Gospodarske stvari. Steklina. (Konec.) Ker zamore vsaka domača žival vgriznjena biti od steklega psa ali druge stekle živali, ali pa okužena cd njene sline, ko gospodar nič za to ne ve, mora, kakor hitro mu žival zboli, na popred razložena prva znamenja paziti; živaj, če se mu sumljiva vidi, od ljudi in živine ločiti ip. napraviti, da se bode primerno ž njo ravnalo. če se pa zagledajo nevarniši prikazki, mora se to brez odloga pod težkim odgovorom naznaniti g osp6ski, ktera je za varnost v kraju postavljena, in bolno žival naj da gospodar precej ali sam od sebe, ali po povelju gosposke ubiti. Ostro je prepovedano jesti mleko ali meso, kakor tudi rabiti druge reči, ki pridejo od takoanib sumljivih ali bolnih živali. Ako zastran stekline sumljiva ali zares stekla žival v kraju, kder je, uide, ali če od kod drugod pride in se zapazi, se ima to v kraju in v okolici vsem na znanje dati, da se zamore vsakdo varovati. Kedar se kaj takega prigodi, je treba posebno na otroke gledati. Pse in diuge živali je treba pri hiši zaprte imeti. Žival pa, ki je stekla ali zavoljo stekline sumljiva, se mora pobiti. Ubita žival naj se s kožo vred na postranskem mestu globoko v zemljo zakoplje in z neugasenim apnom popari in jama s tinjem zagradi; v vodo naj se nikakor ne meče. Kraj, kder je žival prebivala, posodve, iz kterih je žrla in pila, «5e so lesene, slama in vse drugo, na čemur je ležala, in karkoli utegne od njenib pen ali slin omadežano biti, se mora sežgati. Tla izbe ali hleva se morajo s kropom prepariti in z neugašenim apnom ali z neizluganim pepelom očistiti. Ravno tako naj se očistijo spodnji deli izbinih ali hlevovih sten, kolikor jih je bolna žival mogla doseči. Lanec ali verižica, na ktero je bila pnklenjena, se mora dobro očediti. Je stekla žival kogar vgriznola, hitro rano s svojo vodo izpiraj, 8 cestnim prahom ali prstjo jo omesi in prav dobro drgni in čohaj, da kri teče, peet soli v topli vodi raztopi in rano izmi- vaj; nareži čebula in česna, v jesih pomoči in obvezuj, na ravnost pa po zdravnika poslji; če zamudiš, bo prepozno. Tudi kraj, kjer te oslini, je potreba skrbno omivati, rano pa obvezati, ali ž žerečim železom ožgati. Zavoljo važnosti te reči hočem pridjati nekaj iz razpisa c. k. ministerstva notranjih zadev 26. maja 1854 zastran tega, kako varovati, da živali ne stečejo in ljudje za steklino ne zbole. Le-ta bolezen se zamore vneti ne Bamo, če stekle živali koga vgriznejo, ako tudi ne do krvi, ampak ravno tako, če one kožo poliznejo na takem mestu, kjer je odgrnjena ali eicer ranjena, ali kjer je prav tenka, kakor na astnicab; na dalje se se slina ali kri take živali dotekne do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo tenka. Nasproti pa ni znano, da bi bil še kdaj kaki človek stekel zavoljo tega, ker ga je 8tekel človek vgriznol ali s slinami in penami oskrunil. — Gospodar živali je gled-ž na blagor dežele dolžen paziti in si prizadevati kar more, da mu žival ne steče. Pomočki, s kterimi se steklina peov odvrača, so sledeči: 1. P8om se mora dajati dovolj jesti ia piti. 2. Zlasti po leti ne smejo dobivati gnjile ali smradljive krvi, niti takošnega mesa, masti ali takoane jedi splob. 3. Kruh, ki se jim poklada jesti, ne sme biti premalo pečen, ne ae vroč ali plesnjiv. Za pse je posebno dober s 1 a n i kruh. 4. Škoduje jim protinatorna jed, posebno pa poper in druge takošne začimbe in korenike v nji, ravno tako so jim škodljive vroče jedi. Nasproti pa so kosti potrebna jed za pse. 5. Zmiraj je treba gledati, da so psi snažni; treba jib-je pridno česati, štrigljati in prati. Kodrasti pa naj se saj dvakrat na leto ostrižejo. 6. Po leti jih je pogostoma spuščati v vodo, da po nji plavajo. 7. Njib hlevi se morajo večkrat očistiti in z novo slamo nastlati. 8. Po zimi naj se psi devajo v hlevce dobro sk Blamo nastlane, da se pred mrazom, vetrom in mokroto obvarjejo, in vedno morajo imeti čiste vode za piti, na kar je ob budem mrazu toliko bolje misliti, ker voda rada zmrzne. 9. Škodljivo je za pse, če predolgo ležč pod vročo pečjo, ali tik nje, ali blizo ognja, ali pa na solncu, da jih solnčni žarki naravnost zadevajo. 10. Ne smejo se psi iz nagajivosti dražiti ali hujskati, tudi se jim ne sme piti braniti. 11. Po leti posebno potrebujejo psi čiste in zdrave vode. 12. Psi, kteri se gonijo ali pojajo, se morajo pustiti, da po plemenu gredč. 13. Nikoli naj se psi ne puste, da bi se dalj časa vlačili, ker se tako navadijo z drugimi pai ravsati, postanejo budi, in se radi ujedajo, ter lakote in žeje žr6 in lokajo akodljive reči. 14. Pse, ki so hudi in radi koljejo, je treba priklepati na lanec; sploh pa se morajo tako držati in čuvati, da ne morejo nikogar poškodovati. (Dom. živinozdravilstv \) Navadnejše telečje bolezni in domača zdravila proti njim. (Po nPr. Ldw.u) Zvunanje vnetje popka. To vnetje nastane pri teletih večidel prve dni po porodu, če se pri pretrganju popkovina prenategne ali kakor bodi od zraven stoječe živine stisne. To bolenje je vnetje zvunajnih kožnih delov na popku mladičevem. Popek je otekel, bolj gorek, vendar pa, če ga tudi stisnea, ne preboleč. Živinče kljubu vnetja rado sesa in je ae veselo. Vendar se to bolenje ne sme prezreti in zauemariti, ker se lahko spremeni v notranje vnetje popka, kar je bolj nevarno in boleče. — Vlije se v bladno vodo oceta ali jesiba, v to se pomočijo lanene cunjice in kot hladni okladki na popek obezujejo. Živinče se mora varovati preblajenja in stiskovanja po drugi živini in se mu ne pušča, da preveč sesa. Notranje vnetje popka. To bolenje je vnetje trebusnice (trebušne kože) okoli popka in popkovine in je nasledek zanemarjenega zvunanjega popkovega vnetja. Nektera leta je ta bolezen bolj navadna in mladiči to bolezen ali saj nagnjenje k nji prinašajo že seboj na svet. Znamenja te bolezni so, da mladiča mrzlica trese, da je klavern, večidel leži in manj rad sesa. Zvunanji popek včasih ravno ni preveč otekel, pač pa popkovina, in če popek bolj v globočino pritisneš, živina kaže, da jo to boli. Tako bolenemu teletu se daja vsako drugo uro 74 maselc čaja (poparka) lipovega cvetja (3 loti lipovega cvetja se poparijo z bokalom (firteljnom) vrele vode, v kteri je bil 1 lot solitarja raztopljen). Ponavljajo se večkrat mjilni (žajfni) k 1 i s t i r i; živali se drže prav toplo in hladni povoji (oveze) vode s kisom pomešane se marljivo okladajo. Ako živalim v 24—36 urah nič ne odleže, je najboljae jih zaklati ; če se pa tretji ali peti dan popek začne gnojiti, je upanje, da popolnoma ozdrave. Skrbeti se pa mora, da luknjica v oteklini odprta ostane, da se more gnoj iztekati. To ae pa doseže najbolje s tem, da se oteklina z mlačno žlezasto vodo umiva in vsak dan po dvakrat v imenovano luknjico suh hoddničen zavitek vtakne, ki ga je pa treba z večim hodničnim zavitkom in rahlo obezo k trebubu privezati. — Popkova kila pri teletih. Popkova kila, tudi popkov trut imenovana, nastane, če del kake čreve skozi odprto notranjo popkoro luknjo zleze. Tu uastane okoli popka mladiSevega veSa ali manjsa mrzla, ne boleča, poalatu elastična (odskočna) okrogla oteklina, ki se da noter v globino trebuba nazaj potianiti. Ako živinče znak leži, sama ob sebi izgine, bitro se pa sopet pokaže, če živinče na noge stopi. Tu nasvetuje zveden živinsk zdravnik mažo, ki se naredi iz 1 lota svinske masti, 40 gramov zribanih španskih muh in 5 gramov bele mianice. Vse to se dobro zriba, med seboj pomeša in kila s polovico dobro pomaže in vmanca; če bi prvokrat ne pomagalo, se v 8 dneh z drugo polovico pomaže in vmanca. Po tej maži dobro vmancani pri teletih kila gotovo premine. Sesavnim teletom je treba tiidi ses nekoliko odtegniti, odstavIjenim pa manj jesti dati. (Dalje sledi.) (Jospodarske skušnje. Kuruza nStražimirovka". Pod tem imenom priporoča v ,,Zagrebačkem gospodarskem listu" g. Drag. Stražimir svojo kumzo, za ktero je na hrvaški in duaajski razstavi svetinjo dobil, in hvali posebne prednosti ranega dozorenja, više teže (vagan namreč tehta 85—88 funtov) in izvanredne rodovitnosti (po 2—4 stroki na steblu), jalovca skoro ni med njo. Kdor bi si semena naročiti hotel, naj se obrne do semenskega kupca v Zagrebu, g. Anišida, vagan po 7 goldinarjev. Zastran rožnega krompirja, o kterem smo zadnjič poročali in ga priporočali, si je treba zapomniti, da najbolje stori v dobri črni prsti večkrat preobrnjeni in ne na novo, ampak že leto prej pognojeni. Seme se tudi dobiva pri gori inienovanem g. A n i a i 6 u v Zagrebu.