišlo do težkih spopadov med komunisti in fašisti. Dva fašista sta bila težko ranjena. Tudi iz Bologne in drugih krajev se poroča o spopadih med komunisti in fašisti. V Genovi je bil ustreljen mlad fašist. KRASIN ODSTOPIL. Moskva, 7. julija. (Izv.) Krasin je od* loži! trgovsko zastopstvo Rusije v Angliji. POTNI LISTI ZA MALO AZIJO USTAVLJENI. ! Carigrad, 7. julija. (Izv.) Angorska vla« da ne izdaja več potnih listov za potovanje v Malo Azijo. DRAGINJA V NEMČIJI Berlin, 7. julija. (Izv.) Po računih nem* skega statističnega urada se je draginja zvišala napram mirovni dobi za 19.587 krat. MILIJONSKI ROP V RIMU. Rim, 7. julija. (Izv.) Danes ponoči ja šofer, ki mu je bila odpovedana služba, kloroformiral in oropal kneza in kneginjo Chiustiniani-Dahdini v njuni vili. Oropal je za 2 milijona lir denarja in dragocenosti. KITAJSKA BREZ DENARJA. Peking, 7. (Izv.) Finančni minister obvestil vlado, da ne more vršiti svoje službe, ker v blagajni ni nič denarja. OBSOJENI FRANCOSKI ROJALISTI. Toulonse, 7. (Izv.) Rojalist Ebelot, ki je napadel bivšega ministrskega predsednika Caillaujca, je bil obsojen na 3 mesecc zapora, njegovi sokrivci so pa dobili po 1 mesec zapora. Iz balkanskih držav. Bolgarski komunisti, ki so ob pre« vratu bili nevtralni, »o zavzeli zdaj novi vladi sovražno stališče. To je posledica tfovora Vinovjeva m seji izvršil, odbora komunistične internacionale v Moskvi. Bolgarski komunisti imajo zdaj parolo, da! z zemljuradniki skupaj stopijo v opozicijo proti novi meščanski vladi v svrho ustanovitve kmetsko-delavske vlade. Nova vla-da je vsJed tetfa nekoliko vznemirjena. Zdf, se, da se Bolgarija ne Ko še tako hitro umirila. Kmetska stranka v Romuniji aH tako- Zvani »zaranisti«, ki jih vodijo dr. Lupu, Mikalaki in Stere, se jc popolnoma radi-kalizirala. V nedavno izdanem proglasu se postavlja na kmetsko-razredno stališče, zahteva zadružno podružabljenje kapitala ln razdelitev zemlje po kmetsko-zadružnih načelih. Obenem pa se je stranka v tem ločila od meščanske sedmograške nacionalistične stranke, s katero je bila dozdaj skupaj v opoziciji, in je s tem opozicijo proti vladi seveda oslabila. Ruske novice. Nova federalistična ustava Rusije osredotočuje oblast vseh posameznih republik v zveznem svetu republik in v narodnostnem svetu, ki izvršuje nad prvim kontrolo. Skupna je zunanja politika, državne finance in gospodarstvo z ozirom na inozemstvo. V obeh korporacijah so zastopani seveda samo kmetsko-delavski sovjetL Nova nstava se je v vseh republikah z navdušenjem sprejela. Patriarh Ti h on zavzema po svoji izpustitvi iz zaporov popolnoma sovjetom prijazno politiko. V svojih pridigah zahteva ločitev cerkve od države in izjavlja, da bo odločno nastopil proti monarhističnemu delovanju šefa inozemske ruske cerkve, Antona Hrapovickega v Karlovcih. Zdi se, da sovjeti nameravajo Tihona zopet primati kot patriarha. Tako pišejo sovjetski listi. Če je res, se bo kmalu videlo. Značilno je vsekakor, da je »živa cerkev« ostavila škofa Antonina, ki je bil največji nasprotnik Tihona. Finančna politika ruske vlade. Začetkom letošnjega leta so dohodki ruske države potekali večinoma iz naturalnega davka (v žitu) in izdajanja bankovcev. Dozdaj je prva postavka prinesla 70 milijonov zlatih rubljev, druga pa 20 milijonov, tako da ta postavka tvori zdaj samo 16 celega proračuna. Zdaj so pa mesto naturalnega davka zopet uvedeni davki v denarju, ki znašajo državi dvakrat toliko. Sanacijski načrt ruske vlade za leto 1923/4 se glasi: 1. nobenih novih davkov, 2. izenačenje davkov potom uvedbe enotnega dohodninskega in premoženjskega davka v mestih in zemljiškega na deželi in 3. čim-večje štedenje. Kljub temu se bodo uradniške in delavske plače lahko znatno zvišale. Moskovska kmetijska razstava je po poročilih inozemskih strokovnih listov zelo dobro uspela in je Kievski velesejm še nadkrilila. Politične vesti. ''-f Morala radikalov. Oficielno glasilo radikalne stranke »Samouprava« postaja zadnje dni proti svoji navadi zelo bojevita in neprevidna. V polemiki s federalistično opozicijo se je v najnovejšem času začela sklicevati na deklaracijo predstavnikov hrvatskega in slovenskega naroda z dne 1. decembra 1918 in povprašuje, aH so Hrvatje in Slovenci mislili tedaj iskreno aH danes? To vprašanje, pravi »Samouprava«, prepušča njihovi vesti in njihovemu pojmovanju o časti. Mi se čudimo, da se je spustila »Samouprava« na to poglavje naše skupne zgodovine, ki obtožuje ravno politike srbskega naroda in njihove hrvatske in slovenske centralistične pomagače. Če bi bila radikalna stranka pametnejša od demokratov in bi se bila držala adrese Narodnega veča m kraljeve- Edgar Aflan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) Naposled sem se dvignil znova in premislil vse grozote, ki so me obdajale. Ne bo živeti še nadaljriih 24 ur brez vode. Prve dni zapora sem se pridno posluževal alkoholnih pijač, s katerimi me je Augustus založil; zdaj pa so le povečale vročino in niti najmanj niso pogasile žeje. Preostalo mi je le se četrt bokala močnega breskovca, ki ga pa želodec ni prenesel. Klobase sem že vse pojedel, od gnjati je ostal le še košček kože in prepečenec je požrl Tiger do par drobtinie. Razentega se je glavobol stalno večal in obenem poseben delirij, ki som ga čutil več ali manj od onega prvega dolgega »panja. Nekaj ur sem le s težavo dihal in zdaj sem pri vsakem poiskusu začutil silno tlačeoo, krčevito bolečino v prsih. Vznemirjalo pa me jo se nekaj docela drugega in me trpinčilo z grozo in vzdramilo iz topega gruntanja. Bilo je Tigrovo obnašanje. Najprej sem opazil spremembo v njegovem ponašanju, ko sem zadnjikrat mel list s fosforjem. Pri tem je sunil z lahnim renčanjem z smrčkom proti moji roki; bil .pa sem takrat preveč razburjen, da bi se zmenil za to. Nato sem se vrgel na žimni-co, kakor se boste spomnili in se pogreznil v nekakšno letargijo. Naenkrat sem zaslišal sikanje orav bika ušes in spoznal sem, ga odgovora nanjo, bi Hita 'danes naSa 3r-žava urejena. Bolje bi pa bilo za gospode radikale, da se ne bi skHcevali na vest in pojmovanje o časti, ker dobro vedo, da stoji g. dr. Korošec, oziroma SLS danes na istem stališču kakor j« je označil 2e v Ženevi dr. Korošec in je nanj pristal g. Pašič, po lastnem priznanju z zahrbtno mislijo, da ne bo podpisane pogodbe izpolnil. Mislil je pač tako, kakor je sedaj zdrknilo »Samoupravi«, da se Srbi ne bodo odrekli »pravic, ki jim gredo po pravu zmage v vojni«. Ne čutijo-li gg. radikali, da s to svojo izjavo pobijajo same sebe in svoje istočasno sklicevanje na deklaracijo Narodnega veča dne 1, decembra 19187 Mi sicer smatramo, da pomeni ta argumentacija radikalov umik, ker na 1. december L 1918. smo se dosedaj sklicevaH mi, žal napram gluhim ušesom. Če pa so se naše zahteve od tedaj kaj poostrile,, jc pa temu vzrok izkušnja, ki je L 1918. nismo imeli, kakor jo imamo danes. Zato smo tedaj še na pisane dokumente kaj dali — kakor je običaj v Evropi — danes pa nič več! -f- Stari klevetnik. >Slovenski Narod«, ki igra v Jugoslaviji isto vlogo, kakor jo je igrat v bivši Avstriji znani denuncijantski >Grazer Tagblatt«, vedno išče, kako bi mogel koga obdolžili veleizdaje in se tako prikupiti svojim gospodarjem v Belgradu. Zdaj je iztaknil nekega ruskega časnikarja, Njemanova, ki je v »Poslednjih Novostih« profesorja Miljukova napisal nekako situ-acijsko poročilo iz Jugoslavije. Pravi, da je dobil svoje informacije od »političnih čini-teljev in žurnalistov v Ljubljani« in pripoveduje, kako da so mu ti >činitelji« in »žur-nalisti« pripovedovali, kako da žalujejo za pokojno Avstrijo. Nekaj podobnega da mu je baje dejal tudi Radie. — Nam ni nič mar, kaj je ta gospod izvedel na Hrvatskem, ako j so njegove besede sploh resnične, toda na ! Slovenskem tega Njemanova nič ne poznamo, ampak smo izvedeli zanj šele iz »Slovenskega Naroda«. Nobenemu političnemu činitelju ali žurnalistu naše stranke se o tem Rusu ni do današnjega dne sanjalo. Tudi sam nikjer ne domenja niti od daleč, da b[ dobil informacije iz naših krogov. »Narod« je zgrešil torej pravo adreso, kar ga pa seveda prav nič ne ženira, da ne bi po svoji stari navadi natolceval, samo da se usluži radikalom. Ta list res ne pozna več nobene meje svoji politični nedostojnosti in služi le v sramoto tistim, ki ga izdajajo. + Demokrat je in uradništvo. Včeraj smo prinesli iz Belgrada poročilo, da je kralj podpisal ukaz o povišanju 20 političnih upravnih uradnikov v Sloveniji. Ako upoštevamo, da je povišanih sedaj 5 vladnih tajnikov za okrajne glavarje in 14 okrajnih komisarjev za vladne tajnike, odseva iz tega dejstva čudna skrb in ljubezen bivšega demokratskega eksponenta na Bleivveisovi cesti in načelnika oddelka za notranje zadeve dr. Baltiča za podrejeno uradništvo. Iz poročila sledi, da je bilo zadnja leta praznih v VIII. č. r. do 8 mest, ki jih pa gospod dr. Baltič ni pustil zasesti po okrajnih komisarjih. Seveda, kdo bi se brigal za take malenkosti in pazil, kedaj bi se dalo povišati kakega uradnika, če je pa bilo vse bolj važno, pozdravljati na glavnem kolodvoru gospoda ministra dr. Žerjava in Puclja, kadar sta se pripeljala iz Belgrada aH pa se odpravljala tja dol. Kako upravičena so bila ta številna povišanja, dokazuje najbolj dejstvo, da je ministrstvo pristalo na predloge predsedstva pokrajinske uprave, ki jih je stavilo le to na pobudo društva konceptnih uradnikov politične uprave, v najhujši redukcijski atmosferi. da izvira od Tigra, ki je očividno v največji razburjenosti sopel in pihal, oči pa so se divje svetile skozi temo. Pogovarjal sem ga, odvrnil je tiho godrnjajo in nato umolknil. Kmalu sem spet zapadel v topost in se zdramil kakor prej. To se je ponavljalo tri ali štirikrat, dokler me ni slednjič Tigrovo ponašanje napolnilo s takim strahom, da sem se popolnoma osvestil. Ležal je ob žabojevem vhodu in strašno renčal, dasi pritajeno; škripal je z zobmi kot da bi ga tresli krči. Nedvomno je stekel od pomanjkanja vode in zaprtega podladjevega zraka, in nisem vedel, kaj početi ž njim. Neznosna misel, ga ubiti — vendar pa edina pot varnosti 1 Razločno sem videl, kako me je zrl s smrtnim sovraštvom in vsako sekundo sem pričakoval napada. Slednjič nisem mogel več strpeti; sklenil sem, da vzlic vsi nevarnosti zapustim leotiček in odpravim psa, če bi bilo treba. Moral sem ravno čezenj; menda je to čutil — dvignil se je na sprednje tace (opazil sem to, ker so njegove oči spremenile prostor) in pokazal močno zobovje, ki se je belkasto svetilo. Pograbil sem zadnjo skorjo in pa steklenico žganja, ju skril v obleko in obenem r. njima dolgi rezač, ki mi ga je Augustus pustil. Nato sem so zavil kakor trdno mogoče v plašč in se premaknil k zabojevem izhodu. Komaj sem se ganil, že mi je skočil pes 7. glasnim renčanjem za vrat. Cela peza me ie zadel« nn dnsno ramo in šiloma sem pal na levo, besna žival pa je skočila čezme. Zdrknil sem na kolena; glava se je zagreb-la v odeje, ki so me branile pred drugim, K Zencke in otroci v Jugoslaviji brez političnih pravic?! Povodom polemike z Radičem radi shodov piše belgrajska »Samouprava« dne 3. t. m.: »Sicer pa moramo kar se tiče sestankov »po § 2 zak. dne 14. julija 1875.«, na katerih morejo biti po trditvi vodstva HRSS bi g. Radiča »tudi ženske in otroci«, opozoriti na dejstvo, da po sedanji ustavi ženske in otroci še nimajo političnih pravic ter potemtakem tudi ne morejo imeti pravice, da sodelujejo na političnih sestankih. To je potrebno vedeti, da g. Radič in njegovi tovariši ne bodo iznenadeni, ako bo odgovorna državna vlada tudi proti tem in takim sestankom zavzela stališče, ki odgovarja ustavi in državnim zakonom.« Radikalno glasilo tu očividno zamenjava politične pravice, ki so istovetne z državljanskimi pravicami, z vo-livno pravico. Naj dela to vedoma aH po nevednosti, značilno je, da proglaša glavno glasilo srbskih radikalcev popolno politično brezpravnost ženstva. Danesl Potem pa hočejo, da bi smatrali sedanjo državno uredbo za najmodernejšo v Evropi! — Italijanska vojaška prireditev vrh Triglava? Tržaški listi naznanjajo, da se pripravlja izlet na Triglav, »na vrh kralja Julijskih alp. Tistih Julijskih, alp, ki kot zadnje združene z veliko italijansko družino čakajo na obisk italijanskih planincev, da pregledajo in prouče vzhodno planinsko fronto, ki so se jo učili spoznavati v zadnjih letih ped za pedjo. Izlet se bo vršil s pomočjo komande goriške vojaške divizije in z dragocenim sodelovanjem 9. planinskega polka, — Na vrhu, v višini 2864 m, se bo vršila kratka slovesnost...« To jc več nego zanimivo. Nič nimamo proti ; Dnevne novice, ! <— Občni zbor K. T. D. Dne 3. julija sc je zbralo okrog 80 članov Katol. tiskovnega društva« v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, kjer se je izvršil redni glavni posvet. Po točnih referatih načelstva o stanju in razvoju v društvu je bila volitev odbora za bodočo triletno dobo, Izvoljeni so: Svetnik Čadež Anton, katehet v Ljubljani; Fatur Jakob, mestni župnik v Radovljici; prodekan dr. G r i -v e c Franc, univ- prof. v Ljubljani; prelat K a 1 a n Andrej, stolni prošt in generalni vikarij v Ljubljani; dr. Kulovec Franc, državni poslanec; kanonik Lavrenčič Ivan, dekan v Kamniku; N a d r a h Ignacij, stolni kanonih in ravnatelj duhovnega semenišča v Ljubljani; Pavlin Jernej, prof. v Št. Vidu nad Lj.; konz, svetnik dr. Pečjak Gregorij, prof. v Ljubljani; S k u b i c Anton, dekan v Ribnici; Sušnik J,, kanonik v (Ljubljani; msgr. dr. U š e n i č n i k Aleš, rektor univerze v Ljubljani; č. kanonik dr. Ušeničnik Franc, univ. prof. v Ljubljani; V o v k o Franc, župnik v Št. Petru pri Novem mestu. — Odborniki so izbrali za predsednika prošta A. K a 1 a n a ; za preds. namestnika kan. J. S u š n i k a, za tajnika in (zač,) blagajnika A. Č a d e ž a, — Kaplan Jožef Lovšin utonil. Včeraj popoldne ob 4. uri se je kopal v nekem malem jezeru pri Preserju tamkajšnji kaplan g, Jožef Lovšin. Med kopanjem ga je prijel krč in g, kaplan je utonil. Našli so ga mrtvega, držečega se za vrbino vejo. Jezero je tako plitvo, da je vsak otrok lahko prebrede. Pokojnik je bil rojen dne 27. septembra 1893 v Sušju pri Ribnici, pastirsko službo je nastopil leta 1921. Pogreb bo v ponedeljek, 9. t. m. ob 10. uri dopoldne v Preserju. Svetila mu večna luč! — srditejim napadom; medtem pa sem že čutil ostro zobovje skozi volno na tilniku; na srečo pa niso prodrle skozi gube. V obupu sem zadobil moči; dvignil sem se pogumno, se stresel psa z vso silo in vlekel seboj odeje z žimnice. Odeje sem vrgel čezenj in preden se je izmotal, sem že bil iz zaboja in zaprl vrata za sabo, tako da me ni mogel zasledovati. Med bojem pa sem bil spustil skorjo in preostajala mi je le še steklenica z žganjem. Ko sem tako pomislil, se me je lotila nekaka spridenost, kakors-na bi bila morda vplivala na razvajenega otroka v sličnem položaju: privzdignil sem steklenico do ust, jo izpraznil do zadnje kapljice in jo treščil ves besen po tleh. Komaj je odmev izzvenel, sem zaslišal vesten, a pritajen glas, ki me je klical; izzvenel je od mornarske kabine. Glas je bil tako nepričakovan in je vplival name tako močno, da nisem zamogel odgovoriti. Popolnoma sem prišel ob govorico in v smrtnem strahu, da se bo prijatelj, v mnenju, da sem mrtev, obrnil in odšel, sem stal med košarami pred zabojevo odprtino, se konvulzi-nično tresel in iskal besede. Zašuštelo je v ropotiji, malo bliže pojemalo je, še bolj — že utihnilo! Bom li kdaj pozabil občutke v tistem trenotku?Prijatelj se je odpravljal, tovariš, ki mi je bil mnogo, mnogo dolžan, je odhajal, me zapuščal! Pustil bi me tu, da bi bedno poginil, segnil v najnevarnejši, najostudnejši ječi! Ena sama beseda, kratek zlog bi me rešil — ni mi bilo dano, jo izreči! Občutil sem desettisočerno grozo zadnje ure, o tem sem prepričan. temu, da tudi Italijani hodijo vživat kraJ sote našega Triglava, toda »spoznavanje in proučevanje fronte«, sodelovanje vojaških oblasti in vojaštva pa slovesnost vrh Triglava — vse to je pravemu planinstvu tuje. Napovedani italijanski izlet na Triglav, moramo smatrati za izzivanje našega na-i roda in naše države. — Dostavljamo, da je izlet napovedan za 14. in 15. t m. h« letniki odidejo na Triglav z Loga po Kuh gijevi poti. '+ Bonar Law in razmere v Hrvatski. »Hrvatski List« poroča po pariških virih,, da se je Bonar Law pred svojim odstopom živo zanimal za razmere na Balkanu. Na svojem potu v Italijo se je obvestil zlasti tudi o razmerah v Hrvatski. Ob tej priliki je zvedel med drugim podrobnosti o aferi okrajnega predstojnika Koste Dragičeviča, ki je ubil Nikolaja Valterja v Stari Gradi-ški. Ko je čul Bonar Law, da je izvršil okrajni načelnik uboj in da ga po zločina niso mogli zasačiti, je vzkliknil: »To je pa kakor v Armeniji!« + Kotorski okraj pripojen zetski oblav stL Uradni list dalmatinske pokrajinske uprave »Dalmatinski Glasnik« z dne 4. julija 1923 objavlja sklep ministrskega sveta, z dne 16. junija t. 1., glasom katerega se temeljem člana 134 ustave v zvezi s členom 1, točka 25 uredbe o razdelitvi država na oblasti, kakor tudi člen 1 in 6 zakona o splošni upravi — boko-kotorski okraj podreja upravi velikega župana zetske oblasti. Vsi posli dalmatinske pokrajinske uprave, v koliko« se nanašajo na boko-kotorski okraj, se preneso na velikega župana zetske oblasti* Centralizem koraka! — Vatroslav Jagič, znani slavist, Je slavil dne 6. julija 85 letnico svojega rojstva. — Tihotapstvo tobaka. Uprava državnih monopolov je opozorila ministrstvo za promet, da v Južni Srbiji zlasti železniški uslužbenci kar na debelo tihotapijo tobak iz naše države na Grško. — Mi smo overjeni, da se bo kmalu našel kak belgrajski aH pa slovenski list, ki bo poročal, da tihotapijo tobak v Grčijo iz Slovenije slovenski železničarji. — Imenovanja v politični službi. V včerajšnjem telefonskem poročilu je pomotoma izostala, da jc za vladnega tajnika imenovan Tina C u S., okrajni komisar v Črnomlju. — Svarilo! Pokra jinska uprava za Slovenijo objavlja: V noči od 24. na 25. junija t. 1. je skušalo nekaj civilnih oseb okoli 23. ure pokvariti žično ograjo pri munleijskem skladišču v Za l ogu, ne ve se pa, iz katerih vzrokov. Ko jih je straža opazila, so civilisti začeli teči. Pozivu stražo sStoj« se niso odzvali, ampak so tekli dalje, vsled česar so vojaki za njimi streljali, pa jih vsled teme niso zadeli, tako da so civilisti ušli. Zaradi tega se prebivalstvo svari, da se ponoči ne približuje vojaškim skladiščem v Zalogu ia na Ljubljanskem polju, da se ne ponove podobni slučaji in da se preprečijo nesreče. — Mornarski štrajk v Dalmaciji še ni končan, Vendar se je brodolastnikom po« srečilo dobiti ljudi za parnika »Lovrjenac« in »Petka«, ki sta v nedeljo, ozir. v torek odplula proti Trstu. Snažen tega vozita »Salona« in »Makarska« z moštvom vojne mornarice. — 50 letnico svojega obstanka praznuje prost, gasilno društvo Vič—Glinee danes, združeno z župnim zletom ljubljanske župe. Dopoldne se vrši slavnost, popoldne pa velika vrtna veselica z bogatim vzporedom v gostilni pri Pavlicu na Glincah. — Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje nar- Možgani so odpovedali in zgrudil sem se v smrtni slabosti preko zaboja. Pri padcu se je izdrl nož iz hlačnega pasu in zaropotal po tleh. Nikdar se nisem slišal slajše godbe! V največji napetosti sem prisluhnil, če se bo Augustus kaj zmenil za ropot; saj me je Augustus gotovo poklical. Nekaj minut je bilo vse tiho. Naposled sem slišal ponavljati besedo »Ar-tur« prav potihoma in pridržano, kakor v strahu. Nanovo vzbujeno upanje me je naenkrat razvezalo jezik in na vse grlo sem zakričal: >Augustus, o Augustus!« »Pst, za božjo voljo, bodi pri miru!« je odvrnil z glasom, tresočim se razburjenja; »takoj bom pri tebi, poiskal si bom le še pot skoz podladje!« Slišal sem dolgotrajno šumenje v ropotiji in vsak trenutek je bil pravcata večnost. Slednjič vendar sem začutil roko na rami in obenem steklenico vode ob ustnicah. Le tisti, ki je ušel naenkrat žrelu groba, ali pa oni, ki je spoznal neznosno žejo, kakršno sem pretrpel v najtežjih okoliščinah v žalostni ječi, lahko pojmuje neizrečeno osrečenje, ki sem ga občutil ob dolgem požirku najdragocenejše vseh zemeljskih dobrin. Kakor hitro sem vsaj nekoliko pogasil žejo je privlekel Augustus tri ali štiri kuhane krompirje iz žepa, ki sem jih pohlastal z največjo slastjo. Imel je seboj luč v bliščavki in dobrotni žarki mo niso tolažili nič manj kot jed in pijača. Nestrpno pa sem bil radoveden, kaj ga je tako dolgo zadrževalo in kmalu mi je o vsem poročal, kar se je časa mojega zapora dogodilo na krovu. Sfer 5IUVENEC, 'dne « iSEfa 19231 slove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do 15. julija 1923 na: Janko J a -rac, revident Mestne elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namreč sklenilo, ustanoviti klub bivših Bosancev v svrho obnovitve in poglobljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da za morem o pismeno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima vršiti koncem julija oziroma začetka avgusta 1923. — Gospodinjski tečaj v Domžalah. V ča-fcn od 30. aprila do 7. julija letos se je vršil ;v Domžalah v prostorih Društvenega doma .celodnevni gospodinjski tečaj pod vzornim .vodstvom gospio učiteljic Helene Čer ne in Fran je Sušnik. Udeleževalo se ga je 19 gojenk, prihodnjih gospodinj. Podučevane bo bile v kuhanju, šivanju, vzgoji, v vsem, kar mora dobra gospodinja znati in vedeti, da je res v srečo svoji hiši. Okrožni zdravnik y Domžalah g. dr. Matija Hočevar je iz posebne prijaznosti predaval na tečaju vsak teden o skrbi za zdravje. Tečaj se je izvrstno obneseL Najlepša hvala pokrajinski upravi, go&picama voditeljicama, gospodu okrožnemu zdravniku dr. Hočevarju, gosp. tovarnarji« Francn Cerarju, vsem, ki so se kakorkoli zanj potrudili! — Zahvala. 1. julija j8 praznoval »Orel« tta Vrhniki svojo 15 letnico in je imel za res lep dan. Bogu čast in hvala, za izredno lepo vreme, zahvala pa tudi velikodušnosti našim somišljenikom in prijateljem, ki so nam z Veseljem šli na roke. Hvala g. Fr. Tršarju aa prostor v svojem Grogarjevem doln, hvala darovalcem lesa in mlajev, hvala za vence tn cvetlice, hvala darovalcem dobitkov, najtoplejša hvala vsem, ki niso redni člani naše organizacije, pa so pri pripravah tako velikodušno pomagali. Hvala Ljubljančanom za številni obisk! Vsem za Vašo naklonjenost: Bog plačaj! — Tel. odsek »Orel« ua Vrhniki. — Opozarjamo na današnji oglas o otvoritvi novega brivskega salona v Dalmatinovi ulici. Vsem ~ah te vam modern. stroja ugodi *Stoewer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-L Vtlsf s študijskega potovanja v Sloveniji. Pc.d tem naslovom je mlad angleški o2en;ak, profesor na londonski univerzi N. B. J o p s o n — 7. štev. »Mladike« ima njegovo sliko in članek o njem — napisal v zadnji številki londonske »Slavonic re-,view« poročilo, ki bo zanimalo tudi naše širše občinstvo. V njem pravi: »Kratke velikonočne počitnice sem z uspehom porabil za to, da sera obnovil kratko, pred tremi leti začeto znanje s Slovenijo, zapadnrm delom jugoslovanske trojedine kraljevine. Dasi je ujedinjeda z brati Hrvati in Srbi, vendar Slovenija ni dosegla vsega, kar je upala od zavezniških zmag. (Neuspeh pri koroškem plebiscitu je boleča rana slovenskih rodoljubov in suženjstvo primorskih pokrajin skeli. Pot v Slovenijo pelje potnika preko ITrsta. Od te neodrešene lukc pa tja do Postumie (Postojne) je slovenski živelj jako malo viden, in da ni imen kakor n. pr. '»Nabresina«, nekoliko oddaljeno pred-mestj Trsta, bi človek mislil, da je v čistokrvni Italiji. Ljubljana, slovenska prestolica in sre-9ižče slovenskega duševnega življenja, je moderno mesto, ki se lahko ponaša z dobro opero in dramo in ima sedaj zopet oživljeno univerzo, na kateri je poleg drugih cvetočih fakultet filozofska lepo začela in dala že dragocena dela. Slovanske Študije cveto pod vodstvom tako odličnih učenjakov kakor so prof. N a h t i g a 1 (tudi ugleden strokovnjak za albanščino), prof. Kidrič (kpecialist za literaturo), prof. Prijatelj (izreden poznavatelj moderne miselnosti, posebno ruske) in prof. Ramovš, mlad in nadarjen jezikoslovec, čegar razprave so bistveno poglobile naše poznanje važnega slovenskega jezika in narečij. »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino« je sedaj v četrtem letu in zavzema častno mesto med fcnakimi znanstvenimi publikacijami po drugih slovanskih deželah. Knjižnica slovanskega seminarja je zelo znamenita in posebno bogata na ruskih časopisih. Študij angleščine in francoščine kajpada ni tako razvit kakor drugih jezikov, eedvsem zato ne, ker ni mogoče kupovati ijig iz dežel z višjo valuto. Društvo lju-pitefjev angleščine, posebno pa njega delavni tajnik Miss C o p e 1 a n d , skuša z Uspehom odpraviti to nepriliko. Francoski pddelek vodi marljivi Dr. Tesničre, ki je že znamenit slovenski učenjak. Do-fem se časopisju še ni popolnoma posrečilo odložiti provincialno obleko, stoji lepa književnost te pokrajine na veliki višini. Največji slovenski pesnik Zupančič je 8 svojimi čudovitimi prevodi Shakespeareja Sosegel, da je ta angleški poet že tvorna »ila v slovenstvu. Predvsem v teh profesorskih in umetniških krožkih sem preživel svoje štiri tedne v Ljubljani in tukai ne smem opustiti izraza zahvale za ljubeznivo postrež-Ijivoet, s*katero so vsi omogočili uspeh mojega bivanja. Slovenski učenjaki mi niso nikdar odrekli pomoči pri teškočah in pa- steh' svojega materinskega jezika in bodo brez dvoma enako pomagali vsakemu Britancu, ki bi želel študirati v gostoljubni Ljubljani.« J. A. G. šfaJersRe novice. k Rogaška Slatina. SI. glas. društvo »Ljubljana« priredi v veliki dvorani vilišca v nedeljo, 15. julija ob 3. uri popoldne in pol 9. uri zvečer koncert društvenega mešanega zbora pod vodstvom društvenega pevovodje prof. M. Bajuka s sodelovanjem oddelka godbe drav, divizije iz Ljubljane in g. H. Svetela pri zdravilišča v nedeljo, 15. jul. ob 3. uri po-A. Lajovic: a) Pastirčki, b) Kisa; mešani zbor. 2. A. Foerster: Ljubica; 3. E. Adamič: Večerna I.; 4. A*. Dvorak: a) Ujeta, b) Skromna, c) Prstan. 5. Ko-njovič: Vragolan: ženski zbor s klavirjem. 6. St. Mokranjac: X. rukovet, pesmi iz Ohrida: mešani zbor. — Kratek odmor. — 7. Pokorny: a) Pasel Janko, b) Teče voda: Slovaške nar: Moški zbor s sopranom. 8. Žgane: a) Maro, Maro, b) Primte dečki puške v ruke, e) Dil dil duda, č) Gin can cvrgu dan (Medjimurske nar.), 9. M. Bajuk: a) Djevojka je. ružu brala (Hrvatska nar.), b) Težko travi (Črnogorska nar.), 10. O. Dev: Njega ni (Slov. nar.): mešani zbor. — Zvečer ob pol 9. uri: 1. A. Lajovic: a) Pastirčki, b) Kiša; 2. A. Foerster: Ljubica; 3. E. Adamič: Večerna I.: mešani zbor. 4. A. Dvorak: a) Ujeta, b) Skromna, c) Prstan; 5. Ko-njovič: Vragolan: ženski zbor s klavirjem. fi. St. Mokranjac: S. rukovet, pesmi iz Ohrida: mešani zbor. — Kratek odmor. — 7. A. Lajovic: Gozdna samota: ženski zbor z orkestrom. 8. Dr, A. Schwab: Zlata kangljica: mešani zbor z orkestrom. 9. P. H. Sattner: II. del iz oratorija »Assumptio«. Za moški, mešani zbor in samospeve z orkestrom. — Vstopnina ob 3. uri popoldne: sedeži po 25, 15, IU in 8, stojišča po 3 dinarje. Vstopnina ob pol 9. uri: sedeži po 30, 20, 15 in« 10, stojišča po 5 dinarjev. — Predprodaja vstopnic v pisarni zdraviliškega ravnateljstva v Rogaški Slatini. — Popoldanski koncert je namenjen posebno gostom iz okolice. Opozarjamo in vabimo na koncert zlasti vse naše organizacije v bližini, naj ne zamude izredne prilike. »Ljubljana« si je z neutrurlljivim delom priborila častno mesto med slovenskimi prvimi zbori. Njeni pestri programi in točno, zaokroženo izvajanje podprto s strogo disciplino nudi vedno užitek prve vrste. š V Dramljah pri Celja je dne 5. t m. umrla ga. Ivana Š k e t, soproga poštarja in trgovca. Pogreb bo v soboto 7. t. m. ob 9 uri. N. v m. p.! Fri-poroča se v blag spomin! šPobalinski napad člana Orjune v Brejicah. V četrtek, dne 5- t. m. ee je dovršil v Brežicah čin, ki (iela malo časti organizaciji jug. nacionalistov. Član tamkajšnje Orjune F. Mastnak je zvečer okoli 9. ure pred Nar. domom napadel brez najmanjšega povoda uradnika F. Gluka in ga oklofutal, mu razbil očala in jo pripisovati lo slučaju da so F. Glu-ku oči vsled drobcev stekla ostale le malenkostno poškodovane. Intervencija napadenega pri v bližini nahajajočem se predsedniku tamkajšnje Orjune g. Dr. Schreiner-ju, da bi pomiril pijanega Orjunaša, so ostala brezuspešne in se je imenovani izrazil: »Kaj pa to meno briga, saj ni samo član Orjune, ampak tudi Sokola.< G. Gluk si bo seveda poiskal zadoščenja pred sodiščem. Takšno jc torej nacionalno delo »Orjunec, da napada — Slovence, ki ne trobijo v njih rog. š Vlomilci r Velikem Obrcžn. V Obrežu so vlomili tatovi v mlin Mihaela Hotke in odnesli moke v v rednosti 14.620 K. ih žrtev. •« & V rokah imamo prepis rezervatnega povelja, ki poroča o usmrtitvi 44 slovaških vojakov bivšega 71. pešpolka v Kragujev-cu. Listina se glasi: »Reservatno povelje vojaškega generalnega guvernementa št. 23, Beograd, dne 10. junija 1918. Pkt. Praes. Nr. 18 641. — Upor pri nadomestnem bataljonu I, R. 71 v Kragujevcu. — Prigodil se je globokega obžalovanja vreden slučaj, da so se vojaki peli. polka št. 71 v Kragujevcu, okuženi od boljševiških idej, uprli ter sramotno pozabili na prisego zvestobe našemu najmilost-ljivejšemu cesarju in kralju. Energični ini-cijativni intervenciji okrožnega komandanta v Kragujevcu in poveljnika nadomestnega bataljona, v družbi z vrlim in zvestim zadržanjem 6. švadrona dragonskega polka št. 7 in ostalih delov nadomestnega bataljona št, 71, ki so ostali zvesti svoji prisegi, se je posrečilo z oboroženo silo v najkrajšem času napraviti koncc uporu. Dne 8. junija 1918 dopoldne je bilo po prekera sodu pred celokupno garnizijo ustreljenih 44 kolovodij, ki so se izneverili svoji prisegi, in sicer: 1. narednik Viktor Kolibik, 2. čet-nik Jan Užeč, 3. korporal Jar. Faber, 4. korporal Josip Žorja, poddesetnik Adam Daniš, 6. Pavel Klenjar, 7. Alojz Selinger, 8. Gregor Dvorskv. 9. Pavel Salnga, 10. Andrej Bales, U. Andrej Smrtnik, 12. Martin Rilfak, 13. Andrej Jarjač, 14. Štefan Rač, 15. Fran Žurkač, 16. Deneš Jesensky, 1.7. Josip Čuraj, 17. Karel Miklučisak, 19, Alojz Vojar, 20. Peter Platoš, 21. Alfonz Gal, 22. Štefan Radso, 23. Matija Frnjak, 24. Josef Laso, 25. Pavel Kubiča, 26. Vinko Česbora, 27. Josef Hotvko, 28. J. Križan, 29. Jan Gohr, 30. Valentin Miko, 31, Adam Bičanik, 32. Jan Kasper, 33. Josip Hajdik, 34. Martin Kuliček, 35. Martin Čligel, 36. Štefan Sokolik, 37. Lovro Ra-kovan, 38. Jan Pitner, 39. Štefan Bcdarič, 40. Štefan Snorak, 41. Jan Slizak, 42. Andrej Brvenik, 43. Andrej Kisar in 44. Andrej Mikuš. Proti posamnim v kragujevške gozdove pobeglim in še ne zasačenim upornikom fic bo postopalo z vso strogostjo zakona. To naj poveljniki posamnih oddelkov ali pododdelkov osebno razglase celo-kuznemu podrejenemu vojaštvu vseh šarž, ki ga je treba izčrpno in nujno opozoriti na posledice, ki jih ima takšno lopovsko postopanje. — Pkt. II. Praes. Nr. 18.376. Odlikovanje po vojaškem genarnem guvernerju. — Podeljujem za hraber, odločen in zgleden nastop povodom udušenja vstaje peh. polkašt. 71 dne 3. junija srebrno hrab-rostno medaljo II. razreda rez. praporščaku Maksu Richterju (1899/1917, Milde) in rez. četovodju Antonu Mohru (1886, 190"5 Gorkaul, oba pri c, in kr, dragonskem polku št. 7, 6. švadron. Baron Rehmen, generalni polkovnik. Za pravilno sestavo P. L. Suhav, podpolkovnik generalnega štaba.« Izvirnik tega povelja je v rokah g. Josipa Svetliča, podpolkovnika v pokoju v Ljubljani. Kak or poročajo, je pravkar na potu v Jugoslavijo večje število slovaških učiteljev, ki obiščejo tudi grobove slovaških vojaških žrtev v Kragujevcu. BORZA. Curib, 7. julija. (Izv.) Berlin 0.002S, Holandija 231, Nev vork 287.71, London 26.82, Pariz 33.85, Milan 24.50, Kodnnj 102.—, Stockholm 155, Kristija-nija 9-1.50, Praga 17.80, Pest 0.065, Bukarešt 2.85, Belgrad 6.05, Sotija 5.92, Varšava 0.0050, Dunaj 0.00825, avstr. krona 0.0083. g Denarni trg. V včerajšnjem prostem prometu so se v Zagrebu dvignili tečaji Newyorka, Londona in Prage. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi rotirajo žitu sledeče cene: pšenica 125 dinar j?, v, ječmen 300 Din, oves 315 Din, koruza 285—2S7.5 Din, pse nična, moka št. 0 660 dinarjev, št, 2 610 dinarjev, št. 5 565 Din, št. 6 495 Din, st. 7 425 Din, mekinje 135 Din. — Tendenca neizpremenjena, g Nova poljedelska šola v Kraljevem. Poljedelsko ministrstvo bo osnovalo v Kraljevem novo moderno poljedelsko šolo. V to svrho je že odobren kredit v znesku 6 milj. dinarjev. g Znižanja mezd v Češkoslovaški. Vsled konsolidacije češkoslovaške valute so večje češkoslovaške tovarne znižale mezde delavcem za 10—20 odstotkov. g Denarna nakazila v Rusijo se bodo izplačevala po naredhi sovjetske vlade naalov-Ijencem v inozemski valuti, v kolikor ne prekoračijo 500 zlatih rabljev. g Zlata podlaga za odmero davkov v Rn-siji. Sovjet ruskih ljudskih komisarjev je sklenil s 1. avgustom vzeti zlato podlago za odmero davkov. lj Velika javna telovadba šentjakobskega Orla. Danes popoldne ob treh bo velika javna telovadba na travniku pri dolenjskem kolodvoru nasproti Rakovnika. Spored telovadbe bo sledeči: 1. Rajalni nastop članstva. — 2. Člani: proste vaje za 1. 1923. — 3. Članice: proste vaje za leto 1923. — 4. Naraščaj: proste vaje za leto 1923. — 6. Orodna telovadba, — 7. Nastop vzorne vrste: a) krogi; b) skok s palico; c) skok skozi obroč. — Zaključna skupina. — Vstopnina k javni telovadbi: sedeži I. vrste 12 Din, II, vrste 10 Din, stojišča 4 Din. — K mnogobrojnemu obisku najvljudneje vabi Ljubljančane in okoličane šentjakobski Orel. lj Podržavljenje ljubljanskega liceja bi bilo potrebno, kakor smo že poudarili. Da se pa to še ni zgodilo, pripisuje »Jutro« poslancem Jugoslovanskega kluba — ne morda demokratskemu klubu v skupščini, ki je številno močnejši kakor Jugoslovanski klub, v opoziciji pa zato kilav v primeri z možatim nastopanjem Jugoslovanskega kluba. »Jutrovci« so očividno zelo kratke pameti! Že pokojni dr. Tavčar se je svoj čas trudil za podržavljenje mestnega liceja, pa g. minister dr. Žerjav ni kazal za to posebnega navdušenja, dasi-ravno jc bil v vladni stranki. Sicer se pa v tem slučaju vidi demagoštvo demokratov. Ko sta bila v Belgradu župan dr. Pe-rič in podžupan dr. Stanovnik, se liberalna žurnalistika ni mogla dovolj izpisati, da bi bila obrezuspešila njuno prizadevanje za koristi Ljubljane, v čemer se jc zlasti odlikoval »Slov. Narod«. Sedaj pa prihaja »Jutro« s hinavskim obrazom in govoriči o dolžnosti večine občinskega sveta, da se zavzame za podržavljenje mestnega liceja. Ne bi-li bilo pametno, da bi bilo »Jutro- poudarjalo to potrebo tedaj, ko sta se za to potegovala v Belgradu zastopnika mesta Ljubljane?, lj V šentjakobski cerkvi bo danes dopoldne ob pol desetih slovesno blagoslovljenje prapora šentjakobskega Orla, nato cerkveni govor in sv. maša. Pri sv. maši bo pel domači cerkveni zbor s spremljavo godalnega orkestra. Po sv. maši bo na trg« defilaeija pred praporom, nato obhod po mestu. — Popoldne ob dveh bodo pete litanije. lj Kam pojdemo danes popoldne na iepre« hod? Nikamor drugam, kakor po Dolenjski cesti na prostor pri dolenjskem kolodvoru, kjer bo ob treh velika javna telovadba. Nastopilo 1» več sto Orlov in Orlic. Pri telovadbi bo svirala priznana ze-lezničarska godba. Zvečer oh osmih pojdemo pa v dvorano hotela »Union*, kjer bo družabna prireditev. Vsakdo ho našel obilo požtenega razvedrila in zabave. Tudi za abstinente bo preskrbljena pri-' merna pijača. Na sporedu je bogat srefolov z raznovrstnimi dobitki. lj Za slavnostno prireditev šentjakobskega Orla so šentjakobski lantje Orli ukusno okrasili prostor pred cerkvijo, kjer stoji šest mlajev. Na trgu so postavili mlaj visok 26 m. Zelo praktično in lepo je urejeno telovadišče. lj Za iilet t Soro oiir. Prosko sprejema Stol' na prosveta prijave za kosilo samo še do srede 11. t. m. Prijave sprjefnajo gg. odborniki in pa uprava >Slovenca<. Kosilo bo veljalo Din 12.50. lj Člani Križnnske Moške in mladeniške Ma« rijine družbe se vnovič opozarjajo, da je zadnji čas za prijave na evharistični shod ozir. društveni izlet v Soro in Presko dne 11. julija. Priglase sprejemajo v Križankah ali v upravi »Slovenca«. Za druž-1 beni izlet se je treba oglasiti samo onim, ki žele naročiti kosilo ozir. zajutrek. lj Frančiškanska prosveta. Pevski od«i sek ima redno vajo v torek, 10. t. m., in odbor običajno sejo v sredo 11. t. m. Pridite! lj Dobrodelna prireditev. Kdor se hoče dane« v nedeljo, dne 8. t m. od 4. pop. naprej dobro zabavati in ob enem napraviti dobro delo v korist revežem Elizabetne konference, potrudi se v pri-proste barake Mladinskega doma na Kodeljevem (koncem električne remize). Na prostem koncert godbe pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 3 Din. lj Pevski zbor Glasbene Matic«. Po« čenši z dnem 10. julija t. 1. se bodo na splošno željo tudi za časa poletnih počitnic vršile za moški zbor pevske vaje, in sicer vsak torek in četrtek ob 8. uri zvečer. Vadili bomo predvsem starejše zbore. Vahljeni so tudi novi pevci. Ker stojimo pred turnejo na Češko, bo vsak uvi.del veliko važnost teh vaj. K vajam naj prinese vsj>k svojo pesmarico. —■ Odbor. lj Južna železnica .ie začasno zaprla prehodno stezo na Dunajski cesti za javni promet radi potrebnega pleskanja. lj Prvovrsten koncert v hotelu Tivoli v nedeljo, 8. t. m. od 16. ure pop. naprej. Vstopnina prosta. 4094 lj Pes ugriznil je kotlarja južne železnice Ru« dolfa Babnika. lj Nepreviden kolesar. Na Celovški cesti j« vozil Josip P. tako neprevidno s kolesom, da j« podrl na tla šolarja Gilberta Lombarja, ki se je na nogi poškodoval. lj Policijska kronika. Posestniku Ivanu Dušanu iz Zavič pri Pajinu je bilo v vlaku ukradenih 150 lir in 125 dinarjev. — Srebrna ura z monogra-mom E. L., vredna 600 K je bila ukradena iz-voščku Evstahiju Lipčelu — V ulici na Grad je bilo ukradeuega nekaj perila, ki se je sušilo. Užffkarji. Kmetiška žaloigra v treh dejanjih. Spisal Alojzij Remec. Založila in natisnila Družba sv. Mohorja na Prevaljah 1923. Mohorjeva knjižnica 1. Pisatelj Lojzo Remec je v povojnem času krenil na dramatska tla, ki so ravno pri nas Slovencih' še precej nerazorana in še manj obdelana Kaj imamo pravzaprav v novejšem slovstvu svojega? Finžgarja, Cankarja, Detela, Preglja, Kristana in nekaj prav mladih: Remca, Majcena in GoliO, da ne omenim cele vrste poizkusevalcev predvojnih in povojnih let. Kakšen je na odru Jnlenov »Dom;, mi ni znano. Bližnja bodočnost ga bo pokazala. Lojze Remec spada med naše prav mlade dramatike. Prvi njegov poizkus je bila Učiteljica Pavla, ki si pa pred vojno ni mogla osvojiti naših odrov, dasi njena premiera na Ljudskem odru ni bila slaba. Vendar se je videlo, da ji nečesa manjka, oziroma, da je nečesa preveč. Ne spominjam se več prav natanko, kakšen vtis je napravila name tedaj, saj je bilo to že pred enajstimi leti ali še več, ko sva bila z Lojzetom še študenta. Po vojni je Remec igro predelal, tako da je ne le bolje igriva, ampak dramatično skoz in skoz verjetna in v primeri z nekdanjo Pavlo direktno dovrSena. Vnovič je stopil Lojze Remec pred slovenske občinstvo v Mariboru s svojo verižniško komedijo K i r k e. Igra je vspela, zanimanjo za komedijo te vrste je bilo seveda času primerno precejšnje. Saj smo med vojno in po vojni in po njej živeli med tolikim številom verižnikov obojega spola, da nas je Kirke, moderna verižnica en groe, prav prijetno iznenadila. Pisatelj je znal ustvariti pravi ženski verižniški tip, kakršni še žive, posebno pa so bili številni neposredno po vojni, v času, ko je verii-ništvo najbolj cvetelo in je hotel biti verižništva deležen vsak po svojih močeh. Komedija se je z velikim uspehom igrala 26. novembra 1922 tudi nn Ljudskem odru in pozneje v Moravčah. Iz burnega navijalskega življenja gospodična Berte (Kirke), ki grabi, odira in špekulira s svojimi trabanti vred, hoteč si z denarjem osvojiti srce mladega, potencirano idealnega študenta Andreja Krševana, nas pelje pisatelj v svoji najnovejši kmetsH drami, ali, kakor sam pravi, »kmeriSki žaloigri«, v Užitkarjih, na deželo, v hiSo in na posestvo preprostih, trdnih ljudi, ki rastejo Iz svoj« zemlje ta od_ rjeje^a znoj* Stran i SLOVENEC," "HH3"8T frHja TOZk štev. tsv; Užitkar je vsak gospodar, ki Kroži posestvo fn gospodarstvo sinu ali hčeri, v hiši pa si izgovori k»t in kruh do smrti. Biti užitkar ni prijeten poklic, kajti prej ali slej pride do prepira (če ni nič thujšega) mod užitkarjem (ali aakotarjein) ter zetom oziroma snaho. Stari ljudje so pač radi sitni, mladi pa objestni tn prevzetni. Največkrat »e taki Iprepiri in razpon končajo povsem nedramatično. Stari užitkar in užitkarica nmrjeta in mlada dva ne jočeta preveč za njima. Malo konvencijo-lietnfh solz pa je že zaradi morebitne zapuščine. (Včasih pa pride tndi do bolj sitnih stvari. Zato si poglejmo vsehino Remčevih U ž i t k a r j e v ! Anton Podhregar, užitkar, in njegova žena Mana, sta i mola sina Toneta, ki se je poročil z lepo Francko. Toda Tone j ekmalu umrl, zapustivši ženo In otroka Tončko ter nžitkarja Antona in mater Mano. Snaha postaja vedno bolj ohola napram staršem svojega umrlega moža.. Ne daje jima dovolj ne hrane, me privošči jima lepe besede, Neprijazno razmerje med snaho in nžitkarjema pa se še poostri, ko najde Francka novega ženina v osebi sosedovega sina — Petra. Užitkarjev sosed France Smrekar se je že od mladega z uiitkarjem prepiral, pretepal tn teža ril. V mladosti so bile vzrok fiekleta, pozneje pa konfini. Postala in ostala sta si smrtna sovražnika. Da bi se maščeval nad užitkar-ijem Podbregarjem, hoče kupiti Smrekar hišo in posestvo od Francke, kateri je ran.jki Tone vse za-jpnstiL Tako bi Smrekar dobil užitkarja v svojo jpest Kako maščevalno naslado bi to prineslo njemu. kako sramoto Podbregarju. Zastonj prosita Podbregar in Mana snaho, naj ne prodaja hiše, če aie ne iz obzira do njiju dveh, pa vsaj iz ljubezni Domov pojdem,t pravi, >in ne bom več iskal pravice po sodnijah... BO sem sani svoj gospodar, nihče mi ni ukazoval, grunt je bil moj in božji. In zdaj da bi mi najhujši sovražnik gospodaril v hiši. Nikoli! Če tu na sodniji ni pravice, naredil si jo bom sam.. .< S temi besedami je Užitkar že označil, kaj se Tma zgoditi. Vozel dejanja je zadrgnjen, katastrofa Be čuti od daleč. Predpustno dopoldne je. Zunaj leži sneg. UKt-ftariea leži mrtva v kamri na postelji. >2alost in pomanjkanje sta ju umorili.< Tri ženske in Užitkar sam stoje ob njeni mrtvaški postelji. Ravno za ta Ban pa je določena tudi Franckina poroka s sosedovim Petrom. Med tem ko ženske molijo in se Užitkar kakor napol blazen pogovarja z umrlo ženo, pride sosed Smrekar in izzove nov prepir s podbregarjem. Najbolj pa pograbi jeza Podbregar-jja, ko mu Smrekar pove, da bosta Francka in Peter čez ped ure mož in žena, Podbregar pa njegov užitkar. Ko pa zagleda poleg sebe tudi jokajočega Be Tonetovega sinčka, svojega vnuka, dozori v njem maščevalna misel, vzame puško, pomeri skoz okno in ustreli. Smrekar pade, godba utihne. Konee. Ta ljudska drama je nekaj novega v naši flramatski literaturi. Snov sta ji grunt in hiša, lju- bezen in pravica do tega kar si je človek priboril x lastnimi Sulji in svojim znojem. To je boj za pravico, pomešan s sovraštvom iraia mladih let 1» pravde sledi pravda in sodna dvorana je tudi scena drugega dejanja v naši tragediji Kmetski ponos in nepremostljivo*) pa svetita strasti do konca, do katastrofe. Izhod mora hiti le smrt Smre-karjeva ali Podbregarjeva ali pa smrt obeh hkra-tu. Le na 'ta način je mogel pisatelj dramatično rediti zavozlano katastrofo. Vse drugo, kar sledi, nas nič ne briga Marsikatera ženica bo vprašala, če sta se Peter in Francka kljub temu vzela. Mogoče celo spati ne mogla radi tega. Pisatelj ni podlegel izkušnjavi, da bi pojasr.jeval še kaj po nepotrebnem. In to je storil prav. Užitkarji so gotovo eno najboljših Remčevih del in bodo postali brez dvoma zlasti na podeželskih odrih popularna in stalna točka v vseh dile-tantskih repertoarjih. Bolj kot Učiteljica Pavla in Kirke se bodo preprostim ljudem priljubili preprosti Užitkarji, ker bodo ljudje v njih gledali kos svojega lastnega življenja in trpljenja. Marsikatero solzo bosta porosila starec in starka, ko bosta videla na odru sama sebe, zlasti, če živita sama »ob zaprtem kruhu« in v neprijaznem kotu. Igro so igrali letošnjo zimo v mariborskem gledališču; gotovo je, da ji repriz ne bo manjkalo po celi Sloveniji, kajti to je slovenska igra, zato bo narod segal po njej, kakor sega po Finžgarjevih. Peter Klemen. Cerkveni vestnik. c Cerkev sv. Jožefa. Danes popoldne ob fi. uri propoved z vsebino: Luči na grobu sv. Cirila in Metoda. Dijaški vestnik. d Duh. vaje za akademike in abitariente v škof. zavodih v Št Vidu nad Ljubljano. Udeležencem javljamo sledeče: 1. Začetek duh. va;i bo v sob. 14. t. m. ob 17. uri, sklep v sredo 18. t. m. zjutraj. 2. Udeleženci naj prinesejo s seboj Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«. Za hrano naj nekaj prispevajo, kolikor pač po svojih razmerah premorejo. — Vodstvo Akad. Mar. kongr. Učiteljski vestnik. Osrednji odbor »Slomškove zveze« prosi za nastopne prijave: 1. Oni, ki ste se prijavili za evharistični kongres v Zagrebu, naznanite to tudi predsedniku Štruklju, da potrebno ukrene radi skupnega sestanka v Zagrebu. 2. Dne 5. avgusta t. 1. napravi povodom odkritja spominske plošče velezaslužnega. slovenskega pisatelja in pedagoga ter velikega prijatelja učiteljstva, t. j. umrlega profesorja in kanonika Antona Kržiča, izlet v Rakitno. Vsaka podružnica naj odpošlje vsaj po pet članov. Vsi udeleženci naj se čim-preje javijo, in sicer: pevci tov. Rudolfu Wagnerjn, Jenkova ulica v Ljubljani, drugi tovarišu Štruklju na Viču. 3. Ob priliki kat. shoda bo imelo nčitelj-stvo »Slomškove zveze« tudi sv. mašo, pri kateri bo pelo tudi učiteljstvo. Učitelji pevci in učiteljice pevke naj tudi za to prijavijo svoje glasove pevovodju Rudolfu Wagnerju, da jim vpošlje note. Za osrednji odbor: Štrukelj. Bok m priglasitev aa ocganiaatorifen tečaj učiteljic se podaljša na IS jnlij. Na pozneje priglašene »e ne bo oziralo. — Predsedstvo Orliške pod-zveap. Narodno gledišče. Gostovanje g. Bratine in g«. Bnkfakore r ljubljanski drami Dne 10. in 11. julija gostujeta v ljubljanski drami ravnatelj mariborskega gledališča g. Valo Bratina -in članica njegovega ansambla gospa Berta Bnkšekova. Nastopila bosta v Schon-herjevi tragediji -,Ono< in Braccovi komediji »Prava ljubezen«. Orlovski vestnik. Orlovski tečaj v Št Vidu. Začetek tečaja je v pondeljek 9. julija popoldan. Bratje naj se zberejo tekom dopoldneva. S seboj prinesite telovadne obleke, dato knjigo, poslovnik in pesmarico. Tečaj se namreč zaključi s krajšo akademijo. — Opozarjamo, da ob tej priliki lahko izvršite naročila domačih odsekov pri Društveni nabavni zadrugi. — Nudila se bo tudi prilika za plavanje. Na Vačah ;;n Litiji bo v nedeljo 15. julija prireditev litijske orlovske srenje. Spored: Ob pol 10. uri sprejem gostov; ob 10. uri sv. maša, potem javno zborovanje. Popoldan o pol 2. litanije, nato javna telovadba Orlov, Orlic, obojnega naraščaja Po telovadbi nastopijo pevski zbori sosadnjih izobraž. društev. Preskrbljeno bo za okrepSla po zmernih cenah. Izletniki iz Ljubljane imajo ugodne železniške zveze. StarotrŠko orlovsko okrožje proslavi v nedeljo dne 15. julija 15 letnico ustanovitve Orla v Sta-remtrgu s celodnevno slavnostjo. Na ta dan hoče odsek pokazati svetu, posebno prebivalcem naše krasne doline, delo za napredek in idejne cilje Orlovstva. Prihitite prijatelji našega gibanja, posebno iz sosednih -upnij, v kolikor mogoče obilnem številu na lo prireditev, katera obeta biti prav veličastna.. Nobenemu ne bo žal za male žrtve, katere bo imel. Poleg vseh prijetnosti, ki se bodo nudile, bo dana vsakemu prilika, da ogleda prijazno Ložko dolino z Nadleškega hriba, kjer se bo celotni spored vršil. 1. ob pol 10. dop. sprejem došlih gostov v mestu Leon, nato sprevod skozi Staritrg na Nadležki hrib, kjer bo sveta maša a cerkvenim govorom. 2. Ob 12. kosilo. 8. Ob 2. pop. litanije v farni cerkvi. 4. Ob 3. javna telovadba z raznimi nastopi prostih vaj in orodne telovadbe. Po glavnem sporedu začetek tabora; govori dr -Basaj. Med sv. mašo in pri ostalih točkah sporeda igra poln oš te-vilna salezijanska godba iz Mladinskega doma — Kodeljevo. Natančnejši spored je razviden iz lepakov, katere smo razposlali vsem sosednim okrožjem in odsekom. Odseki, kateri se udeležijo te prireditve, se naprošajo, da nam pravočasno pošljejo razposlane prijavne pole, da moremo vse potrebno urediti. — Na svidenje 15. julija Bog živil — Pripravljalni odbor. Turistlka in šport. Podružnica S. P. D. v Kranjski gori opetovano naznanja, da je morala svojo planinsko veselico pri koči na Gozdu pod Vršičem vsled nepredvidljivih zaprek preložiti od 8. julija 1923 na nedeljo dne 15. j u-1 i j a 1923, odnosno za slučaj slabega vreme- na na prihodnjo nedeljo dne 22. julija 323 — kar blagovoli javnost vzeti na znanje. Spored ostane kakor že objavljen. Glede posebnega vlaka in morebitne ugodnosti polovična vožnje pa se javnost še pravočasno obvesti po časopisih, ko pride rešitev zadevna prošnje. Selške podratafr* Slov. planinskega društva. letošnji občni »bor se vrši v nedeljo, dne 8. julija t. 1. ob 4. popoldne v Selcih v prostorih Tavčarjeve gostilne. Na dnevnem redu je konečno sklepanje o dograditvi Krekove koče na Ratitovcu, ca katero je že mnogo materijala pripravljenega. Vsi planinci, posebno pa bratske podružnice v Kranja in v Radovljici najprisrčneje vabljeni. Poizvedovanja. Ušel je Škorec. Kdor ga je našel, naj ga odda Stari trg 5, Slokan. Poslano. ObramljaK Gospodu Mihi Marovtn, posestnika (Braslovoe). Slišal sem. da se Vi in drogi Letošanl te« Poljcani na mene silno hudujete, češ da sem zakrivil, da je zdravstvena uprava v Celju, čeprav je škrlatica že večinoma v Braslovčah ponehala, za-povedala prepeljati otroke iz izolacijske hiše v Le-tušu in druge rekonvalescente ter zdrave iz Brar slovč v bolnico v Celje. i Vi se zelo motite! Kot Vaš dolgoletni zdra*>-, nik sem pomogel z podukom ter energičnim nastopom, da ste se Vi pustili prepričati, kako nevarna bolezen je škrlatica, ter da ste tudi Vi sami vsled svojega razumnega in modrega vedenja in vsled svoje požrtvovalnosti preprečili širjenje skar-latice. Zaradi odgovornosti moral sem čakati, da m« zdravstvena uprava v Celju pismeno pooblasti, da nadziram na škarlatici obolele bodisi že za plača epidemičnega zdravnika, kakor je dogovorjeno bilo g viš. okr. zdravnikom dr. Garlovičem, bodisi b r e z-p 1 a č n o ! Na mesto tega me je zdravstvena upr»« va c Celju poverila z zdravljenjem in obiskovanjem bolnikov v celi občini Braslovče (15—20 km) ter popolnim izvrševanjem desinfekcij — in vse to aa. poldnemo plačo 10 Din (reci in beri: deset dinarjev) ! Tega zdravniškega honorarja sem se seveda ustrašil in sramoval in nanj ne reagiral — in zdravstvena uprava je v zmislu odredbe zdravstvenega odseka v Ljubljani dala prepeljati vseh mojih 25 klientov v bolnico v Celje, čeprav je 11 otrok bilo prav dobro zdravljenih in pod nadzorom dveh sester oskrbovanih v dobro opremljeni izolirnicf v Letušu. Tej naredbi sem se moral jaz in M brezpogojno pokoriti! Jaz pa sem s tem izgubil 25 bolnikov, za katere mi je jako žal, ker praksa na deželi je sedaj jako slaba, davki vedno večji ter kot okrožni zdravnik od 1. jan. t 1. od države plačila sploh ne sprejemam! Tudi tega nisem kriv, da se je zvonilo po toi či, jaz, pač pa kuluk — 10 Din! Torej ne zamerite! Polaela, 5. junija 1923. Vaš Dr. Vid Červinko, okrož. zdravnik na Polzeti. * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo; le, kolikor določa zakon. SLABOST? SLABO SPAN1E? Nervoznosf? Neveselje do dela? Ali sc večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh jc pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obkladke, prav tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožol Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganjel Z omolom in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specialna steklenica 24 Din; 36 dvojnalih ali 12 specialnih steklenic 208 Din in 5 % doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DON)A, Elzatrg št 134, Hrvatsko. ženitna ponudba. ftO letni izobražen obrtnik in trgovec, želi znanja z gospico ali mlado vdovo do 28 let radi ženitve v svrho povečanja Dbrata. Pogoji: dobra kuharica, simpa-Bžna osebnost, nekaj premoženja. — Ponudbe s sliko pod «MULIER< na upravo »tSlovenca«. Znamka za odgovor! Mizarja sprejmem l£OT DRUŽABNIKA. Potreben kapital 20.000 do 30.000 DIN. — Vprašati je v upravi <£lovenea< pod številko 4037. DEČEK star 16 let, ki je dovršil osem razredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, iz dobre in krščan. hiše, ZELI vstopiti kot VAJENEC v TRGOVINO z mešanim ali manu-fakturnim blagom v mestu ali na deželi-Ponudbe na upravo pod <1. S. 4073«. Pošteno kmečko dekle želi mesta DEKLE v župnišču. Nastop lahko takoj, plača po dvgovoru. - Naslov pri upravi «Slovenca< pod štev. 4109. Duhovnim sobratom, svojim sorodnikom m vsem znancem sporočam vdan v voljo Vsemogočnega, da je danes nenadoma umrl moj brat, gospod Jožef Lovšin kaplan v Preserju. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9 t m. ob 10. uri dopoldne v Preserju. Sv. maše zadušnice se. bodo brale v raznih cerkvah Blagega pokojnika priporočam vsem sobratom in znancem v pobrano molitev. 8T VID nad Ljubljano, dne & julija 1928. FRANC LOVŠIN, kaolan v šl. Vidu. i;. ' ' T ' ."• • ■. . - : -i ' ..v . ■ M-.:', ••■■A t Mostni sporočamo sorodnikom in znancem, da je Gospodar življenja odpoklical v petek, dne 6. julije popoldne našo dobro mamico Antonijo žitnik. Pogreb aa v ponedeljek ajtrtraj. — Molite zanjo, veliko jf tipala. «V. KRIŽ prf MOKRONOGU, dne 7. tnlii* 1fWB. ŽALUJOČI OSTALL VAJENCA krepkega, poštenega, zanesljivega, sprejme takoj TEODOR FILIP0WSKY, trgovina železnine in usnja v Prevaljah, Kor- Zastopnik mlad. izobražen, IŠČE MESTA pri kaki zavarovalnici ali trgovini na debelo za slovenjgraški okraj. Vešč poleg slov. in hrv. tudi nem. in itaL — Zadevna pisma na upravo pod ]|ltlltl