Edin! si oren ski dnevnik v Zedinjenih državah. Velim za vse leto.:: $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov GLAS list slovenskih delfmev v Ameriki« TELEFON PISARITE: 4687 CQRTLANDT. Entered at Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. kj The only Slovenian dail) in the United States ■ ■ ■ Issued every day except •Q Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT« NO. 233. — STEV. 233. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 5, 1014. — PONEDELJEK, 5. OKTOBRA, 1914. PRI MESTU ARRAS BO PADLA ODLOČITEV V GALICIJI JE POLOŽAJ NE1ZPREMENJEN. Nemci prodirajo proti Varšavi. - Razven trdnjave Przemysl je skoro cela Galicija v ruskih rokah. - Ruski car se nahaja v Varšavi, da osebno nadzoruje operacije ruske armade. » Kljub velikanskim naporom se ni posrečilo dosedaj na zapadnem bojišču še nobeni stranki, da izvoju- je odločilne zmage. — Francozi napredujejo pri Soissons. Avstrijci, Nemci in Rusi. Berlin, Nemčija, 3. okt. — Veliki nemški generalni štab je danes izjavit: — Rusi bodo začeli v najkrajšem času prodirati preko reke Njem en v gube rn i jo Suval-ki, kjer j«1 koneeutrirana močna nemška armada. London, Anglija, 3. okt. — Še sedaj ni nikomur znano, kakšne načrte ima ruski generalni štab. Skorajgotovo nameravajo Kusi obkoliti posamezne nemške oddelke in potem z vso silo vdreti v Šlezijo. Bitka, ki se je vršila med avstrijskimi in ruskimi četami v Karpatih, je bila silno vroča. Število ruskih in avstrijskih topov je znašalo skoraj tisoč. Izgube na avstrijski strani so bile naravnost ogromne. Petrograd, Rusija, 3. okt. — Izjava ruskega generalnega štaba se glaStr— tflCtobra se je začela bitka pri Avgustovu. Sovražnik je bil zapustil ozemlje severno od jezera Vigri in napadel naši- čete pri Hergimenu. Rusi so zasedli Rajgrod, Kal varijo in Marjani pol. Pri Mikovlieu v Karpatih smo odbili avstrijski napad. Boji pri Njemenu. London, Anglija, 3. okt. —Dopisnik poroča listu "Post", da so bili boji pri Njemenu veliko večje važnosti kot se je začetkoma mislilo. Nemei so bili prepričani, da hod o imeli s svojo artilerijo u-speh, pa so se zelo zmotili. Zaradi močvirnega ozemlja in razmoče-k nih eest niso mogli spraviti svojih topov nikamor naprej. Car na fronti. Petrograd, Rusija, 3. okt. — Iz zanesljivega vira je znano, da je odpotoval car Nikolaj k fronti. Ruski Rdeči križ je poslal v Srbijo veliko množino zdravil in raznih drugih zdravniških potrebščin. Smrt v valovih. London, Anglija, 3. okt. — Neka tukajšnja brzojavna a gen tura je dobila iz Petrograda poročilo, da bodo Nemci v najkrajšem času zapustili rusko ozemlje. Dosedaj so izgubili večino svojih težkih topov. Ko so šli preko reke Njemen. je utonilo velikansko število vojakov. Proti Varšavi London, Anglija, 3. okt. —Bitke med Nemci in Avstrijci na eni ter Rusi na drugi strani so vsak dan večjega pomena. Bojna črta se razprostira od Krakova ob poljski in ruski meji skoraj do Baltiškega morja. Prednje straže avstrijske armade so oddaljene komaj devetdeset milj od Varšave. Odločilna bitka se bo bila na Rusko-Poljskem, Zaenkrat je cilj Nemcev in Avatrijcev Varšava. Vittfika nr&ga. London, Anglija, 4. oktobra. — ReuterjeVŠ agentura je dobila iz Amsterdama poročilo, ki se glasi: — Poveljnik trdnjave Konigsberg je izjavil, da «o izgubili Rusi v bojih od 1. do 3. oktobra 3000 mož in 18 težkih topov. Londoa, Anglija, 4. okt. — Avstrijsko »©verno armado sta pred kratkim inipicirala nadvojvoda Friderik in prMtolonaalednik Ka Nobene nevarnosti. Petrograd, Rusija, 4. okt. — Vojaški goveraer mesta Varšave je izdal na prebivalstvo sledečo proklamaeijo: — Ljudje se že ne-ka«j časa po nepotrebnem razburjajo. češ, da bo sovražnik zasedel mesto. Vse te govorice so naravnost smešne in neutemeljene. Po naročilu vrhovnega poveljnika ruske armade vam povem, da Varšavi ne preti nobena nevarnost. Nikar se po nepotrebnem ne razburjajte, ampak ostanite mirni in pomagajte v vseh ozirih vladi. Neki vojni poročevalec pravi: — Rusi imajo sedaj opravka s šest imi sovražniškimi armadnimi zbori. Dva sta v Vzhodnji Prusiji, dva na zapadnem Poljskem, dva pa v zapadni Galiciji., Pri Avgustovu. London, Anglija, 4. oktobra. — Pred dvema dnevoma so Rusi sijajno premagali Nemce pri Avgu-stovu. Na levem bregu reke Visle se situaciji ni nič izpremenila. Uradno poročilo pravi nadalje: — 26. septembra so začeli Nemci obstreljevati trdnjavo Osovec. ker so pa povsod naleteli na močan odpor, so se morali umakniti nazaj. Rusi v Karpatih. Benetke, Italija, 4. okt. — Vojaški strokovnjaki so mnenja, da Rusi ne bodo nikdar prišli preko Karpatov nr. Ogrsko. Čez Karpate vodi pet prelazov, ki so pa tako močno zastraženi, da jih brez naravnost ogromnih žrtev ni mogoče osvojiti. Nikolaj v Varšavi PetrogTad, Rusija, 4. okt. — Iz Varšave poročajo, da je tja dospel car Nikolaj in da bo sam nadziral vse nadaljne vojaške o- niku in Losnici velik del avstrijske armade. Izgube so na obeh straneh preeejšnje. Izprememba v avstrijski vojaški službi. Dunaj; Avstrija. 4. oktobra. — Po mestu se je razširila govorica, da bo nadvojvoda Friderik odstopil kot vrhovni poveljnik avstrijske armade. Njegov naslednik bo prestolonaslednik Karol Franc Jožef. V mestu se je vršilo zadnji čas več protestnih shodov proti vojni. Vlada se boji. da bi se prebivalstvo ne. začelo upira-rati, če bi vojna ne bila še kmalo končana. Vzhodno od reke Vis-lok, nimajo Avstrijci razen Prze-mvsla nobene utrjene pozicije več. V Karpatih se še vedno vršijo boji med avstrijskimi in ruskimi vojaki, t - Cesar Franc Jožef in papež. Rim, Italija, 4. oktobra. — Papež Benedikt je naprosil avstrijskega cesarja Franca Jožefa kot najstarejšega vladarja, da naj s svojim vplivom deluje na to, da bo vojna prejkomogoče končana. Cesar mu je odgovoril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Odločitev na zapadnem bojišču še ni padla. Berlin, Nemčija, 4. oktobra. — V danes izdanem oficijelnem poročilu pravi nemški generalni štab, da so zavzeli Nemci forte Wavre, St. Catherine in Dorp-veld na najskrajnejši obrambni črti Antwerpena; nadalje, da je Walhem popolnoma obkoljen in da se je zasedlo Termonde, zelo važno strategično točko. V poročilu se tudi glasi, da so Nemci zavrnili Francoze na desnem nemškem krilu ter da se je peracije. Nekatera poročila pra- Pognalo franeoske čete in njiho vijo, da je v reki Njemen utonila,vih niočno utrjenih postojank juž 20,000 Nemcev. V bitki pri Sved-nikih je padlo 8000 nemških vojakov. Boji s Srbi. Dunaj, Avstrija, 4. oktobra. — Feklcajgmojster Potiorek je rekel včeraj: — Naše čete so prodrle v Srbijo in tam dvakrat napadle sovražnika. Srbi in Črnogorci nimajo v Bosni več obstanka. Od začetka so nameravali zavzeti Sarajevo, sedaj so pa popolnoma odstopili od tega načrta. Srbsko poročilo, da je 40. o-grska Honved divizija uničena, je neresnično. Obstreljevanje Sabaca. London, Anglija, 4. oktobra. — Reutrjeva agentura je dobila iz Niša poročilo, da Avstrijci obstreljujejo mesto Sabac. Čeravno so vrgli na utrdbe že preko 1000 .granat, niso dosedaj napravili še. nobene znatne škode. Na sedmograški meji Loudon, Anglija, 4. oktobra. — Ko so Rusi zasedli nekaj važnih mest v Bukovini, so začeli prodirati proti Sedmograški. Vlada je poslala v Zadnje Karpate ep armadni zbor, ki ima nalogo preprečiti prodiranje Rusov. Med prednjimi stražami so se že vršili prvi spopadi. Poročilo iz Niša. Pariz, Francija. 4. oktobra.— Hava* agenturi poročajo iz Niša, da so Srbi premagali pri Zver- nika*.. ' - • no od Royes. Zavrnilo se je vse izpade Francozov iz trdnjave 'foul. Kot neresnično se -označuje poročilo iz Bordeaux, da je baje dal general Stenger povelje, naj se ne prizanese nobenemu Francozu, ali je oborožen ali ne. Francozi v ofenzivi Pariz, Francija, 4. oktobra. — Danes popoldne ob 3. uri izdano oficijelno poročilo ima sledeče besedilo: "Potem ko je naše levo krilo zavrnilo vse naskoke sovražnika, so prtiile čete na več točkah k ofenzivi. Tudi na drugih postojankah smo se dobro držali. Iz eentruma ni poročati ničesar novega, razven v Argonih. Na mestu smo potisnili sovražnika nazaj v smeri proti severu. V iztočnem delu Woevre distrikta napredujemo, a zelo' počasi. Z našega desnega krila, Voge-zi in fjotaringija, ni poročati ničesar novega. Tranoori izjavljajo, da rmagn jejo. Pariz, Francija, 4. oktobra; — Ob 11. uri zvečer izdano poročilo pravi: "Na našem levem krilu je dospel boj v Arraa distriktu do vrhunca, ne da bi prišlo do odlo-'čitve. Manj hudi so bili boji v severni dolini Encoe in Somme. V Soisson distriktu smo napredovali ter zavzeli okope sovraž- Na vseh drugih točkah bojne črte so operaeije ustavljene'. Proti razširjanju napačnih novic. Pariz, Francija. 4. oktobra. — Časnikarski urad je pozval vse liste, naj priobčujejo le resnična poročila ter naj ne prinašajo ni-kakih neofieielnih list o izgubah. Na podlagi preiskave, ki se je vršila pred kratkim, je sklenil go ve mer v Parizu, da postopa kazenskim potom proti številnim listom, ki .so priobčili napačna poročila. Predsednik Poincare, ministr-predsednik Viviani in vojni minister Millerand so zapustili danes opoldne Bordeaux ter st1 podali k fronti, v glavni stan generalnega štaba. Boji v Belgiji. London, Anglija. 4. Qktobra. — Nemške čete. ki oblegajo Ant-werpen, so skušale danes prekoračiti reko Nethe. a so se morale umakniti vsled izvrstnega u-činkovanja belgijske artilerije. Belgijci so včeraj pri umikanju razrušili vse mostove preko majhne reke. S pomočjo poljske artilerije so skušali Nemci položiti pontone preko reke, a Bel-gijei so tako izvrstno streljali, da se je potopil ponton za pon-tonom. Kljub ostrim naskokom Nemcev je večji del prve obrambne črte še popolnoma in takten. Obstreljevanje Nemcev je bilo dosedaj brez uspeha, dasiravno so forti zelo trpeli. Odločno se dementira nemško poročilo, da so padli "rije zunanji forti in da je mesto popolnoma obkoljeno. Stroški vojn«.: Pariz, Francija, 4. cktobra. — Francoski finančni minister je izjavil včeraj, da znašajo vojni stroški tekom prvih 60 dni v Franciji $420,000,000 ali 7 milijonov na dan. Minister pravi nadaljt, da je imela francoska banka dne 1. oktobra $812,000,000 v gotovini ter $63,000.000 več kot pa v pri-četku vojne. Glede predloga, naj se zopet otvori pariško borzo je izjavil minister, da ima predlog nekaj zase. da pa sta londonska in new-vorška borza še zaprti ter da obstaja razventega nevarnost, jla bi se na borzi sklepalo o tujih j posojilih ter bi šel denar iz dežele. Proti temu je treba odločno nastopiti. FSnaneijelsni položaj V Franciji je nad vse zadovoljiv. Poročila o vojnih jetnikih. London, Anglija, 4. oktobra. — Tukajšnji ameriški poslanik Page je izročil včeraj zunanjemu uradu prvo listo angleških vojnih jetnikov v Nemčiji. Poročilo je dobil od ameriškega poslanika v Berlinu ter je v listi več sto angleških častnikov. Slično listo se je poslalo prej-šni teden s posredovanjem ameriškega poslaništva v Berlin. Tu sem je dospelo iz Berlina sledeče oficijelno poročilo: Nemška križarka '' Karlsru- he" je potopila v Atlantskem oceanu sedem angleških parni- kov. 4 V Berlinu pri£ak«Je}o odločilne Berlin, Nmmijm, 4. oktobra.— Brezžično brzojavno poročilo iz Berlina pravi, da postaja situacija na eeli bojni črti ugodna za Nemce. V Berlinu so vsi prepričani, da bodo Nemci zmagali. London po noči. London, Anglija, 4. oktobra. — lxm corporation.) 3? o SAKS t tv. r~r«kieoi. kG fttšKO, SwrcUiT. I . > ■ B K \ HU1K. Treasurer. i * v? liuflirje« of tht corporation and of above jmc#r* : P. art nrxii Strw#t, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. S« ceiO Itw >r'i» htt ta Ameriko in Ownvi ........................$3.00 ** p»J «et»....................... 1.60 " fct*li^nx^toNew York........4.00 * no! L-r* s me*to N««t York ... 2.00 " P v •, *% y^ let«:..........4.50 it-1 a............. 2.55 "fwtrUeu, ........... 1 70 • 1 4 ARnPA" I thftjft vsak dan u nt-dt-ij in praznikov. "UAS NARODA" (' A of the People") • » -xcept Sunday« and H«Mam 4 ^otacftption yearly $3.60. t t^url LMcrnent on airi iinmiL '> ii' J» m awbooati m bi pnob^ujejo. . r- fc t«W naslovnika. --.'"i it. no*ilfatvam naredite ta tm-'im HJ AS NARODA" * ■-MMi s , New 1 ork City. ft ' ,n Kuga. ki Ev da. t i*pi Evropa ne le e, t rtu več tudi na porini', smrtonosnih kuž-ih in to po dveh mese-si' je pričela vojna, se I uje vsled varnostnih t ere so odredile Zdru-e in Anglija, da se pre-«*čenje teh kužnih bo-icriko in Anglijo, dike Britanije je zapo- ki. da prepreči razšir-kolere, tifozne inrzli-jarja. Tudi ameriške c oblasti so pričele od- a dvoma ni več, da je azijska kolera, ki je varna med modernimi il< zni v Rusiji in Av-na iztočnem bojišču v Ruski Poljski, ga jo povsem razumi j i-ameriške zdravstvene emir jene ter da posveta večjo pozornost pri- izdal newyorski zdrav-*aniški komisar O'Con-lo odredbo, v kateri po-skujoče uradnike, naj jo pozornostjo nadzo-nike, ki prihajajo z o-inskega morja iztočno nadalje one, ki priha- II okov Sredozemskega iz pristanišč Črnega ačin se bo menda pomiti od Amerike kugo, •■'-daj kot poslediea voj-lvljub temu pa je tre-e pozornosti od strani V vseli dvomljivih slu-• o pokliče zdravnika in ravstveno oblast. nominelni davek, dočim se mora plačevati za žganje visoke davke. Isto se je zgodilo v skandinavskih deželah in v vseh je opaziti dobre posledice te metode. Le v Združenih državah se plačuje za pivo višje davke kot pa za žganje. To pa je velika krivica za velik del ameriškega prebivalstva. Dopisi. Posebni davek na pivo. Glasom predloge, katero naj bi uzakonilo, da se pokrije primanjkljaj, ki jo nastal vsled izostale carine, naj bi se naložilo poseben davek na pivo, dočim se davka na whiskey ne bo zvišalo. To z narodno gospodarskega Htaliišča vredno vse graje. 1 i v o jo daleko manj škodljivo k »t whiskey. Nadalje ni le oma-milna pijača, temveč daje celo moči človeku, ki težko dela. Nasprotno pa je whiskey, ne glede na nevarnosti, katere vsebuje za-v živ an je te pijače, v najboljšem slučaju predmet luksusa. Ako se torej naloži davek na pivo, se s tem obtoži navadnega moža. V deželah, kjer so razširjene lahke pijače kot pivo ali viino, ni pijančevanje nikdar tako razširjano kot pa v deželah, kjer se popije veliko žganj a. Po drugih državah in deželah se je to že zflavniij uvidelo ter storilo vse, da se razširi zavživa-n ie lahkih pijač ter s tem samo-posebi omeji konsnm žganja. Francija je veliko trpela vsled pogubonosnega zavživanja ab&in-l&» Sedaj so plačuje za pivo 1« Grass Valley, Cal. — Precej časa je že minilo, odkar sem se zadujič oglasil v vašem listu. Pred kratkim sem se namreč preselil iz dolgočasne West Virginije v krasno deželo Californijo. Na potovanju sem slišal govoriti samo o vojni. Skoraj vsi so pomilo-vali Nemčijo, jaz sem si pa mislil: prav je, da dobi plačilo za ono, kar je iskala. Po petdnevni vožnji sem jo srečno primahal v to "travnato dolino*'. Ta kraj se mi zelo dopade. Tako krasnih vrtov, kot so v tukajšnji okolici, ničem še nikdar videl. Kaj takega premore pač le California. Sadje je lotos posebno dobro obrodilo. Drevje je tako polno, da se kar veje lomijo. Skoda, da se farmarji tako malo brigajo za sadjere-jo. Delo se zelo težko dobi, ker je delavskih kandidatov več kot preveč. Ze več dni hodimo čakat pred rov, kjer se koplje zlato. Zjutraj pride delovodja, nas pregleda in pravi ponavadi: Za danes ni nič. Razen slovenskega pečlarskega kluba, katerega vodi-telj je Potoški Jaka, se nahaja tukaj še nekaj Slovencev. Vsega fckupaj nas je kakega pol ducata. Pozdrav! — Johu Bartol. Pismo iz domovine. Polzela, Štajersko, 7. sept. Dragi oče! Gotovo se vam bo čudno zdelo, ker vam pišem od doma, ko vendar veste, da sem vojak in da imamo v Avstriji vojno. Do danes sva bila oba z Edvardom v vojaški obleki in sva se bojevala vsak po svoje. Jaz kot zdravnik, on pa kot vojak. Vsled prevelikih naporov sem nekoliko zbolel in dobil nekoliko dni dopusta. Komaj sem prišel domov, sem dobil od Edvarda pismo, da je ranjen na nogi in da leži v bolnišnici na < >grskem. Posameznosti o vojni so vam gotovo tudi v Ameriki znane. Želel bi, da bi bilo kmalo že vsega konec. V splošnem ni pri nas draginje, hudo je samo to, ker ljudje ne bodo mogli prodati hmelja. Po enem mesecu sem doma vprvič spal v postelji. V celi opravi smo se morali valjati po slami in zeblo nas je, čeravno je ^e skoraj poletje. Jaz sem bil samo dvakrat tako blizu bitke, da sem slišal gromenje topov, pa sem bil ves nervozen. Grozna je res vojna, posebno za nas, ker moramo gledati toliko krvi in ran. Iz naše občine je ranjencev zelo ma lo, mrtva mislim, da sta pa samo dva. Skoraj nikdo ne upa. da se bo vojna pred zimo nehala, ker so države mobilizirale preveliko število vojakov. Pišite, kako kaj tam sodite o sedanjem evropskem položaju. Srečni bomo. ee preži-vimo te čase, ker se nam bo po-ameje gotovo boljše godilo. Gospo dariti bo seveda treba drugače začeti, ker se ne bo dobilo nikjer nobenega denarja. Če bo kaj po sebnega, bom že pisal. Pozdrav! Vaš Alojzij. 0 bogastva Evrope. QEAS KABOPA. 5. OKTOBRA. 1914. cija ki Rusija. Vsem naeelaje Francija, ki je nanovo izdala 565 milijonov frankov, potem Rusija s 44.">. Nemčija z 215 in Anglija z 49 milijoni. Vrednost vseh bankovcev prekaša vrednost kovanega denarja za 8 milijard 312 milijonov frankov in za 10 milijard 830 milijonov frankov vrednost zlata. Na Angleškem je zaklad kovanega denarja večji kot vrednost bankovcev. Razmerje med bankovci in zakladom kovanega denarja je v posameznih državah sledeči: V Rusiji 100%: 90%; v Franciji 100^ : 71%; v Italiji 100^:69^; v Avstro-Ogrski 100^:60%; v Nemčiji 100%: 56^. Zlatega denarja je v teh država !i v procentih: V Rusiji 86; v Italiji 63; v Franciji 60; v Avstro-Ogrski 49; v Nemčiji 46. Posamezne banke, ki so izdajale bankovce, so imele zlata v letu 1912 1013 Avstro-Ogrska za 1308 1251 Nemčija 1115 1502 Italija 1286 1379 Francija 3275 3460 Rusija 3521 3923 Anglija 1261 1178 Ostale dežele 1730 1842 Skupaj 13496 14565 Največ je pridobila zlata v e-nem letu torej Nemčija (402), zatem Rusija (387). Medtem ko je rasla cena zlata, je pa padala cena srebra. L. 1912. je bilo v evropskih bankah srebra le še za 2 milijardi 752 milijonov frankov, leta 1913. pa je padla ta množina za 235 milijonov. "Cesky De nn i k". Brezžični brzojav vvojni. Kakšnega pomena je brezzični brzojav, se je pokazalo že v zadnjih vojnah. Vsaka vojskujoča moč si je še vedno prizadevala, da bi uničila brzojavne naprave svojega protivnika in mu tako o-nemogočila naglo poročanje. Odkar je pa v rabi brzžični brzojav, je pokončanje brzojavnih zvez o-nemogočeno: nevidno švigajo brzojavna poročila preko nasprotnikovih glav v poljubne daljave. Zato se je brezžični brzojav v današnjih vojnah, dasi so vojni br-zojavi še vedno v rabi, tolikega pomena, in države hite staviti na kopnem in na ladjah kar največ eolie brezžičnega brzojava. Od sedaj vojskujočih se držav imajo: Anglija 1572 celic brezž. brzoj. 646 " 375 " Nemčija Francija Rusija Japonska Avstrija Belgija 156 110 103 33 Da je denar sveta vladar, je star in dobro znan pregovor. Brez denarja ni nič in brez denarja ni niti vojne. Zanimivo je tedaj pogledati. koliko denarja imajo države, ki se sedaj vojskujejo. Po statističnih podatkih je imela Evropa leta 1912. 23 milijard 936 milijonov bankovcev. Leta 1913. je narasla ta svota na 25 milijard 936 milijonov frankov. Bankovcev so imele osamezne države: 1. 1912 1. 1913 milijonov frankov Avstro-Ogrska za 2584 2571 Nemčija 3044 3259 * Italija 2249 2177 Francija 5186 5740 Anglija • 1080 1129 Rusija 4079 4523 Ostale države 5714 -5996 Skupaj 23936 25395 Iz tega se vidi, da so le štiri države zvišale število bankovcev, in sleer Nemčija, Anglija, Fran* Torej ima Anglija več celic kaka r vse druge vojskujoče se države skupaj. Navedene celice služijo v miru do malega vse za splošno korespondenco, v vojnem času jih pa porušijo, ker bi bila sicer onemogočena cenzura brzojavnih poročil in' kontrola eventualnega poizvedovalnega delovanja, zato pa prenesejo aparate brezžičnega brzojava na avtomobile, aeroplane itd., kjer so vojskujočim se armadam velikanskega pomena. Umevno je samo po sebi, da je pomen poštnih golobov jako padel, odkar je Marconi izumel brezžično brzojavljenje. Še v zadnji francosko-nemški vojni leta 1870—71. so posredovali pisemski stik med obleganimi Pa-rižani in ostalo Francijo edinole poštni golobi, ki so jih izpuščali iz mesta s pomočjo balonov. Rusija je rabila rajše sokole, ker so hitrejši in vstrajnejši od golobov. Da pa niso poštni golobi tudi po iznajdbi brezžičnega brzojava brez pomena, pričajo vojaške na-redbe raznih vlad. ki ne dopuščajo neupravičeno rejo poštnih golobov. Pat«- Macoch umira. Iz slovitega ezenstohovskega procesa znani pater Macoch je bil začetkom vojne z drugiiai kaznjenci vred od Rusa izpuščen iz ječe, a se je svoje svobode le malo ča«a .mogel veseliti. "Napr-zod" javlja, da je pater Macoch na smrt bolan in mu ni pomoči. Rojak John Zaletel iz Jolieta, III., je daroval za nesrečnega Zupana tri dolarje in ne samo dva in pol kot je bilo poročano. Pri vojnih vjetnikih. Poročevalec budimpeštanskega madžarskega lista <4Az Est" (Večer) je bil > Gjuru pri vojnih vjetnikih ter opisuje ta obisk sledeče: Pod gostim vejevjem so razvrščene mize in stoli. V krogu sede ruski in srbski častniki. Ruski častniki so obriti. Potege na njihovih obrazih kažejo n?ko nadutost, dočim so lica srbskih častnikov izmučena. Častniki se med seboj razgovarjajo in kade. Med drugimi je tu ruski general in mestni poveljnik Evgen Martinov, kozaški stotnik Aleksej Sled-kovskv, poročnika Bliznjuk in Polajnev, srbski general Marino-vič, polkovnik Jovišič, podpolkovnik Stojanovič, major Bogiče-vič in drugi. General Martinov, kakor smo že poročali, je letel z aeroplauom z vojaškim pilotom nad Lvovom v višini 2000 metrov, ko so začele nanj stre jati naše čete. Letela sta še kakih 20 kilometrov naprej, ko je eksplodirala posoda za bencin vsled dobro po-godenega strela. Aeroplan je nato priletel na zemljo. Pilot je težko ranjen, dočim je general dobil samo praske. Spominja se samo tega. da so, ko se je zopet zavedel, stali okoli njega avstrijski vojaki z bajoneti in mu je neki častnik odpenjal jermene. Pod drugim drevesom je neki veseli, tipični Francoz sedeč na mizi kazal razne akrobatske vra-tolomnosti. To je zračni akrobat Rainat. ki se je pred nedavnim produeiral v Ronacherjevem gledališču. Ker mu stražaiki niso dovolili, da bi od enegi drevesa do dnigega napel vrv, je zabaval ostale vjetnike z akrobatskimi prodtikeijami na mizi. Med vjetniki je tudi ruski pisatelj Evgen Mokrusov, ki je živel na Dunaju ter prevedel na rusko vse Leharjeve operete. Bil je večkrat gost ruskega poslaništva in večkrat je potoval v Petro-grad. Mnogi vjetniki niso v paviljonu, marveč pod šotorji. Pod enim so francoski kuharji. Med njimi je tudi kuhar grofa Aehrenthala in Goluchowskega. V črugem delu taborišča sede cigani iz Šabca ter se kregajo z neko bivšo stanovalko šabaške javne hiše. V isti skupini sedi tudi par epih, toda umazanih Črnogorcev. Pred barako je brus, na katerem brusi neki kozak s pomočjo ogrsk 'ga vojaka nože. Trije veliki šotori so polni Srbov. V ostalih treh so nameščeni kozaki. Večinoma so rojeni Poljaki in izgledajo popolnoma zadovoljno. V ostalih šotorjih sumljivi elementi iz Bosno, Hercegovine in Sandžaka Novi Pazar. Navadno so s svojimi rodbinami. Meti eksotičnimi vjetriki so štirje haremske dame in štirje zamorci, ki so bili delavci v skladišču za premog v Cardiffu (Anglija) ter vjeti v Dalmaciji. V taborišču se pridno delajo barake, ki naj branijo vjetnike pred slabim vremenom in mrazom. S trobento se daje znamenje, da prihaja nov transport vjetnikov. Naprej so stopali domobranci, za niimi pa po dva 467 vojakov, ki so bili vjeti pri Kras-niku. Vjetniki so bili še precej dobro opremljeni. Med njimi se je moglo lahko razlikovati Poljake in poljske Žide, ki si se nasme-hovali. Neki židovski enoletni prostovoljec je takoj začel govoriti z menoj ter mi pravil, da je medpotoma razprodal vse svoje imetje. Najprej je prodal svoje rozete s eepiee, potem samo Čepico, ki jo je zamenjal z modernim slamnikom. Mnogi vjetniki so imeli čepice ogrskih železniških uslužbencev. Ko se je začel ra-port, so se morali obiskovalci odstraniti. Polkovnik Obauer je dal s trobento sklicati vse moštvo in vjetnike ter jim prebral v Nemškem in madjarskem jeziku vesti o zmafi pri Krasniku. Moštvo je trikrat vskliknilo: "Hura!" Vjetniki so samo poslušali. Na njihovih pogledih se je opazilo, da so razumeli, za kaj da gre. Henihi v vojno. Kratko pred smrtjo je sprejel umrli papež Pij X. kakih 60 francoskih menihov, predvsem rimskih frančiškanov, ki so zapustili svoje samostane, da vstopijo v svoji domivini v armado. Na Francoskem duhovniki niso o-prošceni od vojaške službe, tako da morajo vsi zdravi duhovniki in teologi služiti: Papež jih je blagoslovil. Tudi nekateri belgijski, nemški in .avstrijski meniti in seminarist i v Rimu so se vrni li v svojo domovino. Češka Magdalena. Zgodovinska novela is XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) Še parkrat so zazvenele trobente pod zelenim obokom, trepetajoči odmev je zginil v dolinah in tolpa jezdeeev. z golimi dolgimi meči in s kopji, oprtimi ob stremenih, se je ustavila na robu globokega in .širokega prekopa, ki je okoli »in okoli objemal kraljevsko trdnjavo. "To niso Poljaki, to niso kraljevski!"' se je začudil Ziemko, zroč s svojega visokega glasni-škega stolpa na njih ox^rembo in orožje. "To so tujci... Kralja ni doma, morda je sovrag izrabil to priliko in je vdrl v našo deželo." Ze je premišljal, kako braniti grad proti njim. Niti moštva, niti orožja nima tu. On sam je tukaj edini možki! Toda prekop je globok, zidovje strmo, veža zaprta s hrastovimi okovanimi vrati in dvigljivi most je trdno k njim priklopljen. "Niti cela armada jezdecev ne opravi ničesar proti Žarnovcu", se je tolažil starček, "živila nam zadostujejo za dlje kot celi teden in medtem se morda naši zbero in preženo drznega nebodigatre-ba zopet z dežele." Ko je še tako pri sebi ukrepal, je glavar jezdecev, katerega je kot takega spoznal po svetlem o-klepu in orožju ter po časteh, katere so mu izkazovali njegovi spremljevalci, zagrmel z močnim glasom in je z golim mečem mahnil proti zaprtim vratom gradu. Ziemku se je zdelo, da je razločil nemške zvoke; toda ni več mnogo razumel tega jezika, katerega je na bojnih pohodih Kazi-mirovih pred dvanajstimi leti čul, ni si upal niti odgovoriti, niti vprašati. Obenem ga je obšla temna, nikakor prijetna slutnja. Hitel je javiti kraljiei, kaki tujci so se ustavili pred gradom, in jo je prosil, da blagovoli sama zasli.šati njih želje. Ko pa se je par trenotkov nato pojavila Adel-haida v sivi. skoro samostanski ali puščavniški obleki na zobea-stern obzidju nad vežo, je zazve-nel na nasprotni strani za prekopom močan vsklik istega jezdeca, ki je že preje proti gradu klical. " * Adelhaida! Adelhaida! Moj edini, predragi otrok!" je klical vitez, koprneče stezajoč svoje roke proti kraljici. Ta je v trenotku prvega presenečenja odrevenela, v naslednjem hipu pa je bila tako razburjena, da bi se bila, po-zabivši globočino, ki je zijala pred pjenimi nogami, gotovo strmoglavila vanjo, hrepeneč doseči zaščitne rešilne roke, ki jo je vabila na nasprotni strani nasipa. "Oče, moj oče!" je vskliknila in omahnila na nizko obrobljenje zidnega hodnika, na katero jo je Ziemko še v pravi čas nazaj potegnil. Ko se je vzdramila in pogle-davši z obzidja k nasprotnemu robu gozda, se je prepričala, da ni. kar se ji je prikazalo, nikakor-šno omami jenje čutov, nikaka slika sanj, ampak istina in resničnost, je velela Ziemku, ki je obstal, nevedoč, kaj bi počel, naj hitro spusti most in odpre vežo. Se je dvomil, mislec na strogi kraljevski ukaz, toda ko je videla njegove pomisleke, mu je Adelhaida zažugala, da se takoj s skokom v brezdno oprosti svoje ječe, če ne spusti v grad onih vitezov. Ziemko je že po obestran skih vsklikih uganil, kdo da so ti prišleei, in ginjen vsled tolikih muk, ki jih je kraljica pretrpela, se je odločil, pripraviti ji, četudi s prekršenjem ukaza, kako radost. Saj kralj Kazimir ne bode zvedel o obisku tujih vitezov na samotnem, zapuščenem Žarnovcu! Trajalo je samo par trenotkov in oče in hci sta stala na grajskem dvorišču v vročem objemu. Radostno in obenem zelo žalostno je bilo to svidenje! Henrik, deželni grof hesenski, starček skoro sedemdesetletni, še sedaj pogumen, junaški in neustrašen deležnik vojnih ekspedicij, katerih v onem času na Nemškem ni primanjkovalo, se je topil v vročih solzah, ko je po tolikih letih zopet zagledal svojo heer. Na tem mestu in v takem stanju! Duševno uničeno, telesno propalo! Držal je v svojem objemu, od neznosne bolečine se tresoč, samo še senco svoje Adelhaide! Ni se mogel niti strezniti iz prestrašen j a, da je ta uvenela, s skrbmi potlačena gospa njegova hči!___ Ni je več videl potem, ko se je" pred desetimi leti pripeljal na Wiwel h krstu prvorojene njene hčerke Jadvige. Že takrat je opazil, da njen zakon s Kazimirom ni srečen, da je poljski kralj za njeno nežno naravo preveč divji in k njeni zakonski čednosti preveč lahkomišljen, nestalen in obenem strasten ljubitelj drugih žena. Toda upal je. da se kmalu iž-vihra in spametuje, ker je bil drugače v državnih in vojaških zadevah ne samo jako razumen, temveč naravno izvrsten mož. Zatajil je tedaj tudi pred Adelhaido svoja neprijetna opažanja tem bolj, ker se mu ona ni pritoževala na svojega moža niti z besedo, niti vzdihom. (Pride še). Raznoterosti. Papež Pij X. L mrli papež je bil zelo popularen zlasti zaradi svoje dobrohotnosti, ki jo je posvedočeval tako v javnem, kakor v zasebnem javnem življenju. O tej dobrohotnosti pripovedujejo italijanski listi zanimive anekdote. Ko je bil Pij X. izvoljen za papeža, je bil oskrbnik papeških palač Pucinelo, navajen slovesnih ceremonij za časa papeža Leona XIII., eden prvih, ki je stopil pred novega papeža in je seveda po običaju pred njim pokleknil. "Vstanite. vstanite", mu je rekel papež. "Vi ste preveč debeli in klečanje ni komodno." — Nekaj dni pozneje je papež sprejel nekaj fratrov cistereijanov. I'im so pred njim pokleknili, je papež pokazal na stole, stoječo v bližini, in je rekel: "Sedite, sedite!'' — Fratri se niso ganili in so kakor zamaknjeni gledali papeža, kajti vedeli so, da je časih veljal običaj, da postane vsak duhovnik v tistem hipu kardinal, ko mu papež reče, da naj se vse-de. Samo cerkveni knezi smeje pričo papeža sedeti. Papež je ponovil svoj poziv in ker se menihi niso ganili, je vzkliknil: "Ka; klečite ? Kaj mar hočete, da moram sam vstati in vam primakniti stole?" Kardinali pa ti menihi niso postali. — Papež Leon XIIT. je ljubil ovacije. Če je prišel v vatikansko bazilko in ga je ljudstvo po laškem običaju akla miralo, se je ves poživil in je hi tro s tresočo roko podelil blagoslov. Pij X. pa tega aplavdiranja ni maral. Vrnivši se no kronanju v svoje sobe' se je izrazil, da je avplavdiranje prafanija svetosti cerkve in jo ukazal nabiti pri vseh papeških funkcijah v cerkvi sv. Petra napis: "Na papeževo željo so aklamacije prepovedane." — Papež Pij X. ni ni-kol i zapustil Vatikana, pač pa je rekel nekemu prijatelju: "Petdeset jih je bilo, ki so me tu notri zaprli, pa niso bili zadovoljni, da so me naredili jetnika, nego so s ključem zaklenili vrata in so ključ proč vrgli, da bi ne mogel nikdar ven. — V denarnem oziru je bil papež Pij X. pravi revež. Lahko bi bil ogromne zaklade, pridobil, a njegov žep je bil vedno prazen. Ko se je njegov brat pritožil, da ima samo 200 lir denarja, mu je papež rekel: Ti si še bogat; z 200 lirami se prepotuje lahko pol sveta. — Ko se je župan Carolis papežu zahvalil, da je daroval 200 lir za popravo cerkve, je papež smehljaje rekel: Kadar bom u-mrl, boste nekaj lepega izvedeli, da je papež napravil bankerot. — Zase ni papež skoro nič rabil, sicer pa je bil jako radodaren. Reklo se je, da bi bil še Vatikan proč dal, če bi bil mogel. Topovi iz data, ledu, kož, lesa in gline. Moderni topovi so zelo dovršeni stroji. Dandanes je že vsa evropska javnost informirana o modernih topovih. Prav gotovo pa ni vsem znano, da so bili časi, ko so v vojni uporabljali topove iz kož, da celo iz ledu. Najzanimivejše in najdragocenejše topove ima neka indijska kneginja. Ti topovi so iz zlata. Iz teh do danes ni bil izstreljen niti en strel — čeprav je notranjščina iz naj- boljšega jekla. En zlat top je stal okoli dva milijona kron. Ti topovi so posvečeni in indijsko prebivalstvo prireja procesije, da jih more videti. — List "Schuss und Waffe" poroča, da so bili topovi izgotovljeni že tudi iz ledu in da so baje iz teh tudi streljali! Ruska carica Ana, ki je vladala leta 1730—1740, je dala napraviti 4 topove in 2 inožnarja iz ledu. Iz teh ledenih topov je bilo izstreljenih šest strelov — in topovi niso popokali! Tibetski vojaki, ki so se bojevali proti Angliji, so imeli topove iz kož, ki so bili zvezani z železnimi obroči. Razen topov iz kož, so rabili v Aziji baje tudi lesene topove. Tako so n. pr. Kitajci pred nedavnim postavili v svojih trdnjavah lesene topove, da zmotijo svoje sovražnike. Na otoku Malta so malteški vitezi streljali iz topov, ki so jih izvrtali iz skal V uvrtane luknje so.nasipali smodnika in kose železa ter streljali ž njimi na sovražnika, ki se je po morju bližal skalam na otoku. V prvi polovici minulega stoletja so našli v indijanskih puščavah Mehike topove in krogle iz — gline. Izvirali so iz XVI. stoletja, iz dobe, ko so vdrli Španci v Mehiko. Streljali iz njih najbrže niso. Ustreljen vojni poročevalc. Iz Gradca poročajo, da je bil znani vojni poročevalec, baron Binder Kriegelstein, ko je vršil sanitetno službo, ustreljen. Dal ?a je ustreliti nek ruski general, lakar je nato sanitetno vojaštvo istrelilo generala in njegovo spremstvo. Gotove krone v papirju ahko dobi pri nas vsakdo, ker ih imamo dovolj v zalogi in si- er po sledeči ceni: 10 K $ 2.25 20 K $ 4.30 30 K $ 6.35 40 K $ 8.45 50 K $10.40 60 K $12.50 70 K $14.50 80 K $16.50 90 K $18.50 100 K $20.50 150 K $30.90 200 K $41.10 Te gotove krone pošljemo tomur v Ameriki v registriranem »ismu. A opozoriti moramo roja-ce, da ameriška pošta za pošiljale registriranih pisem v Avstrijo le sprejme nikake odgovornosti n ne da če se pismo izgubi, nobe-iega povračila. FRANK SAKSER, Cortlandt St, New York Citv VOJNE NEVARNOSTI na farmah v Wisconsinu ni! To je gotovo! Ravnotako je gotovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmska :emlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na kateri obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Oel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tndi kristalno-čiste ■itudenčniee. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa — Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga jiošljemo brezplačno. Aker od $16 do $20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj! Slovenska Naselbinska Družba, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis. (3x 28-9 1&5—10) Dober svet Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je najbolja "Zdravilna sladna kava*. To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL. AUSENIK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. HF Jogislovanski B : ■HHii ® KatfiL Jedmta ■ ■ ■ B QLiAS NARODA. 5. OKTOBRA, 191«. Janaki v zti&ki kraljestva. (Poročilo 1'Slovencu'' iz vojnega poročevalskega stana.) Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVHI UlADimiJ Predsedniki J. A. GERM, 507 Cherry Way or box K7 Brad-Podpredaednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-be rton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Mann. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTE LIC, Box 583, Salida, Colo. _IM VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. HAJfcTIN J. IVEC. 900 N. Chieago ft, Joliet, DL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER &PEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, g««« JOHN VOGRICH, 444—€th St, La Salle, HL JOHN AtJSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0, JOHN KBŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POaOItuL.. FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od druitva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od druitva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od druitva itv. 114., Ely, Minn. Vsi dopiai tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-jatve naj te pomij s, j o na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe na predsednika porotnega odbora. Na osabna ali neuradna pisma od strani Canov ae nsbode ninlo. Drnitveno glasilo: 'iGLAS NABODAL Raznoterosti z ozirom na sedanjo vojno- Rusija, j« bila pripravljena. Veliki boji, ki jih .je med Vido in Dnjestroin bila avstrijska armada, sto potrdili, d& je c. kr. ko-respondesnčni urad davno pred vojno poročal golo ranico, da je Rusija oborožena za največji boj. Ruska vlada je s tem, da je zadržala po čftrto leto in prirejala neprestano poskusne mobiliza«jje, je lnankirala svoje priprave za vojno, sicer pa svoje čete vedno bolj pomikala proti avstrijski meji. Začetkom junija je neki Nemec iz IVtrograda v "Frankfurter Z«*i-tmipr" poročni o večjih paradab. ki ko bile v IVtrogratlu in pri katerih so bile navzoene tudi sibirske brigade. Dopisnik 4'Frankfurter Zeitung" je svaril takrat svo-j*' rojake, češ, priprave Rusije so vrlikiinske. Tudi se j«* koncem junija raz vedelo, da se v Kijevu zbirajo brijrade iz oddaljenih krajev in da so bili aeroplani iz Kije»*a prestavlj«»ni v bližino avstrijske meje. S«-daj poroča koreepondemV ni urad, da j«' bilo že med prvimi ruskimi vjetniki, ki so prišli v roke avstrijski armadi, tudi sibir-ski strelci in kubanski ter celo turkestanski koza k i, torej vrjaki iz eelo takih pokrajin, o katerih se je splošno mislilo, da pri kaki evropski vojni sploh ne pridejo v poštev. S tem je tudi pojssnjen kratki, a Kriliti diplomatični b »j. ki je nastal pred vojno, in nojas-jujeno je, zakaj je Nemčija tako hitro napovedala vojno. Novice iz Petrograda. "Pijeva korespondenca" objavlja čez Stockholm (Švedsko) došlo pismo, ki je bilo iz Petrograda odposlano sredi avgusta. Pismo je sicer nekoliko zastareio, a kljub temu zanimivo. Izvaja: Od 13. avgusta naprti je došlo f»i«jbrže od tu v Avstrijo le malo j is«-rw, dasi kljub cenzuri ni posebno težko poslati pisma čez Ru mumjo ali čez Švedsko. Nekaj rublje v, ki jih stisneš poštnemu uradniku, povzroči, da dene pismo v uradno kuverto, v kateri se pelje do obmejne postaje, tain se vzame ven in s spretnostjo, ki je lastna ru*kim poštnim uradnikom, se zameša med cenzurirana pisna, ki se odpošljejo čez mejo. Goaudar ear. ali gospod eeaar, kakor tudi carja nazivajo, je bolan, ne toliko fizično, kolikor dušno, odkar se "eudovni starec Razpu-tin" ne nahaja v njegovi bližini. A kljub velikinaki razdalji, med Petrovim dvorcem in tistim sibirskem krajem, kjer leži na svojih ranah Rasputin, je le car Nikolaj lf., p redno s« je pričel vojskovati dal "čudodelnika" vprašati, če naj prifete vojno. Odgovor je tolmačil car za pritrditev m svetovna vojna se je pričela. Zčmj me ve, da je Razpotja hotel, da odgovor tolmači z "ne", se vojna razvija, tu ne vemo. ker časopisi* ki jih čitamo, poročajo le o zmagah trojnega sporazuma (Rusije, Francije in Anglije), kar pa popolnoma nasprotuje s tem, kakor postopa dvor in oblasti. Zakaj so Petrograd proti morju zabarikadirali, glavno mesto utrdili, odpeljali iz Petrograda državno banko, zaklade carskih zbirk, samostanov in cerkva* Zakaj se namerava dvor z vlado v Moskvo preseliti! Tu je zdaj mirno. Z mobilizacijo so odstranili približno 200.000 nemirnih glav m kot delavci delajo kmetje iz oddali* ■nih krajev. Draginja je strašna. Kilogram mesa stane mesto 25—30 kopejk skoraj cel ruin! (1 rubelj = 50 centov, 1 ko-pejka — pol centa), ravno tako >e je podražila moka in druge življenske potrebščine. Javna poslopju so skoraj brez izjeme i^-preinenili v bolnišnice, a zdravnikov manjka, ker se je zaradi trajnih stavk na vseučiliščih njih število v dveh letih znižalo za 500; do G00, v celi Rusiji pa za več ka-j kor 2000. Celo za prve doslej transporte ranjencev ni bilo do-j volj zdravnikov. Hijene na bojišču. Baselski (Švica) časopisi poročajo: Na bojnih poljih so se pojavili že ljudje, ki mrličem in ranjencem praznijo žepe. Vsaki bitki, ki se je minule dni bila v Al-zaciji, so sledile strašne noči. Rdeči križ se je moral boriti z največjimi težavami in ni mogel ranjencev hitro spraviti na varno. Cele dni in noči je trajalo odpravljanje, zlasti ker so ponoči nastale vedno zmešnjave med ka-valerijo. Ponoči so se priplazili ljudje iz okolice ter so ranjencem in mrličem praznili žepe. Čim se je približal Rdeča križ, so se ti ljudje ali vlegli poleg mrtvih, ali pa poskusili pobegniti. Največ so to kmečki fantje v starosti 16 do 20 let. Sanitetni stražniki in vsako ambulanco spremljajoči vojaki so mnogo teh hijen ujeli. Z njimi -snmaričnega procesa niso napravili; privezali so jih ob bližnja drevesa in jih ustrelili Mrtve so jih pustili privezane ob drevesu, v svarilo vsem drugim takim ljudem. V Mdhlhausenu so v vojašnici zbrane vse stvari, ki so bile dobljene pri teh hijenah: prstani, verižice, ure, svetinje, fotografije m pasma v francoskem in nemškem jeziku. V enem zavitku je bilo 3000 mark in pismo: Ljubi sin! Kar sva v dolgih letih trdega dela prištedila, ti pošiljamo vse. Kar sva mogla, sva storilji zate; dava ti tudi to. Oče in mati. — V drugem zavitku je bila fotografija krasnega dekleta z napisom "A m on eheri". — V tretjem zavitku je bilo nekaj bankovcev in francoski listek: Boksa tvoja mati prosi Boga, da ji o-hrani edinega sina. — In takih je v» Znana je beseda, da tehnika nikdar ne počiva. Dan na dan vidimo,. v gospodarskem življenju, kako iznajdba izpodriva iznajdbo, vsaka popolnejša in enostavnejša kakor prejšnja. Z najmanjšo uporabo sile doseči čimprej največji učinek, to je geslo moderne tehnične ekonomije, in to načelo ima tudi za vojno svoje polno veljavo. Glavna naloga čet, ki gredo pred začetkom operacij daleč spredaj pred glavno močjo, je najnatančnejša poizvedba o moči in razpostavi sovražne armade To nalogo je do danes skoro iz ključno izvrševala konjenica, ki je mnogo gibkejša nego pehota in mnogo hitrejše razleti na vse strani, se prepriča o sovražnikovih postojankah in kakor veter hitro izgine s pozorišča. Vendar je jez-dečeva in konjeva moč omejena, s konjem ni mogoče povsod tja, kamor bi človek rad,- in obzorje tudi najbolj izurjenega opazoval ca visoko na konju je vendar le vselej ozko in omejeno. Le nekaj kilometrov fronte more pregledati njegovo bistro oko — a kaj je to pri sedanjih modemih, na stotine kilometrov dolgih frontah? Seveda pridejo obvestila s cele fronte na vrhovno poveljstvo, kjerkoli sc le sluti sovražnik, toda predno se ta množina popisanih listkov, katerih vsebina si mnogokrat nasprotuje,, pregledno in jasno uredi, preidejo dragocene četrture, ki so lahko za glavno odločitev merodajne. Zato ni čudno, da je armadno vodstvo svojo posebno pozornost posvetilo letalstvu, kakor hitro je bil sestavljen prvi poraben aparat. Visoko plavajoč v zraku, pregleda letalec silno razsežen prostor; seveda se njegovemu očesu odtezajo manjše podrobnosti, zato ga pa krepko podpira fotografija. Velika brzina, s katero se letalo pomika dalje, komaj vidno njegovo padanje ali dviganje za nekaj sto metrov, začasno zginojje za kakim oblakom — vse to more na zemlji stoječega nasprotnika popolnoma premotiti o smeri, v katero se je letalec obrnil. To in nešteto drugih malenkosti, v katerih se spozna le strokovnjak, ni le vzbudilo vroče domišljije raznih opisovalcev bodočnosti, ki so preplavili svet s svojimi Jules-Vemiadami, marveč je nagnilo tudi vojno upravo, da si je brez ozira na še neodpravljene tehnične nepopolnosti letal zagotovila tudi ta tehnični pripomoček za začetne operaeije. Da je bila kalkulacija prava, dokazuje veliko število odlikovanj letalnih častni-1 kov, ki so s prezirom vsake nevarnosti zase in svoj aparat pod-vzeli smrtnonevarne drzne polete daleč v sovražnikovo deželo in kakor pričajo odlikovanja, ne brez uspeha. Preveč bi bilo rečeno, če bi hoteli trditi, da so naša letala skozi in skozi popolno orožje. To niso. Ravno to dejstvo pa še povišuje vrednost onega, kar so izvršili naši drzni vojni piloti. Razmeroma majhna, nežna stvar s svojimi širokimi platnenimi ploskvami in tenkimi žicami je videti tako krhka in je tudi v resnici zelo občutljiva — prava podoba modernega telesno slabotnega človeka z močno dušo, ki je v letalu predstavlja motor. Toda sila najmočnejšega motorja in roka najsposobnejšega pilota sta mnogokrat preslabi nasproti nedvomno moenim viharnim silam, ki so že zahtevale legijo človeških življenj in jih bodo še. Najdrznejše podjetje je danes še vedno letanje. Tudi v mirnih časih. Mornar ima tudi prestati mnogo velikih nevarnosti, toda te so mu znane in v tisočletnih izkušnjah se je naučil proti njim se uspešno boriti Ta izkušnja manjka letalcu. On vefoo stoji pred nečim velikim, neznanim in negotovim — pred smrtjo, ki ga more vsak hip doleteti. In to letalec ve. V tem je ravno njegova blazna drznost, in sicer v mirnih časih še bolj nego v vojni. Vsak trenutek mora biti pripravljen, da se bedno zruši n doprinese najdragocenejšo frtev — svoje lastno življenje. A v vojni ve, čemu in zakaj tvega svoje ftv-' ljenje — toda v miru T Lahko se reče, da letalec že v miru snuje zato, da v vojni reši življenje tisočem svojih tovarišev. Koliko junaške drznosti, koliko samoza-tajevanja, koliko požrtvovalnosti je v tem! Opravičeno smo ponosni, da v naši (avstro-ogrski) armadi ni malo mož, ki so s t?m duhom navdahnjeni. Sedaj pa se obrnimo k možem, ki so si s svojimi čini napisali neminljiv list slave v zgodovini našega letalskega zbora. Tu bi bil predvsem nadporočnik Maeher trdnjavskega artilerijskega polka št. 4, ki je s svojim prvim aparatom ponesrečil, ne da bi se bil kaj poškodoval; potem je z drugim aparatom poletel globoko v sovražnikovo deželo. Streljala je nanj artilerija in pehota, shramba za bencin na njegovem aparatu je bila močno poškodovana in moral se je spustiti na zemljo. K sreči je pristal na kraju, ^jer ni bilo v bližini nobenega sovražnika. Hitro je vrgel od sebe nekaj vojaške obleke, popravil poškodbo kakor je pae mogel in v kritičnem trenutku srečno ušc-l z važnim obvestilom. Svoj tretji polet je napravil kot opazovalni častnik v aparatu, ki ga je vodil njegov polkovni tovariš nadporočnik Mandl; ob tej priliki je kljub obstreljevanju s šrapneli na zemljevidu natančno skiciral sovražnikove postojanke, vrhute-ga pa še vrgel 11 bomb, ki so med sovražniki napravile mnogo škode. Pilotu Mandlu se je nekaj dui potem, ko je ob zelo neugodnih okoliščinah pristal, pripetila velika nezgoda. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico; toda skrbna strežba, ki jo drzni častnik uživa na neposredno povelje samega vrhovnega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika, ki ga je izročil oskrbi štabnega zdravnika dr. Biela, opravičuje nado, da bo kmalu zopet poletel v zračne prostore. Vredni tovariši teh dveh častnikov so še artilerijski nadporoe-niki Fritz (polj. top. polk št. 12), Benedik (polj. top. polk št. 11) in Perini (polj. top. polk 8). Pa tudi infanterijski piloti v svojih uspehih prav nič ne zaostajajo za svojimi artilerijskimi tovariši. Tako je nadporočnik pl. Cavallar 90. peŠpolka s svojim opazovalcem Fritzem izvršil zelo drzne poizvedovalne polete, ki so ga vodili daleč preko Visle; ravno tako vrlo se je kot pilot obne-sel v Srbiji. Razen njega so se častno odlikovali še nadporočnik Banfield (87. pešpolk), nadporočnik Kostrba (73. pešpolk) in nadporočnik Holeka (10. pešpolk). Nehvaležni bi bili, ako bi se ob tej priliki ne spomnili še moža, eegar izkušeni preudarnosti imamo v velikem delu zahvaliti razvoj našega zrakoplovstva, to je stotnik generalnega štaba Oskar Rosman. Velik del sijajnih uspehov, ki smo jih dosegli s pomočjo letalcev, je pripisati njegovi skrbi za povzdigo letalstva. Tudi v vojni je neprestano deloval kot opazovalec, dokler ga ni dohitela junaška smrt. Uspešno delo naših častnikov se vredno pridružuje i;:bornim poizvedovalnim poletom nemških balonov Schutte-Lanz. Vojna v zraku danes ni več izrodek domišljije, marveč trda istina. Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York grozdje $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil -se toplo priporoča Vaš rojak hran Pajk, CONEMAUGH, PA. POZOR! Ako nam pošljete vaše ime in naslov ter naslove nekaj vaših prijateljev, pošljemo vam zastonj nekaj, kar vas utegne zelo zanimati. Pišite nam še danes in zastonj dobite nekaj, kar vas izne nadi. Frank Polic, 106 Burgwin Bldg., Pittsburgh. (28-9—5-10) Pa. Kje se nahaja moj brat ANTON KOVIC? Doma je iz Kresnic pri Litiji. V Združenih državah biva že nad 11 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati, da sta bila dva brata v vojni ranjena. — Albin Kovač, R. F. D. Box 31 a, West Newton, Pa. (1-5—10) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, ko ji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. POZOR POŠILJATELJU DB NASJA! y Cne, ki žele podati domov If denar, obveščamo s tem. f DA POD NOBENIH PO WW GO JEM ne odpošiljamo BT DO PREKLICA denarja v W staro domovino. Nobena f banka v New Yorkn ne de ■T la kupčij in raditega smo 9T TUDI MI USTAVILI PO IT 8L0VANJE. KAKOR HI WW TRO SE ttAgirepu jz WW BOLJŠAJO, BOMO OB IT VESTm ROJAKE PO IT TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Saber. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Penns3-lvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIE, kateri je pooblaščen pobirati na-ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. LISTNICA UREDNIŠTVA. 'Mat. Flajnflc, Douglas, Alaska. Poročila pravijo, da je bil 17. polk potolčen v Galiciji. Kakih 300 vojakov tega polka sr nahaja ranjenih v ljubljanskih, goriških oziroma tržaških bolnišnicah. Seveda bo odprta pot v staro domovino, ko bo vojna končana. BARMONIKfi POZOR KOVAČI! Potrebujem dobro izučenega kovača, ki je izurjen v podkova-nju konj. Plača po dogovoru, delo stalno. Frank Rosenstein, Box 441, Kemmerer, Wyo. (5-6—10) Iščem svojega brata MATUO LOMBEftGAR. Pred enim letom sva bila skupaj na Ely, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se mi pa sam oglasi na naslov: Jos. Sahara bon, 413 W. Michigan St.. Duluth, Minn. (2-6—10) VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, hitel so bodla! kakorinekoU vrst« Izdelujem In popravljam po najnltjlfc cenah, m delo trpežno In manealjtva. V popravo sane-•IJiro vsakdo pošlje, ker aem Ze nad 1< let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsamem kranjske kakor vse druga harmonike ter računam po delu kakorSno Ms sa-iteva bres na daljnih usafcsj JOHN WENZEL. 1017 S. 63d4 8t_ Oteretaad. OMo. PRVA HRVASKO-SLOVEMSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI priporoča se vsem Slovenskim tam. bniaikim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarai sc izdelujejo tambure ps žrtlh. Okrašene so s biseri ia vsakovrstnimi rofami. Velika zaloge vsakovrstnih godal i® asjbsIjKfc grs-mofooov ter finih ■RmsMrt ih ptoK i. t d. Veliki flofCrora-ni cenik a Dr. Josip V. Greihek: EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moike, ženske in otročje. •41 East Ohio St., [Allockony] N. S. Pittsbarf. Pa ~ "Hotel PmTttnae". - Kaxe Iter. 1.1. 9 in 4 vodjo maaaao aiaja dla L Iva Ben&č m* a* im, rr '■l ' T i 1 mir ni •rr Redka prilika za tajoike raznih društev, trgovce in druge pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i s «i < tU k" ))\ J i, u i k 3) -i Kadar je kako druStvo namenjeno knpiti bandero, zastavo, regalje, todbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privseke prstan itd., na kupite prej nikjer, da tudi mene sacens vpraeate. Upralsnje Vas atans le 2c. po ai bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pieite ponj. IVAN PAJK, Conemaugb, Pa. Box 328. VOJNA! PRODAJA! VOJNA! "Drugih ljudi nesreča je vaša sreta." V zalogi imamo par tisoč "Regal" govorečih strojev, katere smo upali prodati tekom zimske sezije. Nismo si pa mislili, da bo izbruhnila po celi Evropi vojna ter nam odvzela tisoče odjemalcev. Vsled teg-a smo primorani iznebiti se cele zaloge za nižje kot tvorniške cene. Ta stroj se je prodajalo za $40.00, radi VOJNE pa prodajamo ta krasni stroj po vseh straneh Združenih držav in v Canadi z 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katero si sami lahko izberete iz našega cenika, vštevši oOO igel, LE ZA NA LAHKE OBROKE 91. NA MESEC. Vsak stroj je jaaačsn za 15 let. Piiite tako) za naš stroj in lenunk speve v katerega vam poiljems popolnoma ZASTONJ. Atlantis Talking Machine Co., 46 East 7th St. Dep. 135, New York. Za odjemalce v New Yorltu imamo odprto zvečer In v nedeljah Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah- DdoolnsM. lirršije prevode v druge jenke. Unyako organizirana. M irvstraa pravih, okmaioe, pamitati, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. BOJAKI NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNT3YNIK Y ZDB. "GLAS NABODA", NAJVECJIDRŽAVAH. ■popan GLAS NAHODA", 5. OKTOBRA, 1914. e n^ll, KI JE HE S¥ET. 2toman SO. stoletja. ■ ■ ■ ■ o « » i ■■ Spisal Holt W. White; za "Glaa Naroda" priredil*** (Nadaljevanje.) Pol ure pozneje je princ Ludovik čisto lieopaženo zapustil Romberg in se podal v Berlin. Naslednji dnevi ko bili za Stronga zelo težki in polni razočaranj. Od Dianine strežnice je dobival neprestano iz Pariza poročila, da je prineeziuja bolebna, da hrepeni po njem in jo mora re-isiti, Vznemirjale :*o ga tudi brzojavke z drugih strani. Vse države »o se zarotile proti njemu. Ker je tudi Nemčija začela z gradnjo novih zrakoplovov je poslal v Berlin gospodično Huntovo iter ji naročil, da naj mu o vseli dogodkih natančno poroča. Hanglevu je rekel, da naj zbere okoli sebe bomberške inženirje in naj takoj zgradi še tri zrakoplove modela 4'Victor". Preteklo je štirinajst dni, pa se ni nič izpremenilo. Mlade nič je hodil po mestu, nadzoroval različna dela in premišljeval, kako bi ukrenjl, da bi mu bila preskrbljena boljša bodočnost. Ko se je nekega dne izprehajal princ Ludovik po eni najži vahnejših berlinskih e«-st, je zapazil pred seboj neko žensko. Zdelo se mu je, da jo je že enkrat videl, vendar se je ni mogel natančno spominjati. Slednjič mu je padlo v glavo, da je to gospodična Huntova. Sel je toraj za njo in ji sledil prav do stanovanja. Ko je »topila v hišo koncem' ulice, bi bil princ kmalu strahu zakričal. Hi*ta se je nahajala namreč ravno nasproti velike vladne tovarne za zrakoplove. — Tako toraj, tako! — je mrmral sam pri sebi. — Kdo bi si mislil T Takoj je Stekel na policijo in naznanil celo zadevo. Nekaj časa um niso hoteli vrjeti, če«, kaj bi imela opraviti čisto navadna ženska z državnimi zadevami. Ko jim le ni dal mi ru, sta se odpravila dva častnika na njeno stanovanje. Ko sta vprašala gospodinjo za časnikarsko poročevalko, ji ina je odgovorila : — Da, pred pol ure je še stanovala pri meni. Ko se je vrnila, je začela takoj spravljati svoje stvari skupaj in odpotovala. Častnika sta se spogledala. — Kam je .pa šla? — Ne vem. Nič ni povedala. Pred odhodom ine je še prosila za malo škatljieo. v katero je spravila neki aparat. — Aparat ! — sta vzkliknila oba obenem. — Ali veste zagotovo, da ne bo več prišla? — Zdi se. mi, da je ne bo več. Nato sta jo prosila, tla uaj njima pokaže sobo. kjer je stanovala. Preiskala sta mize, police, pa nista našla ničesar sumljivega. Vsa razočarana sta se vrnila na policijsko stražnico. — — j«" rekel polieijski komisar — jo bomo že dobili. — Obvestil je vse detektive in jim rekel, da naj se podajo takoj na delo. Detektivi so se porazgubili po vseh hotelih in d^lih mesta. Enemu izmed njih se je posrečilo iztakniti v nekem finem hotelu žensko, katere opis se je strinjal z opisom one gospodične, ki je stanovala nasproti toVarne za zrakoplove. Dva detektiva sta šla pred hotel in rekla portirju, da naj pokliče gospodično češ da jo čaka neki Strongov odposlanec. Kakor srniea je pritekla po stopnicah in začudeno gledala oba tujca. Takoj je vedela, da se ne more več skrivati iu da ta dva moža Stronga sploh ne poznata ampak da sta čisto navadna detektiva. —O, gospoda — je rekla s prisiljeno prijaznostjo — nisem i mislila, da se bomo tako hitro videli. Zakaj bi vama tajila? Da, jaz sem Huntova, katero že dalj čas s tako vnemo iščeta — Zelo se morite gospodična. Midva nimava nobene skupnost s policijo, pač pa je naju poslal Strong z naročilom, da pomagate princezinji Diani. Huntova je začela nekoliko dvomiti. Mahoma je pregnala vse premisleke, spomnila se je Diane in vzkliknila: —- Princezinja Diana! (iospoda, oprostita mi, da sem vaju prehitro obsodila. Sedaj vama vrjamem. da vaju je res poslal go-apod Strong. Povejta mi. kaj je z žnjo?! — Prejšnji kralj Balkanski, njen oče, grozno postopa z ubogo revico. Nočindan jo ima zaprto. Ce ji takoj ne pomagamo, bo še zblaznela. Huntova je začela zopet dvomiti. Pogledala ju je strogo v oči in vprašala: — Vidva toraj pravita, da sta prišla v Strongovem imenu* — Ne, nisva. Iz tako resnih stvari se vendar ne bova nor-čevala. — Dajta mi častno besedo, da je vse res tako kot sta mi povedala. ' — Č astna beseda — sta odgovorila oba naenkrat. — Kje se pa nahaja sedaj princezinja? Slišala sem, da je ni vee v Pariru. — Potoval je žnjo po različnih mestih, dokler se ni nastanil v neki vili v Sheveningen. Prosiva Vas, idite z nama. Z vašo pomočjo ne bo dalo vse storiti. Danes zvečer je neka seja. katere se bo skorajgotovo tudi kralj udeležil. Princezinja bo toraj sama doma, in mi jo lahko rešimo. Ce je Strong prav povedal, je služabnica Felice njena zaupnica. Ko je zaslišala Huntova to ime, ni čisto nič več dvomila. — Ne bojta se, spremljala vaju bom. Za princezinjo bi rada storila v»e na svetu. — Ali imate nekoliko ča*>a gospodična. Jdimo malo na izpre-hod, »e bomo še kaj pogovorili. — Zakaj ne! — Ko sta dospeli v samoten park, sta si dala stražnika znamenje in se s tako silo vrgla nanjo, da se ni mogla več braniti. — Kaj vendar mislita? Prepričana sem bila. da sta res Stron-gova odposlanca, sedaj pa vidim, da sta cisto navadna napadalca. — lie pomirite se, gospodična. Ali vidite reko? Tam je zasidrana cesarjeva jahta, ki Vas bo odpeljala v Petrograd. Nama se zdi, da ima gospod Strong precejšnje število sovražnikov. Najmogočnejši jn»d njimi je pa gotovo ruski car. Časnikarska poročevalka bi najrajie obema izpraskala oči če bi mogla. Očitala si je, zakaj, je bila tako neumna, da je šla dvema čiste neznanima človekoma na lim, toda pomagati si ni mo-f la vež. v . . -o- Med tem pa tudi v Rombergu niso držali rok križem. Vsak dan »o prihajala Strougu poročila, d? grade države nove zrakoplove, todt to ga ni Čisto nič presenetilo. •— Ne bojim se jih — je rekel večkrat Hangleyu, — pa ma-kir, da so sovražniki desetkrat močnejši. Skrbi, prijatelj, da ne. Ho delo zaostajalo. Kot kaže, bo treba zopet stopiti v zvezo z Daily Wirelessom". Čudno se mi zdi, da se gospodična Huntova ni dflfrdaj še nič oglasila. Pa se ji vsaj ni pripetila kaka nesreča na poti? Brsojavil je toraj uredniku Sharpu in ga vprašal, kje se.se- ivalka. Urednik je dobil zadnje poročilo od nje iz nekega velikega liotela v Ber linu. — Kaj se je vendar zgodilo žnjo? — se je vpraševal Strong in hodil zamišljen semtertja po sobi. — Ali veš kaj? — je rekel lordu Bellinghamu, ki je ravno-takrat vstopil — za Huntovo sem v skrbeh/ — Kaj se ji je zgodilo? Vsakega, ki ji je skrivil le las na glavi, bom ubil! — je kričal zaljubljeni mladenič in stiskal pesti. — Nikar se vendar tako ne vznemirjaj, saj mogoče ni nič. Ali bi bil tako dober in šel pogledat v Berlin. Naslov hotela, kjer je zadnjič stanovala, je tukaj. — Z največjim veseljem. Za gospodično Huntovo bi ne šel samo v Berlin ampak na konec sveta, če bi bilo treba. Naslednji dan se je odpeljal in dospel brez vsakih velikih zaprek v Berlin. Takoj se je napotil k omenjemu hotelu in vprašal hišnika, če še stanuje tukaj neka gospodična z imenom Hunt. — Kakšna Hunt? — Tega imena nisem še nikdar slišal. Pred par dnevi je bila v našem hotelu neka ženska z imenom Jones, katerega zunanjost se strinja z Vašim opisom. — Kaj je žnjo? Govorite vendar! _ Ljudje so pravili, da je bila špijonka in da so jo odpeljali na Rusko, drugega pa ne vem. _ Špijonka?! Na Rusko?! — se je čudil mladenič in malo je manjkalo, da ni omahnil nazaj. '_ (V se ne motim — so jo odpeljali z jahto "Boral". (Dalje prihodnjič.) ttina knjigal "YOJKKA HA je BALKAOT*1, ysled vsestranska Jelje sarotg-li mo vež iztisov to knjige ia fe sedaj tanj, rojakom na ww lago,. Knjiga "Vojska na Balkana" sestoji iz 13 posameznih seiitkov, obsegajočih skupaj na Težjem formata 192 strani Delo ja o-premljeno a 255 slikami, tikajo ia se opisa balkanskih iržsr in naj~ ažnejiih spopadov med so vražnikL Sesitkom je prideljea tudi večji slovanski semljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti |t lie, vseh 13 seiitkov sknpaj pa ■tame ■ poštnino vred $1.89, Naroča se pri: Uovenie Publishing (Jo* 83 Cortlandt St.. New York Gttf NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droge 7 našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirfcr. San Francisco, Cel.: Jskob rxjvšin. Denver, Colo.: John Debevc n A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- oik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. \f. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.;' Ant. Saf-ch in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bud-nan. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in Tolm Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-'covšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-lorie. Frontenac, Kans. in okolico: Prank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. BKanistiqne, Mich, in okolico: 3. Kotzian. So. Range, Mich, in okolioo: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Sheraton. Ely, Minn. In okolico: Ivan Gronže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Mi«w. in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouie. Nashwaak, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-re£. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jr Marinčič, Cliaa. Karlinger in Frank Eovačič. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois Bal ant. Collinwood, O.: Math. Slap- nik. Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1735 E. 33. St. Youngs town, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teraek. Bur dine, Fa. in okolico: John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: J ohn Kok-lieh. Broughton, Pa. in okolico: A. Demšar. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin- čie. Franklin, Fa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja. Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Ron, Pa. in okolico: Fr. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vosnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph PeterneL Winterquarters, Utah: Louis Blasich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kceijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sty-rich. V West Allis, Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je Veliki vojni atlas \ojskojocih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10d pri 133 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov." Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 4 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. m ii © Mr. M. P API©, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda'' in izdavati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH. m—»—?—e—9—r—» ♦ »Po znižani ceni t Amerika in AmerikancL •pisal Rev. J. Al. Trunk jeSdobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana ▼ platno In za spomin jako priližna. _Založnik je imel veliko stroškov in ae mn nikakor n izplačala, zato je cena rnicana. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. (Francoskabparobrodna£družba.)| Direktni črta do tHaireJPariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni pandkl se i TASPKOVENCr* ■ II~LA SAVOtE" Hmviiaka n aa okrapii MUTI riiaka -LA KANCI' ' M*tkr Podpiaaal ja ixnafcUtalj najuspeinfj • ie tinkture n* •▼•tu Alpen-tinktur* la Alpenpoaada • Ženskam la možkim. ka-Uri jo rabijo. araateioTia-■tih tedi luja popolnoma. ae bodo bpadall In na bodo aaivaU. ____ Ravno taka ______ t I—tih tadalb brada in brk*, ki aa bodo izpadala la na bodo poatala »i»o. O teku 8 dni popolnoma aadxavlm revinattsem. koatibol.tr-canje po rokah, nošah inbrbtenicL Rane, opekli-ne. bale. ton. krasta in kurja očaaa. bradavica, potenja nov. Mb!ine itd. cdatranim ▼ treh dsek. Moja zdravila ao reciatrirana ▼ Waahingtoaii. znamenje, da so čtota in najbolj vapafeaa. PUUte takoj po aaolk! Pošljem ca uiinj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N.B.Onama, U U rabU moja adraTila baaa 1500. Amerika in Amerikand, ■pisal J. Bovanla Fnbliihisf Oonpaay je prevzela v zalogo rojakom to znano knjigo Rev. J. M. Ttunka amntnra or UA O) ® © » NAJBOLJŠA <•>