Telefon Št 74. Posamna Številka 10 h. Po pošti prejemam za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ j h „ — . četrt _ mesec 6,60, 2» 20 „ V upravnlštvu prejemali: za celo leto naprej 20 K— h pol leta » 10 » — » Četrt » » C » — » mesec » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insorat« sprejema upravnl$t*o v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je r Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,iz^zemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 14. V Ljubljani, v ponedeljek, 19. januarja 1903. Letnik XXXI. Obstrukcija noč in dan. Dunaj, 17. prosinca. „Malo nas je, a smo ljudi." Tako so si daneB popoludne lahko čestitali drug dru gemu češki narodni sooialci in agrarei. Devet mož, po večini kmetje in delavci, je vzdržalo obstrukcijo od četrtka 11. ure 50 minut predpoludnem do pol 3. ure danes popoludne. Ako odštejemo slabe štiri ure včeraj zjutraj od četrt 7. ure do 10. ure, bo možje vBtrajali okrog 47 ur. Ako pomislimo, da so niso posluževali sredstev nemške obstrukcije, glasovanja po imenih, katerih vsako traja dobre pol ure, in da so večinoma stvarno govorili o predmetih svojih nujnih predlogov, moramo jim priznati žilavo telesno moč. Poleg govornikov sta sedela navadno po dva Nemca, ki razumeta češki jezik, da pazita, ali govorniki govore Btvarno. Seveda je razloček mej »stvarnostjo«, ki se tiče predmeta samega, in stvarnostjo, ki naj do kaže nujnost predloga. Vsako zgodovinsko vprašanje se lahko pričenja z Adamom, kakor je imel navado neki profesor za zgodovino. Tako jo tudi poel. Č e r n y, po poklicu učitelj, utemeljujoč nujno pot?e.bo javne kvalifikacije učiteljev na ljudskih šolah, gotovo Btvarno govoril, ako je na dolgo in široko opisaval razvoj ljudskega šolstva v Avstriji, birokratizem šolskih nadzornikov, tožil o slabem gmotnem stanju učiteljstva, proslavljal pedagoga Ko-menskega, obsojal formalizem pri pouku na ljudskih šolah, kritikoval šolske knjige, dokazoval slovansko pokolenje pedagoških pisateljev Leibnitza in Lossinga itd. In če je posl. C h o c utemeljeval potrebo preuredbe bratovskih skladnic, je z vso pravico poja-šnjeval pojme »delavec", brat, skladnica itd. Torej b tega stališča jim Nemci pač ne morejo ničesa očitati. In če so mimogrede odgovarjali na žaljive mejklice, je to njihovo pravo, ako predsednik ne stori svoje dolžnosti. Drugo vprašanje je, ali je bila umestna obstrukcija čeških radikalcev v trenotku, ko je močni mladočeški klub začasno odložil obstrukcijsko orožje. Češki radikalci so morali takoj izpočetka biti uverjeni, da zvezd ne uiorejo klatiti z neba in da jim preti nemško-poljski večini poidejo telesne moči. Zato pa je smešno, ako se nemški krogi ponašajo s sijajno moralno zmago. Tudi Leonida je b svojimi junaki obležal na bojišču nasproti mnogobrojnemu sovražniku v zasedi. Ko bi ne bila češka agrarca Kubr in Prašek nenadoma pozvana ▼ Prago in ko bi ne bil predsednik gref Vetter danes zjutraj pregovoril socialcev, skoraj gotovo bi še jutri v zbornici mencali zaspane oči. Ako torej obstrukcija, kakor v tem slučaju, že izpočetka ne obeta vspeha, in ako je nemško poljska večina tolika nasprotnica vsaki obstrukciji, je pač opravičeno vprašanje: Zakaj ti mogočni gospodje ne predlagajo take premembe poslovnika, ki bi onemogočila obstrukcijo posameznih malih Btran-čic in tranktiiorjev ? Sedaj še le uvidijo nemške stranke, da je vendar smešno, da mora 400 poslancev poslušati mrmranje deveterih poslancev celih 47 ur. Začeli so razmišljati, ali bi ne kazalo, da se poostre določbe v poslovniku. Prepričani bo o tej potrebi, toda Ie proti obstrukciji na desnici, na levici hočejo Nemci za vse slučaje ohraniti proste roke. Vedo namreč dobro, da se takoj združi stara desnica v večino, ako ima predsednik v rokah gotovo sredstvo proti obstrukoiji in sploh proti razgrajačem. Sicer pa vprašamo: Ali vsega tega treba? Ali nimajo Nemci sami najboljšega orožja proti obstrukciji v svo)ih rokah? Zakaj bo Nemci pod Badenijevo vlado prvi začeli obstrukcijo v avstrijski zbornici? Iz same nagajivosti in namišljene užaljenoBti. Ali je res v nevarnosti obstanek nemškega rodu, ako češki uradnik s češko stranko v besedi in pismu občuje v češkem jeziku, kakor je bil to grof Badeni določil v svojih naredbah ? Tedaj se Nemcem ni godila najmanjša krivica, ako je vlada češkemu jeziku priznala to, kar zahtevajo življenjske potrebe vsakega naroda in kar mu zagotavlja ustava sama, ki je delo nemško vlade in nemškega parlamenta. Češka obBtrukcija ni naperjena proti uatavi. proti parlamentu, marveč je le izbruh no-volje zavednega naroda, ki zahteva ustavnih pravic in primerne veljave v parlamentu. Že češki ograrci so dokazali, da v če-škam narodu ni še omagala žilava moč in Be zvodenila narodna zavest. Obstrukcija ni pokopana, ker morda že bodoči teden nastopi s podvojeno silo mladočeškega kluba. Ako torej Nemci goje dobro voljo in želč, da usmrti obBtrukcijskega zmaja, imajo jutri in v torek najlepšo priliko. Dovolijo naj Čehom notranji uradni jezik in premirje je gotovo. Ali bodo to storili in premagali svoj ponos na neomejeno prvenstvo ? Mi želimo in pričakujemo, toda naši upi bo skoraj gotovo vodeni mehurji. Sobotna seja je bila le nadaljevanje brez odmora razprave o nujnih predlogih. Načelnik mladočeškega kluba dr. Parak in predsednik grof Vetter sta po daljšem pogajanju pregovorila češke radikalce, da nekaj predlogov umaknejo, druge pa hitro omlatijo. Zapostavili so le enega, da imajo vedno železo v ognju. Vse-nemec dr. E i s e n k o 1 b je nato z vso jezo umaknil tudi svoj predlog glede znižanja hišnega davka in končno je bil še poslanec S t e i n tako milostiv, da je le kratko utemeljil nujno potrebo rednega proračuna. Čudno je vsekakor, da posl. Stein skrbi za nujno rešitev drž. proračuna, ko niti vlada ni v skrbeh. Tudi zbornice g. Stein ni prepričal o nuinosti, ker je njegov predlog od k:omla b 101 glasom proti 55. Ob 4, uri šele je prišla na vrsto piva točka dnevnega reda, ki je bil nabit na stenah že 15. oktobra. Pričelo so je prvo branje vladne predloge glede bruseljske sladornepogodbe. Češki posl. K u 1 p je izražal bojazen, da bode ta pogodba na korist le Angležem, ki bodo podpirali sladorno industrijo svojih obširnih naselbin. Vitez Ja\vorski je v imenu poljskega kluba izjavil, da bodo Poljaki glasovi proti pogodbi, ako bs Galiciji ne dovoli določena množina sladorja za izvoz. Kakor čujem, zahtevajo Poljaki 300 000 met. stotov sladorja za gališke tovarne. Preje pa morajo gospodje skrbeti za dobro peso in potrebne tovarne. Govorila sta še glavna govornika Pesek in pa Barvinski, nato je zbornica izvolila poseben odsek 48 Članov, da prouči pogodbo. Tako Be je okoli 5. ure končala znamenita 190. seja, ki je trajala tri dneve in dve noči. Prihodnja seja je v sredo. Bruseljska pogodba. Dunaj, 18. prosinca. Ker je bruseljska Jpogodba prva točka dnevnega reda, ki čaka nujne rešitve, je morda umestno, da to pogodbo malo pojasnim. £a naše južne kraje ima ta pomen, da bode sladkor cenejši. Kaj je bistvo pogodbe ? L. 1852 so Avstrija, Nemčija, Francija, Rusija, Belgija in Nizozemska v svojih tovarnah izdelale 2,020.000 met. stoto v sladorja iz pese. Ta industrija pa Be je jako povzdignila tako, da proizvaja Evropa sedaj povprek na leto 55,500 000 met. stotov sladorja. Avstrija je n. pr. 1. 1853 izdelala sladorja 300.000 meterskih Btotov, 1. 1900 pa 10,980 000. Največ sladorja so vsako leto tovarnarji razpečali na Angleško in v Severno Ameriko. Na Angleškem od sladorja ne plačujejo nobenega državnega davka, vsled tega je ondi slador cenejši in ga ljudstvo tudi največ zavžije. Tako je samo Avstrija leta 1900 izvozila v vnanje dežele 6,575.570 met. stotov sladorja; od te množine odpade samo na Angleško 3,251.590 met. stotov, torej skoraj polovica. Burska vojska pa je nenadoma bila povod velikanskemu prevratu. Angleške naselbine proizvajajo mnogo sladorja iz slador-nega trsa. Ker so te naselbine Anglijo izdatno podpirale v burski vojski, jim je nrg'.?^* vlj»da namesto odškodnine v denarju dovolila veliko olajšave pri izvaževanju sladorja. b tem je seveda Anglija odprla pot divji konkurenci mej sladorjem z angleških naselbin in sladorjem iz evropskih držav. Poleg tega pa so se evropske države naveličale plačevati premije sladornim tovarnarjem, kar je državam provzročalo vsako leto znatne troške. Treba je bilo skupnih korakov, da države zabranijo nenadni propad sladorne industrije. To je bil povod dogovorom v Bruslju minolo leto. Ti dogovori, katere so podnisali zastopniki Avstrije, Nemčije, Belgije, Španije, Francije, Anglije, Italije, Nizozemske in Norveške, določajo vobče, da premije prenehajo in da se carina od bIu-dorja določi na 6 frankov od met. stota. Vsaka država pa se obveže, da pobira za kazen višjo carino od sladorja iz tuje države, ki še nadalje dovoljuje premije sladornim tovarnam. Rusija teh dogovorov ni podpisala, ker ne dovoljuje premij. Italija, Španija, Rumunija in Norveška smejo toliko LISTEK. Poroka na Cetinju. (Dalje.) Krasen prizor se ti je nudil v cerkvi. Z zlatom in biserom obšite črnogorske narodne obleke so se blisčale. Malo oblek je bilo v noši zapadnih narodov. Vse te za-padne obleke kazale so svoje siromaštvo v primeri s črnogorskimi sokoli v njih dragocenih, blestečih narodnih oblekah. Kneginja mati dozdevala se ti je, kakor kako izredno bitje. Oboževali so jo vsi. Mirno, maeBte-tično je zrla na altar in videti je bilo, da je molila z vsem ognjem svoje plemenito duše. Morda, ko se je vršila poroka, se je spominjala svojih enajstih otrok, katere je podelila dinastiji Petrovič - Njegoš: pokojne Zorke, rojene 1. 1861, omožene s knezom Petrom Karagcorgevičem, umrle 1. 1890; Milice, rojene 1. 1866, poročene z ruskim velikim vojvodo Petrom Nikolajevičem; btane, rojene I. 1868, poročene z vojvodo Jurijem Leuchtemberg-Romanovom; nepo-zabljene Marije, rojene 1.1869, ki pa je umrla v emolenskem samostanu v Petrcgradu; / _ /S A prestolonaslednika Danila, r. 1. 1871; Helene, ponos družine, sedaj kraljica Italije, r. 1. 1873 ; Ane, r. 1. 1874, sedaj Battem berške kneginje; Mirka, r. 1. 1879; Ksenije, r. 1. 1881, bila je tik nje; Vere, r. 1. 1882, ki končuje sedaj svojo izobrazbo v Rusiji ; malega Petra, r. 1. 18S9, ki se je prav trudil, da je bil miren v cerkvi s svojim velikim prijateljem in bratrancem Vladimir-jem, sinom junaka Bože Petroviča. Malo je mater, ki so srečnejše od nje! In stari knez Nikola, ki je se svojo postavo velikana, s svojo levovo glavo bil najznamenitejša prikazen na tej krasni svatski sliki, obračal je poglede proti soprogi, poglede zadovoljnosti in hvaležnosti. Tudi on so je moral, kakor oče povsem srečnega čutiti. Še tri poroke: Ksenije, Vere in Petra. Se tri srečne poroke. O tem misli on, s svojim zdravim in pravim razumom, s svojo spretnostjo in močjo duha, ki je večji nego tek orla. Po dovršenem cerkvenem opravilu bo je vrnil sprevod na dvor. Na čelu je bil Mirko z nevoBto, navdušeno pozdravljan od navzočih. Mirko je bil vesel, zopet dobre volje, da jo predstavil svoji Nataliji dvornega ljubljenca, mladega obrednika R^madano- viča z besedami: »Glej, taje največji dvorni policaj«. Ponovno sta ae morala poročenca prikazati na balkonu veselemu ljudstvu, ki je navdušeno pozdravljalo. In ko je šla nevesta z balkona in se je prikazal knez Nikola, razvil se je ginljiv prizor. Mirko je poljubil roko svojemu očetu v zahvalo, da ga je tako osrečil, in oče je pogladil srečnega sina. Tako so se vedli se svojimi srečnimi otroci očaki. Kadar govore črnogorski princi Danilo, Mirko in Peter o svojem očetu, pravijo mu Nikola Mirkov, kar pomeni Nikola, sin Mirkov. Kar reče Nikola Mirkov, je za prince evangelij; ni je človeške moči, ki bi jih prisilila, da bi mislili ali delali drugače. Je več, nego sinovska ljubezen : je globoko spoštovanje, katero čutijo za kneza Nikolaja. Naj nastane Jutri vojna, in prvi Črncgorci, ki na znamenje kneza Nikole dajo svoje živenjo za domovino, bodo njogovi lastni sinovi. O tom ni dvoma. Po dovršenem cerkvenem opravilu so šli dostojanstveniki na dvor in so čestitali novoporcčancema. Za dostojanstveniki jo bilo sprojet h na dvoru nebroj deputacij z dežele. Tujci bo kar zamaknjeni zrli, s ka- kim dostojanstvom so nastopali črnogorski junaki v svoji krasni narodni noš'. »Kako so lepi, in kaki siromaki smo mi v naših zapadnih oblekah, v naših utrujenih potezah, v naših revnih postavah v primeri ž njimi. PoncBni smo na to, da moremo od blizu spoznavati to junaško ljudstvo, med katerim je rojena naša kraljica Helena« — vzklikali bo navzoči laški gostje. Zvečer je bil na dvoru ples, na kateri so bili povabljeni tudi tujci. Ples je otvoril knez Danilo z nevesto Natalijo, a hitro je izročil svojo plesalko princu Mirku. Vse je strmelo nad tem lepim parčkom. Vsi členi vladarjeve hiše so tekmovali v prijaznosti nasproti povabljencem. Kneginja mati in ge-spa Konstantinovič bili sta presrčni. Zlato-lasa prestolonaslednica Milica spominjala je so svojo postavo na srednjeveške nemške legende. Ženijalna je bila princeza Ksenija. Kak sladek, inteligenten pogledi Visoka jo in vitka. Črnogorski narod jo imenuje »dobro Vilo«. In knez Nikola je bil z vsemi tako prijazen, po vseh dvoranah si ga videl, da jo mogel z vsakim pomeniti sa prijazno. In kako jo bil vesel! »Ko bi ne bil imel velikih skrbij, bil bi skromen pesnik«, rekel jo nokemu gostu. A da je cb vseh velikih časa dovoljevati premije svojim tovarnarjem, dokler ne izvažajo sladorja izven dežele. Največje težave dela Anglija. Sicer je anglefki zastopnik obliubil, da bode Anglija glede sladorja od 1. sept. t 1. dalje tekom 5 let dovoljevala iste olajšave svojim naselbinam, kakor evropskim državam, vendar pa sla-dorni industriji in poljedelcem, ki pridelujejo sladorno peso, preti velika nevarnost. Kaj so premije ? Avstrija, Nemčija in Francija dovoljujejo v zakonih določene denarne podpore tovarnarjem, ki izvažajo slador v vnanje dr žave. Poleg tega pa Francija dovoljuje še S kron 24 h od 100 kg. popusta pri davku od sladorja. Dalje dovoljuje še kartelu sla-dornih tovarnarjev svoje posebne premije, to je, denarne podpore. Avstrija izda na leto 18 milijonov kron na premijah. Kaj je bila posledica teh premij? Izprva je evropski slador iz pese izpodrinil na svetovnem trgu ves slador s tujih naselbin; tekom zadnjih let pa se je sladorna industrija tako razvila, da so tovarnarji proizvajali mnogo več s a-dorja, nego so ga mogli prodati. Posledica je, da tovarnarji ravno s pomočjo državnih premij predajajo slador ceneje, nego so tro-ški v tovarnah. Druga posledica je, da pesa nima prave cene in da kmetje propadajo. Ker pa morajo kcnsumentjo. izvzemši Anglijo, plače vati Se poseben davek, zato vidimo, da se v Avstriji kupi kilogram sladorja za 88, a v Angliji za vinarjev blador je torej na Angleškem štirikrat cenejši, nego pri nas. To a o naravnost neznosne razmere, katere hoče odpraviti bruseljska pogodba. Ali je pogodba koristna ? Vprašati bi tudi smeli: Ali je pogodba škodljiva ? Prva posledica bode, da se bode omejila, oziroma zmanjšala množina evropskega sladorja iz pese na korist sladorju s tujih naselbin. Da bi se pa ob enem cena evropskemu sladorju zjednačila inzvišila, to je jako dvomljivo, ker je za tekoče leto v zalegah 24 milijonov meterskih stotov sladorja, torej mnogo več, nego znaša kon-sum. In to bode pritiskalo na cene, na korist konsumentom a na škodo tovarnarjem in krajem, ki sad6 peso. Dobra stran te pogodbe pa je, da odpadejo premije na državne trzške. Avstrija si torej prihrani na leto 18 milijonov kron. A kaj pomaga, ako teh 18 milijonov pade zopet v brezdanje žrelo. Zopet so češki agraroi zahtevali, da opustč ob-strukoijo, ako jim vlada obljubi, da se primerno zniža davek od sladorja. Vlada pa ima gotovo te milijone v računu za razne druge izdatke. Države, ki podpišejo bruseljsko pogodbo, smejo tekom bodočih 5 let, počenši od 1. sept. t. 1., izvažati sladkor tudi na Angleško. Ako torej Avstrija podpiše bruseljske dogovore, ostane ji še nadalje za slador odprt trg na Angleškem. Ako jih ne odobri, mora si iskati novih trgov v Aziji ter pričeti divjo konkurenco s sosednimi državami, osobito z Nemčijo, ter vpeljati visoko carino od tujega sladorja. To zadnje sredstvo pa ni lahko izvedljivo, ker v istem trenotku zapru sosedne države z visokimi carinami mejo drugim avstrijskim izdelkom. Torej ima bruseljska pogodba na vsak način slabe posledice. Toda veščaki trdijo, da je ta pogodba potrebno zlo, ker bi v nasprotnem slučaju avstrijska sladorna industrija trpela še večjo škodo. Gotovo pa je da se bode tekom let produkcija sladorja, torej tudi pese v Avstriji znižala za kakih 30%. Kraji, ki so sadili mnogo pese, bodo morali skrbsti za druge pridelke. Tovarnarji pa bodo skušali škodo zavrniti na poljedel- { stvo in na konsumente sploh. Bruseljska pogodba hoče posredno onemogočiti tudi kar-tele. To je prazno upanje. Ako tovarnarji sami ne bodo sklepali kartelov, bodo to de lali njihovi tovarniški ravnatelji pod roko. To je stara stvar. Sij vidimo, da niti države ne izvršujejo carinskih in trgovskih pogodeb po črki in lojalno, četudi določajo in podpisujejo »klavzule lojalnosti«, kakor sta jo dogovorili avstrijska in ogrska vlada glede nove nagodbe. V tem oziru je država trgovec — tako vsaj trdijo — mora biti dandanes malo Žida. Bruseljska pogodba je torej poskus, da se zapreči kriza sladorne industrije ter po potrebi kolikor mogoče omeji v gotove meje produkcija pese in sladorje. Ker pa ta pogodba ne velja za slador iz sladornega trsja na tujih naselbinah, je rešitev vprašanja le enostranska, in sicer na korist Angležem. Še slabše pa bi bilo za avstrijsko sladorno industrijo, ako se Avstrija ne pridruži državam, ki so podpisale bruseljsko pogodbo. Vesti o mobilizaezji. Z ozirom na razne veBti o mobilizaciji raznih avstrijskih vojev poroča praška »Politik« baje iz zanesljivega vira mej drugim sledeče: Vsaka armada ima svoja določila glede mobilizacije in ta določila generalni štab VBako leto revidira z ozirom na vsakoletne politiške in vojaško-tehniške razmere. Tako revidirana določila dobe vsi vojaški voji v nadaljnje poslovanje. Vsled tega izda vsak voj odredbe, ki pogosto segajo do zadnje vojaške in civilne instance, da večkrat celo do posamnih občinskih zastopov, da morejo te pravočasno ukreniti vse potrebno za transport in preskrbo. To odredbo, pravi imenovani praški list, ki je sedaj zopet izšla, je smatral nekdo, ne poznajoč dejanj-ski položaj, za resnično mobilizacijo. — Drugi krogi so zopet drugačnega mnenja. Pravijo namreč, da sta res mobilizovana tretji (kranjsko - štaj koroški pirm.) ter sedmi voj in tudi o mobilizaciji 11. in 14. voja se že govori Poslednja dva sta neki mobilizirana radi tega, da ne bo treba poživljati pod orož|e nadomestne reve r v e. Vkljub temu pa javljajo graški listi, da je bilo z zadnjem času pozvanih v vojake mnogo nadomestnih rezervnikov. Ti bi morda nadomestili na makedonsko mejo odišlo stalno vojaštvo. Dalje se javlja, da so dobile železniške uprave obširne posebne naloge ter da se posebno v g r a š k i h mlinih melje baš sedaj izredno mnogo eraričnega žita. storili so se baje tudi že obsežni koraki radi zagotovitve kruha in to neki tudi v Ljubljani. Mladočehi in vojaška predloga J Na dnevnem redu prihodnje redne seje poslanske zbornice je, kot znano, prvo branje vojaške predloge. Mlado-čehi, ki so po daljših pogajanjih radi Bla-dorne konvencije zapostavili za to točko svoje nujne predloge, bo zopet na vrhuncu in vlada ter Nemci so iznova odvisni od čoške milosti. Doslej se pač še ne ve, kaj ukrenejo Mladočehi, ker se parlamentarna komisija češkega kluba še le jutri peča s to sila važno zadevo, toda iz pisave praške »Politike« se da posneti, da bodo v tem vprašanju zmagali zmerneji elementi ter da klub tudi za to vladno predlogo zapostavi celo vrsto svojih nujnih predlogov. To se pa zgodi glasom imenovanega lista z ozirom na tradicije, posebno pa z ozirom na sklep v dobi mladočeške obstrukcije 1. 1900 ter konečno z ozirom na to, da je v vojnem odseku največ prilike, da se z vspehom oponira pozivu nadomestnih rezervnikov. Minister Rezek ter člani klubovega predsedstva so že v soboto konferirali o tej zadevi. lluski glas o reformah za Makedonijo. Minuli četrtek so imeli na Ruskem novo leto 1903 in tem povodom je kot pri nas ruako časopisje objavljalo novoletne članke. To bi torej samo na sebi ne imelo nikake posebne važnosti, važna pa je okolnost, da Be vsi ugledneji ruski listi v teh člankih pečajo z razmerjem mej Rusijo iu našo monarhijo ter s skupnim korakom proti Turčiji. Omenja se pred vsem dohoda prestolonasled' nika Frana Ferdinandav Petrograd in bivanja grofa Lamsdorffa na Dunaju. Glede Balkana pravijo »Novosti«, da sta Be voditelja zunanje politike dogovorila o vseh sredstvih inkorakih, ki morejo pospešiti nalogo obeh velesil glede ohranjenja miru na Balkanu, list »Ncvoje Vremja« pa objavlja v tem oziru nastopno izjavo: »Ruska pogodba r dunajskim kabinetom, ki obstoji iz leta 1897, je imela sedaj konečno le viden vspeh: obe vladi ste odločno zahtevali takojšnjih reform za Makedonijo, obenem pa Beve zapretili, da hočeta to zahtevo izvesti z vsem povdar-kom. Sedaj se lahko z gotovostjo pričakuje, da nesrečno makedonsko prebivalstvo tudi res dobi obljubljene reforme.« — Ko bi rusko časopisje ne bilo natančno poučeno o dogovoru mej obema ministroma, bi gotovo ne pisalo s toliko gotovostjo. Pruski naskok na Alzaško-Lotarinško, Po francoskih pokrajinah Alzariii in Lo-taringiji, ki si jih je Nemčija 1. 1870/1. osvojila na sleparski način, se ravnokar vršijo stvari, ki so jako značilne za prusko-proto-stantsko politiko v teb krajih, kakor tudi za politiko v Franciji sploh. Že leta Be namreč vršijo med prusko vlado in Vatikanom pogajanja glede ustanovitve katoliško-teološke fakultete na štras-burški univerzi. Listi sedaj poročajo, da je papež podelil državnemu poslancu štrasbur-škemu vit Hertlingu veJiki križ sv. Grego-rija, radi posebnih zaslug za to zadevo, a kardinal Rampolla je v papeževem imenu pisal Hertlingu posebno prisrčno pismo. To priznanje in odlikovanje je velikega pomena. Vsled konkordata med Francijo in Vatikanom z leta 1801. je namreč imel štrasbur-ški škof izključno pravico do imenovanja učnih moči na katoliškem seminarju. Na tem seminarju se je poučevalo tudi v vseh znanstvenih strokah, katere sicer spadajo v delokrog vseučilišč. Od 1. 1870. dalje, tako piše židovska .Kulnische Zeitung", pa je bil ta štrasburški seminar z veo iz njega izvirajočo duhovščino vred poglavitna zapreka širjenju nemške stvari v Alzaoiji in Lotaringiji, kajti učna metoda te duhovščine je popolnoma nasprotovala nemškemu duhu. Temu delovanju je hotela pruska vlada nasprotovati s tem, da ustanovi katoliško-teološko fakulteto na štrasburškem vseučilišču. Ali tudi temu prizadevanju so sc stavili v bran vsi Franciji prijazni krogi, francoski diplomatje pri Vatikanu in zlasti alzaško-iotarinška duhovščina. Konečno pa je nemška vlada prodrla in poslej se mora štrasburški seminar odpovedati vsem znanstvenim učnim strokam v korist te fakultete in škof sam se mora odreči pravici do imenovanja učnih močij. Vzgoja mladih klerikov bode popolnoma po volji nemške vlade, stvar fakulteto in da bode ta vzgoja navzeta nemškega duha, to je gotova stvar. S to pridobitvijo si je Nemčija utrdila neizmerno svoje stališče v omenjenih pokrajinah, a vsenemški listi že danes nami-gavajo, nai zdaj nemška vlada vrača trdo vratnim Francozom za njih patrijotičnb vztrajnost. Dalje „Koln Ztg • naravnost izjavlja, da je bila in je največja ovira širjenju nemštva v pokrajinah francoska duhovščina. Tudi v Franciji je duhovščina jedina vzdrževatel|ica narodne značajnoBti Francozov in sovražnica pruskega vpliva na Francoskem. Ker se je tej duhovščini vzela oblast, je torej popolnoma jasno, da se je to zgodilo vsled nemškega vpliva, ker Nemčija ne misli nič več in nič manje storiti s celo Francijo, kar je storila z Alzacijo in Lotaringijo — namreč utakniti je v pruski žep. Zmešnjave v Makedoniji. Odločni koraki, katere pripravljata Rusija in Avstrija za red v Makedoniji, so Albance spravili v nemir. V Djakovu so Albanci imeli protestni shod in so sklenili, da bodo s silo preprečili reforme. Iz dru-zega vira se zopet poroča, da se ta del Albancev ne čuti tako srečnega pod turško vlado. V okraju Prizrend ste se dve albanski vasi ustavile plačevanju davkov, Šansi Paša je prikorakal z vojaki pred vasi in čaka navodil iz Carigrada. V bližini Soluna so neki železniški vlak roparji dvakrat napadli. Roparska tolpa je prerezala žice brzojava in poskušala spraviti tovorni vlak s tira. Na direktni vlak pri postaji Goroy so roparji streljali. Strojevodja in kurjač sta se po dolgem vlegla na tla, da ju niso zadele kroglje. in sta pospešila hitrost vlaka za 80 km. Železniško progo stražijo sedaj orožniki. V okolici Debra straži turška roparska četa. Vas Saborje so ti roparji popolnoma oropali, iz vasi Ostrene so turški roparji od peljali nad tisoč prešičev. Kristijanom so roparji kar svojevoljno naložili davke. Vsak kristijan, ako hoče, da mu puste življenje, mora roparjem plačati 10 do 100 turških funtov. Iz brzojavk. Dopolnilna volitev za drž. zbor. Bukovinsko veleposestvo je mesto poslanca Repke izvolilo v drž. zbor dr. Konst. P o p o v i 6 a, ki pristopi rumunBkemu klubu. — Triletnica K oerberjeveg a m i n i b t o r o t v a. Včeraj je minulo tretje leto, odkar je Koerber prevzel krmilo vlade. — Cel občinski zastop demi-b i o n i r a 1. V Sebeniku je župan s celim občinskim odborom podal ostavko. — Srb ska skupščina. Uradni list objavlja kraljev ukaz, s katerim se zaključuje zasedanje skupščine. V smislu ustave mora vlada do 1. oktobra letos sklicati zasedanje za leto 1903. — Državnozborski mandat je odložil nemški liberalec A u -s p i t z , ker ga stranka ni kandidirala v sladorni odsek. — Castro proti blokadi venezuelskih pristanišč. Iz Wa8hingtona javljajo, da namerava predsednik Castro narediti blokado iluzorično s tem, da bo odpravil vsako carino na kolumbijski meji in odprl trgovini prosto pot. — Dopolnilna d r ž a v n o z b o r s k s volitev v gališkem velepo-b e s t v u mesto vit. Kozlovskega se vrši 17. februv. — Čudno razmerje. Ogrski poljedelski minister kalvinec Daranyi namerava za naselnike na sedmih različnih krajih dežele zgraditi fltiri katoliške in tri protestanske cerkve. Kalvinski minister skrbi torej posebno doitro za svoje ljudi. Dnevne novice. v Ljubljani 19 januvarija. Umevna predpustna jesa. Sobotni »Narod" je objavil uvodni članek, kateri se dd umeti samo iz psiholoških razlogov. »Ali imamo postransko vlado?" vprašuje prepla-šano. Njegov odgovor se glasi: Da, poleg kranjsko deželne vlade je dr. Šusteršič na Dunaju ustvaril nekako »postransko vlado" za Kranjsko, katera je seveda »biperkleri-kalna". Posebno napada grofa Paceja in »ženice funkcionarjev, ki bi radi avancirali pod hiperklerikalnim nadvojvodo Franom Ferdinandom in zato stopajo v bratovščino sv. Mihela ter se kar tope, če jim kak jezuitski pater reže svoj dolgočasni govor". In pri tem se zaganja še v bivšega deželnega predsednika barona Winklerja. Kako neki more dr. Tavčar spravljati v zvezo s kranjsko ob-strukcijo grofa Paceja, barona Winklerja in »ženice funkcionarjev" ? Rekli smo, da se da to razlagati samo psihološko. G. dr. Tavčar je namreč hodil svoj čas za hčerjo g. barona Winklerja in se je vpisal celo v ljubljansko «Kazino». A srčne želje sa mu niso izpolnile, in njegovo izvoljenko je privedel na svoj dom — grof Pace. Dr. Tavčar pa je izstopil iz »Kazine«, postal je navdušen narodnjak in nasprotnik nemških in »klerikalnih" aristokratov. Vsak predpust se mu obnavljajo ti spomini. Stvar je torej psihološko zanimiva, politično nevarna pa ni. Še nemških liberelcev je sram. O »protestnem shodu »slovenskih« liberalcev« v »Narodnem Domu« proti nastopu naših poslancev v kranjskem deželnem zboru so prinesli razni nemški liberalni listi poročila, v katerih je bila prava slika nizkote slovenskega liberalizma. Pred vsem bo bc govori liberalnih prvakov odlikovali s surovimi napadi na dr. Šusteršiča. Sedaj je morala „Neue Freie Presse«, ki je priobčila te izbruhe, podati izjavo, da se z vsebino izjav liberalnih Slovencev na noben način ne identifikuje in da ne more in noče se dotakniti osebne časti dr. Šusteršičeve. Tako je dr. Šusteršič dobil zadoščenje od vodilnega dunajskega liberalnega lista. Z zaničevanjem lahko gleda na časnikarsko jato, ki ga iz-kuša umazati, a mu ne more vzeti veljave in časti, ampak mu jo le utrjuje. Celjska gimnazija. »Sudsteierische Presee« priobčuje v tej zadevi članek, v katerem zastopa stališče, da se celjska slovenska gimnazija nikakor ne sme premestiti iz Celja, ampak vlada jo mora razširiti v višjo gimnazijo, ker imajo tudi Bpodnještajerski Slovenci pravico, da jim vlada preskrbi popolne izobraževalne zavode. Ta dolžnost vlade je tem nnjnejša, ako se upošteva, da pet odstotkov Nemcev na Kranjskem ima pet srednjih šol in bo vlada razširila celo gimnazijo v Kočevju v višjo gimnazijo, dočim ima 32 odstotkov Slovencev na Štajerskem samo' na dveh Bpod-njih gimnazijah nekaj pravic. — Tudi naše mnenje je, da mora klic Slovencev biti: Slovenska gimnazija ostani v Celju in se razširi v popolno gimnazijo! Ako bi vlada hotela premestiti jo iz Celja, tedaj slovenski poslanski lahko pokažejo, da se ne strašijo tudi naj ostrejših sredstev v državnem zboru. Prireditve nalih društev. Včeraj je priredilo »Katol. izobraževalno društvo« na Robu pri Vel. Laščah predavanje. Imenom »Slovenske kršč. soo. zveze" je predaval č. gosp. dr. E v g e n L a m p e o zgodovini kmečkega stanu ter o narodnogospodarskih naukih liberalcev, soc. demokratov in kršč. socialcev. G. Š t r u k e 1 j je priredil jako prijetno Stritarjevo mladinsko igro »Dela dobil«, ki jo je domača mladina prav dobro igrala. V Št. Vidu nad Ljubljano je predaval v »Katol. izobražev. društvu« č. g. kanonik S u š n i k o potresih. V vodmatskem bralnem društvu je predaval predsednik »Zveze" č. g. dr. K r e k o čitanju časopisov, v strokovnem društvu v Medvodah je predaval č. skrbeh vender velik pesnik, dokazuje nam njegova drama »Balkanska carica«, ki je delala čast vsakemu največjemu pesniku dramatiku. In sedaj izvršuje za list »Pre-svjeta« modroslovno-moralno delo »Posnemanja Jezusa Krista«, kar gotovo provzroči senzacijo, če že ne radi druzega, radi nenavadne vsebine. Izide tekom leta. Piscu teh vrst je rekel: »Videla sva se pred 15 leti na Reki . . .« Res. In pisec je obstal, kako je mogoče, da se je ob vseh njegovih velikih skrbeh spominjal po tolikih Istih tako malenkostnega dogodka. In ko se rešujejo ob zeleni mizi težka, mednarodna vprašanja, vprašanja zgodovinske važnosti, trdd možje, katerim gre sodba v stvari, da ga ni bolj previdnega, modrega, zvitega in epretnejšega diplomata, nego je on. »Knez Nikola vidi jako daleč«, rekel je italijanski diplomat, »in da je šel italijanski kralj na Rusko, je to zasluga črnogorskega kneza«. — Dandanes ne občudujejo kneza Nikole samo Slovani, ampak najvišji krogi evropske družbe. In radi tega je bil vsakdo srečen, da je mogel govoriti oni večer tako po domače z jednim glavnih oseb na s ve lovnom odru. (Dalje prih.) g. Luka Smolnikar, v Vevčah pa g. J M o š k e r c. — V tukajšnjem »Katoliškem j Domu« je priredila »Kršč. ženska zveza« j prijeten zabavni večer ob mnogobrojni udeležbi članic in njihovih rodbin. Poleg šaljivega govora so bile na veporedu godbene točke ljubljanske društvene godbe, ki je za svoje izvrstno sviranje žela mnogo pohvale. Korak naprej. Do sedaj je višjo dež. sodišče v Trstu v bIov. pravdah izdajalo nemške ali laške izvirne razsodbe, katere je vstrično spremljal slovenski prevod. Sedaj pa so na tem višjem deželnem sodišču začeli izvirne razsodbe izdajati v slovenskem jeziku, kar vsakako pomenja korak naprej do enakopravnosti v sodni stroki. Volitve v Trstu Tržaško namestni-štvo je obvestilo magistrat, da se vrše volitve v mestni in deželni zastop tržaški v aprilu in maju tek. leta. Zveze mlekarskih zadrug usta novni občni zbor je bil včeraj v Dolenjem Logatcu razmeroma dobro obiskan. Obširneje poročilo sledi. Letošnji glavni nabori se vrlo po Kranjskem od 2. marca do srede aprila .Nedelje in prazniki so seveda izvzeti in bodo določeni le za potovanje iz jednega kraja do drugega. Za večje okraje so določeni po dva oziroma trije dnevi. Za ljubljansko mesto se vrši glavni nabor sredi marca. Natančneje glede nabornih dni izda svoječasno deželna vlada s posebno določbo. — Oster mraz je nastal zadnja dva dneva po raznih krajih. Pri nas je bil občuten na Gorenjskem (—21° R) na Notranjskem (—16° R), v Ljubljani (—10° R), na Dolenjskem (—14 do 16°/. Zverjad in divjačina se je umaknila iz gozdov v nižave in se približala hišam. S Hrvatskega se je v kočevske gozde priklatilo par medvedov, katero zasledujejo. — Redar žrtev svoje službe. 11 Trsta poročajo: V soboto zjutraj ob 6. uri so našli v L!oydovem arzenalu v stražnici, stoječi ob morski obali, redarja Padovana ležati na tleh brez zavesti. Revež je nastopil službo ob 12. uri v noči. Ker je stražnica slabo zavarovana proti zimi in ker je bila noč precej mrzla, je šel isti okoli 3. ure zjutraj in si zapald par kosov sladkega oglja. To ga je omotilo, da je zaspal in skoraj zmrznil. Zdravnik z zdravniške postaje mu je podelil prvo pomoč. Z močnim drgnenjem so ga nekoliko oživili fnr ga na to prepeljali v mestno bolnišnico. Upanje pa je, da to žrtev svojega poklica rešijo prezgodnje smrti. — Kdaj bo gotova bohinjska železnica? V trgovinskem mmisterstvu so imeli te dni posvetovanje o popolnitvi načrta za zgradbo novega pristanišča pri sv. Andreju v Trstu. Pri tem je bilo govora tudi o novi bohinjski železnici, ki bo skon čavala pri Sv. Andreju. Nov kolodvor postavijo blizu svetilnika. Otvoritev cele proge nove železnice pa se pričakuje v letu 190 8. — Poroka. Dne 12. t. mes. se je poročil gospod Anton Černe, sin tomaj-skega župana in občinski tajnik v Tomaju' z gdč. Ljubico Mahnič, nečakinjo mil. krškega škofa dr. AntonaMahniča. Po. roka je bila v Krku. NajprisrčnejŠe čestitke. —Madjarska banka v Dalmaciji. Spljetsko »Jedinstvo« poroča, da so mad-jarski kapitalisti začeli proučavati teren v Dalmaciji. V Spljetu ustanove veliko mad-jarsko banko. Preteklo leto je v ta namen več madjarskih etikačev stikalo po Dalmaciji, potem pa so imeli zaupne sestanke na Reki in v Budimpešti. Namen jim je seveda ta, kako bi hrvatsko ljudstvo potom zadolževanja lovili v svoje mreže in mu tako zadrgnili vrat. — V deželni bolnioi ljubljanski izpraznjena je služba sekundarija x letnim adjutom 1200 kron. Prošnje za to službo poslati so vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov do 10. februvarija 1903. — Odlikovana orožnika. V Nabre-žini so na sloveBen način pripeli orožnikoma stražmojBtru Matiji Finderle in četo-vodji Gotbardu Grosu srebrna križca la zasluge. To odlikovanje sta dobila, ker sta pri veliki nesreči v besljanu, pri kateri je padlo pet žrtev in tudi orožnik Winkler, ne meneč se za smrtno nevarnost, neumorno delovala, da ni padlo fie več žrtev. — Notar Radey. Ker je notar Radey proglašen blaznim, je sodišče ustavilo proti njemu sodnijsko postopanje. — Dvoboj v Celovcu. V Celovcu sta se dvobojevala deželni stavbinski adjunkt Homer in mag. pharm. P i 1 z, ki je dobil hud udarec na desno roko in je težko ranjen. Ni iiključeno, da mu bodo morali odrezati roko. P i 1 z je fanatičen priBtaš Soboaererjev. Vzrok dvoboja^je bil političen. — Prvi postrešfiek v Idriji Prvega postreŠČka je dobila Idrija. O idi je pričel opravljati službo poBtreščka urnirovljeni rudar Janez Majnik. — Novo društvo. V Lozic.ih, polit, okraj Postojna, se je ustanovilo novo „Kat. slov. izobraževalno druStvo". — Z dvajsetimi vinarji sta se odkupila dva gospoda, ki sta se peljala na sankah v soboto iz J<«rš v D »mžale. Okrog sto metrov od Domžal sta došla neko že nico, ki je šla po cesti. Ker konj ni imel zvonca, ženica sove ni slišain Bank. Konj jo je podrl z vso silo na tla, tako da se je poškodovala na glavi in na desni roki. Večje nesreče ni bilo. Ker je bila ženica tako prestrašena, da precej vstati ni mogla, sta ji gospoda dala 20 vinarjev z« strah. ___» liMiske novice. Ljubljanski občinski svet ima izredno sejo jutri v torek, dne 2 0 j a n u v a -rija ob petih popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je personalnega in pravnega odseka poročili o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo; o prizivu Olge pl. Hiilingove zoper razsodilo mestnega magistrata v nekej poselskej zadevi. Finančnega odseka: o kupnej pogodbi, ki se ima skleniti s posestnikoma Miroslavom in Ivano Kavčič, na Poljanskej cesti, št. 12 glede sveta, kateri imata odstopiti v cestne namene ob novem gimnazijskem stavbišču; o kupnej pogodbi, ki se ima skleniti s posestnico Hermino del C o t -tovo,gledč njenega posestva št. 14 na Poljanskei cesti; o županovem dopisu v zadevi zamenjave nekega mestnega Bveta a svetom »Jahalničncga dru štva«; o nasvetu mestnf-ea magistrata glede izposlovanja kredita 2950 kron za nakup onega Josip Javortnkovega sveta, ki so potrebuje za regulacijo mesti. Finančnega in šolskega odseka poročilo o županovem dopisu, s katerim naznanja, da je ustavil občinskega sveta sklep glede odprav ukovine na ljubljanskih ljudskih šo-1 a h. Policijskega odseka : o prizivu Arpalice Praunseisove proti odloku mestnega magistrata gledč točenja žganih opojnih pijač v njenej prodajalnicl na Mestnem trgu št. 18. Mestnega magistrata poročilo o podelitvi meščanskih podpor. Nasi vojaki pripravljeni za edhod? Po Ljubljani bo se včeraj širile vesti, da je pri 3. vojnem koru vse pripravljeno, da takoj, kakor dobi poziv, odide v Makedonijo. Mej tukajšnjim vojaštvom se o mobilizaciji, kakor se zatrjuje, še nič ne ve — zadeva je torej skoro gotovo samo še v rokah višjin krogov, ako je sploh kaj na stvari. Z druge Btrani se nam poroča, da je 3. vojni kor v slučaju, da Avetrija res poseže v razmere v Makedoniji, določen, da brani mejo proti Italiji. Erarični most čez Ljubljanico. Dosedanji leseni most pri sv. Jakobu je že stara podrtija, nevredna namenu, kateremu služi, pa tudi, in to še manj" da stoji v enem glavnih okrajev mesta. Dolžnost cestnega erarja bi bila že zdavnej podreti ta most Vlada je od mestne občine zahtevala prispevek. Ko se ji je obljubilo 10 000 kron, ji ni bilo dovolj. Zdaj se most že trese kot stari remeljni kacega vaškega plota ob viharju. Baje so pa načrti za nov železen most že izdelani. Ker preti nevarnost, da se ta most pri popravljanju enkrat kar sesuje, opozarjamo cestni erar, da je most za tovorno vožnjo že zdaj — riskirana reč. Hud plesalec. Delavec Alojz Hudeček bi bil včeraj zvečer v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti rad plesal z nekim delavcem Lovrencem Koširjem. Le ta pa ni bil pri volji se z možkim vrteti po sobi in mu je odrekel ples, na kar pa ga je Hu-deček trikrat sunil v obraz, da se mu je kar zasvetilo. Tudi nekega drugega delavca je Hudeček oklofutal v gostilni. Radi avtomobila. V soboto zvečer se je pred kazinskim poslopjem konj izvoščeka Antona Planinška ustrašil Codellijevega avtomobila in je z vozom zadel v kameniti steber pred kazino in ga poškodoval. Avto mobil je stal na ceBti, a vsejedno se ga je konj vstrašil, ki je bil tako divji, da ga je fijakarski hlapec Ivan Gril le z velikim tru dom obdržal. Najdeno. Na Mestnem trgu je bila najdena maajša svota denarja. — V »Mestnem domu je našel neki magistratni sluga sre« berno veriž>oo. Nesreča pri delu. Anton Jatlar, tesar pri Lehnerju na Dunajski cesti se je v soboto pri delu vsekal v levo nogo. Električne železnice sta se zbala. V Flo-rijanskih ulicah pustil je v soboto popoldne prodajalec premoga Josip Praprotnik, Karolinška zemlja štev. 6, v voz vprežena konja sama na eesti. Ko je privosil električni voz, sta se konja splašila in sta zbežala naprej. Na Karlovski cesti ju je vjel delavec Jernej Perko. Nesreča se ni nobena pripetila. Avstrijski državljan postal je prejšnji j italijanski državljan naš vrli somišljenik g. | Alojzij Pittero, delovodja pri tvrdki Falesobini. Kje bo stalo poslopje obrtne šole. Kakor čujemo, bo stala ta stavba na ugodnem j svetu in ni govora o tisti vlažnosti, prostor [ pa je izbran tik Samassovih tovarniških poslopij v Pruleh Novi stavbeni svet za II. državni gimnazij se namerava kupiti od posestmoe gospe Hermine deli Cottove na Poljanah. Prikupilo pa se bo še nekaj od posest. Kavčiča ondi. Čujemc, da je gospa Delcottova kupnino nekoliko znižala, ker ji je na tem, da se znebi težavnega kmetijstva, ki dandanes veliko truda in stroškov povzroča pa malo donaša. Dotična kupna pogodba bo v jutrajšnji obč. Beji predmet razpravi. Strah pred tržnicami delajo nekateri predpustui hudomušneži. Kakor je marsikomu še znano, stalo je licealno poslopje na prostoru nekdanjega samostana in pa pokopališča, in tu v zemlji leži še nekaj človeških ostankov — kosti, glav i. dr. Strahopetci delajo dovtipe, da bo ondi po tržnicah po noči »strašilo", če bodo zdaj tiste kosti spet premetavali. Eio in tisto je, če se izkopljejo in odvedo na mirodvor ali pa vse zasuje, — »strašilo« bo pa le po žepih konaumen-tov, ko bodo tržnice staie. Tako ei predstavimo mi ta strah, ki bo res .okrogel"! Mestna posredovalnica za delo in službe. Mestni irg štev. 27. Od 1 rio 15. jauuv. je dela iskalo 30 moških in 116 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 23 moškim in 113 iinskim delavcem, v 91 slučajih je bilo cen sprejeto. Delo dobe takoj: 6 tesarjev, 1 kolar 1 kovač, 1 pekovski vajenec, 2 kočijaža, 6 konj. hlapcev, 1 prodajalka začetnica, 4 natakarice, 3 gostilniške kuharice, 2 sobariui, 8 deklic za vsako delo, 9 kuharic, 3 deklice k otrokom. Službe iščejo: 1 graščinski oskrbnik, 2 trgovska pomočnika, 2 skladiščnika, 1 pisar, 1 najemnik gostilne, 1 kletar, 1 natakar, 1 ku-rilec, več izurjenih prodajalk, 4 trgov. Bluge. Stanovanja: Oddati je stanovanja z 2, 3 in 4 sobami, več mesečnih sob, 1 pisarna, 1 prodajalna. V Vodmatu napaden je bil gosp. Ivan P e t r o v č i č Neznani zlikovci so mu z nožem zadali nekaj nevarnih ran, potem so pa zbežali. Ali bi ne bilo dobro, da policija malo bolj pogosto posebno zvečer, obišče Vodmnt? Občni zbori. V soboto ob 4. uri pop. je imelo v veliki dvorani »Kito!. Doma« podporno društvo tobačnih delavcev in delavk občni zbor, kateremu je nredsedoval dru štveni predsednik gosp. Rudolf Vero v š e k. Društvo je plodonosno delalo in uplivfclo ter je imelo v preteklem letu 1636 članov. Dohodkov je imelo 5445 K 7 vin., stroškov pa 4935 K 93 v. V 1. 1902 se je 581 obolelim društvenikom podelilo podpore. V odbor bo bili voljeni Janez Knez, Alojzij C a t e r , I van Verhoveo, I van R i o -lini, J. O g r i č , Jožefa S r a k a r , Ma rija G o r š i č, Jožefa L u k n a r . Anto'-mja J e r š e , in Marija G o t z. Za revizorje so bili izvoljeni Iv. B r o d a r , Frančiška Dolenc in Marija Zupan. Pred sedniku, kakor vsem odbornikom je izrekel zbor iskreno zasluženo eahvalo. — Soc. dem. podružnica krojačev je imela včeraj občni zbor, na katerem se je tožilo, da je od 200 krojaških pomočnikov jih pri društvu samo 20. Nam sa zdi, da bodo končno tudi ti uvideli, da s soc. domokracijo nič ne dosežejo, in da jih le ta samo izsesava. Bolezni mej vojaki. V topničarski vojašnici je zopet legar pri isti bateriji, pri kateri se je že opetovano pojavil. Sedaj Be je pojavil legar kljub temu, da so vojaki se nastanili v neokuženem delu poslopja.— Mej hrambovei v bivši cukrarni vlada škrlatica. Umrla je v Ljubljani soproga hišnega posestnika in lastnika premogokopa gospoda Jos. Paul in a, gospa Marija Paul in rojena Seunig v 44. letu svoje dobe. Tatvina. Mesarskemu pomočniku Fran cetu Rušu je bil danes po noči na plesni veselioi pri Cuzaku na Poljanski cesti ukraden Se nov havelok. Lačen tat. V gostilni pri Kamenčanu Be je utihotapil včeraj zvečer tat v shrambo za jedi in je odnesel štiri kilograme težko fitruco. * Zgubljeno. V šolskem drevoredu je bila zgubljena denarnica, v kateri je bilo okoli 4 kron denarja. Nesreča pri mestni elektrarni. Sluga pri mestni elektrarni, Fran Pogačnik, se je danes pri napolnjevanju baterij z žvepleno kislino tako poškodoval, da so ga morali v bolnico prepeljati. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče (Rokov-n j a č i.) O Govekarjevih .Rokovnjačih" se je pri nas že toliko pisalo in govorilo kot o nobeni dosedaj na slovenskem odru vprizor-jeni igri. Lahko trdimo, da ga ni skoro Slovenca v Ljubljani, ki ne bi vsaj jedenkrat videl to narodno igro. Skratka »Rokovnjači" so in ostanejo narodna igra in zato privlačna siia gotovim slojem našega občinstva. Odveč bi bilo toraj Bpušžati se v podrobnosti igre same. Kar se tiče sobotne uprizoritve, srno bili z isto zadovoljni, dasi bi želeli v prvem dejanju nekoliko več življenja in točnoBti v igranju samem kot tudi v dialogih. Burno pozdravljeni gospod V e r o v-š e k je ostal stari Blaž Mozoi, ki ostane do svoje nesrečne smrti v izpremembi v tretjem dejanju oseba, ki vzbuja največjo pozornost in krog katere se vrti nehote skoraj celo prvo, diu^o in tretje dejanje. Šele v dveh zadnjih dejanjih pride rokovnjaški glavar Nande do svoje veljave in ostane na mestu, krog katerega se sučeti zadnji dve dejanji, do svoje tragične smrti. Gospod Dobro-v o I n y se nam ni zdel v ulogi Nandeta tako popoln, kot prejšnja leta, daBi je v zadnjem dejanju v prizoru s svojim bratom Štefanom Poljakom zelo uplsival s svojim mirno premišljenim nastopom. Dobrega partnerja v tem prizoru je imel v gospodu HaSlerju, ki je igral svojo ulogo temperamentno premišljeno, le da se nam zdi gospod Hašler nekoliko premonotonen v mimiki obraza. Manj kot v ulopri maira Dr. Burgerja nam je dal gospod Dragutinovič v ulogi pisarja Rakovca. Bolj ali manj na svojem mestu so bili ostali igralci. Kot vedno dobra je bila gospa Danilova, prav tak,) Ob-loški Tonček gospod Danilo, gospod B o 1 e š k a. gospod L i e r , ki je predstavljal čevljarja B o j c a , in gospod P e r d a n. Liubka Rezika je bila gospodična K r e i s o -v a, dasi si Rezike ne predstavljamo take kot nam jo je podala imenovana gospodična s svojo igro. Gospodična R ii c k o v a je bila popslna Polonlca. Zbor zlasti žanski je nedeljsko vesel. Izvirne vložke so peli gospa Hanus Svobodova, gospoda L i e r in K ran j c. Gledališče je bilo dobro obiskano, zlasti zgornji prostori bo bili zasedeni. Jutri veseloigra „Morska deklica". Pripravljata se opera „11 off.nannove pripovedke" in drama »Poskusni kandidat«. * Koncert »Glasbene Matice*. Včeraj se je velika dvorana »Narod, donn« do dobra napolnila. Tudi z dežele, celo iz ze lene Štajerske je prispelo nekaj udeležnikov. Upajmo, da jo bilo občinstvo popolnoma zadovoljno. Četudi nismo imeli pred seboj vojaškega orkestra, so posamne točke podale toliko glasbenega užitka, da izvestno nikomur ne bode žal, kdor se je koncerta udeležil. Po enkrat je nastopil ženski in možki zbor »Glasbene Matic««. Poznamo pevke in pevce že od poprej. Če pristavimo, da jih je z znano spretnostjo vodil g. M. II u b a d , nam bodo čitatelji verjeli, ako pravimo, da so se vse točke zvršile s priznano natančnostjo. Čj bi nas kdo vprašal, kaj nam je najbolj ugijalo, bi mu odgovorili, da je bil to Dvorakov dvospev za žanski zbor: »Prstan«. Koncertirala pa jo tudi gdč. Magda Dvo rakova iz Prage. Obsežen, močan glas ima, tudi v tehniki kaže dobro šolo, ki čast dela njenim učiteljem. Ali naj se nam ne zameri, ako odkrito povemo, da smo po vseh raznih naznanilih, katere so prinašati zadnje dni časniki o njeni pevski umetnosti, pričakovali ved, kakor nam je gospodična nudila. Pač pa moramo palmo včerajšnjega večera podati gdč. Mariji Herites-ovi, vi-olinistinji iz Prage. Ze s svojim skromnim, sramežljivim nastopom je občinstvo pridobila. Ali še bolj je očaralo njeno v resnici umetno sviranje na violino. To vam je glas, tehnika, dinamika, skratka vse, kar pričakujemo od dovršenega umetnika. Čuli smo zadnja leta v Ljubljani prve violiniste. V nekaterih točkah so jo presegali, zlasti glas jim je bil bolj topeč, prodirajoč — naši umetnici pa ae izliva neka mila nežnost ia strun. Toda brez okolišev priznajmo: umetnica jo, ki ima pred seboj še znamenito glasbeno bodočnost. Ponosni smejo biti nanjo učitelji in uverjeni smo, kjerkoli bo nastopila, povsodi jo bode rado slušalo hvaležno občinstvo. — Na klavirju je posamne točke violine in solopetja spremljal z vso vztrajnostjo g. Josip Prochazka. * Naval Pogačnik pri švedskem kralju Iz Stockholma se poroča, da je kralj Oskar v posebni avdijenci sprejel našega rojaka komornega pevca Navala in mu je izročil Vasov red druzega razreda. Kralj se jo jako laskavo izrazil o Navalovih nastopih na kralievi operi. Pel je Naval v Stockholmu v 11 operah in je zopet za mesec februvar angažiran za celo vrsto predstav. ' Gospa Polakova v Oseku Gospa Polakova priredi te dni v Oseku v družbi z g Cammarota konesrt. Izpred sodišča. Porotne obravnave v Gorici. 3. fe-bruvarija proti Petru Fakin in Portelli radi tatvine. 4. februvarija proti Mile Mesiču radi poBiljenja. 5. februvarija proti A. Cibeju radi težke telesne poškodbe 6. febr. proti Battistella radi umora. 7. februvar. proti Ivanu Skrku radi umora. (Skrk je bil že obsojen v Trstu, in sicer na smrt) 9. febr. proti Debiasiju btabilu in Juri rad radi ža- tatvine. 10. febr. proti Valent MiSigoju uboja. 11. lebr. proti dr. Rojcu radi Ijenja časti potom tiska. 12. februvar. proti Bellettiju radi ponarejanja denarja. 13. febr. proti Jos. Pontonu radi žaljenja časti potom tiska in proti Jos. Bajsu radi posiljenja. Bazne stvari. Najnovejie od ranih strani Preiskava proti Humber-t o v i m bo trajala, kakor se poroča iz Pariza, še kakih 14 dnij. Humbirtovi odklanjajo skoro vsako izpoved in pravijo, da bodo že pred porotniki govorili ali se pa na stvari nočejo — spominjati. Gospa Humbertje rekla preiskovalnemu sodniku, da bo že videl, da jo bodo porotniki oprostili. — Zbornični svetnik ponarejalec denarja. Po tri etnem iskanju se je laški policiji posrečilo odkriti v laškem Vidmu po-nareialmce denarjev. Doslej so radi tega prijeli 30 oseb, mej njimi je tudi svetnik trgovske zbornice Giorggetti. — V dvoboju ustreljenjebilv Grunewaldu na Nemškem odvetnik dr. Aye, ki zapušča ženo s petimi otroc'. Dvobojeval se je z nekim častnikom. — P o d r 1 a se bo kampa-nila ban F. dele v Gomo, ki je bila zidana v 11. poslopju. Oblasti so že odredile varnostno naredbo. Nesreča na južni železnici. Z Dunaja se poroča, da je osebni vlak južne železnice pri Ebenfurtu trčil s tovornim vlakom. Nekaj oseb železniškega csoblja je ranjenih. Izmed potnikov ni nihče ranjen. — Za zakonito uvedbo proste ljubezni je prejel te dni na lovu blizu Hanovra nemški cesar posebno prošnjo. — Kardinal Vanutelli je imenovan naslednikom kardinala P a r o c c h i j a. — Princezinja L u j i z a je pod vplvom Gironovim stavila nove pogoje saškemu dvoru in sicer, da ji je bivanje na Saškem vsakokrat prosto, da sme svoje otroke dva brat na meBec, v slučaju bolezni vsak dan obiskati in da se naj ji da knežja apanaža. Kralj in prestolonaslednik sta te zahteve odklonila. Dne 28. t m. se bo sešlo sodišče, da razpravlja o predlogu, da se za kon vsled krivde soproge razdruži. Prestolonaslednik ji hoče na leto dati 30 000 mark in zahteva, da se odrede dosedanjemu svojemu naslovu ter si nadene zopet ime svoje rodbine. — Silna lakota preti prebi-balstvu v Bretagni. Lov na sardine, od katerega ie imel doslej vsak ribič povprečno 800—1000 fr. letnega dohodka, se je tako zmanjšal, da donaša komaj 200 fr. Poleg tega pa še ženski spol ničesar ne zasluži, ker so ustavile delo tovarne za konserviranje sardin. Vlada se pa seve briga le za redovnike in pa odpravo bretonskega jezika. — Defravdacija v Pragi, »Svatovac lavska založna« je v nevarnosti konkurza, ker so vlagatelji še premalo znižali svoje vlsge. Dre 17. jan. je bil shod zaupnikov iz členstva, kjer se je sklepalo, da se naj z novo močjo deluje za sanacijo. — Kuharica maršala Radeckega, gospa Regina Ošarova, je umrla te dni v Meranu v 81. letu svoje dobe. Kot izvrstna kuharica je stopila k maršalu v službo leta 1848, je t njim prestala vojsko 1. 1849 in mu dobro kuhala do I. 1854. Bila mu je v tem čapu tudi gcapodinjn. Ko je stopila iz službe in se cmožila, jej je dal veliko doto. Društva. (»G lasbene Matice« pleBni v e n č e k.) Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi, kakor smo že poročali, v soboto, dne 2 4. januvarija običajni svoj plesni venček v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Plesni venčki »Glasbene Matice« so na glasu, da so zelo dobro obiskani in da je zabava na njih zelo animirana in neprisiljena. Pevski zbor »Glasbene Matice« pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnostjo za koncerte, da se ga podpira tudi pri tej zabavni prireditvi. (Kranjsko društvo zavarstvo živali. V smislu društvenih pravil (§ 16) se javnosti naznani, da se skliče za 3U. jan. t. 1. v Ljubljani izvanredni občni zbor in sicer ob 8. uri zvečer v hotelu pri Maliču, I. nadstropje. P. č. udje se vabijo na obilno vdeležbo. Darovi. Za pogorelca v Ribnem: Župnija Lesce 11 K. — Č. g. Val. Jakelj, »župnik 5 K. — Župnija Boh, Bistrica 14 K 37 v. Poslani našemu uredništvu. ZaJeranovodijaško mizo: G. M. Tavčar, dekan v Žužemberku 20 K. — G. Jos. Razboršek, dekan v Smartnem pri Kranju 10 K. Za družbo sv. Cirila in Me« toda: G. Jcs. Razboršek, dekan v Smartnem pri Kranju 10 K. — Gosp. Mih. bajč, župnik v Stangi 3 K. — Duhovniki pri konferenci »Sodalitati«« zbrani po g Iv. Zavbiju v Žužemberku 20 K. — Odbor »Save« 3K. /a Salezijance: G. Mih. Tavčar, dekan v Žužemberku 20 K. Zatrapistev Marianhillu: G. M. Tavčar 14 K. Zadijaški dom vCelju: G. Jos. Razboršek, dekan v bmartnem pri K. 5 K. Za spomenik dr. Fr. L a m - p e t u : G. Jos. Razboršek, dekan v omart-nem p. Kranju 10 K. — GiBp. Mih. Saj6, župnik v Stangi 3 K. Bog plačaj I Telefonska in brzofavm® poročila. Kočevje, 19. jan. Župnik na Kočevski Reki o. g. A 1 o j z. J a k 1 i t s c h včeraj umrl. Pogreb jutri v torek ob 10. uri. Dunaj, 19. jan. Cesar je imel doslej navado, da se je zvečer peljal na sprehod. Sedaj je tudi to opustil. Avdi-jence bo delil večinoma sedeč na stolu. Začetkom februvarja pojde cesar v Budimpešto. Dunaj, 19. jan. Wolf toži bivšega uradnika sladornega kartela Hlavička. Sodnijska obravnava bo dne 11. februvarija. Dunaj, 19. jan. Češko veleposestvo odobrava predlog krše. socialcev, da se poslovni red državnega zbora tako spremeni, da onemogoči vsako obstrukcijo. Dunaj, 19. jan. V sredo pride v seji drž. zbora na vrsto zadnji obstruk-cijski predlog čeških agrarcev. Potem pride na vrsto vojna predloga, katero Mladočehi ne bodo obstruirali. Dunaj, 19. januvarija. Jutri se zopet prično nemško-češke spravne konference. Težave delajo moravski Nemci, ki pravijo, da se konferenc ne bodo udeležili. Vlada se pogaja ž njimi. Dunaj, 19. januv. Poslanec Funke je na neko vprašanje izjavil, da bi bila sobotna seja brezdvomno trajala čez nedeljo, če bi ne bila končana obstruk-cija. Seja bi bila trajala do nedelje zjutraj, potem bi bil predsednik odredil odmor do popoludne ob 3. uri. Na nemški levici so bili že določeni poslanci, ki skrbe za sklepčnost prve nedeljske seje. Dunaj, 19. jan. Krojači, ki delajo za konfekcionarje, so sklenili pričeti danes s stavko. Na shodu sejepovdar-jalo, da ima ta stavka simpatije kroja-čev po vsej Avstriji. Praga, 19. jan. Poslanec Choc je dejal nekemu poročevalcu, da utegnejo češki narodni socialci pri vojni predlogi zopet pričeti z obstrukcijo in takrat bodo Mladočehi morali pokazati svojo barvo. Praga, 19. januv. Včeraj se je tu vršil shod čeških agrarcev. Državnim poslancem, ki so na Dunaju obstruirali, so zborovalci priredili navdušene ova-cije. Na shodu je vladalo veliko razburjenje proti Mladočehom, ker niso hoteli podpirati obstrukcije. Mladočeška politika se je na shodu proglasila za slabo, Mladočehi pa za narodne iz-dajice. Praga, 19. januv. »Narodni listy" objavljajo manifestativen uvoden članek, v katerem pravijo, da se mora češko jezikovno vprašanje rešiti po kabinetnem listu češkega kralja Ferdinanda V. z dne 8. aprila 1848. Ta list zahteva v § 1., da je češki jezik v vseh strokah državne uprave enakopraven nemškemu, in v § 9., da morajo vsi javni uradniki znati oba jezika. Ker je ta pravica češčine zdaj v nevarnosti, pozivajo »Narodni listj" vlado, da se ravna po lem kabinetnem listu, ki zahteva isto, kar člen 19. državnih temeljnih zakonov, ter izjavljajo, da se bodo upirali najodločnejše vsakemu poizkusu, razdeliti češko zemljo. Praga, 19. jan. Na shodu narodnih socialcev je dejal Klofač, da so imeli češki obstrukcionisti v državnem zboru pri sebi revolverje, ker so Nemci zagrozili, da jih bodo vrgli ven. Budimpešta, 19. jan. Baron Banffy namerava odstopiti kot kraljevi najvišji dvornik, da prične boj proti Szellu. Napadel bo Szella v magnatski zbornici. Budimpešta, 19. jan. Češki radi-kalci, agrarei in narodni socialci pri-občujejo v svojih listih manifest, v katerem odrekajo Mladočehom pravico, da bi se pogajali z Nemci v imenu češkega naroda, in protestirajo proti delitvi Češke. Carigrad, 19. jan. V tukajšnjih di-plomatiških krogih prevladuje mnenje, da namerava avstrijska vlada poslati sem večje število vojnih ladij, ter s tem pritiskati na sultana, da izvede obljubljene reforme za Makedonijo. Benetke, 19. jan. Knjižnico so morali prenesti iz doževe palače, ker so stene pričele pokati. Berolin, 19. jan. Vsi listi povdar-jajo izvanredno sijajni sprejem nemškega prestolonaslednika v Petrogradu in se bavijo z veliko vrednostjo ruskega prijateljstva. Lvov, 19. jan. Grško katoliški me-tropolit grof Szeptycki je nevarno obolel. London, 19. jan. Iz Maroka se poroča, da je sultanova armada bila pri Tetuanu zopet premagana. Pariz, 19. jan. Loubet pojde v Rim obiskat laškega kralja. Montone, 19. jan. Saška princezinja Lujiza je z Gironom zapustila Genf in došla sem. Listnica uredništva: SI. „Blovenska šolska fflatioa" v Ljubljani. Poročila o Vasi odborovi seji dnč 27. decembra ne priobčimo, ker trte ga prej objavili v listu za pamflete, v »Slov. Narodu«, preden ste ga poslali nam. Komur ae zdi umazani »Narod« važnejši od „SIoveuca*, naj pa le pri Djem iSCe pomoCi! Umrli hoI 16. jan Antonija Lindtner, sodnijskega oficijala žena, 48 let, Komenskega ulice 5, srčna biba. V h i r a 1 n i ei: 15. jan. Hermina Drescber, ingenirjeva vdova, 82 let, pljučnica. V bolnišnici: 14. jan. Lorenc Milavc, gostač, 52 let, Struma carcinomatosa. 15. jan. Luka Potočnik, posestnikov sin, 22 let, jetika. Jutri ob pol 8. url zvečer javno predavanje v veliki dvorani „Katoliškega doma". Predava g. dr. Gru den: Kaj so klerikalci v srednjem, veku storili za slovenski narod. Vstop prosi. Dunajska borza dnž 19. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....1C1'25 Skupni državni dolg v srebru.....10120 Avstrijska zlata renta 4% .....121-10 Avstrijska kronska renta 4%.....101-85 Ogerska zlata renta 4% ......12110 Ogerska kronska renta 4% .....S925 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 15-67 Kreditne delnice, 160 gld..............692' — London vista...........230 82'/, Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 117-10 20 mark........................23 42 20 frankov (napoleondor)......19 07 Italijanski bankovci.........95'40 C. kr. cekini...........11*81 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746 0 mm i ——. j 2 ] C LIH opati : /oranja Stanje barometra, v nim. Temperatura _ P« Colbiju Vetrori. Nebo S1a ■SS- 17| [9. z več. | 762-2 | — 8-2 | sr. svzh. | jasno 0-3 jgl 7. zjutr. 1 2. popol. 7524 751-4 -12 8 - 62 sr. svzh. si svzh. jasno 18| 9. zveč. | 7p1-6 -11-t si. svzh. | jasno o-o jJ 7. zjutr. |2. popol. 75U-5 749-2 — 16-0 - 9'4 sr. sever si. jjvzh. megla jasno Srednja temperatura sobote — 6 6", norm. -2 6 Srednja temperatura nedelje 10 0°, normale, —2-4. t 70 1-1 Josip P&nlln, hišni posestnik in lastnik premogokopa. javlja v svojem in v imenu svojih otrok Josipa, Vinoenoa, Bajkota, Mlolko, Justine in Amalije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabljiva soproga, oziroma mati, gospa Marija Paulin roj. Seunig danes, dn6 18. januvarja ob 8. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 44. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki nepozabljive pokojne bodo v torek, duč 20. januvarja ob '/»4 uri popoludne v hiši, Marijin trg št. 1, slovesno blagoslovljeni ter nato na pokopališče pri sv. Krištofu v rodbinsko rakev k večnemu počitku položeni. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah Nepozabljiva pokojna bodi priporočena blagemu spominu in molitvi. V Ljubljani, dnd 18. januvarja 1903. 71 1-1 Zahvala. Tem potom izrekamo vsem onim, ki so dajali naši prerano preminuli materi, ozir. stari materi in tašči Josipini Krainc roj. Ličan, prvič omež. Valenčič, v dolgotrajnem trpljenju obilo tolažbe, kakor tudi prečastiti duhovščini, gg. pevcem, prijateljem in znancem in vsem drugim za izraženo sožalje in zadnjo izkazano ji čast svojo iskreno zahvalo. Žalujoči ostali. Zahvala. C9l~1 Za ljubeznivo sočutje med hudo boleznijo mojega ljubljenega, nepozabnega STANKA za častno spremstvo k zadnjemu počitku ia za lepe vence, izrekam vsem naUoplrjo zahvalo, Otillja Temnikar. Izurjen erglaus® (Ceciljartee). 68 3-1 Mlad, oženjen, star HO let, želi o sv. Jnrljtt svojo dosedanjo službo premenltl in priti v kak kraj, kjer sta dva ali več e g. duhovnikov. Zmožen je pravilnega korala, vaditi pevska društva, poduče-vati na glasovirju. Ima tudi dva glasbena inštrumenta. Sposoben je poslovati v kmetiškem društvu ali posojilnici. Je tudi zastopnik vzajemne zavarovalnice ljubljanske. Soproga je pevkinjar in Šivilja in rumena prodajalka mešanega blaga. Če je treba, sc izkaže s spričevalom Ima na izbiro dramatičnih iger čez 50 za izobraževalna društva. Naslov povti iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. Hiša na prodaj. Iz proste roke se proda pred dvema letoma novo zidana hiša z gostilno, veliko dvorano, kletmi, stanovanji v prvem nadstropju, prostornim dvoriščem za vozove, konjskimi hlevi in drugimi prostori. Ta gostilna z vrtom je dobro obiskana in stoji tik okrožnega sodišča v Novem mestu. Več se izve pri lastniku v Novem mestu št. 263. 52 2-2 Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk. denarjev itd. Zavarovanja za zguts pri žrebanjih, pri izžrr.banju naimanj-Sega dobitka. — Promeio za vsako trebanje. Knlantna izvrSitev naročil na borzi. Mer