2?osLQ*Kne25x*LB; steTtrilii» staue X Din. hrnm IV«, šiev. 127«. V ealju, toreK due 7. tiovembra 1922. PaStniBs ntesanss ß Botsvtm. VHMI^ ^¦¦¦¦^ ^^Wi^^ ** /^ ^PMi^ -^^™^^ -i^^^^^^m*- -~mmmmm~~ Stasle ietno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. - Oglasi za mm višine stolpca 40 p. Reklame ir.ed tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posaznezua Stevilka stane 1 Din «zhala vsaK torefc, četrteft in sotooic. I Uredni&fvo Strossmajerjeva ul. St. 1, Lnadstr. Telefon st. 53. Upravni&tvo Strossmajerjeva ul. St. I pritličje. Telefon St. 65. C=j Račnn kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. «=3 Krajevna organizacija iugoslovan- ske dcmokratske strankc .ie sklicala pre- teeeni pondeljek strankin zbor v malo dvorano Naroduega doma. Zbor jc bll .sklican za strankino članstvo. poročal je na istem poslanec demokratske stranke g. dr. Kukovec. Mi smo o zboru na tem inestii z-e1 poroeali, priuesli smo na u- vodncm niestu iudi glavie misli iz po- ročila g. poslanca. Naknadno morenio še dostaviti, da smo bili z zborovanjem tako glede udeležbe strankinega član- stva. kakor tu'di s poroeilom g. poslanca in potekom shoda izredno zadovoljni; G. po'slanec je v obširnem skozinskuz stvarnem rcicratu razpravl.ial o snwr- jiicah demokratske poliüke v ßeograiiu ter se bavil tudi stvarno s i>ojavom v ¦ siü'VeiLskem dein demokraciie v Ljnblja- ! ni, kjer je uekaj starejših usilednih poll- \ lienih oseb izstopilo iz strankc ter na- \ stopa danes ustavno revi/ijonistieno \ MiTer. Vsak ima pravieo do svoje veiv ;' in svojega izveličanja, vsak ima tutii \ pravo do svojs politikc. Drugo pa je } v'prasanjc, kako sodinio liste, ki danes | proklinjajo vse on«, na eemur so do včc- j ¦ raj iiplivno in aktivno sodelovaü. pm- ; vioo inramo, da si stavirno vprašauje, jeii ! ytak korak naeelen in možat ali pa je ; tako postopanje le plodi osebnega samo- j I.iiibja in pojav boinih živcev. ki v borV)i ' /,;. konsolidadi'j odreeejo tor izgtiV)e vsako orientaeijo. Poiitieni zgudovini pu- . .iav. cxlpadnlStvii ni nov. slovenska do- ' ina^a nolitika k polna tch iiuiakov od ' jiajstarejsih dni do dunes. V cast naše- • niu inicni: niso bili nc Dcsehmani, ne j Oriiiki, ne Linharii, sreče in b!a:k\ denin.iroštva, ' pravo vero o(d nialikovalslva. ! V stranki, kakor senr pravkar samo '¦¦ v eni smeri karakteriziral naso derno- : kratsko stranko. je borba intcresov po- j sainnih skupin in stanov /¦i. pravieno iz- ; cnaoenje v smeri' sreibije poti povsein I naravna in v borbenern življenjn potreb- ; na. Za. vse od skrajne levice do skrajne | desnice pa so nam po strankinem jugo- • slovanskem ciržavne-in in socijahicm ' pru^nlinu zacriaiie nieje, preko kojih nc ! s.nic niti tisti. ki jo sl;iea.:i;o danes pivi j a!i pa zadnji v stranki j L.iubljaiiski dnevnik >-Ji»j?.osIavija« ¦ se noreuje \v. na(.šesa strankineija zbora , ter izrablja debato iste.^a v svoje iianu> | ne na na'cin in v obliki j^lede rcsnicnosfi, : da ne smatram za potrebno sc s tem ! pečati, saj ni to nova metoda, so to sta- i ra izvožena pota, polita z lazio in nla- ' torn, narekovana iz jeze nn.c! raeuni, Ki j ne štimajo. ! J^avno ta strankin zbor je iznov.i ¦ dokazal, da se pri mis more govori-ti o [ vseh vprasanjih. ker imajo vsi sloji . do- I volj razumevanja za sicer veasih na- j sprotuj'O'ce interese dru^ih. Ako pa kedo, | ki je bil doslej med nami iz oscb'ie am- i bieije, žeii dnign.m, ker išče osebe in ne naeel, mit je pot vsiikdar odprta, morda pride prav tistim, ki so dclali pogresen ničun ter sedaj robantijo po »Jujjosla- viji«. ker izkazujejo v svoji bilanci pa- sivuni. I v a n 1J r e k o r š e k. Se.ia demokratskegd kluba. Dne 3. tm.-je iniel demokrarski klub v Beogra- du svojo sejo, na kateri se je razpravlja- lo o političnem položaju. Pribičevie je lX)jasnif stališče vlade, da v tem tre- iiiitkn ne kaže izzvati krize. oemur je o- porekal Davidovič. Ogromna veeina kluba je za mirno nadaljevanie nnjnega Parlamentärnega deia. Vsa debata sc je \TŠiia mirno in trezno. Nato so je zaeela razprava o parlamentarnem delu. So- glasno so bili izvoljeni kandidati za fi- ; nančni' odbor, med katerimi sta dr. Vek. I Kukovec in Josip Reisner. | Novi vojni minister prisegel. Mesto oefstopivsega voinega ministr;.i je bil pn kraljevem ukazu imenovan za novega vojnega ministra general Pešič, ki Je po- ložil' prisego, ter 4. tm. prevzcl posie svojega ministrstva. Stabilizaclja dinar.ia in češkoslova- | ske krone. Fijiančni minister dr. Knma- ! midi se je povrnil iz Präge, kj-er se Je pogajal s eeškoslovaškim finanenim mf- nistroni dr. Rašinom o borznonnaiienem problemu. kako stabilizirati teeaj dinar?» in češkoslovaški kroni. Razgovori so sc tikali skupnega delovanja med Na rodn o banko in bančnim nradoin ministrstvn fwianc v češkoslovaški republiki. Akciia zu stabilizacijo dinarja in oeškoslovaSKe ! '.-.rone bi se izpeliala na ta način, du ] prevzame Narodna banka nakup in pro- | dajo deviz in češkoslovaških kron za \ našo in ostale baUtanske države, na- sprotno bi pa baneni urad prevzcl naTcup in prodajo deviz v dinarjih za Ceskosio- vaško in sosednje države. Da bi se tfo- segel najboljši stik med jugoslovansklm! in češkoslovaškimi bankami, je bil sprt;- iet naert glede ustanovitve bančnega kotizorcüa z delniškim kapitalom 200 mi- lijon-ov eeškoslovaških kron, ki bo Irnci nalogo nrejevati vse rnedsebojne kredi- tc. Narodna banka stopi v zvezo s čc- škim eekovnim iiradom, ki bi prevzei prodajo eekov in menic jtigoslovanskih trgoveev. Razlike v knrzu krije češki &e- | kovni urad, kar bi zelo olajšalo nabavc j in naročila blaga našim trgoveem. Dr. Bencš o evropskih problemih. Na seji zunanjega odseka ie - govortf eeškoslovaški znnanji minister.glede Qa- godkov v Italiji. Sedanji dogodki med Češkoslovaško in Jtalijo bodo veljali, ker so eminentne gospodarskega znaiüa- i ja. Kar se tiče splošne politike, je treba poeakati, kako se bodo priiike razvile. Ceškoslovaška in Jugoslavia ne želita nikakih sporov, vendar moramo biti gle- de italijanskih dogodkov pripravljcni na vse možnosti. Kar se tiče Zveze naro- dov, je povdiirjal dr. Benes. da je Se inno'go nejasnosti. Na vprašanie poslan- ca. Kafka, ali. ima Zveza narodov pravf- cu P'üSiljati svoje delegate v razne po- edine države, je odgovoril dr. Benes, CJa ima Zveza narodov pravico odpoSiljlati le v resni'h in važnih vprasanjih z clo- voljenjem dotične vlade svoje delegare- Glede odnošajev med Jugoslavijo in Ru- lnunijo' bo dal natanena pojasnila v zz- lipni seji zunanjega odseka. vrhutesn je izdana prva diplomatska knjiga. v* kateri bo vse to natanko popisano. Ideja glede obnove srednje Evropc je teme- Ijila vedno na tem, da se dela \ sporaz- 1 innu z Jugoslavijo. ; Odnošaji ined češkoslovaško repu- . bliko in kraijuvino SHS. Na seji zunanie- : politicnega-zbora poslaniške zbornice je ! poročal češkoslovaški' znnanji minister o I novi jugoslovansko - češkoslovaški ali- i anci, kaferc določbe bodo v kratkem j razglašene. Jzvesti se rnorajo lc še ne- ' katere formalnosti. Pogodbo bodo spo- ¦ roeili tudi Zvezi narodov. Pogodba vetja | za pet let in obnovlja v Poinem obsc.^u \ dolüübe pred dvema letoma sklenicne } pogodbe v Beogradn. V paktu se po\-- i dar ja politična in diplomatična skupnos:., | obveznost obeh držav za medseboino j podporo v prirneru kake mednarcJne | akeije, ki bi jih ogrozala i;i zagotavi.ia j medsebojno diplomatieno oomoc. ! PoHtis v Beogradu. (irški znnanii 1 minister Politis je prispel 4. tm. v ßeo- j grad, kjer sta ga sprejela na kolodvoni \ dr. Nineič in njegov pomoenik Panra I Gavrilovič. | Zakon o odstavitvi suitaua In rar- ! veljavljenju pogodb. Angorska narodna \ skupščina je izdala poseben zakon, s ka- 1 terim se od.stavlja sultan in razveljav- j Ijajo vse pogodbe od' 16. marca 1920. \ Po tem zakonn je n-amdna sliupSC'na | suverena narodna vlada, ki ne prizna no- I bene osebne avtoritete v Carigradu. —- j Rodbhm. Osmanidov bo še izvrševala kaliiat, a bode narodna skupščina izbra- la princa, ki bo vreden te izvolitve. Za narodni praznik je določen !. novenrber. j Sprejem zakana je pozdravil 101 strci iz topa. Turški poslanik v Parizn je spo- ! roeil francoski vladi' razveliavljenje sc- j vreske mirovne pogodbe. Veüki vczir Silvester ^kerl, Dresden: ){ijdožcsiVctif t^aki 4 fyx\m. Prl gospe Litovcevi. j Hrepenenje po izpopolnitvi ni-ojega j znanja v gledaliških stvareh ine je gnalo v tujiuo. Ix.med mnogorerih prilik. da kai ^animivega vidim in razsirim svoje ob- zorje, stoji poset pri Stanislavskcrn v berlin'skem Lessingthoatru na prvcni j i'.:cstu. Ker utegne zauiniati tudi lu-oje ! rojake v doinovini ta igralska družlna, | ki si je priborila. v gledaliskjin sveiu iKijvečjeJn naji-skreiiejše prizjianje. sem se odlocjl, da napišem obširnejše pismo i) moskovskeni iiudozestvenütn teatra. ' Del dnižine je pred eas^m prepoio- I \ al tudi Jugoslavijo in je uprizarjal po veejih mestih Ccliova, Gorkega, Dosto- jevskega (drainatizacijo romana »Rralic j Karamazovi«) in Knut Hanisnna. Vee- ] kr-at so tedaj izrazili1 časopisi željo, da j bi radi videli in spoznali očeta in nstano- j vitelja ie imenitne družiue. Zdaj je za- j neslo tudi Stanislavskega v tujino. Se- , stavil je nanovo družbo. s katero uprr- j zarja sedaj v Berlinti stiri komade: Ciro- l,i Alekseja Toistega »Carja r/jodora Iva- noviča«, Cehova »Tri1 sestre« in »Čre- šnjev v'rt« tcr Gorkega >vNa dnu«. Po l.crünskem gostovanjn pojde s svojo družino v Prago, v Kopenhagen, v Stok- holm, v Pariz in nato po ameriskih vele- mestih. — Razen »Carja Fjodora« smo videli v Ljubljani in v Jugoslaviji sploh, i y.Q vse drnge komade. Ke; mi ni bilo ! nioči videti >--Črešnjevega vita« v ber- liüskr vprizoritvi, born poroual !c o osta- lih treh komadih. A najprej naj sledi tu- kaj mesto iivodn razgovor z gospo Li- toveevo, soprogo gospoda Kaealova in Tcžiserko hudožestvenega teatra. • * * Gospod dr. Bcrtenson, predstavnik trupe in ravnateljev namestnik, mi je sporoeil, da morem govoriti z gospo Li- tovcev'o ob dvanajstih. V strašnem dež- jt! sem. prišcl ob doloeeni uri v gledališče in gospod Bertenson me je spremil v foaje, kjer je gospa Litovceva že čakala. «S eim Vam morem ustreei?« Ko seni ji razložil, da sem slovenski igralec, se je z veseljem spomnila na čas, ki ga je preživela pri nas, ko je po- tovala z družbo po Jugoslavs. Nato sem jo prosil, ali bi mi mogla kaj pove- dati o duševnem ustroju hudožestvene^a j teatra in o razvojn, ki ga je družina pre- | zivj'la v času svojega obstanka. j Najprej se je opravieüa, da slabo go- \ vori nemški in da si bo veasih pomagala j z ruskimi izrazi. ; »Kakor Vam je znauo, se jc stvorilo | osobje našega gledališča iz dveh skupm, ! kateriJi je bila ena diletaniska družba Stanislavskega, druga pa Nemirovič- Dančenkova igralska sola. Da so bili ela- ni novega gledaJišča iz gole Liubeznr pri stvari in da jih ,ni bilo straJi d'oprinasati tudi materijelne žrtve; menda mi ni tre- ba še posebej povdarjati; žal, da ni prl vseh gledališeih tako. Voditelja pa sta j bila o cilju in poti novega gledališea ene misli; Stanislavski je postal igralski oce j novega gledališča. Nemirovič - DanČen- j ko, ki jc bil že tedaj znan koi pisatelj, j Pa literarni. | Stanislavski je hotel postaviti nn- \ sproti takozvanemu francoskemu na- ; einu igranja, Rejane, Sarah Bernhard, in | drugirn rnatadorjem, katerim je bila j igralska okolica, v kateri so nastopali, | le nekaka dekoracija, vpüv ceiote na I odru: ans-ambla. Toda sl-I ie se dalje: o ' fiC;iKcskj šoli, pravi, da je bila na sledeci duševni podlagi. Igralec je igral svoio vlogo pü temeljitem "itutliju, kakor jo je p-vir dožive!. To prvo dozivetje je pri vsaki predstavi ponavljai. Cisto nrtrav- nc jc, da je doživetjs bilo le prvie t'czi- vcti!.-, t. j. le prvič prav a umetnina; \ naslednjem pa le dj^vetie na '/i.naj; v narjedijjem je doi'.vjtjc lc predstavijai. Vsako posamic'zno sCiMio i(,1 odigvai, ka- kor rivič, z istini glasoni, z ist.: gestc. ker je menil, da sc inn ra najboije priie- g'.i. Aii z innetniskega stališca ie čisr<; iiapaCno. Stanisiavski želi od svotib igrri'ltev, da koniad, vloge, monierte, ve lno nanovo do/Jvl.iaj. !'o je pred- ' vsem odvisno od igfalčevega razpoio- | fc-.r^i. Ce si danes dctre voL'C, igra.s nc- j hate svojo vlogo uiugačo. iažje, vesclej- j še, kot ee si, recirno, potrt ali čislo o- ! sebno,privatno neugodn) razpolozen. Na I teh ir'divid'uelnih razpolozenjih igralcev J je v>& duševna plaf. naše igre sezulana. \ Nchote se razlije zvok ene i\us^ ra dru- j go iii v tej harmoniji duš. ki žive v vfo- [ gah. ieži skrivnost. Zaio so na?e pr*:d- i stave, razen v situacijj, večinoma vsi- | kikvdi popdnoma drugaenc. Na insceiir- 1 cijo in gradnjo prizorc/ na zun'ij .^sifi.- ac::;o\ damo ravno to-i.ko. kolikor zr.iM,- Stran 2. » NOVA D06A 127 je obvestil mcdzavezniške komisarje, tfa je carigrajska viada sklenila, da nc ocr- n-ošlje svoje delegate v Laifssane. Neniški fašistl. Iz Herlina prihajajo vesti, da se je vsled naglc'ga sirjenjn konumiznia pojavila misul, da se tudi v Nemeiji organizira fašistovski pokret, ki bi kakor v Italiji tudi na Ncmškcm z:n- si! komunizem. V Berlinii gc Jc ustir.ro- vila fašistovska organizacija, k! st jc nadela cilj, da z vsemi sredstv'i oncmo- k'oci komunistieni preobrat. V to orga- nizacijo se je vpisulo veliko Stevib biv- Ših častnikov, delavcev in dijakov. Cefjske novice» LJLDSKO VSEUČILISCE V CELJU. Danes, v pondeljek, due 0. noveni- bra. se vrši v risalnici drugo redno prc- ciavanje, kateremu je tema: Zaniinivosti \z kraljestva števil. Predaval bo g. nud- ueitclj Joško Bizjak. Začctek točno ob pol 20. uri. Zahvala srbskili sirot mestu Celju- 0 priliki pričetka novega šolskcga leta poslalo je društvo za zaščito dece v Beo- gradu mestni občini eeljski sledečo zs- hvalo: Gospod župan! Nase vojne sirote, ki so letos izletele in obiskaie našo lepo Slovenijo, ne morejo pozabiti topli in sreni sprejem v Celju ,ki jih Ie prepricaf, da niso zapuščeni ter da uživajo Ijube- zen v šiiših krogih kot so stenc zavotfa, ki jkn je le malo nadometilo rodbinsKe hiše. Topla ljubezen, ki so io našli pri sprejemu in bivanju v Vašem lepem mc- stu na vsakern koraku v širokih vrstan naroda ganilo jih je do salz. Te solze so tekle V bridkosti za izgubljenimi stariši ter v zahvalo za prisrčen sprejem. De- ca se je prepričala, da je še dosti ljubezni dobrih ljudij za otroke. ki hoeejo s po- močjo društva za zaščito dece postati dobri državljani ter dostojni nasledniki lijili starišev, ki so poginili in padli v boju za svobodo. V imeiiu naših sirot vas prosimo, da to našo srčno zahvalo tol- mačite prcbivaistvu mesta Celja. Pred- sednik, general Rašič. Maitmov vcčer priredi v soboto dne 11. novembra ob 8. uri zvecer v veliki üvorani Narodnega doma. žcnska Chil- Metodova podmžnica v Celju. Na vspo- redu je,nova zanimivost -- iiastopi prvie \ Celju na novo usfan:)vljeni komornf kvartet s klasičnimi skladbami Havana in Mozarta. Qospa dr. Sevnečeva zapoje pur solospcvov ifi naši priljublleni ceTjsKi pevci -nekaj četverospctov. Sedeži pr: mizah. Vstopnina samo 6 Din. jPridite v obilnem stevilu. Odbor. Sestanek jjavnih iiameščencev. V so- boto, dne 4. tm. se je vršil v gostilniških prostorih Narodnega doma shod javntii namesceucev, na katerern jc poročal taj- nik odbora g. Zorko kot delegat kongre- s;i javnih nameščencev v ßeo^radu o poteku zborovanja in o rezolticijah, ki so se sprejele. Poročilo je brio izerptm in zaniniivo, ker k w Jijega posr.cti, C'd .so dali zlasti delegati iz Slovenije kou- gresu stvarno podlago, ki je bil začetkom radi brezplodnili debat jako buren. CeTj- ski delegat g. Zorko je zahteval, naj se razpravlja o ukinjenju maksimiranja. n izenačenju draginjski'h razredov, o ra^- doižitvi javiuh nameščcnccv, o znižanjn cen pri vožnjah po železnlci. o zahtev:. da obsega zakon o pobijauju draglnje ttidi kmeckc priddke, o kilomctrini in dijetah, o prispevku za ločeno gospoidint- slvo in stanovanjskem zakonu. Dosegc^ je, da se je govorilo in sklepalo vsaj o nekaterih najvažnejšili točkah. Prišlo jfc na kongres tudi šest dclegatov iz Hrvar- ske pod vodstvom dr. fienkoviča in tc- i^o število zaštopnikov iz ccle kraljevinc. IJo tridnevni; opetovano burni dcbatl se je sprejela soglasno resokicija, katero so /\i objavili dnevniki. Zastopniki vlade so obljubili odposlancem organiz-icije polno ponioč, zlasti je preobvladovalo optim!- stično mnenje glede enkratr.ega nabav- nega prispevka, za katerega je po izja- vi predsednika osrednjega udruženja Jo~ vanoviča, ki je liaCelnik \r ünanc. miir- sterstvir, tudi dovolj kritja, :iJvo se uvede davek na alkohol. Prcdsedniki raznrii centralnih orgauizacij ostaneio tako dof- Xi) v Beogradn. dokler ne dobijo strikt- 'iiega zagotovila. da se v resoluciji nave- denim zahtevam tudi ugodi. PoročiTo x1. Zorka se je vzelo z zahvalo na znanje. venidar je preobvladoval zbor skrajni pc- sirrazem, o černur se ne sinevno eudltf, ako upostevamo, da sc javnost premalo zani'ina za naravnost obupni nradnišTci l)oložaj. Pravilno pa je naglašal tudi PTedsednik shoda g. prof. Reich, da si ?e nradnik svojega bednega položaja de!o- ina sam kriv, ker ne pozna sniisla za v^ldno priplavala jc po V-e-o'aJTii še živa krava, ki so jo k .sre- čl oo i&nili na sun:) in '-Sili. ?>koda po n'wtii in travnikii1. jc v;!ikai.vka. V ne- d?'r<; se je zjasn! ;>. V.. dro nebo 30 po- zdiavljalo SavinjSive plar.l'"; 1c: v--o dr\go gorovje v snezni oblcki. Sncg leži g.ol.olvo v dolino. Tutu na ceiiskem go- ro\:i: in Svetini je s;iog. Danes je '/0 2 n,escca, odkar z niaii;;i! presledk] dežn- ie. \ tem času iineli sni'» žc petkrat po- \odcnj. Vremenski p;c:oki — če 31m .'rich še smcnio ver.ic i — pravijo. da (loi.imo mrzlo, sulio n leiv.» vrcme. Da bi ]¦, bilo tudi res! Razpnstili sla se nemski društvi »Verband deutschvölkischcr (.iehilfen Cillis und Umgebung des Bundes deutscher Arbeiter .Germania'» in »Orts- gruppe Cilli des deutschen National- fiandhrngsgehilfciivcrciiics in Wien-, ker nc odgovarjata vcč pogoiem svo- jega pravnega obstoja. Zanirnivo je, da jc imelo prvo imenovano drustvo svoj 'glavni sedež v Hebu, k'ojemu jc pred'se- dttval znani vscnemški dr/.. ii' clež. po- .slancc Stein. Drugo društvo sc jc usta- novik) svoj čas od prokurista ivrdke Da- niel Rakusch in jc seveda gojilo renc- gatstvo med. celjskim trgovskim iiara- ščajem. / Krasen jesenski üaa sn.o dobili da- res. Saj pa jc že čas, da pvcneha dvo- mei-ečno deževno vr^nie, ki jc povzro- čilc; že toliko slabe volic in prehlajcni«. Nebo je čisto ko ribje oko in solnc;c nas Z'jpct obseva. a 'nic;v.!, tribnnah. Vrsti va resno ^ledališče. \r C:e igraino komad, ¦k: jc Lil kdaj v Moskvi postavljcn, v ka- kam diugem kraju, ni važno, da novi re- žiser spreminja, zcoimo. situaeijo. pač pa je njegova edina naloga, da {»oklicc v uovern ambijentu v osobiu ono potrebno harmcnijo, ki omogoCiiie vedno novo ck;- živetje.vt .»Kako pa študivute komacic' Kak- sna so pri Vas skušnje?« »Da, o naših skusnja.i misiijo ijuJje čisro Ji^pačno. Pruvijo, da imaino po tn- sio in več skušenj za vsak komad. I dclgotrajne. Naipi-L-j morajo igralci komaü v ce'oti in v püterkostih dooro razusnöti. Vsak pri- zorček. to je, vsakih deset all pettiest vrsti- preštudiraivo na sledcči naCiu. ¦Vzenrmo iz »Treh sestra« prizor ko to- hiži ena izmed njih, drngo. Najprej, ko stopi k nji, mora opaziti, da .ic sestri hudo; šele po tem procesu, ko je raz- uinela, da sestra trpi, mora vstati v nji misel, da bi ji pomagala, šc nedoločena izprva, ali vedno jasnejša jc v nji zavest, da potrebuje sestra tolažbc. In šele sedai misli, da bi tolažila. Nato siede beseele. Takih nernih prizorov, ki iih avtor «t 0- značil s posebno režijsko opazko, je v vsaki igri nebroj. Tukaj stopi igralcevo doživetje na dan. Ta teoretieni proces, Ki sem ga omenila, ostane kot podlaga za dozivetje vedno isti; toda ton in oblika (t. j. igra), se po razpaloženju, v katcrem jc igralec, vedno spreminja. Tako iščc- liio za vsako besedo prave duševnc podlase in preden* tako predelamo ves kornad, poteče precej časa. Nato šele sc zaeno skusiijc na odru.« »Kako je pa glede repertoarja?' Kaksnih misli je Stanislavski o drarnski književnosti?« »Predaleč bi zasla, ako bi Vam I10- tela razlagati njegove misli o književno- sti in o repertoarju. Pač Pa Vam hočern v glavnih črtah označiti temelie, na ka- terih je repertoar zgrajen. V začetku nn- šega delovanja je bil cilj: intimnost. iVa- še gledaližče je bilo intiinno v najožjem pomenu besede. Razumljivo je, da je bil tudi repertoar tei glavni zahtevi naše^a gledaiišča primeren. Ali zdai pravi Sta- nislavski. da sc jc bil zmotil. ko je hote! nuditi Lindem malenkostna čustva. ma- lenkostna dejanja in inttmne motive. 5?a- kaj, čeprav smo uprizarjali sem ter tja tudi dela, ki po svoji naravi niso bila pr!- merna za intimno gledališče. so vendar zndobila v naši vprizoritvi nckaj speo- iehio našega, nehote so postala intimma. Zdaj je Stanislavski drugih misli. Clovc- ku da je treba vzvišenih vzorov, velikili, širokih eustev, plemenitih, globokih de- janj. Do tega spoznanja .;c prišel ravno v času, ko >se jc bila odločila dritžba, ?a je po volji us'Ode prepotovala tudi Jugo- slavijo, od njegovega ansambla. Zdaj^ je usmerjen repertoar našega gledalisca — česar seveda ni moči videti pri go- stovaiiju, pri katcrem smo moraii zaradi Arnerike izbrati predvsem na]stareiSa deia iz našega repertoaria — \- veliko linijo, v nekak nov, eist patos. In pri tem procesu, ki je popolnoma duševen, smo odkrili v naši družbi nedostatke, kl do- s!ej niso bili pravzaprav nedostatki, ker niso prišli pri1 našem igranju vpoštev- Tako smo na primer opazili, da imajo naši igralci večinoma premalo obsežnc organe. Na organ pri dosedanjem čisTo naturalističnem po'daianju komadov ni- smo polägaii tolike važnosti in sedaj stojimo pred dejstvom. da morajo igral- ci na star a leta opiliti svoje orsranc, stKo liočeino popolnoma slediti diiSevncmu razvoju našega gledališča.« »Kakšna pa ie discipline med clani? In njih medseboino življcnjc P — Sicer sem morda predrzen. da stavljair, taka vprašania, toda razumeli bostč, da lviorc kot igralca, tudi to zelo zanima.« »Nikakor Vam tega ne zamerim, na- sprotno, prav rada Vam povem, c!a ic disciplina, čeprav živimo drugače kot prava dobra družina in sc 7clo Ijubimo med seboj, pri dclu saniern jako stros«- Nikoinur nc pride na um. da bi motil igralca ali režiserja pri skušnji, pa da ima še tako nujno govoriti 2 njim. Igralci se ne dele na boljše in slabše iRralce. ampak vsi so enaki. To velja tudi glede prcjemkov posameztiih clanov, ki so pri- lično za vse enaki. Tudi pti razdcljeva- nju vlog se nihče ne ozira na to, ali je ta ali oni igraiec boljši ali slabsi po re- nomeju, timpak ali bo ta ali oni boljši aJi slaibsi v tej vlogi. Tako se je na primer zgodilo, da so gospa Knipper - Cehova. gospa Lilina in druge takozvane prve Štev. 127. »NOVA DOBA« Stran 3. •,,c :očka y.u to;ko domuuli in iiiozciu- ! .-:!•:ih tclovadccv. V iiobcncm nasem filmn j ;;a Se ni bib viclcli tako lepo razloCno rušega kralja in kraijico knkor v sokol- r)\tm. Tudi drngi visoki dostojanstveniki s p:išičem na v'.j'.i so zclo razločni. Film /aključuje z inuv ./.autuini sprevodom Sokolstva, possum na niznili kraiili mcsta. Vscsa tcjra skunno ni bilo mogoče n'.konuir vidct1, čc tudi se jc ndeležil z!em. zato n.i.i niličo nc zainudi prilikc vUvcti v film»! šc onkrat to hnpozantno D o p i s i» Mozirje. Našc okrajne ceste, katerih se moramo na postajo Rečica ob Paki piislužovati, so v tako grozno siabcni sianjii, da sc niora nchote ves promct iikiniti. Vpošttfvamo, da je k tej ccstni mi/criji vcliko krivo ttidi lctošnje ne- prestaiio deževno vrcme. Pa to ceste bi no bile tako slabe, ako bi' se bile posule 'in bi bili okrajni odbori v pravern času p->skrbcli za potrebno šoto. Niti toliko šoic nimajo okrajni odbori na razpola- :oslovila, spomlnjaia se še enkTat ßeograda, Zagreba in Ljub- Jiane in Bleda, ter je odhiteia k sku- ätf... Dneirana kronika. Izprememba voznega reda juž. žcl. Od dne 5. novembra dalje izostanc na progi Ljubljana gl. kolodvor-Maribor gi. kolodvor dosedanji potniški vlak st. 42, ki odhaja iz Ljtibljanc ob 5.40. Narnesto tega vozi na isti progi potniški vlak st. 42 A z odhodom iz Ljubljanc ob 5.24, od- hod iz Zidanega niosta ob 7.04, iz Celja ob 7.48, prihod v Maribor ob 9.33, Dalje se izpremcni vozni red z istim dnem nn lokalni progi Ljubljana-Vrhnika v toliko. da odhaja jutrenji mcšani vlak st. 1432 za 27 minut pozneje iz Vrhnike. Na pro- gi Sl. ßistrica-Sl. Bistrica mesto izosta- ncta z istim dnem mesana vlaka št. 1133 / odhodom iz Bistrice ob 9.10 in št. 1135 z od'hodom iz I3istriee ob !2. uri in v o- bratni smeri vlaka št. 1134 z odhocTom iz Bistrice mesto ob N. 30 jn št. 1138 z odihodoni' iz Bis'trice mesto ob 14.20. Na- [ mesto teh vozita mešana vlaka št. 1133 A z o'dhodom iz Sl. Bistrice ob 9. uri in I sr. 1135 A z odliodom iz Bistrice ob y. uri in št. 1135 A z odhodom iz Bistr'rcc ob 11.45, v obratni smc'ri pa rncšana vla- ka št. 1134 A z odhodom iz Bistrice me- sto ob 8.25 in 5t. 1138 I) z «ulliodom »z Bistrice mesto ob 14.50. »Zora« jugoslovanska d. d. v Ma- riboru. Tako se bo nazivala novo osino- vana zavarovalnica, katero našim člta- teljeni toplo priporočamo. Vee je raz- vid'no iz današnjega oglasa. Knjigovodstvo v dinarskj veljavi. 'l'rgovin.ski minister je z odlokom 30. septembra tl. št. 4494 odredil. da ino- rajo priceifSi s 1. januarjem 1923 vse tiruzbe in zavodi, ki prodlagajo oblastem svoje računc. njihove knjige in letne obraetme voditi v dinarski veljavi. Rc- laciia 1 dinar --¦ 4 krone velja za \^e aktivne in pasivne postoianke brez oz'- ra, kcdiaj so nastalc. Dijaške štipendije za ijjozomstvo. Ministrski svet jc doloeil, da se novi5a.ro diiaške štipcndije za Ceškoslovaško na 1200 Kč, za Poljsko, Avstriio in Ncmeijo pa meseeno na 1000 dinariev. Nov list v Prekmur.iu. V Murski Soboti je začcl izhajati v prekmurskem 1 iiarečju pisani todnik »Mörszka Krajina«-, xversztveni, politicsni in kulturni tjed- nik«, Lastnik in izdajatelj lista je Srevan Kiiliar iz Marfiižovcev pri Alurski An- both Poplavc v SrbUL \a Smedereva jav- liajo, da vslcd neprestanegn dc2ev*n. Morava še vedno narašča. Podvzelo r;c je vse potrebno, -da se prepreeijo more- bitne škode in ncsrečs. — Iz Prijcpolja prihajajo vesti, da jc reka L;m tako Tiarastla, da jc odnesla sredino velikega lesencga mostu v mestn, zamdi cesar je I promet s Plevijcni ustavljen. Letalska nezgo'Ja. V novosadskem »Vidovdanu« citamo, da se je tain tc dni dogodila nova avijatiška nezgoda. Ova mlada avijatiška častnika sta krožila nad Donavo, Jiaenkrat je pa leialo vsled defekta pri motorju padlo \- Honavo. Casmika sta sc rešihi. ;icrap!an je saimj malo poškodovan. Tragedüa na morju. Prcd nekaj ttne- vi sc JL1 pripetila na morju pri Snšaku velika nesreča. Štirje ribiči od Sv. t>c- lene pri Cirkvenici so plovili v veciem colnu proti Keki, kjer so hoteü prodati vcčjo imnozino rib. Naenkrat pa je po- tegnil južni veter, ki je prevrnil co'n. Vsi štirjc ribiči so liasü smrt v vodl. ! Izgon židov iz Madžarske. Kakor poročajo razni listi, je izgnala rnadžai- ska vlada v zadnjem časa 1'5.000 židov- skih dru'/in iz države. Izgon izvaja poli- cija z vso strogostjo. Med izgnanci so tudi ljudje. ki so igrali precejšnjo vlogo v madžarskem javnem življcnju. Vsawa interveneija pri mimistrskem prcdsecTm- ku Bethlenu je brez tispcha. Roparski napad v vlaku. V osebnem vlaku na progi Hannover - Berlin Jc nu- padel neki neznanec potnika Oeorsa Askani in ga udaril z zclcziilm drogom po glavi. Ko se je postavil Askan! v bran, so se. pri mctežu odprla vrata kupeja, nakar je zločinec vrgel Askanija i iz vagona. Težko ranjüiiega so našli v bližini Spandaua. Zločinca ^c ni posre- čilo izslediti. Tobakov dhn vpUva na spomln no- kadilcev. Profesor Mercklcn je imel nrt rnedicinski akademiji v Parizu preaa- vanje, v katerem je trdil, da morejo uc- kad'ilci, ki so prisiljeni živctt v toba- kovem dimu. utrpeti izgubo spomlna. Poizkusi z mišimi so pokazali, da je s tobakovim dimom nasičeni zrak tako vplival na miši, da so pozabile trike, ki so sl" jili nauOile pi>prej ler jjo.suiie cjmo mirne in lene. Črv povzročil za 750 inilh'onov do- larjev škode. Amerisko poliedclsko mi- nistrstvo je objavilo cenitev, po katerf je povzročil bombažev črv leta 1921 za 750 milijonov dolarjev škode. To jc I uujvečja škoda, kar jo jc do sedaj ta ži- I val povzTočila. Bombažev črv ;e majhen, j sivozelen hrošč, doig približno M pale«. \ Prišel je iz Mchikc v Združenc drZav*, j zapazili so ga prvič leta IS()3 na bom- j [ bazevi'h poljih v Texas. Od toil se xe pomikal vedno bolj proti scveru ter je I imičil vsako leto več bombaževih rastlm. Kadilcl stavkajo. Na Francoskem imajo že dolgo »Zvezo kadilcev«, ki je I zadnje dni proglasila splošno stavko Kn- ¦dilcev. da bi na ta način prisilila finanC- nega ministra, da zniža cene tobakii. "j Podtažcnje tobaka je povzročilo splo- šno razburjenje. Na kongresu v Parizu so sklenili stavko v slučaiii podraženja tobaka. Posebne vrste ovratnic. »New York Herald« poroča, da so ameriški tovar- narji kravat iznašli novo vrsto, ki lma na eni strani rudeeo in na drugi stran; zcleiio barvo. Ce odpotuje trgovec po svoj em poslu, nosi ovratnico na rudeci strani, Na ta način hočc opozoriti svet, da je zaposlen in da inu je vsaka minuta katero bi izgubil, dragocena. Nasprotno, ako se vrača trgovec domov po izvrJve- nem poslu, nosi ovratnico na zeleni stra- ni, kar pomenii da je sedaj prost in isa hna čas za razgovor. Novi češki drobiž. Ceška vlada na- merava izdati nov denar, katercmu bo prirnesanega precej aluminija, kovanc novce pa, ki jih je prcd kratkim izdaia, odtegniti prornetn, ker so pretežki m prcveliki. Perica ponesrecila. Neki ženski v Mostah pri Ljubljani je pri pranju perila spodrsnilo in je padla v vodo. Ljudem, ki so ji pritekli na pomoč, se je posreello ponesrecenko potegniti iz vode, aii po- tern ji Je počil želodec in ie umrla. [ Razočarana 89-Ietna soproga. Fran- ces Lowe Corbit, starka S9 till let, jc pro- sila Chikaško sodišče za ločitev zakona, obtožujoča svojega 70-letnc-7;a moža 11c- zvuStobe. Starka imenuje svoiega moža nepoboljšljivega don Juana, ki jo je prcd par leti pregovoril. Med innogimi raz- oearanji je doživela, da :'i ?e mož zapra- vi] premoženje v vrednosti pol milijona dolariev. Njen mož da ima prevee svo- bodonmnc nazorc 0 zakonu. Sara Bernhardt Rre na turnejo v Italiio. Pariški listi priobčujejo, da na- mcrava slavna francoska igralka Sara Bernhardt, kljmb svoji starosti, posctttf Italiio. Nastopila bo najprvo v Milanu v Teatre 'dal Verne, nato ]ia v vscli osw- lih vecjih mestih. H M E t J. XXI. brzojavno tsžao porocilo: Nürn- berg, dne 4. 11. 1922. Prodanih 300 bal — cene za 2500 M višje. (]. 11. 1922 po kakovosti od 30.000—70.000 M za 50 kg.) Izdaja in tiska: Zvezna ttekarna v Cell«. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Meblovano sobö i 3S5e takof v naiem soliden trgovec. I Ponudbe pod ,Št. 1285' na upravništvo. Lokal se odstopi proti odkupnini Din 100.000*— v večjem mestu Jugoslavije, primercn za vsako stroko. Naslov v upravi ali dopisi na upravo pod »Lokal«. 1 Prcdam t par lepih vlaoklli Rons, pripravnih za težo in tek kakor tudi teočijo, za- pravljtvček s tremi sedeži za 12 oseb in te2ak parlzer, vse v dobrem stanju. Proda se le vsled opustitve vožnje. Več se poizve pri lastniku Franjo Cerne, Radeče, pošta Zidani most. 1268 Trq. oprava %s3 ft kotnplctna za špcseri^ sko trgovino, 1 železna blagajna šfc. 3, 1 registr. blagajna, 1 sfcroj za pra~ ženje kave s tremi pa>» tent, posodami za pra~ ženo kavo,razne tehtniee vse v dobrem stanju se ugodno proda. Pojasnila daje Ft^ECE 5 PlifltfÜTA, 3 Celje. 1 Dr. Ferdo Trenz kopališkl zdravnik državnega zdravllišča na Dobrni ordinira pozimi v Celju Pred grofijo it. 7 1. od 8.—IO, in od 14.— 05. ui*e. I see se mala 1281 3-2 SObS s poseb^inv vhodom za pisarno in malo klet. Ponudbe na upravo. 1 kontorist in I kontoris-tinja oba zmožna slovenščine in nemščine ter stenografije se iščeta za ©le- M3i*otehnično potfjetje. Ponudbe na Poštni prcdal 3, Celje. Laheli, rabljen pokrif voz za vprego enega konja, toda v dobrem stanju. event, tudi konjska oprema, 86 iiUpf» Takojsnje ponudbe z navedbo j cene ltd. ie poslati pod »J.K.I00« na 1269 upravništvo »Nove Dobe«. 2—2 Šivilje : za izdelovanje ovratnic (kravat) se ta^oj sprejmo. CDRAGO CERL1NI industHja kravat, Gl»wnä trg St. 17. fe.o, slid, i\% w% 1% \\m safe! in druge deželne pridelke Kupitje in prodaja j Osef Andrej, Maribor ! Alekaandrova cesta 57 81869-37 Telefon «8 ) KAROL PAJK CELJE, KRALJA PETRA ÖESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-17 Stran 4. »NOVA D O B 4 « Štev. 127. Več delavk sprejme tvornica Plntar & Weber, Zagrad 31, Celje. 1268 2—2 Sprejmem ucenco proti plači. Nasttop takoj. JankO Bovha, trgovina papirja, CELJE. 6 Gostilničarji in mesarji pozor! LED Podpisano podjetje izdeluje po najno- vejših vzorcih 5 načinov različnih na- črtov za moderne ledenice, v katerih se letno uniči le 15% ledu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Koro&ac Dra- gotisr», stavbeni podjetnik, Rečica ob Pales. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na SBomfiekovem trgu v Dedkovi his« v Celju, poleg farne ccrkve 1264 13—3 If 10. dežniKi Bogata izbira yseh vrst, od najnavadnej- , ših do najfinejših vedno v zalogi. Spre- jemam tudi popravüa po najnižji ceni. Jos.Vranjek. Drobno sol 4°-35 In špocepijsko blago nude po najnižjih cenah tvrdka SIRC RANT, KRANJ telefosa int. öft. 9, ter kiiffeiije po najviSjih cenah poljske ppidelke in suhe ! gobe, ki se naj povzorijo. I Rezanie okroglega ta. Prva jugoslovenska lesna industrija prevzatne rezanje okroglega lesa na svoji parni žagi Zavcdna pri Celju. 1278 3—2 Prodam hišo z vrtom ob Mariborski cesti, pripravna za vsakega obrtnika. Cena 55.000 Din. Naslov v upravništvu »Nove Dobe«. 2-2 meblirana soba z dvema posteljama, pri manjši obitelji, po možnosti z uporabo kuhinje, v mestu ali okolici, se iifce. Naslov v upravi. 1273 2-2 Družabnik za trgovino z mešanim blagom na zelo pro- metnem kraju, «e Išče. Oglasi na poštno ležeče Sevnica pod »Slučaj 2505*. 2-2 Furniture in orodje ter ure samo na dEbelo. H67 Rudolf Pick 10—9 Zagreb, Ilica 47. Poziv k snbskriDdji delnlc. Ministerstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pri- pravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. okt. 1922 VI. St. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d.d. s sedežem v Mariboru. — To novo podjetje se bo nazivalo* jugoslovanska zavarovalna d. d. v Mariboru. X. Izvlecek iz štatuta: § 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno. § 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter indirektnih zavarovanj proti ognju in direktnih ter indirektnih življenjskih zavarovanj v obmoCju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv. § 3. Deiniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji I/. 10.000 komadov na ime se glasečih delnic a po 250 Din nominalne vrednosti. § 4. Preyzemna cena vsake dejnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob subskripciji vplačati a) 50°'0 nominalne vrednosti delnic in b) diferenco mod nomi- nalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z ažijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki, združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli spio- šnemu rezervnemu fondu. s 5. Za ostalih 50°/0 nominalne vrednosti delnic pa podpiše in izroči vsak del- ničar menice v prid družbe. § 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 Članov in 2 namestnikov, volijo konce- sijonarji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let. § 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni svet, sestojec iz 5 čianov in 2 namestnikov tudi za dobo 5 let. § 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter v Baogradu izhajajočih urad- nih listih. § 28. Ustanovna skupščin.i jc sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev na- vzočih^ da predstavljajo njihove delnice vsaj Vio delniSke glavnice. § 30. Ustanovni skupScini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o štatutu; o Statutu seveda le v okviru oblasfno odobrene oblike; b) volitev nadzorstve- nega sveta; c) konštatacija, da je štatutarično predpisani del delnišlo glavnice v go- tovini 2e plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o štatutu s tako večino glasov, ki pr^dstavlja najtnanj '/4 vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo. V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov. i? 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene del- nice se vplačani denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini. II. Podpisovanje delnic začne 5. novembra 1922 in se konča 11. decembra 1922. III. Jayni subskripciji izrocens; delnice se bodo podpisovale pri:Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podruž- nicah, Jadranski banki in njenih podružnicah, Trgovski banki (prej Slovenski eskompt- ni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru. Maribor, dne 3. novembra 1922. 1284 3—1 Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne d. d. „ZORA" v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 12, pisarna dr. Karola Slokar, odvetnika v Mariboru. 29-5 Kava, čaj, Čokolada, moka iz banatskih miinov in vse špe- cerijsko in kolon. blago po zelo znižanih cenah pri tvrdki Ludovik Petek - Celje Nakup deželnih pridelkov itiriPfinskn btiiihfl - nRonPsd juiii uiiusiu yminu uuiii|i mm Delniška glavnica: Din 60,000.000—, Rezerva: Din 30,000.000'—. JBled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Hepcegnovi) «Xelsa., PODRUŽNICE: Jesenice, Kopčula, XjJ uiblj CBiXist, IVlar»Il>or», IVIetlcoviö, Pr»evci>lje9 Sar»aj evo, Split, Šibenik, Tr»2Žič, Zagreb« Ämepikanski odlcielelc. Naslov Mia. brzojave: JÄDRÄNSKÄ, Äiiliiic»»iaLi zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.