GLAS
LETO XXV. ŠT. 7 (1166) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Nemočni pred
koronavirusom
  ovice o mrtvih in okuženih s Kitajskega in ce-
lega sveta zaradi pogubnega koronavirusa so ra-
zlične. Tudi najbolj pošten kronist ne ve, ali gre
vsem verjeti. Medtem ko to pišemo, torek zjutraj,
18. februarja, lahko preberemo samo zadnje številke,
ki jih sporočajo uradni kitajski viri: za posledicami
nove oblike gripe je umrlo že več kot 1900 ljudi,
okuženih je več kot 72 tisoč, Kitajska pa je tudi spo-
ročila, da je dala v karanteno več kot 60 milijonov
ljudi: ne smejo se prosto gibati, biti morajo zaprti
doma, samo trikrat tedensko lahko gredo po hrano
v bližnje trgovine. Da gre za izjemne razmere na Ki-
tajskem, priča tudi dejstvo, da je umrlo več zdravni-
kov in članov medicinskega osebja, ki se je v vele-
mestu Wuhan spopadalo s koronavirusom, zadnji
med njimi je tudi direktor bolnišnice. Edino zdravi-
lo, če smemo to terapijo sploh tako imenovati, proti
koronavirusu je, da ozdravljenim bolnikom odvza-
mejo kri in plazmo, ki vsebuje protitelesca proti ko-
ronavirusu, in tako pomagajo težkim bolnikom. Ki-
tajski politični in zdravstveni vrh zato poziva okrog
15 tisoč že ozdravljenih bolnikov, naj darujejo kri,
ker bodo tako rešili življenja. Pred dnevi so francoski
zdravniki opozorili, da bi okužba s koronavirusom
lahko postala svetovna epidemija, medtem ko kitaj-
ske zdravstvene oblasti seveda mirijo in trdijo, da
okužbe obvladujejo. Generalni direktor Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom
Ghebreyesus je opozoril pred odvečnim optimiz-
mom. Po njegovih besedah je treba trend upadanja
novih primerov okužbe “razlagati z veliko previd-
nostjo, saj se to lahko spremeni, ko bodo prizadete
nove populacije. Prezgodaj je reči, da se bo ta upad
nadaljeval. Vsi scenariji ostajajo možni”.
Občutek nemoči je velik zaradi negotovosti. Treba
je tudi opozoriti, da so skoraj vse podatke posredo-
vale oblasti in večkrat tudi niso verodostojni.
N
Pogovor
Videmska
radijska postaja
Radio Onde
Furlane (ROF)
praznuje letos
40-letnico
delovanja 3
Težka izguba
Umrl je msgr.
Franc Bole, “oče
urednik”
Ognjišča in Radia
Ognjišče, velik
primorski
duhovnik 5
Foto Suzi Pertot 
www.noviglas.eu
Pustne maske v beneških dolinah
  sklopu pobud, ki jih Slovenska kulturno
gospodarska zveza organizira skupaj s ted-
nikom Matajur ter s KD Ivan Trinko, da
bi ljudem pobliže predstavila našo deželno stvar-
nost, je v Čedadu pred kratkim potekalo srečanje
s predsednico SKGZ Ksenijo Dobrila in predsed-
nikom SSO Walterjem Bandljem. V prostorih
knjižnice KD Ivan Trinko, na istoimenski ulici,
se je zbralo kar lepo število gostov in poslušalcev,
med njimi najvišji predstavniki naših zamejskih
ustanov in organizacij ter generalni konzul RS
Vojko Volk in konzulka Tanja Mljač. Minister za
V Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnikzaradi bolezni ni mogel biti prisoten. Uvodne be-sede sta podala predsednica društva Ivan Trinko
Iole Namor ter Rudi Pavšič v imenu Novega Ma-
tajurja. Ksenija Dobrila, ki bo marca letos končala
prvo leto svojega predsedniškega mandata, je po-
dala začetne misli o vlogi in delu krovnih orga-
nizacij. Poudarila je, da je slovenska skupnost v
Italiji ena izmed najbolj razvitih manjšin, ki jo
vsaj na videz združuje velika kohezijska sila, in
to nam je nedvomno lahko v velik ponos.
/str. 2
Krovni organizaciji v Čedadu  Praznik zavetnika sv. ValentinaZven slovenske
pesmi ...
ŠTMAVER 
  v. Valentin prvi spomladin, se glasi slovenski
pregovor, ki je bil včasih v naših domovih zelo
poznan, saj so naši predniki živeli v tesnem
stiku z zemljo, tudi če je je bilo samo za zaplato, in
znali ceniti njene darove. Zato so komaj čakali, kdaj
se bodo zamrznjena tla odtalila in bodo lahko začeli
kopati in misliti na setev in sajenje. Zdaj pa zime
skorajda ni več. Zvončki so že pred dnevi veselo pri-
kukali iz zemlje in se radostijo sončnih žarkov. Sv.
Valentin pa ohranja svoj žar, ki se ga posebno vese-
lijo zaljubljenci, saj je to njihov praznik, ki ga zna
žal spretno izrabiti naša le v potrošništvo zazrta
družba.
Sv. Valentina imajo še posebno radi v Štmavru, saj
je njihov zavetnik. Že trideset let mu vsako leto do-
mače Kulturno društvo Sabotin, v sodelovanju z
župnijo sv. Mavra in Silvestra ter z Združenjem Kra-
jevna skupnost Pevma - Štmaver - Oslavje in pod po-
kroviteljstvom Občine Gorica, Zveze slovenske ka-
toliške prosvete in Dežele FJK, v prostorih nekdanje
štmavrske šole namenja tridnevno praznovanje. Le-
tos se je začelo na sam godovni dan sv. Valentina,
14. februarja. Kot vselej so bili prvi “na delu” kvar-
topirci s tekmovanjem v briškoli. Posebno zanimiv
je bil tudi tokrat sobotni večer. Program je povezo-
vala mlada Barbara Devinar, ki je najprej pozdravila
goste, goriškega odbornika Ferdinanda De Sarna,
deželnega predsednika SSO Walterja Bandlja, štever-
jansko županjo in predsednico ZSKP Franco Pado-
van, župnika in dekana štandreške dekanije Marija-
na Markežiča, predsednika Združenja Krajevna skup-
nost Pevma - Štmaver - Oslavje Lovrenca Persoglio,
goriško občinsko svetnico Serenello Ferrari in šte-
verjansko občinsko odbornico Martino Valentinčič.
/ str. 6
Iva Koršič
S
Svet okrog nas20. februarja 20202
Povejmo na glas
Koronavirus zahteva globalno sodelovanje
Trst / Zanimivo srečanje o srednjeazijskem žarišču napetosti
Kompleksno ozadje interesnih
prizadevanj in bojev
“  se večje napetosti med
Združenimi državami
Amerike in Iranom
ogrožajo mir v Sredozemlju in
Italiji ter negativno vplivajo na
razvoj tržaškega pristanišča”, je na
predstavitvi najnovejše številke
italijanske revije za geopolitiko Li-
mes v Trstu ugotavljal njen ured-
nik Lucio Caracciolo. Srečanje
ZDA proti Iranu in tveganja za
Trst, ki ga je kulturno središče Ve-
ritas v sodelovanju s partnerji v
četrtek, 6. februarja, priredilo na
Pomorski postaji, je bilo namen-
jeno srednjeazijskemu žarišču na-
petosti in njegovim morebitnim
posledicam. Srečanje je v imenu
organizatorjev uvedel pater Lu-
ciano Larivera.
Pred mesecem dni je obkrožila
svet vest o raketnem napadu, s ka-
terim so Američani ubili iranske-
ga generala Kasima Sulejmanija,
kompleksno ozadje interesnih
prizadevanj in bojev, v katere so
na Srednjem vzhodu vpete razne
države in sile, pa je znano le poz-
navalcem tamkajšnjih dinamik.
Revija Limes piše o tekmovalnosti
med dvema razvojnima osema,
vzdolž katerih nameravajo zgra-
diti naftovod med Sredozemljem
in Perzijskim zalivom: eden naj bi
povezal Libanon, Sirijo, Irak in
Iran, drugi pa Izrael, Jordanijo,
Savdsko Arabijo in Združene
arabske emirate.
Caracciolo je obrazložil, da Riad
V doživlja Iran, v katerem je priso-ten s spominom na nekdanje Per-zijsko cesarstvo povezan ponos,
kot grožnjo. Tudi zaradi tega, ker
živijo na vzhodu Arabskega polo-
toka, ki je bogat z naftnimi
ležišči, šiiti, ki so v Teheranu na
oblasti. Z ubojem generala se od-
pira možnost razvoja novih sce-
narijev v Iraku, ki je že vrsto let
pod iranskim vplivom.
V Italiji delujoči slovenski geopo-
litični analitik Laris Gaiser je na
srečanju spomnil, da Trump izva-
ja točno to, kar pravi Kissinger, ki
se izredno boji mesijanske vloge
Irana, njegovih revolucionarnega
značaja (ki ne priznava medna-
rodnega reda) in dolgoročne
učinkovitosti.
Po mnenju Gaiserja imajo Ame-
ričani glede Irana izdelano jasno
strategijo: v Teheranu podpirajo
golobe z namenom, da bi prišlo
do izbruha napetosti, krize in po-
sledičnega umika jastrebov z
oblasti. Nezadovoljstvo je v Iranu
veliko: medtem ko je pred enim
letom vlada lahko računala na 50
% podporo prebivalstva, je zaradi
posledic dolgotrajnih sankcij in
pobojev (okrog tisoč žrtev), ki jih
je pred nedavnim izvedla, ta pa-
dla na 15 %. V državi se je pred
leti volitev udeleževalo 70 % vo-
lilnih upravičencev, nazadnje pa
samo 40 %.
Iran, ki je decembra izvedel vo-
jaške manevre skupaj s Kitajsko in
Rusijo, bi potencialno lahko že iz-
delal atomsko bombo, za katero
je znanje prejel od Severne Kore-
je, “a je ne bo, ker ve, kam bi to
peljalo”, je na morebitne medna-
rodne posledice take odločitve
opozoril Gaiser. Kitajska kupuje
40 % petroleja v Iranu, ki s svoji-
mi malimi vojnimi ladjami lahko
zaustavi promet ob Ormuški
ožini, skozi katero teče ena najpo-
membnejših svetovnih pomor-
skih trgovskih poti. Velikost in
nasprotje interesov sta na dlani.
Zanimivo je bilo na srečanju tudi
pričevanje predsednika združenja
špediterjev tržaškega pristanišča
Stefana Visintina, ki je prisotne
seznanil z dejstvom, da kljub san-
kcijam proti Iranu, ki so zaustavi-
le trgovske posle, Trst ohranja s
srednjeazijsko državo komercial-
ne odnose. Blago (ne v velikih ko-
ličinah) prevažajo kamioni (Ro-
Ro ladje s Turčijo). Sicer pa, kako
je resnično bilo z embargom, je
Gaiser priklical v spomin, da se je
skozi slovensko NLB oprala mili-
jarda dolarjev iranskega denarja.
Na predstavitvi je Caracciolo tudi
opozoril na dejstvo, da je Italija
zadnjih 10 let brez zunanje poli-
tike. “Rim ne sodeluje v prizade-
vanjih za zagotovitev svojega de-
leža interesov v Sredozemlju, v
katerem je strateško pomemben
nadzor pomorskih poti in ležišč
energijskih virov”, je ocenil.
Mch
S 1. strani / Večer s predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ
Več pozornosti usmeriti v
izpraznjevanje beneških vasi
  ako Walter Bandelj kot Kse-
nija Dobrila sta poudarila,
da je sodelovanje med obe-
ma krovnima organizacijama,
SSO in SKGZ, kljub nekaterim ra-
ličnim stališčem, zelo dobro. Strin-
jata pa se, da bi težko lahko imeli
samo eno skupno krovno organi-
zacijo, kajti pluralizem je treba
spoštovati in ohranjati.
Oba predstavnika sta nato sprego-
vorila o pomembnih dogodkih, ki
čakajo Slovence v zamejstvu letos,
to se pravi o 100-letnici sežiga Na-
rodnega doma v Trstu, ki jo bomo
proslavili v prisotnosti predsedni-
kov obeh držav, ter o 90-letnici
Prvega tržaškega procesa in
usmrtitvi štirih junakov na bazov-
ski gmajni. Pogo-
vor seveda ni mo-
gel mimo napeto-
sti, ki jo je v teh
dneh, predvsem
pa ob nedavnem
dnevu spomina,
čutiti v Trstu, Go-
rici in, sicer veliko
manj, v Benečiji.
Oba predsednika
sta se morala za-
misliti ob vprašan-
ju moderatorja
Pavšiča, češ kako
naj se kot
manjšina odzove-
mo na napetost in obtožbe desni-
ce, pa tudi dobršnega dela tistih,
ki so na oblasti. Predsednik SSO
Walter Bandelj je glede na to pou-
daril, da sta sodelovanje in sprava
vsekakor nujna, ker, če si bomo
stali narazen, do pozitivnih premi-
kov ne bo prišlo, prijateljstvo in
medsebojno poznavanje pa bosta
morda prinesli spremembe tudi
med tistimi, ki so nam nenaklon-
jeni.
Velik del večera je bil namenjen
vrnitvi stavbe Narodnega doma in
načrtov glede njene uporabe in
namembnosti, ki jih manjšina šele
pripravlja. Če bomo Slovenci Na-
rodni dom res dobili nazaj, se po-
stavlja tudi vprašanje zelo dragega
T vzdrževanja. Po mnenju KsenijeDobrila bi bilo treba zato pomislititudi na dejavnosti, ki bi bile veza-
ne na gospodarstvo in torej pro-
duktivne, in na sodelovanje s Slo-
venijo, ki naj bi tudi konkretno
pripomogla k vsebinski obogatitvi
pomembne strukture ter k njene-
mu vzdrževanju.
Na čedajskem srečanju je bilo tudi
veliko govora o šolstvu, ki je bi-
stvenega pomena za razvoj in je
steber celotnega manjšinskega na-
predka. Walter Bandelj je v tem ok-
viru zelo konstruktivno razmišljal
o trijezičnem šolstvu v Kanalski
dolini, ki bi predstavljalo, po dvo-
jezični šoli v Benečiji, še dodatni
didaktični eksperimentalni pro-
jekt. Trijezična šola bi vsekakor
ustavila tudi odhod mladine iz Ka-
nalske doline. Veliko dijakov se
namreč odloča za študij v sosednji
Avstriji.
Debato o pomenu šolstva, jezika
in pridobivanja novih spretnih go-
vornikov pa je publika kmalu po-
vezala z vprašanjem uporabe be-
neškega narečja na dvojezični šoli.
Kljub nekaterim razlikam v sta-
liščih si je bila večina prisotnih
enotna, da je treba ohranjati na-
rečje in ga posredovati tudi
mlajšim rodovom. To predvsem v
Benečiji, ki, ne smemo pozabiti,
slovenskih šol ni imela nikoli,
medtem ko sta Trst in Gorica
uživala sadove prosvetljenstva že
v času avstro-ogrske monarhije.
Zadnji del večera je bil namenjen
ekonomski krizi, ki pesti Benečijo,
odhajanju in praznjenju vasi. Do-
brilova je poudarila potrebo po
pomoči iz Slovenije, kjer je Posočje
v zadnjih letih postalo ena najpo-
membnejših turističnih področji
v državi. Del tega turizma bi lahko
preusmerili v Benečijo. Walter
Bandelj je ob tem poudaril, da bi
bilo to mogoče le, če bi bila tudi
pri nas na razpolago sredstva za
gradnjo turistične infrastrukture
in za obnovo vasi. Za to bi morala
poskrbeti dežela, ki je bila doslej
za vse te potrebe gluha, sam pa
ostaja glede te pomoči velik pesi-
mist.
Politično de-
lovanje in
obujanje na-
rodnostne za-
vesti imata
vsekakor svoj
pomen, kot
so v okviru
debate pou-
darili nekateri
predstavniki
Benečije, brez
gospodarske
rasti pa ne
gre. Medtem
ko znaša pov-
prečni doho-
dek na prebivalca v deželi FJK
21.077 evrov letno, v Trstu pa celo
22.720 evrov, je v skoraj popolno-
ma zapuščeni občini Dreka v Be-
nečiji povprečni dohodek le
11.000 evrov. Vse beneške občine
so na repu deželne lestvice, tako
glede povprečnega dohodka kot
infrastrukture ter gostote naselje-
nosti. Marsikdo izmed poslušalcev
je zato poudaril, da je že prav, da
se tudi v Benečiji govori o vrnitvi
Narodnega doma, več pozornosti
pa bi morali krovni organizaciji
nameniti praznim vasem in bre-
zupu, ki vsekakor ne pripomoreta
k ohranjanju narodne zavesti in je-
zika.
Suzi Pertot
  ot da bi nas hotel nenadni pojav koronavi-
rusa s svojo uničevalnostjo, smrtonostno-
stjo in kljub vsem izjemnim ukrepom zelo
hitro širitvijo spomniti, da je svet vsak dan bolj
en sam prostor in vsi ljudem v njem vse bolj pre-
pleteni. Prepleteni vse močneje, vse bolj na isti
barki, kot temu rečemo, obeleženi s skupno uso-
do, zaradi katere bi morali nove velike probleme
sedanjega časa reševati skupno, sicer se bomo
znašli pod preveliko težo težav. In v tem smislu se
je kitajski koronavirus le pridružil vsaj dvema že
odprtima globalnima izzivoma, ki čakata na pravi
odgovor vsega človeštva, vseh ljudi, vseh celin, in
to sta: podnebne spremembe in zaradi njih
maščevalna narava ter migracije, neustavljivi pre-
miki množic iz območij vojn in revščine v ob-
močje miru in visoke stopnje materialno bogate
civilizacije. Mar je slučajno, da se je pred vse nas,
pred svet v celoti skorajda istočasno in nasilno
vpečatila trojica tesnobnih groženj, ki zahtevajo
naš sporazumno enoglasni odgovor, ker jih dru-
gače pač ni mogoče zaustaviti in odpraviti? Ali pa
smo le rojeni pod nesrečno zvezdo in živimo v
zaostreno zamračenem obdobju, ki ga nismo za-
služili in se od časa do časa brez jasnega razloga
zgrne nad naš planet, našo zemljo in naš dom?
Kaj ni nekaj krivičnega v tem, da smo kar čez noč
soočeni s tako zelo krutimi preizkušnjami, proti
katerim se ne moremo učinkovito boriti, saj zanje
ne poznamo ne orožja ne načina, ker so se s svojo
globalno razsežnostjo verjetno prvič pojavile v
človekovi zgodovini? Očitno smo se znašli pred
povsem novo prelomnico, ki zahteva zelo
odločno opredelitev, oziroma pred razpotjem, ali
želimo po starem naprej in se ne upremo trojici
velikanskih izzivov ali pa se z njimi spopademo.
To pomeni, da odvržemo sedanjo splošno misel-
nost, ki je zapredena v lokalne poglede in toliko
bolj v nespametno tekmovanje, kdo bo prvi v svo-
jem prostoru in predvsem, kdo bo prvi na svetu s
pravico do vladanja. Koronavirus nas naravnost
sili, da vsi ukrepamo skupno, globalno, solidarno
do sebe in do vseh drugih, ne dopušča nam, da bi
skrbeli zgolj zase, za svoj narod, za svojo državo -
miselnost, ki je nenehno in povsod na delu, kot
da ne obstaja nikakršna druga usmeritev. In ven-
dar obstaja, to je zavedanje, da smo vsi neločljivo
povezani z vsemi in da bistvene probleme lahko
rešimo le tako, da jih rešimo tudi za druge. Ta dru-
ga usmeritev je plemenito svetovljanstvo, je misel
in skrb za vse prebivalce tega sveta, za vse ljudi in
celotno človeštvo. Ta usmeritev je etično ne-
skončno višja od sedanjih samozaprtosti, iz-
ključevanj in neprijaznih medsebojnih odnosov,
to je svetovna etika, kjer sovražnik ni več drugačen
sočlovek, drug narod, druga država, pač pa je so-
vražnik nevarnost, ki preti vsem, so podnebne
spremembe in divjanje narave, so slabo razumlje-
ne migracije in je koronavirus. Se bomo dvignili
do rešilne svetovne etike ali se bomo izneverili
svojemu poslanstvu?
Janez Povše
K
Cementarna Anhovo, vzrok bolezni in smrti
Kapital ne sme biti
pomembnejši od ljudi
  ežak, po industrijskih izpu-
stih smrdeč zrak v Kanalu,
v srednji Soški dolini, ni
ustavil protestnikov, mediji pravi-
jo, da jih je bi-
lo okoli 1000,
ki so se v
četrtek, 13. fe-
bruarja, po-
poldan zbrali
na spomin-
skem shodu
pred občinsko
palačo. NI-
SMO PODAT-
KI je bilo geslo
mirne manife-
stacije, ki je
hotela odgo-
vorne oblasti
opozoriti na
nevzdržno
stanje v okoli-
ci Kanala pa
tudi v sosednjih občinah, vse do
Gorice.
Kot smo v našem tedniku že po-
ročali, cementarna Anhovo, ki je v
rokah tujcev, kot gorivo uporablja
odpadke, tudi nevarne, ob so-
sežigu pa se v zrak dvigujejo težke
kovine, benzen, prašni in radiak-
tivni delci ter druge nevarne snovi,
ki jih je vsak od udeležencev z la-
stnimi dihali lahko skozi vso ma-
nifestacijo zaznaval v zraku. Kljub
temu da je v zadnjih 20 letih um-
rlo ali zbolelo 2.500 ljudi, in to v
občini, ki jih šteje nekaj nad 5000,
in kljub temu da je ni družine ali
hiše, v kateri ne bi imeli kronične-
ga bolnika, mačehovska država
T noče ukrepati. Ravno nasprotno,Salonit Anhovo načrtuje v prihod-njem letu sosežig še večje količine
odpadkov.
Da bi opozorili na nevzdržne raz-
mere in na zdravstvene težave do-
line, ki še danes plačuje visok da-
vek proizvodnji azbesta, je peticijo
odgovornim oblastem podpisalo
593 zdravnikov, občani pa so zbrali
do danes nad 7000 podpisov.
V četrtek, 13. februarja, je bila na-
povedana izredna seja za zaprtimi
vrati, katere so se poleg županje z
občinskimi svetniki udeležili pred-
stavniki Salonita, zdravstvene stro-
ke, Agencije za okolje RS ter Mini-
strstev za zdravje in okolje, Nacio-
nalnega inštituta za javno zdravje
ter Registra raka RS. Protestniki so
jih pričakali mirno in v tišini. Med-
tem ko so vstopali v sejno dvorano,
so ob stopnišču stali otroci s tran-
sparenti, sveče na ploščadi so bile
tih spomin na vse bolne in umrle,
nad plakati, ki so zahtevali spošto-
vanje ljudi, njihovega zdravja ter
bivalnega okolja, pa so plapolale
slovenske zastave. Zaskrbljeni
obrazi, objemi in stiski rok so bili
dokaz trdne solidarnosti, ki veže
ljudi, za življenje katerih kapital ni-
ma posluha. Ko so se vrata v sejno
dvorano zaprla, je na malem trgu
zadonela slo-
venska himna.
Marsikomu so
se orosile oči,
otroci so po-
gumno dvignili
table z zahtevo
po boljših pogo-
jih za svojo mla-
dost, množica
pa je dostojan-
stveno, brez
vpitja, kričanja,
zmerjanja ali
neprimernega
vedenja v tišini
zapustila
ploščad pred sej-
no dvorano ter
se napotila proti
občinski stavbi, kjer naj bi pričaka-
la konec seje in novice o usodi pre-
lepe Soške doline.
Vse naokrog po vasi so domačini
postavili umetniške instalacije o te-
mi okoljske problematike in so-
sežiga v Anhovem, slike in table s
podatki o onesnaženju. Medtem
ko je za zaprtimi vrati potekala seja
med lokalnimi oblastmi in vsemi
pristojnimi za reševanje problema,
so predstavniki civilne iniciative
DANES, ki je bila pobudnik mir-
nega spominskega shoda, orisali
udeležencem, kakšen je položaj lo-
kalnega prebivalstva.
/ str. 12
Suzi Pertot
Foto S.P.
Aktualno 20. februarja 2020 3
Pogovor o 40-letnici Radia Onde furlane (ROF)
Ostajamo zvesti razvojni ideji
Furlanije, ki je odprta in pluralna
  adio Onde Furlane
(ROF) praznuje letos 40-
letnico delovanja. Radij-
ska postaja ima sedež v
južnem predelu Vidma, skoraj
v predmestju. Zaradi dolgolet-
ne vloge, ki jo ima pri širjenju
in uveljavljanju furlanskega je-
zika v družbi, predstavlja pra-
vo medijsko-kulturno institu-
cijo naših zahodnih sosedov,
čeprav njeno delovanje ni in-
stitucionalne vrste. Novinarji
in voditelji, ki na radiu delajo,
radi izpostavljajo, da ustvarja-
jo nekonvencionalen radijski
spored, v sklopu katerega, de-
nimo, redno odmerjajo pro-
stor tudi delovanju Beneških
Slovencev. Zaradi zanimivosti
radijskih sporedov in glasbe,
ki jo predvaja, je pravzaprav
škoda, da ni radio na frekvenci
90 Mhz povsod v zamejstvu
slišen.
Ob tej pomenljivi obletnici
smo se pogovorili s predsedni-
kom založniške zadruge radia
Informazione Friulana, Carli-
jem Pupom.
Vaš radio je pričel oddajati
v času popotresne obnove.
Zakaj ravno takrat?
V pustošenju in ruševinah, ki
jih je leta 1976 povzročil po-
tres, so ljudje pričeli ponovno
odkrivati jezikovno, kulturno
in zgodovinsko dediščino Fur-
lanije. Šlo je za dejanski kul-
turni preporod in postavljanje
novih zahtev. V tem okviru se
je pojavila potreba po infor-
mativno-komunikacijskem
sredstvu, dejansko po radijski
postaji, saj so to bila leta delo-
vanja svobodnih radijskih po-
staj, in ker je radio v primerja-
vi z drugimi sredstvi obveščan-
ja lažje osnovati in upravljati.
ROF je nastal tudi z name-
nom, da predstavlja tisti del
furlanske družbe, ki ga takrat
najbolj razširjena medija, Rai
in Messaggero Veneto, nista
predstavljala. Ta dva nista
namreč poročala o celi vrsti te-
matik …
Radio nastane torej od spo-
daj navzgor?
Prav gotovo. Ustanovitelji ROF
so pripadali heterogeni skupi-
ni ljudi: bili so odraz različnih
generacij, raznolikega družbe-
nega izvora in različnih poli-
tičnih prepričanj: od izven
parlamentarnih levičarjev do
konservativcev, a vsi furlan-
skega čutenja.
Gre za čudež, da niso nave-
dene razlike v 40 letih delo-
vanja privedle do razdora in
prenehanja oddajanja po-
staje? Kateri “cement” je po-
vezoval ustanovne in poz-
nejše snovalce ROF?
Združevala sta jih skupna želja
in hotenje za preporod Furla-
nije, njenih istovetnosti in je-
zika.
ROF se je od začetka dalje
predstavljal in se še vedno
predstavlja kot alternativni
“radio libare dai furlans”
(Svobodni radio Furlanov).
Svoboden česa in alternati-
ven čemu?
Svoboden radio zaradi tega,
ker se je hotelo, da ne bi
upošteval stereotipnih gledanj
in bi deloval zunaj informativ-
nega kanala, ki je bil dejansko
“blokiran” in ni dopuščal
obravnave cele vrste tematik,
ki so bile na ozemlju občute-
R ne, a o njih uradni mediji nisogovorili. Šlo je za bitke za var-stvo okolja, proti vojaškim
služnostim in za druge pobu-
de, ki so bile odraz živahnosti
in prizadevanj številnih
združenj ter odborov. V te pro-
testne iniciative je bil vpet
dobršen del takratne furlanske
javnosti. Kot pove že samo
ime, ROF je bil in je glas vseh
furlanskih skupnosti. Te so
imele pomembno vlogo ob
potresu in pri popotresni ob-
novi. Ob uradni resnici, ki jo
izpostavljajo ob vsakoletnem
obeleženju obletnice potresa,
je obstajala še druga stvarnost,
akterji katere so bili odbori
šotorišč, ciklostilov in zboro-
vanj, ki so po potresu potekala,
četudi jih je vojska prepovedo-
vala. V Furlaniji so delovali
subjekti, ki so bili brez glasu.
Predstavljali so resničen glas
Furlanije in nikakor ne elit, naj
si bo krajevnih ali na kakšen
način uvoženih. Osnovna za-
misel je bila, da mora biti ROF
odprt vsem, tudi tistim, ki so
razmišljali drugače. Dejstvo,
da so radio ustanovili ljudje ra-
zličnih političnih prepričanj,
predstavlja neovrgljiv dokaz,
da je bila pluralnost radia ne
le razglašena, ampak tudi vsa-
kodnevno udejanjena.
ROF oddaja v furlanskem je-
ziku. Kakšen družbeni sta-
tus je vaš jezik imel ob na-
stanku radia?
Med tematike, o katerih drugi
mediji niso govorili in jih je
ROF od začetka dalje obravna-
val, spadajo prizadevanja za
uveljavitev furlanskih jezikov-
nih pravic. Ko je radio pričel
oddajati, ni bilo še nobenega
zaščitnega zakona, ne državne-
ga ne deželnega. Furlanščina v
tistem času ni bila formalno
upoštevana in obravnavana
kot jezik, kar je dejansko one-
mogočalo njeno rabo izven
družinskega kroga ali krajev-
nih skupnosti. Ob vsakršni
uradni priložnosti - od govora
župana, prek odnosov v javni
upravi do šol in pa sredstev
množičnega obveščanja - fur-
lanski jezik ni obstajal! Bili so
to časi, ko je že samo ustvar-
janje radijskega programa v
furlanščini predstavljalo revo-
lucionarno dejanje. Ob jezi-
kovnih pravicah, lahko
rečemo, da je radio pripomo-
gel tudi k uveljavitvi tistih, o
katerih se na mednarodni rav-
ni govori kot o “narodnih”
pravicah. ROF je doprinesel k
temu, da smo se Furlani izobli-
kovali v skupnost s svojo
značilno identiteto, ki ne sloni
samo na jeziku, ampak tudi na
drugih osnovah. V tem smislu
je bil ROF protagonist institu-
cionalnih bitk in zbiranj pod-
pisov za izglasovanje zaščitnih
zakonov in prizadevanj za
ustanovitev dežele Furlanije,
ki bi bila ločena od tržaškega
območja. Med tema obstajajo
namreč tako zgodovinske, kul-
turne in jezikovne razlike kot
tudi drugačne zahteve: če sa-
mo pomislimo na gospodar-
sko raven, v Furlaniji je bil pri-
soten določen tip ekonomije,
v Trstu pa popolnoma dru-
gačen. Administrativna
ločenost obeh območij je ho-
tela iti v smer ovrednotenja za-
devnih značilnosti. Ni bila
proti, ampak v korist specifik
in poslanstev obeh ozemelj.
Omenil si, da je bil ROF tudi
glasnik bitk za varstvo okol-
ja. Bi izpostavil katero iz-
med teh?
Šlo je za bitke za varstvo ozem-
lja in narave, denimo, proti
ureditvi protipoplavnih siste-
mov (rezervoarjev) ob reki Til-
ment in proti cementifikaciji
reke Arzino. Govorimo o vod-
nih virih, ki sta bila takrat še
med redkimi naravnimi v al-
pskem prostoru, ki ju je oz-
načevala tudi cela vrsta skoraj
edinstvenih okoljskih značil-
nosti, katerim je pretilo
uničenje. Uresničitev teh pro-
jektov bi globoko prizadela vse
na območju obstoječe krajev-
ne skupnosti. O teh bitkah za
ohranitev okolja so osrednji
mediji malo poročali, ROF pa
je dajal glas vsem manjšim ali
večjim odborom, omogočal je
njihovo medsebojno mreženje
in spoznavanje, kar je pozitiv-
no vplivalo na doseganje re-
zultatov.
Vašega radia se žal na Go-
riškem in Tržaškem ne sliši
povsod. Kljub temu ali prav
zaradi tega bi lahko predsta-
vil oddaje, ki jih predvajate?
Za začetek samo obrazložitev:
res je, da se radia prek FM frek-
venc ne sliši povsod, vendar
ostaja možnost, da ga po-
slušamo prek “streaminga”, za
kar zadošča že povezava z in-
ternetom oziroma pametni te-
lefon. Kar se pa tiče sporedov,
je jutranji pas ROF namenjen
informacijam in poglobitvam:
poslušalcem nudimo pregled
krajevnega in mednarodnega
tiska, več radijskih poročil, od-
daje kulturnega, aktualnega in
družbenega značaja. Sporedi
obravnavajo problematike
Furlanije, ob hkratnem
upoštevanju vsega, kar se do-
gaja v Evropi in svetu. Vsakod-
nevno predstavljamo razna
srečanja in prireditve, ki pote-
kajo v Furlaniji. Imamo tudi
bolj specifične oddaje, ki so
namenjene športu, zdravju,
raznim na ozemlju delujočim
odborom, novicam drugih v
Evropi živečih manjšinskih
skupnosti, kot tudi glasbi in
kulturi le-teh. Predvajamo tu-
di celo vrsto oddaj, ki predsta-
vljajo različno, a nikakor ne
“main stream” glasbo, saj ni-
smo komercialna radijska po-
staja...
Ali velja, da ste bili med
prvimi radijskimi postaja-
mi, ki so v Italiji dajale glas
priseljencem?
To se je dogajalo v 90. letih
prejšnjega stoletja in na začet-
ku novega stoletja. Takrat je bi-
la prisotna velika potreba za
pomoč pri integraciji: prebi-
valcem smo predstavljali nove
skupnosti v Furlaniji živečih
priseljencev in obenem smo
le-tem omogočali, da so lahko
poslušali novice, ki smo jih
dobivali iz njihovih rojstnih
dežel. Danes bi lahko kdo re-
kel, da to ne koristi, saj je lah-
ko vsakdo že prek svojega mo-
bilnega telefona v kateremkoli
trenutku povezan s svetom, a
v tistih letih te povezave niso
bile lahke.
V katerih jezikih so potekale
te oddaje za priseljence?
V francoščini, angleščini,
španščini, ruščini in srbo-
hrvaščini, se opravičujem, če
uporabljam ta izraz, ker lahko
koga razjezi...
S posebnimi radijskimi od-
dajami skrbite tudi za
ohranjanje vezi med domo-
vino in furlanskimi izseljen-
ci. Koliko je pravzaprav le-
teh po svetu in kako ROF
goji z njimi vezi?
Ni uradnih podatkov, vendar
govori se, da v tujini, na vseh
celinah, živi okrog 2 milijona
ljudi furlanskega izvora. Zdi se
paradoksalno, vendar živi več
Furlanov na tujem kot do-
ma. Da bi pomagali izseljen-
skim skupnostim, je bilo iz-
vedenih več pobud. Ena od
teh je predvidevala oddajan-
je ROF prek “streaminga” v
štirih različnih časovnih pa-
sovih, tako da so lahko izsel-
jenci na vseh celinah dejan-
sko poslušali radio skoraj v
realnem času. Izseljenci so
prek specifičnih oddaj tudi
izvedeli, kaj se dogaja v Fur-
laniji, in obratno. Posebno
pozornost je ROF v tem ok-
viru namenjal Argentini, v
kateri so bili Furlani ustano-
vitelji raznih urbanih sre-
dišč. Med temi naj omenim
vsaj mestece Colonia Caro-
ya v provinci Cordoba, ki so
jo konec 19. stoletja osnova-
li furlanski priseljenci in v
katerem še danes precej lju-
di govori furlansko. Tam je
deloval krajevni radio, ki je
tudi prek FM frekvence pred-
vajal radijski signal ROF. V av-
tu, s katerim si se peljal po me-
stecu, si lahko poslušal ROF,
kot da bi bil v Furlaniji …
Mediji se marsikje ukvarjajo
s precejšnjimi finančnimi
težavami, rezi in podobnim.
So tudi za ROF finance pro-
blem?
Recimo, da ja. Po eni strani ne
moremo trditi, da ne prejema-
mo javnih prispevkov. Pred le-
ti smo bili zaradi oddajanja v
furlanskem jeziku izbrani za
enega od dveh prejemnikov
denarnih sredstev (ob nas še
Furlansko filološko društvo),
ki jih za zaščito in razvoj fur-
lanskega jezika ter kulture do-
deljujejo na osnovi deželnega
zakona št. 29 iz leta 2007. Ta
nam dajejo neko minimalno
stabilnost, pravim minimal-
no, ker dejansko gre za sred-
stva, ki so zagotovljena vse,
dokler obstaja politična volja
za njihovo dodelitev.
Ali vpliva na vaš finančni
položaj dejstvo, da ste, kot
radi poudarjate, neodvisen
medij?
Recimo, da naša neuvrščenost
predstavlja za nekatere po-
menljiv dejavnik, ko je treba
razdeliti sredstva, saj je dosti
lažje financirati nekoga, ki ga
imaš za sebi podobnega ali o
katerem veš, da ne bo ustvarjal
težav. V našem primeru je gle-
de tega vedno vprašaj. Za nas
je pomembno, da smo neod-
visni in svobodni. To pomeni,
da se vedno najde kdo, ki je za-
radi tega nezadovoljen.
Vsaka stvar ima svojo ceno
…
Da. V primerjavi s preteklostjo
je naša finančna situacija zad-
nja leta postala bolj stabilna.
Vendar izkušnje, ki smo si jih
v 40 letih delovanja nabrali, so
nas izučile, da to, kar nam je
dodeljeno danes, ni rečeno, da
nam bo avtomatično dodelje-
no tudi jutri.
Okrogli jubilej delovanja
vam nudi priložnost za pre-
gled doslej opravljenega de-
la, oceno sedanjih razmer in
pogled v prihodnost. Kaj
menite?
Kar se tiče pogleda nazaj, mo-
ram reči, da je ob ustanovitvi
marsikdo rekel, da bo ROF de-
loval le šest mesecev. Glede na
takšna predvidevanja lahko
rečem, da biti po 40 letih de-
lovanja še tu nas zelo zadovol-
juje, hkrati pa nas ob tem
spremlja vznemirjenje, ki je
značilno za tistega, ki ve, da je
živel nevarno, in danes lahko
še o tem pripoveduje. V 40 le-
tih delovanja smo šli skozi tu-
di zelo zahtevna obdobja, ki so
jih zaznamovali občasne zam-
rznitve plač, ki smo jih nato
prejemali z veliko zamudo, do-
polnilna blagajna in cela vrsta
odpovedi in bolečih rezov
osebja, ki smo jih morali spre-
jemati. V teh desetletjih nismo
imeli lahkega življenja.
Zadoščenj je pa tudi veliko, ker
40 let vsakodnevnega odda-
janja v furlanskem jeziku je
pripomoglo k razvoju furlan-
ske istovetnosti, k poznavanju
naše zgodovine in kulture ter
še predvsem jezika. ROF je
vplival na percepcijo in
družbeni status furlanskega je-
zika. Dejstvo, da smo pravza-
prav morali o vsem govoriti v
furlanščini, je vplivalo na raz-
voj besedišča. Ekipa ROF je
med drugim izdelala razne
računalniške jezikovne pri-
ročnike. Naše delo z jezikom
ni bilo le ustnega značaja, am-
pak je obrodilo tudi celo vrsto
instrumentov, ki so danes
vsem na razpolago. ROF je
obenem s svojim delovanjem
pripomogel tudi k družbeni
mobilizaciji, saj smo skupaj z
drugimi občani in odbori pod-
pirali prizadevanja in bili celo
vrsto bitk, v katere smo verjeli.
Lahko rečem, da je ROF omo-
gočil tudi večje poznavanje
Furlanije izven domovine: naj
tu omenim festival umetnosti
v manjšinskih jezikih Suns Eu-
rope, ki v Vidmu poteka že 5
let in je našim ljudem približal
na evropskih tleh obstoječo
raznoliko manjšinsko stvar-
nost.
Naj ob koncu še izpostavim,
da si je ROF vselej trudil za
ovrednotenje furlanske isto-
vetnosti, jezika in kulture,
vendar vedno na osnovi
vključevanja in ne iz-
ključevanja. Nismo nikoli ho-
teli dvigovati pregrad. Na Fur-
lanijo smo gledali kot na
deželo, ki je pluralna in hoče
tako rekoč biti “v gibanju”. Po-
jem, kot tisti o čistosti, je nez-
družljiv s furlansko stvarno-
stjo, saj smo Furlani kot skup-
nost odraz vseh, ki so v zgodo-
vini šli tod mimo; hkrati nam
je uspelo zgraditi nekaj edin-
stvenega in specifičnega. Osta-
jamo torej zvesti razvojni ideji
Furlanije, ki je odprta in plu-
ralna, a hoče vsekakor ostati
Furlanija. To je ROF skušal in
bo skušal delati.
Matej Caharija
Kristjani in družba20. februarja 20204
  vangelij se nadaljuje z no-
vo in, lahko rečemo, pol-
no ter pravilno interpre-
tacijo postave. Kot smo namreč
zadnjič dejali, je človek vselej
nagnjen k iskanju minimuma,
kakor tudi k iskanju tistega, kar
je bolje zanj samega, to pa seve-
da ni ljubezen, ne do Boga niti
do bližnjega, saj je ljubezen vse-
lej prizadevanje predvsem za
dobro drugega. Zato najbrž ni
težko razumeti, zakaj talionsko
načelo, čeprav je seveda daleč
boljše od Lamehovega, še ni do-
volj dobro. Vsebuje namreč ne-
ke vrste človeško pravičnost,
vendar pa je ta postavljena na
temelje enakosti, neke vrste
“uravnilovke”, ki pa nikdar ne
more biti cilj, saj morajo biti za
koga zakoni strožji, za drugega
pa manj, stvar je res zelo rela-
tivna oz. odvisna. Če, recimo,
damo primer molitve, potem se
od laičnega vernika pričakuje
manj molitve kot od posvečene
osebe, pa naj bo to duhovnik ali
redovnik, zato pa mora biti za
tega kazen za neizpolnjevanje
dolžnosti strožja kot za prvega
oz. mora delati večjo pokoro za
tisto, kar ni naredil, pa bi mo-
ral. Tu je sicer še bolj beseda o
povračilnem ukrepu, ki lahko
kaj hitro preide v maščevanje,
pa ne razreši ničesar. Treba se je
vprašati, ali je cilj to, da še na-
prej živimo vsak sebi, ali pa je
po drugi strani cilj, da pridobi-
mo svojega brata? Spet pride-
mo do tega, da kristjan ne zma-
E guje tedaj, ko premaga nekogadrugega, temveč takrat, ko pre-maga samega sebe. To je nam-
reč bistvo tistega, kar se po naše
imenuje podvig, s tujko pa te-
mu pravimo “askeza”. Že čez
nekaj dni bomo vstopili v po-
stni čas, kjer je cilj prav to, da
premagamo sami sebe, da bi iz-
boljšali tudi svoje odnose, z Bo-
gom, potem pa posledično tudi
z bližnjimi. Gre tudi za to, da ne
smemo nikdar pustiti, da bi
presojali na podlagi čustev,
temveč razumno, a se mora naš
razum čim bolj usklajevati z
Božjim, čim več, kolikor je mo-
goče. Prav zato moramo storiti
še nekaj več od tistega, kar je
mogoče na človeški ravni, saj je
z Božjo pomočjo mogoče storiti
več. Božja postava je popolna in
poživlja dušo (Ps 19,8), a je tre-
ba sprejeti prav to, ne pa le člo-
veško oz. vzeti le človeško inter-
pretacijo, ki seveda ne prinaša
nobene duhovne koristi. Kri-
stus nam pravi, da morajo nje-
govi učenci reagirati drugače,
torej tako, da se obvladajo in se
ne prepustijo temu, da bi jih
premagala jeza, temveč jo mo-
rajo oni premagati, da bi pravil-
no odreagirali. Tudi zato, da bi
ne bili maščevalni. Ne gre pa,
da ne bo pomote, za zapoved,
temveč za nasvet ali, kot temu
rečemo, za evangeljski svet, da
bi imeli večjo duhovno in tudi
drugo korist, je pa res, da Go-
spod prepoveduje zasebno
maščevanje, ker je človek v tem
vedno pristranski in pravzaprav
kirivičen – le Bog je tu pravičen.
Evangeljski odlomek ne govori
o navadni človeški ljubezni, ki
je navadno koristoljubna, am-
pak o tisti, ki se ji v grščini pravi
“agape”, latinsko pa jo prevaja-
mo kot “caritas”. Ta ljubezen, ki
se sklada z Božjo, je žrtvovan-
jska, požrtvovalna in torej, ka-
kor pravi sv. Pavel, “ne išče svo-
jega” (1 Kor 13), tokrat pa nam
evangelij govori o tem, da je tre-
ba za ohranitev prave ljubezni
biti pripravljeni tudi k temu, da
žrtvujemo materialne dobrine.
Morda je danes to nekaj še
težjega, kakor pa je bilo še pred
nekaj desetletji, pa vendar je še
kako potrebno, saj ne bomo s
sabo ob smrti nesli nič od ma-
terialnega, ostalo pa bo tisto,
kar bomo s tem materialnim
znali pridobiti “večnostnega”,
če ne vedno uporabimo besede
“duhovno”. Skratka, material-
na sredstva so sredstva, s kate-
rimi lahko pridobimo višje do-
brine, lahko pa tudi ne, če ta
sredstva prevzamejo mesto, ki
jim ne pripada, postanejo pa
cilj. Cilj niso materialne dobri-
ne, temveč oseba, Bog in
bližnji.
Andrej Vončina
Ob prazniku sv. Valentina
Pismo mojemu župniku
  lede na bližajoči se
praznik sv. Valentina
smo se v nedeljo pri
“pomašnem kofetu” v baru
čez cesto lotili zelo aktualne
teme: kaj bo z našimi otroki
in potomci sploh. Vem, da
verjetno tudi vi večkrat o tem
razmišljate, pa vendar. Po-
glejte, imamo kar nekaj po-
stavnih fantov in pridnih de-
klet, ki so že finančno samo-
stojni. Priznati jim moramo
tudi, da so vestni pri delu, so
tudi vključeni v najra-
zličnejše kulturne in športne
dejavnosti, družabni, ostaja-
jo pa samski. Svojčas smo re-
kli, da se je pri tem ali onem
o Valentinu nekaj vžgalo, pri
tej naši mladini pa kaže, kot
da živimo v večni zimi.
Naša debata je bila tokrat ze-
lo pestra. Mladih nismo
opravljali niti zagovarjali,
ampak smo le zaskrbljeno
tuhtali, kam vse to pelje in da
je to velik problem v našem
okolju.
Veliko mladih hodi skupaj,
lahko celo živijo skupaj, se
prijazno družijo, do porok pa
ne prihaja ali so te zelo redke.
Je tu kakšna pametna rešitev?
Kaj naj bi starši storili, da bi
se to tako ali drugače sčaso-
ma uredilo? Hvala za odgo-
vor!
Polona in pomašni kofetarji
Draga ga. Polona in pomašni
kofetarji!
Povedal vam bom zanimiv
nizozemski rek: POT IZ MA-
MINEGA NAROČJA DO
HIŠNIH VRAT JE NAJDALJŠA.
G Ta stavek nam veliko pove indaje veliko misliti. Pred ne-davnim sem se zapletel v po-
govor z mamo, ki ima tri
odraščajoče fante. Z možem
veliko premišljujeta in moli-
ta, da bi jih prav vzgojila in
jim dala prave smernice za
življenje, kakor sta jih tudi
sama dobila od svojih staršev
in jih zdaj utrjujeta še v za-
konski skupini. Takole mi je
govorila: “Zakonca morata
moliti drug za drugega za
srečen zakon in seveda ga tu-
di graditi (srečen zakon se ne
zgodi, srečen zakon se gradi).
Od spočetja do konca življen-
ja moliti za svoje otroke in jih
tudi učiti, da že zgodaj začno
moliti za pravo izbiro življen-
jskega sopotnika. Starši mo-
ramo prevzeti odgovornost
za vzgojo in naučiti je treba
otroke, da prevzemajo odgo-
vornost za svoja dejanja. Da-
nes vidim problem permisiv-
ne in liberalne vzgoje brez
meja. Otroci so zdolgočaseni,
neodločni, in če ni po njiho-
vo, je vse narobe. V šoli ne
učijo več vrednot, mešajo jih
s spoli in po njihovo je prav,
da menjavajo partnerje vse
povprek. Zato je danes zdra-
va, krščanska družinska vzgo-
ja zelo pomembna. Rek, ki ga
naš župnik tolikokrat pona-
vlja: družina, ki moli skupaj,
ostane skupaj, zelo drži! Za-
kaj se mladi ne odločajo za
zakon, ne vem. Verjetno gre
za strah, neodločnost. Vem
pa, da si dekleta želijo poro-
ke, čeprav včasih rečejo, da
ne. Zelo zagovarjam
  petek, 7. februarja
2020, so se zvrstili tre-
nutki velikega veselja za
učence osnovne šole Ludvika
Zorzuta v Bračanu; obiskal jih
je namreč goriški nadškof Car-
lo Roberto Maria Redaelli.
Škofa je spremljal msgr. Paolo,
ki ga otroci že poznajo in je ze-
lo priljubljen. Dolg in topel
aplavz je spremljal prihod go-
stov, sledilo je nekaj Pavčko-
vih pesmi, ki so jih zrecitirali
in zapeli otroci, bodisi v slo-
venščini kot v italijaščini.
Učitelji so nato izrekli dobro-
došlico. Obrazložili in posre-
dovali so nadškofu zgodovino
in posebnost šole v Bračanu.
Šola je poimenovana po Lud-
V viku Zorzutu, ki se je rodil vMedani 24. avgusta 1892. Bilje planinec, pevovodja, publi-
cist in pesnik. V Gorici je obi-
skoval nemško klasično gim-
nazijo, po maturi je stopil v
goriško bogoslovje, a je moral
študij prekiniti zaradi
bližajoče se fronte. V Maribo-
ru si je ustvaril družino in tam
dobil službo. Od maja l. 1945
je bil referent v Gorici za arhi-
ve in poverjenik za narodni
kataster v narodnoosvobodil-
nem odboru za Goriško. Sode-
loval je pri določanju meje
med Italijo in Jugoslavijo.
Aprila leta 1949 je moral zapu-
stiti Gorico in Italijo, saj mu
oblasti niso priznale italijan-
skega državljanstva. Zato se je
preselil v Kanal ob Soči in tam
živel do smrti.
Učiteljica Jožica Žniderčič je
gostoma še povedala, da je v
šoli 47 otrok; njihovo število
iz leta v leto raste. Veliko otrok
prihaja iz mešanih zakonov in
zato prinašajo v šolske razrede
multikulturnost, ki jo šola še
posebno poudarja, saj skuša
biti most med trema kultura-
ma: slovesko, italijansko in
furlansko.
Nadškof Redaelli je s svojo na-
ravnostjo pritegnil pozornost
otrok, ko jim je vljudno odgo-
varjal na vsa vprašanja, ki so
mu jih radovedno postavljali.
Zelo privlačno je govoril o svo-
jem otroštvu. Povedal je, da se
je rodil v Milanu leta 1956. Le-
ta 2004 je postal škof; od leta
2012 deluje v goriški nadško-
fiji. Veliko je pripovedoval tu-
di o svojih potovanjih po vseh
celinah, Afriki, Ameriki, Aziji.
V Gorici se je prvič seznanil s
slovenskim jezikom, ki ga si-
cer ne govori, a razume pre-
cejšnji del, saj se je sam lotil
učenja. Otroci so ga spraševali
tudi o krščanski veri, simbo-
lih, svetnikih. Zelo jih je pri-
tegnil lik sv. Jožefa; o njem v
Sv. pismu malo piše, a njegova
pravičnost ne izhaja zgolj iz
spoštovanja zakonov in zapo-
vedi kot pri farizejih, ampak
ob poslušnosti sam prihaja do
globljega spoznanja svojega
poslanstva moža in očeta.
Karlo Nanut
Jezusovi nasprotniki
Nekateri so se odprli Jezusovemu oznanilu, drugi so
ostali ob strani, nekateri so mu naravnost
nasprotovali. V Nazaretu je v shodnici presenetil
sovaščane, ko je nase obrnil besede preroka Izaija o
Mesiju. Najprej so se čudili njegovi pridigi, potem pa
so začeli postavljati dvome in zahtevali čudeže.
Odgovoril jim je s prerokom Elijem, ki so ga preganjali
njegovi domači in je moral iti v tujino. Ob teh besedah
so pobesneli in ga hoteli umoriti, vendar je on šel
med njimi naprej (Lk 4, 22-30). Poleg domačih so
nastopili proti njemu religiozni voditelji in farizeji,
ki niso hoteli sprejeti novosti in resnice njegovega
oznanila. Ti so posredovali med ljudstvo slabe
govorice o njem, da je požrešnež in pijanec, da se
druži z grešniki in z njimi je (Lk 15,2). Na Jezusa so
gledali kot na heretika in prekinjevalca, ker odpravlja
stare navade in ruši
meje med ljudmi.
V spor z nekaterimi
farizeji je prišel, ker je
kritiziral njihovo slepo
izvrševanje postave.
Kljub temu so nekateri
farizeji prihajali k njemu
in ga poslušali. Večerno
srečanje z Nikodemom
kaže na to zanimanje in
na težavo, pri
spremembi pogledov,
da postava ni prvo
merilo življenjskih
odločitev, ampak
odnos do Boga (Jn 3).
Zavračal je religijo zaslug in varne popolnosti. Podal
je priliko o farizeju in cestninarju, ki sta šla v tempelj
molit. S pohvalo skesanega cestninarja je pokazal
določeno kritiko farizejem (Lk 18, 9-14). Sinedrij v
Jeruzalemu je začel poizvedovati za njim. Pošiljal
je različne ljudi, predvsem pa se posluževal skritih
ovaduhov, da bi zvedel čim več o tem potujočem
Pridigarju. Poslali so tudi ljudi, ki so mu postavljali
težka vprašanja. Vse se je vrtelo o Jezusovi osebi in
postavi. Zakoni morajo služiti človeku in
njegovemu življenju, ne smejo biti nesmiselno breme,
ki ga ljudje nosijo zaradi zapovedi. To je izpostavil
Jezus, ko so njegovi učenci smukali klasje v soboto,
kar je bilo prepovedano (Mt 2,27). Drugo soboto so
farizeji prežali nanj v shodnici v Kafarnaumu. Ob
ozdravljenju je vprašal učitelje in pismouke: “Ali se
sme v soboto delati dobro ali zlo, življenje rešiti ali
uničiti”?  (Lk 6) Na vzporednem mestu Marko prvič
izpostavi odločitev za Jezusovo usmrtitev (Mr 3, 6).
Na podoben način so želeli Jezusa ujeti v past, ko so
pripeljali ženo, ki je prešuštvovala (Jn 8, 1-11).
Jezus je poslal zelo jasno sporočilo skupini učiteljev
in duhovnikov v priliki o vinogradu in
vinogradnikih, povedal jim je, da bo temu ljudstvu
vzet vinograd in dal drugemu, ki bi prineslo več sadov
(Mt 21, 41). Sovraštvo vodstvenega razreda do
Jezusa je postalo vse hujše. Tudi Jezus je bil trd do
njih (Mt 23, 2-13). Očital jim je hinavščino. Njegovo
oznanilo je polno usmiljenja za grešnike in uboge,
za hinavce pa izziv in kritika, ki je prinesla nekaj
spreobrnjenj, še več pa nasprotovanja in zamer.
Odprl je pomen ločitve. Čeprav je povezovalec neba
in zemlje ter ljudi med seboj, je prinesel tudi zahtevo
po prečiščenju in
razločitvi. Povezave ne
more biti brez jasne
razločitve. (Lk 12, 51,
53) Mimo Jezusa ni
mogoče iti brez
določenega odnosa, ki
je temelj prijateljstva ali
nasprotovanja.
Farizeji in pismouki so
neprestano širili lažne
novice o Jezusu, tako,
da so postale
prepričanja javnega
mnenja. Nasprotniki so
ga celo obsodili, da je
obseden s hudim duhom (Mr 3,30). Zato se je vedno
bolj oddaljil od množic, se posvetil molitvi in
apostolom.
Zanimiv je tudi odnos tempeljske policije do njega
na zadnji dan šotorskega praznika v Jeruzalemu, ko
so bili očarani in nagovorjeni od njegovih besed in
ga niso prijeli (Jn 7, 45-52). Po Lazarjevi obuditvi se
je zbral sinedrij (Jn 11, 45-54), kjer so prišla na dan
različna mnenja o Jezusu. Na koncu je veliki
duhovnik Kajfa prerokoval, da je za njih bolje, da en
človek umrje za ljudstvo in ne propade ves narod”
(Jn 11, 50-51). Tisti dan so se odločili, da ga umorijo
(Jn 11, 53). Še več, veliki duhovniki so dali razglas,
da, kdor bi vedel, kje je, naj ga naznani, da bi ga
mogli prijeti (Jn 11,57).
ZAKAJ PRAV JEZUS? (103) PRIMOŽ KREČIČ
Misel na 7. nedeljo med letom
Premagovanje sebe
za večne dobrine
Pastoralni obisk v Bračanu
Slovenske pesmi so navdušile
nadškofa Redaellija
vzdržnost pred zakonom, za-
kaj tega več ne poudarjajo tu-
di v cerkvi? Spolnost in men-
java partnerjev povzroča
ogromne duševne rane. Če
pa je vzdržnost, potem je tudi
velik blagoslov v zakonu in
družini.
To želiva posredovati tudi na-
jinim otrokom. Temelj zako-
na je tudi globoka osebna ve-
ra, ki jo moraš graditi. Ne
smemo pozabiti, da moramo
spreminjati sebe, ne drugih.
To pa je najtežje”.
No, k besedam te mame bi
dodal še to, da Cerkev po-
sveča veliko pozornosti pri-
pravi mladih na zakonsko
življenje, vodi tečaje za
bližnjo pripravo na zakon, še
bolj pomembna pa je dolgo-
ročnejša priprava, tako ime-
novana šola za življenje. Tam
mladi spoznavajo teme o
značajih, željah in potrebah,
ki jih je nujno treba uskladiti
že pred poroko, da bo zakon
zaživel in imel svoj blago-
slov.
Seveda pa ni tako preprosto
najti pravi par zase. Nekateri
imajo srečo, da kmalu naleti-
jo na pravega, nekateri pa
težko najdejo stik z osebo na-
sprotnega spola, da bi z njo
zaživeli. A tudi v tej smeri že
nekaj let obstaja pomoč –
spletna stran z naslovom Kat-
Stik. si. Morda bo komu ta
naslov prišel prav. Pregovor
in Sv. pismo pravita: Kdor
išče, najde in Kjer je volja, je
tudi pot.
Bog z Vami!
A. K.
Kristjani in družba 20. februarja 2020 5
Bohinjski tedni (1)
Predvojna tribuna demokratične akademske mladine
  vgusta lani (2019) bi se
morala slovenska javnost
spomniti enega najpo-
membnejših dogodkov na pra-
gu druge svetovne vojne, saj je
bil po svoji vsebini in vplivu na
tedanjo akademsko mladino ter
intelektualno javnost izjemen.
Žal so javni mediji ignorirali ta
dogodek, ki ga je organizirala ta-
kratna krščanskosocialna elita
slovenskega izobraženstva, kar
pomeni, da smo še vedno po-
greznjeni v brezno razprtij ideo-
loških totalitarizmov obeh skraj-
nosti. Naj bo ta zapis posvečen
spominu Janeza Stanovnika, ta-
kratnega krščanskega socialista
in udeleženca bohinjskega semi-
narja.
Bohinjski tedni pri Sv. Janezu ob
Bohinjskem jezeru so bili nadal-
jevanje predavanj, ki so bila v Be-
li dvorani Uniona od leta 1935 z
namenom, da bi napredna in so-
cialno usmerjena katoliška mla-
dina dobila ustrezno orientacijo
v pričakovani vojni vihri. Prvi
cilj je bil razviti kulturo dialoga
v razklani katoliški družbi, ki je
zavračala dialog z njimi. Prvi se-
minar so leta 1937 organizirala
akademska društva Danica, Zar-
ja in Savica, ki so svoje poglede
na krščanstvo, slovenstvo, kultu-
ro in družbo gradila na osnovi
personalistične filozofije in
načel krščanskega socialnega
nauka. A ta prvi seminar je zaz-
namoval ideološki spor okrog
Kocbekovega Premišljevanja o
Španiji. Prof. Erlich je namreč po
nalogu katoliškega vodstva želel,
da udeleženci obsodijo Kocbe-
kova stališča o španski državljan-
ski vojni. Toda mladina je njego-
vo intervencijo izžvižgala. Dogo-
dek opisuje v svojih spominih
Boris Pahor, ki se je po izstopu
A iz goriškega bogoslovja udeležilseminarja prav z namenom, daKocbeka osebno spozna zaradi
njegovega kritičnega stališča do
fašizma. Kocbek se tega seminar-
ja ni udeležil, ker je bil takrat na
študijskem izpopolnjevanju v
Franciji. Naslednje leto (1938) je
politika preprečila seminar v Bo-
hinju in označila akademska
društva, ki so ga organizirala, za
razbijače katoliške enotnosti. Le-
ta 1939 pa so seminar organizi-
rali samo zarjani in kljub ostre-
mu nasprotovanju uspeli, saj se
je seminarja udeležilo okrog 250
študentov, kar je pomenilo več
kot skoraj tretjino slušateljev lju-
bljanske univerze. Predavali pa
so vsi vidni katoliški izobražen-
ci. Uvodno predavanje je imel
Franc Saleški Finžgar, s čimer je
dal seminarju vseslovenski in
kulturno politični pomen.
V Uvodu k zborniku, ki je izšel l.
1940, so zapisali namen semi-
narja: “Današnji neodvisni kato-
liški rod se je... pričel zavedati
svoje posebne naloge v danem
položaju sveta in v negotovem
položaju svoje male, ogrožene in
razcepljene domovine”. Temel-
jne poudarke Uvod povzema ta-
kole: “Središče zanimanja je bila
misel o človekovi osebi, tej naj-
višji obliki duhovnega bivanja,
z njenimi pravicami in vredno-
tami”. Nadalje: “Danes se ob
vprašanju človeka odpira
vprašanje svobode” kot ključno
vprašanje sodobnega časa. Toda
človekova “zahteva po svobodi
bo tem večja, čim bolj bo duhov-
no razvit”. “Okoli teh dveh
vprašanj se razvršča dolga vrsta
ostalih”. Ta vprašanja, ki jih je
seminar osvetlil, so z različnih
zornih kotov obravnavala usodo
slovenskega naroda, izhajajoč iz
stališča, da je ogrožen njegov ob-
stoj, ob čemer so “ideološka
trenja malo pomembna”. Na-
glašala so potrebo po sodelovan-
ju vseh narodnozavednih sku-
pin, da se obrani obstoj sloven-
stva. Pri teh prizadevanjih je slo-
venske izobražence krščansko
socialne provenience vodila že
tedaj ideja nove evropske uredit-
ve: “Ko bo nastajal v Evropi nov
red, nova pravica in ko bo zma-
govala človečanska misel, naj
vstane z našo pomočjo tudi ze-
dinjena slovenska domovina in
prične živeti svoboden slovenski
človek, ki ga hočemo”.
S predavanji so sodelovali: filo-
zof Janez Janžekovič, ki je v reviji
Čas razkrinkal ideologijo
nemškega nacionalsocializma
in utemeljil dolžnost kristjana,
da se upre in obrani demokraci-
jo in narodovo svobodo. Naj
omenimo samo dve njegovi sta-
lišči: “Bistvo človeške osebnosti
je v razumnosti in svobodni vol-
ji, v njeni duhovnosti torej”. -
“Svobodna volja je druga naj-
važnejša osnova človeške oseb-
nosti in duhovnosti”. - “Naša
naloga (je), kako urediti razme-
re, da bi imela vsaka oseba in
vsak narod dovolj gospodarske
neodvisnosti in duhovne svobo-
de, da doseže svoj človeški smo-
ter... ”
Edvard Kocbek je v predavanju
Oseba - središče novega življenja
utemeljil personalizem kot filo-
zofijo družbenega angažiranja
za svobodo in demokracijo, kot
teoretični temelj osebne in
družbene svobode in kot meto-
do za moralno in duhovno preo-
brazbo človeka. Osvežimo nekaj
poudarkov iz predavanja, ki bi
jih morali premišljevati še da-
nes: “Dokler se človek ne zave
svojega enkratnega bivanja, svo-
je izvirnosti, svoje določene zgo-
dovinskosti ter časovne
vključenosti, tako dolgo ne mo-
re izpolniti svojih nalog in z nji-
mi samega sebe uresničiti”. -
“Človekovo bistvo... najde svojo
polnost le v dejanskem prisva-
janju predmetnosti”. - “Do nove
človeške resnice in do novega re-
da pridemo le s popolno preo-
cenitvijo vrednot in odločno
spremenitvijo stanja”.
Pastirsko pismo slovenskih škofov za postni čas 2020
“Bodimo odgovorni državljani!”
Kristjan je odgovoren državljan
Dragi bratje in sestre!
V evangeliju nam Jezus naroča,
naj svojih dolžnosti ne izpolnju-
jemo samo na zunaj, ampak s
srcem in prepričanjem. To nas bo
vodilo k vedno večji zavzetosti in
požrtvovalnosti. Ker letos mine-
va trideset let od prelomnega leta
1990, ko se je v Sloveniji zgodilo
več dogodkov z zelo daljnosežni-
mi posledicami za naš narod in
nastanek naše države, želimo
spregovoriti o naših krščanskih
dolžnostih do naroda in države,
še posebej o naši dolžnosti do-
moljubja in odgovornosti za
skupno dobro v naši domovini.
Prve svobodne in demokratične
volitve, demokratično izvoljena
vlada in plebiscit so bili odločilni
državotvorni dogodki, na katere
ne smemo pozabiti. Že človek
kot posameznik hote ali nehote
živi iz tega, kar je doživljal v pre-
teklosti. Podobno velja tudi za
naše skupnosti. Družina ohranja
spomine na rodove, ki so živeli
poprej, enako velja za župnije,
kraje in vasi. Cerkev živi iz zgo-
dovine odrešenja, zato se vsako
leto z različnimi praznovanji spo-
minjamo enkratnih dogodkov,
ki nas še danes zaznamujejo: Je-
zusovega rojstva ob Božiču, nje-
gove smrti in vstajenja ob Veliki
noči in prihoda Svetega Duha ob
Binkoštih. Podobno tudi narod
ali država obuja spomine na svo-
je ustanovne dogodke.
Tako krepimo svoj “zgodovinski
spomin”, brez katerega ne bi mo-
gli ostati zvesti temu, kar smo in
za kar si bomo prizadevali tudi v
prihodnosti. Pouk zgodovine, ki
mora biti nepristranski, pošten
in celovit, je pomembno sred-
stvo za vzgojo mladih rodov v
njihovi identiteti, se pravi podo-
bi, ki jo imajo o sebi in na katero
so ponosni. Ko molimo rožni ve-
nec, prosimo, naj nam Jezus
“utrdi spomin”. V Svetem pismu
najdemo veliko naročil, naj
ohranimo spomin na vse, kar je
Bog storil za nas, in naj živimo iz
hvaležnosti za to. Da pa ne bi
ohranjali starih zamer ali “pogre-
vali” minulih napak, moramo
spomin očistiti maščevalnosti ali
celo sovraštva. Zato moramo v
spominu ohranjati vse, kar je le-
po in dobro, da nam bo tudi v
prihodnosti dajalo poguma in
poleta. “Spominjajte se čudovi-
tih del, ki jih je (Gospod) storil,
njegovih znamenj in sodb njego-
vih ust” (Ps 105,5). Vsaka sveta
maša je spominsko obhajanje Je-
zusove življenjske daritve, s kate-
ro izpolnjujemo njegovo na-
ročilo: “To delajte v moj spo-
min”. Bog nas je obdaril s spomi-
nom, da bi iz preteklosti živeli za
prihodnost in ohranjali živo za-
vest, kdo smo, za kaj vse moramo
biti hvaležni Bogu in katerim za-
vezam in obljubam moramo
ostati zvesti.
Med lepe spomine na dogodke
izpred treh desetletij spada spo-
min na našo takratno zavzetost,
družbeno odgovornost in enot-
nost večine prebivalcev Sloveni-
je. Lotili smo se skoraj nemo-
gočih in neverjetnih nalog osa-
mosvojitve in demokratizacije.
Uspešni smo bili, ker smo v to
verjeli in bili enotni. Skoraj nihče
ni stal ob strani, skoraj nihče ni
rekel: “Kaj me briga”! Nihče tudi
ni izključeval drugega. Celo Cer-
kvi ni takrat nihče očital, da se
“vtika v politiko”. To je dragoce-
na izkušnja, na katero ne bi smeli
pozabiti. Če bi bili danes tako
enotni in ne bi nikogar iz-
ključevali, bi po poti sodobnega
in demokratičnega razvoja šli ve-
liko hitreje naprej. Kakor smo se
množično udeležili glasovanja
na plebiscitu za samostojno Slo-
venijo, bi se morali enako
množično udeleževati vseh poz-
nejših volitev in referendumov
ter odločneje izraziti voljo bolj
prepričljive večine državljanov.
Škofje želimo ob tem poudariti,
da smo vsi skupaj in vsak posa-
mezni državljan odgovorni za to,
kar se dogaja v naši samostojni
domovini. Kljub vsem poman-
jkljivostim imamo demokra-
tično državo, kjer se o prihodno-
sti odloča na volitvah. Le ude-
ležba je pogosto nizka, kar pome-
ni, da je med nami preveč ljudi,
ki rečejo: “Kaj me briga”! V Sve-
tem pismu beremo o Kajnu, da
je na Božje vprašanje, kje je nje-
gov brat Abel, odgovoril: “Sem
mar jaz varuh svojega brata”?  (1
Mz 4,9). To je, kakor bi rekel: “Kaj
me briga moj brat”! Takšna drža
pa ni združljiva s krščansko zave-
stjo odgovornosti zase in za dru-
ge.
Ljudje smo odgovorni na treh
ravneh.
Najprej smo odgovorni sami za-
se: za svoje življenje, zdravje in
vsestransko izpopolnjevanje. Od-
govorni smo za delo, ki ga opra-
vljamo, in za osebno rast v kre-
postih, vrlinah in ne nazadnje tu-
di v veri.
Zatem smo odgovorni za svoje
bližnje: starši za otroke in otroci
za ostarele in onemogle starše, za
sorodnike, sosede in prijatelje, za
to, da imamo z drugimi poštene
in lepe odnose. Odgovorni smo
za svojo župnijo in za njeno pri-
hodnost, za krajevno skupnost in
ne nazadnje za podjetje ali usta-
novo, v kateri delamo.
Toda to še ni vse. Premalo se za-
vedamo še tretje ravni odgovor-
nosti, odgovornosti za celotno
družbo in za razmere v državi,
katere državljani smo. Predvsem
smo odgovorni za to, kdo nam
vlada, saj sta od oblasti v največji
meri odvisni sreča in blaginja nas
vseh.
Sem sodi tudi odgovornost za na-
ravno okolje, sredi katerega živi-
mo. Tu se še posebej pokaže, ko-
liko je kdo odgovoren za prihod-
nost nas vseh. Brezbrižno odme-
tavanje odpadkov, potratna pora-
ba energije in razmetavanje hra-
ne so skrb vzbujajoči pojavi naše
neodgovornosti za skupno do-
bro. Kot kristjani sicer ne prista-
jamo na ideologije, ki pravijo, da
med človekom in drugimi živimi
bitji ni bistvene razlike. Ta razlika
je, saj smo samo ljudje svobodna
in odgovorna bitja s pravicami in
dolžnostmi. A ravno to naše do-
stojanstvo nam narekuje odgovo-
ren odnos do drugih živih bitij
Personalistične ideje so razvijali
tudi drugi predavatelji, tako
France Koblar s predavanjem
Oseba in kultura. Ključni pouda-
rek njegovega predavanja je v
spoznanju, da kultura ni samo
narodova dediščina, ampak “du-
hovna dejavnost … teženje po
duhovno telesnem oblikovanju
in spopolnitvi”. Ker se “da-
našnja civilizacija odraža v teh-
ničnem pojmovanju življenja in
sveta... duh današnjega časa pre-
ganja osebna spoznanja in se po-
splošuje v ideologijah.... Splošna
smer družbenega življenja je od-
krito sovražna človeku kot osebi
in resnični kulturni tvornosti
nevarna. Krščanska omika ima
bodočnost samo, če bo naše
osebno krščanstvo dovolj živo in
si bo izborilo dovolj prostora za
delovanje”.
Profesor pedagogike Stanko Go-
gala je v predavanju Vzgoja k
svobodi osvetlil pojem svobode
in vzgojo k svobodi. Izhajal je iz
personalistične teorije medse-
bojnosti. Poudaril je, da vzgoja
za svobodo temelji na odnosu
človeka do človeka, na medse-
bojnem zaupanju, spoštovanju,
tovarištvu, osebnem sprejeman-
ju vrednot, kot taka je nasprotje
discipliniranja človeka in avtori-
tarne vzgoje. Osebna svoboda se
nadalje izraža na priznavanju
kulturne avtonomnosti vsako-
gar, pravice do osebnega pre-
pričanja in kritičnega odnosa do
družbenih razmer. Poudaril je,
da je svoboda notranje povezana
z moralno držo, z njegovim
čutom za odgovornost do sebe
in drugega. Zato vzgoja za svo-
bodo temelji na vzgoji notranje
poštenega človeka. - (?) nje oseb-
nostije notranja svoboda pre-
pričanja in spoznanja in čut od-
govornosti do drugega (?). Mo-
ralni človek je suveren nad svo-
bodnostjo in določa sam meje
svoje osebne svobode, ker se za-
veda, kdaj se bo svobodnosti po-
služil in kdaj svobodno podre-
dil.
/ dalje
Peter Kovačič Peršin
Od 19. do 23. februarja 2020 bo italijanskem mestu Bari potekalo
srečanje škofov iz držav, ki so povezane s Sredozemskim morjem
na temo Sredozemlje kot meja miru. Sklepno sveto mašo, ki bo v
nedeljo, 23. februarja 2020, bo daroval sveti oče Frančišek. V
imenu Slovenske škofovske konference (SŠK) se bosa dogodka
udeležila mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
msgr. Alojzij Cvikl ter upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav
Lipovšek.
Gostitelj srečanja bo predsednik Italijanske škofovske konference
(CEI) nj. em. kard. Gualtiero Bassetti, ki je poudaril, da dogodek ne
bo znanstveno-kulturni posvet, ampak bo prav posebno srečanje,
morda celo edinstveno, ki želi podčrtati pristen način življenja
Cerkve, da naglasi težave in pričakovanja sredozemskih narodov.
Kardinal Bassetti je izrazil prepričanje, da bodo udeleženci sprejeli
izzive Svetega Duha, da se bodo iskreno pogovarjali in si izmenjali
skupne izkušnje.
Srečanje škofov v Bariju na temo 
Sredozemlje kot meja miru
in do prihodnjih rodov, ki imajo
pravico, da pridejo živet na Zem-
ljo, kjer bo lepo živeti.
Nemalokrat se upravičeno pri-
tožujemo nad slabimi razmera-
mi. Ni pa prav, če rečemo, da se
ne da ničesar narediti, in ostane-
mo doma, ko pride trenutek vo-
litev ali drugega glasovanja.
Če bi pred tridesetimi leti tako
ravnali, ne bi izpeljali vsega tiste-
ga, na kar smo danes ponosni.
Zato so takratna zavzetost, pri-
pravljenost na sodelovanje, zau-
panje, optimizem in enotnost za
nas dragocen opomin, ki nam
pravi, da bi danes lahko bilo mar-
sikaj bolje, kakor je, če bi z
večjim žarom, dejavnostjo, odgo-
vornostjo in enotnostjo nadalje-
vali našo skupno pot v demokra-
tično Slovenijo. Tedaj bi tudi
krščanska vera in Cerkev ne bili
več izključevani. Tudi letošnje
obletnice potrjujejo pravilnost
besed, ki nam jih je na srce po-
ložil sv. Janez Pavel II., ko je mla-
dim v Postojni zaklical: “Korajža
velja”!
Vaši škofje
V avgustu 1937 je v Bohinju potekal prvi akademski
kulturno-socialni teden
Tik pred oddajo časnika v tisk
smo izvedeli, da je 18. fe-
bruarja zgodaj zjutraj, v 88.
letu starosti, umrl msgr. Franc
Bole, ustanovitelj - “oče ured-
nik” - Ognjišča in Radia
Ognjišče.
Rodil se je 9. avgusta 1932 v
Koritnicah pri Knežaku. V
mašnika je bil posvečen po
študiju teologije leta 1958. Ko
je postal župnik v Postojni,
kjer je tudi pel novo mašo, je
začel razmišljati o mladin-
skem časopisu: to zamisel je
uresničil leta 1965 z Bojanom
Ravbarjem in Silvestrom Čukom. Nastal je župnijski list Farno
Ognjišče, ki je kmalu prerasel v revijo, ki je v nekaj letih po-
stala najbolj razširjen mesečnik na Slovenskem (leta 1989 so
izdajali do 100 tisoč izvodov!). Kot piše na portalu Ognjišča,
je v okviru urejanja revije razvil vrsto dobrodelnih, človekol-
jubnih in karitativnih pobud. Leta 1990 je msgr. Bole postal
prvi direktor Slovenske karitas. Leta 1994 je izvedel še en pod-
vig, Radio Ognjišče, ki se je junija najprej oglasil iz koprskega
studia, novembra istega leta pa še iz ljubljanskega.
Pri “očetu uredniku” smo imeli časnikarji našega tednika
vedno odprta vrata. Tudi zaradi tega ga bomo vedno ohranili
v lepem spominu. Več prihodnjič.
Odšel je velik mož
Goriška20. februarja 20206
Rezultati delovanja in predlogi za
prihodnje delo
Člani Prosvetnega društva Štandrež so se zbrali v četrtek, 13.
februarja, na letnem rednem občnem zboru. Potekal je v mali
dvorani župnijskega doma Anton Gregorčič. Zbor je najprej izvolil
predsednika občnega zbora in to nalogo zaupal Marku Brajniku,
ki je vodil sejo do izvolitve novega odbora. Spomnil se je članov in
sodelavcev, ki so nas zapustili v zadnjem letu. To so Lucijan Pavio,
Ivanka Zavadlav, Ema Brajnik in Jožica Brisko. Z enominutnim
molkom so jim udeleženci izrazili spoštovanje in zahvalo.
Občni zbor je pozdravila predsednica Zveze slovenske katoliške
prosvete Franca Padovan in se zahvalila za vse oblike sodelovanja
ter izrazila vzpodbudne besede za nadaljnje delovanje društva, ki
krepi celotno našo skupnost.
Društvo je aktivno na več področjih, od dramske, zborovske,
razstavne, publicistične do prireditvene in družabne. Predsednik
David Vižintin se je zahvalil odbornikom in članom društva za
njihov trud, požrtvovalnost in navezanost društvu ter domačemu
župniku Karlu Bolčini za razpoložljivost prostorov in ZSKP za
pomoč.
O dramski dejavnosti je poročal Matej Klanjšček, ki je pozitivno
ocenil uprizoritev komedije Bosa v parku v režiji Janeza Starine.
Številni nastopi, priznanja in nagrada na festivalu v Mavhinjah
pričajo o kakovosti predstave. Štandreški igralci so v letu 2019
nastopali tudi z drugimi igrami. Društvo je organiziralo tudi
gledališki abonma s petimi predstavami skupin, ki sodelujejo s
štandreško. Dramska skupina je dokazala, da dobro deluje in je
uigrana. Žal pa se vsako leto spoprijema s pomanjkanjem kadra
in z iskanjem primernega besedila.
Zborovsko dejavnost je predstavila Vanja Bastiani; kljub
maloštevilnim pevcem zbor vztraja v svojem poslanstvu pri
ohranjanju slovenske pesmi. Pohvalila je prizadevnost in vztrajnost
maloštevilnih mladih pevcev, ki se zavedajo pomembnosti
slovenskega petja. Krivde ne gre iskati samo v morebitni
brezbrižnosti mladih, ki so v resnici precej obremenjeni s študijem,
ampak tudi v družinah, v katerih starši premalo spodbujajo otroke,
da bi se udejstvovali in sodelovali pri kulturnem delu. Mešani zbor
je pod vodstvom Zulejke Devetak s svojimi številnimi nastopi
zadovoljil poslušalce.
O mladinski problematiki je govoril Pietro Gravner, ki je ugotavljal,
da so v društvu preživeli veliko lepih trenutkov in tudi uspešno
postavili na oder igro Ples tatov. Glede delovanja je poudaril, da
moramo dobiti nove načine in dejavnosti, da bi pritegnili mlade.
O blagajniškem stanju je poročala Daniela Puja.
Društvo je organiziralo in sodelovalo tudi pri drugih pobudah. V
sodelovanju z društvom Stanko Vuk iz Mirna in Zarja iz Renč je
priredilo bogato Prešernovo proslavo. Ob 150-letnici ustanovitve
štandreške čitalnice je z društvom Oton Župančič in štandreško
osnovno šolo Fran Erjavec dostojno počastilo to pomembno
obletnico.
Uspešne so tudi druge pobude, kot so Praznik špargljev, Dan miru
in prijateljstva in razna družabna srečanja.
V novi odbor so bili izvoljeni: Vanja Bastiani, Marko Brajnik, Marjan
Breščak, Simon Florenin, Nicola Gravner, Pietro Gravner, Matej
Klanjšček, Katja Leon, Lorenzo Marussi, Roberta Marussi, Mario
Mucci, Damjan Paulin, Danjela Puja, Božidar Tabaj in David Vižintin.
DP
Občni zbor Prosvetnega društva Štandrež
  Sloveniji doživljajo v
zadnjih petih-šestih letih
dobro gospodarsko rast,
primanjkuje pa delovne sile, ta-
ko da jo veliko podjetij išče iz-
ven državnih meja. “Včasih je to
cenejša delovna sila - ekonomija
se žal lomi na hrbtih ljudi”, je
povedala gospa Iva Dimic, eko-
nomistka, predsednica Komisije
za odnose s Slovenci v zamej-
stvu in po svetu in poslanka
stranke Nova Slovenija v Držav-
nem zboru RS. Dimičeva je bila
v četrtek, 13. februarja, gostja na
Srečanju pod lipami v komorni
dvorani KCLB, z njo se je pogo-
varjal časnikar Julijan Čavdek,
večer pa sta organizirala Kultur-
ni center Lojze Bratuž in Krožek
za družbenopolitična vprašanja
Anton Gregorčič v sodelovanju
s Svetom slovenskih organizacij.
Ob prisotnosti uglednih gostov,
med katerimi so bili tudi gene-
ralni konzul RS Vojko Volk,
deželni tajnik SSk in deželni
svetnik Igor Gabrovec ter dežel-
ni predsednik SSO Walter Ban-
delj, je poslanka spregovorila o
odnosu Slovenije do Slovencev
v zamejstvu in po svetu, delu in
predlogih komisije, aktualnem
političnem stanju ter vlogi
žensk v slovenski politični stvar-
nosti.
“Ko je Slovenija nastala, sem bi-
la stara osemnajst let. Leta 1990
sem na plebiscitu prvič volila.
Zrasla sem v tradicionalni
krščanski družini, v kateri smo
vedno govorili o politiki, zato je
bila politika zame čisto naravna
pot”, je povedala Dimičeva, ki
je vedno ostala zvesta desnici,
krščanskim demokratom, in se
je aktivno vključila v politiko le-
ta 2011, ko je bila izvoljena v
Državni zbor. Po njenem mnen-
ju slovenska politika ni stabilna,
V ne ve, kam mora iti in kaj moranarediti. Poslanka je pritrdila,da po odstopu predsednika slo-
venske vlade Marjana Šarca v
NSi hočejo na volitve, ker si želi-
jo, da se “politični prostor v
državi prečisti”, obenem pa jav-
nomnenjske napovedi pravijo,
da velikih sprememb ne bi bilo.
Prepričana je, da bi se z zavezo
za neko tehnično vlado lahko
uredile zadeve v zdravstvu in bi
lahko razvili dobre zametke za
dolgotrajno oskrbo, saj je bil na
predlog NSi že sprejet zakon o
osebni asistenci. “Od tistega, ki
sestavlja vlado, je odvisno, ali
bo pošten, spoštljiv do strank,
ali bo dal strankam in mini-
strom možnost, da bodo delali”,
je dodala poslanka. NSi je s
predsednikom Matejem Toni-
nom napovedala novo umesti-
tev stranke v slovenskem poli-
tičnem spektru. O njem je Di-
mičeva povedala, da je mlad,
svež veter, neobremenjen s pre-
teklostjo, volivci ga pozitivno
sprejemajo, na NSi pa gledajo
kot na stranko, ki ji je mar za
človeka, ki zastopa krščanske
vrednote, svobodo, pravičnost,
spoštovanje, dostojanstvo.
Stranka NSi ima dolgo tradici-
jo vodenja Komisije za odnose
s Slovenci v zamejstvu in po
svetu, Iva Dimic je postala
predsednica, ko je bila Ljudmi-
la Novak izvoljena v Evropski
parlament. Povedala je, da je s
sklicevanjem sej in pogostejšim
srečevanjem prenos informacij
boljši in to je treba okrepiti, saj
“Slovenija nima samo dveh mi-
lijonov prebivalcev, ampak še
pol milijona, ki jih živi izven
Slovenije … Želim si tudi, da bi
v naš šolski sistem vključili dela
in dosežke zamejskih Slovencev
… NSi je intimno povezana z iz-
seljenstvom - izseljeni Slovenci
so imeli tudi veliko vlogo pri
osamosvojitvi Slovenije”. Di-
mičeva je prepričana, da bi mo-
rali zamejci v slovenskem parla-
mentu dobiti svojega predstav-
nika, da bi lahko bili zastopani
tako, kot sta italijanska in
madžarska manjšina. Povedala
je, da je bil za NSi zelo velik do-
sežek udejanjenje zakona o re-
patriaciji; za vse Slovence, živeče
izven države, pa je velikega po-
mena tudi Vseslovensko srečan-
je, ki ga Komisija prireja v začet-
ku julija.
Čavdek je razložil, da si zamejci
prizadevamo, da bi si zagotovili
prisotnost svojega predstavnika
v italijanskem parlamentu, v
zvezi s tem je Iva Dimic odločno
izjavila: “Vlada RS nadaljuje po-
govore glede recipročnosti. Slo-
venski zunanji minister se je
srečal z italijanskim, ki se je iz-
kazal kot temu naklonjen.
Pričakujem vsekakor večjo an-
gažiranost predstavnikov zu-
nanjega ministrstva, da bo Slo-
vencem, živečim v Italiji, omo-
gočano neposredno zastopanje
v italijanskem parlamentu. Zdi
se mi nesprejemljivo to, da do-
ločene politične stranke dajo
možnost Slovencem, da so iz-
voljeni, potem pa ti ne morejo
zastopati interesov slovenske
narodne skupnosti, ampak so
podvrženi politiki stranke, v ka-
teri so bili izvoljeni. Zelo po-
membno je, da pride Slovenska
skupnost do direktnega pred-
stavnika, ki bo zagovarjal sta-
lišča ljudi in bo njihov glas v ita-
lijanskem parlamentu”. Dodala
je, da je prioriteta tudi vrnitev
slovenski narodni skupnosti po-
slopja Narodnega doma v Trstu,
ki je simbol slovenstva na teh
tleh.
O vlogi žensk v slovenski poli-
tični stvarnosti je poslanka po-
vedala, da si ne želijo biti kvota,
ampak hočejo, da tudi moški
prepoznajo njihove sposobno-
sti, vztrajnost, da znajo kaj na-
rediti in zadeve spremeniti. Go-
vorila je o Klubu parlamentark,
v katerem ženske razpravljajo o
različnih pogledih žensk na po-
litiko, javne zavode in podjet-
ništvo. Povedala je tudi, da NSi
voli največji odstotek mladih
med 18. in 26. letom: “V Mladi
Sloveniji, podmladku stranke,
spremljajo predvsem področje
izobraževanja in so politično ze-
lo aktivni. To so bodoči volilci,
bodoči liderji”.
Nazadnje, pred vprašanji občin-
stva, je poslanka spregovorila
tudi o svojih zdravstvenih
težavah in udejstvovanju s poli-
tiko v obdobju zdravljenja:
“Stranka mi je stala ob strani. Z
Božjo pomočjo sem vse prene-
sla, dano mi je bilo. Začutila
sem Božjo ljubezen in s tem sem
šla skozi bolezen”.
Katja Ferletič
  vodni pevski pozdrav je
občinstvu, ki je popolno-
ma zasedlo dvoranico,
namenil MoPZ Sabotin. Pod vod-
stvom temperamentne zboro-
vodkinje Nadje Kovic je zapel dve
pesmi Mirka Fileja, Slovenski fan-
tje in Pojdem med polja. Ob kon-
cu pa se je oglasila še pesem iz grl
pevcev moške zasedbe zbora
SKPD F. B. Sedej iz Števerjana. Pod
vodstvom Patricka Quaggiata so
ubrano zapeli tri pesmi (in še do-
datek), Fantje na vasi Franceta
Marolta, Ob večerni uri Vinka Vo-
dopivca in Bratci veseli vsi Ubalda
Vrabca.
Kratek nagovor je imel prvič v
vlogi predsednika KD Sabotin
Matjaž Pintar, ki je ponosen, da
je del te male, a delavne skupno-
sti. Opozoril je, da je KD Sabotin
nastalo pred 40 leti, da bi se tudi
v Štmavru pretakal kulturni sok
in da bi z vaškimi prazniki, pu-
stovanjem in še čim ohranjali do-
mače navade. Pri tem je spomnil,
da v vasi delujejo poleg moškega
zbora še otroški zbor, šahovski
krožek in skupina zelo nav-
dušenih pustarjev. Za jesenske
dni pa imajo v načrtu nekaj po-
sebnega; o tem je razkril le, da se
U bo novost imenovala Sabotin mi-nivertikal (baje bo nočni tek naSabotin za profesionalce). Pove-
dal je tudi, da so zavzeti pustarji
letos pripravili voz in z njim so
kot edina goriška skupina pred-
stavljali Občino Gorica na nedel-
jskem (16. februarja) pustnem
sprevodu po goriških ulicah.
Čeprav šteje Štmaver le kakšnih
100 prebivalcev, je ena od petih
vasi na Goriškem, ki si še upa, se-
veda zaradi velikega prizadevanja
vseh, ki jim je pri srcu kulturno
udejstvovanje, organizirati
“šagro”. Ta praznovanja namreč
močno zavira birokracija, ki je
zmeraj bolj zahtevna. Da je žal ta-
ko, je potrdil tudi odbornik De
Sarno, ki je z veseljem sprejel po-
vabilo na večer, saj je štmavrska
skupnost občudovanja vredna. S
svojimi tradicijami in prireditva-
mi, predvsem pa z navdušenostjo
prispeva k ohranjanju in živosti
vasi.
Tema kratkima, a pomenljivima
nagovoroma je sledila predstavi-
tev in predvajanje posnetkov na-
stajajočega načrta Skupni in dru-
gačni običaji Slovencev v Italiji.
Projekt je predstavil časnikar, zgo-
dovinar in predsednik Združenja
Eugenio Banchini, Giorgio Ban-
chig, ki je razkril, kako se je poro-
dila zamisel o tem “zapisu” starih
navad, ki so še zmeraj žive, od Ka-
nalske doline in Benečije preko
Goriške in vse do tržaškega Krasa.
Spodbudo za ta veliki projekt je
našel, ko je prebiral članek ko-
roškega duhovnika Matije Mayer-
ja, župnika v Žabnicah in rektorja
Marijinega svetišča na Svetih
Višarjah. Mayer je v Slovenski
bčeli l. 1851 zapisal, kako po-
membno je, da se ohranjajo šege
in navade, kajti z njimi se ohran-
jajo tudi kultura, jezik in sloven-
ska narodna zavest in identiteta.
Prav ta misel jih je vodila, ko so
pripravljali DVD s posnetki šeg,
ki so še posebno močno zakore-
ninjene v Benečiji, pravi zaklad-
nici ljudskega izročila, ki sega v
davnino. Banchig se je zahvalil
vsem, ki so sodelovali pri izdelavi
DVD-ja, še zlasti Albertu Deveta-
ku, ki je dejavno vodil ta veliki in
zahtevni projekt in spremljal nje-
govo nastajanje. To pa se bo še na-
prej nadgrajevalo, saj so prejeli ve-
liko dokumentarnega gradiva še
po uresničitvi DVD-ja, h katere-
mu je prispeval veliko truda tudi
Hijacint Iussa. Devetak je pove-
dal, da je delo trajalo eno leto,
zadnje mesece je bilo zelo živah-
no. Za zbiranje materiala so k pro-
jektu povabili veliko društev,
ustanov in posameznikov. Naj-
prej so pregledali 30.000 posnet-
kov, fotografij, pričevanj in doku-
mentov, v zadnji fazi je bilo le-teh
okrog 6.000. Iz izbora je nastal
DVD. Vse ostalo pa mislijo pripra-
viti za objavo na spletu, da bo
Srečanje pod lipami: Iva Dimic   
“Ženske si ne
želijo biti kvota!”
vsem dostopno to zelo dragoce-
no gradivo.
DVD, na katerem vezno besedilo
bereta, tudi v duhovitem slogu,
Ilaria Bergnach in Jakob Leopoli,
kronološko spremlja koledarsko
leto, od prvih dni januarja do zad-
njega dne decembra. Tako so za-
beležena koledovanja za Svete tri
kralje v beneških vaseh, pa tudi v
Števerjanu, na Vrhu Sv. Mihaela
in drugod, pust, ki je z značilnimi
maskami (npr. pisani blumarji)
zelo trdno vraščen v Beneške do-
line, pa tudi v Goriško (vrhovski
pepeljuharji in ostale maske) in
na Kras. Lepo so prikazani tudi
navade na oljčno nedeljo, pa v
tednu pred Veliko nočjo, ko se
oglašajo le raglje, praznovanje Ve-
like noči in sv. Marka. V maju se
vsepovsod dvigajo mlaji ali maji.
Posebno značilno in še vezano na
stare čase je žabniško dviganje
maja, dvajset metrov visoke olu-
pljene smreke, na koncu katere je
venček, z dolgimi koli. Navedene
so še druge navade, vezane na
svetoivanska kresovanja, na pro-
cesije Sv. Rešnjega Telesa, ali na
Vahte, ko hodijo po nekaterih va-
seh otroci po hišah iskat kruhke,
na pritrkovanje za praznike in
druge slovesnosti in šege, ki žlaht-
nijo predbožični in božični čas. V
Benečiji je značilna Devetica
božična, liturgija, ki jo vodijo go-
spodinje, brez duhovnika. Od
hiše do hiše devet dni nosijo Ma-
rijin kip ali kip Sv. Družine in mo-
lijo rožni venec in druge molitve
ter pojejo pesmi. Ta navada je zelo
stara, iz 19. stoletja, morda izhaja
iz Tirolske. Vsa besedila so seveda
v narečju in izvirna.
DVD se konča, kot se začenja: z
ognjemeti, ki naznanjajo konec
starega in začetek novega leta. To
je vsekakor zelo dragocen doku-
mentarni posnetek slovenskih
navad, prisotnih v celotni naši
deželi, kjer prebivamo Slovenci.
Treba jih je ohranjati kot pomem-
ben del naše bogate kulturne de-
diščine in jih posredovati mla-
dim rodovom.
Praznovanje sv. Valentina v Štma-
vru se je nadaljevalo v nedeljo,
16. februarja, ko je bila ob 14. uri
slovesna sv. maša v domači cer-
kvici, ki jo je daroval g. župnik
Marijan Markežič.
Že v dopoldanskih urah pa so
obiskovalci lahko okusili pristne
domače jedi, med katerimi so bili
seveda najbolj zaželeni ocvrti
štruklji.
S 1. strani
Zven slovenske pesmi in zanimiv
vpogled v naše šege
Goriška 20. februarja 2020 7
  Prešernova proslava
“Naš jezik je lep!”
TRŽIČ 
  slovensko himno so Prešer-
novo proslavo kulturnih
društev Tržič in Jadro v eni
izmed dvoran Kinemaxa v Tržiču
v četrtek, 13. februarja, uvedli
malčki otroškega pevskega
zborčka iz Romjana, ki deluje v ok-
viru Združenja staršev. Andreja
Grom, ki je v slovenščini in itali-
janščini lepo povezovala spored
prireditve, je v uvodnih mislih v
imenu organizatorjev povedala,
da se v Sloveniji in zamejstvu šte-
vilni z veseljem zbiramo, “da bi
opozorili na pomen slovenske kul-
ture in uživali v ustvarjalnih do-
sežkih, ki kakor koli prispevajo k
dvigu slovenske kulturne zavesti
in prepoznavnosti slovenske kul-
ture”. Radi praznujemo Prešerna,
je še dejala, čigar “suverena poezi-
ja, svobodomiselnost, načelnost
in romantična duša so ga povzdi-
gnile v mit”.
Na slovesnem in hkrati prijetno
“domačem” kulturnem večeru za-
radi gripe, ki v tem času razsaja tu-
di v Laškem, žal ni nastopil napo-
vedani otroški pevski zbor Osnov-
ne šole Ljubka Šorli iz Romjana.
Namesto njega je pod taktirko Al-
joše Sakside zapel dve pesmici na
besedilo Srečka Kosovela in v ugla-
sbitvi zborovodje že omenjeni
zborček, ki med drugim sodeluje
pri posebnem projektu, po-
svečenem kraškemu pesniku.
Častna gostja večera, ki je s svojim
nagovorom dala krepak ton prire-
ditvi, je letos bila ga. Bojana Da-
neu Don iz Trsta. Rodila se je pri-
morskim staršem, ki so se med
prvo in drugo vojno kot begunci
zatekli v Slovenijo in se kasneje
vrnili v Trst. Oče je sodeloval pri
ustanovitvi slovenskih šol v Trstu
in Tržiču in bil po drugi vojni tudi
prvi ravnatelj slovenske šole v
Tržiču. O svoji begunski izkušnji
in razburkanih doživetjih v času
fašizma je ga. Bojana napisala
izredno knjigo Begunec nikdar! V
Tržiču je povedala, da je Prešeren
S z opevanjem svojih najintim-nejših čustev prikazoval tudi dušonašega človeka, ki ljubi na vso
moč svojo domačo zemljo, svoj je-
zik, svojo domovino. “Ko počasti-
mo spomin na tega veli-
kega človeka, počastimo
tudi vse nas, da vztraja-
mo v ljubezni do svojih
korenin, da spoštujemo
ideale staršev, da se ljubi-
mo in družimo med se-
boj, se izražamo v svojem
jeziku ter da jezik gojimo
in ga posredujemo svo-
jim otrokom”. Naš jezik
je lep, je odločno zatrdila
govornica. Lahko se po-
našamo s številnimi
odličnimi pesniki in pisa-
telji, z velikimi umetniki, izjemni-
mi športniki itd. “Na svojo identi-
teto in svoj jezik moramo biti po-
nosni”! Za njiju so naši predniki
veliko pretrpeli in tudi izgubili
življenje. Gospa Daneu Don se je
dotaknila tudi aktualnega in
včasih perečega vprašanja, dvoje-
zičnih zakonov. Če se oba starša
pogovarjata z otroki vsak v svojem
jeziku, bosta zlahka dosegla, da bo
njun otrok že v zgodnjih letih ob-
vladal dva jezika in se z lahkoto v
obeh sporazumeval z ljudmi. Kdor
se temu odpoveduje, žal pre-
prečuje otroku nekaj, kar bi ga
obogatilo in bi mu olajšalo vzpon
do uspeha v odraslih letih. Govor-
nica se je izrecno zahvalila sloven-
skim organizacijam in društvom
v Laškem, ki povezujejo razkro-
pljene rojake in si prizadevajo za
obstanek slovenščine. “Izražajte se
v svojem jeziku z veseljem in po-
nosom”! Misel je namenila še pri-
seljencem, tujcem, ki jih v Tržiču
srečuje na vsakem koraku. “Veli-
kokrat niso dobrodošli niti med
nami”, a “spomniti se moramo,
da smo bili v preteklosti begunci
tudi mi in da smo pričakovali, da
bi bili sprejeti”. Prešeren, ki v Zdra-
vljici poje o bratstvu med narodi,
  nedeljo, 16. februarja
2020, je v župnijski dvo-
rani Frančišek B. Sedej
zadišalo po pomladi. Vedrino
pomladnega, prešerne-
ga duha so prispevali
nastopajoči pevci in se-
veda tudi domača pu-
blika.
Prešernovo proslavo je
uvedla slovenska him-
na, ki jo je zapel gostu-
joči Mešani komorni
zbor s Celja. Zatem je
poslušalce nagovoril
profesor in zgodovinar
Jurij Klanjšček. Podal je
zgodovinski pregled
formacije slovenskega
naroda oz. kako se je
formirala slovenska narodna za-
vest in zavest slovenskega jezika
in kulture. Celoten poseg bo ob-
javljen v naslednji številki Šte-
verjanskega vestnika.
Po uvodni misli pa je bil čas za
domačo novost. Na pobudo
Martine Hlede, dolgoletne zbo-
rovodkinje društvenih otroških
zborov, ki je opazila, kako se lju-
bezen do petja vedno bolj širi že
pri mladih generacijah, so v le-
tošnji sezoni nastali trije mlajši
zborovski sestavi: Mali otroški
in Otroški pevski zbor, ki ju vodi
V Martina Hlede ob spremljaviMartine Valentinčič, ter Mladin-ski pevski zbor, katerega vodstvo
je prevzel Števerjancem zelo
priljubljeni Patrick Quaggiato.
Mali otroški in Otroški pevski
zbor sta v letošnji sezoni prvič
nastopila na Mali Cecilijanki
meseca decembra. Mladinski
pevski zbor, v novem sestavu in
z novim dirigentom, se je pre-
mierno predstavil publiki prav
v nedeljo. Zapeli so tri pesmi, in
sicer Jadro (Igor Gruden – Stane
Malič), Sing sing (Jerry Estes in
Greg Holder - Jerry Estes) in
Vsak po svoje (Mitja Vrhovnik
Smrekar – prir. Patrick Quaggia-
to). Spremljali so jih: Martina
Obvestila
Mladinski dom lepo vabi učence in
dijake ter njihove starše na DAN
ODPRTIH VRAT v sredo, 19., in
četrtek, 20. februarja, od 15. in do
17. ure; otroci bodo lahko spremljali
učno enoto pošolskega pouka in
sodelovali pri delavnici. Med 16. in
17. uro pa bo osebje na razpolago
staršem za pogovor. Informacije
zainteresirani dobijo lahko tudi na
sedežu v Gorici, ul. Don Bosco 60,
med uradnimi urami vsak torek in
četrtek od 16.00 do 18.00 (tel.
0481-280857, e-pošta
mladinskidom@libero. it) ali po
telefonu 366-6861441.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja v soboto, 14. marca,
za Dan žena izlet v Tolmeč
(Tolmezzo) z ogledom Museo
Carnico delle Arti Popolari - Michele
Gortani. Muzej prištevajo k
najpomembnejšim te vrste v Evropi.
Predstavlja dragoceno etnografsko
zbirko, ki zaobjema obdobje od 14.
do 19. stoletja. V tridesetih
prostorih so razstavljeni izdelki in
umetnine, ki prikazujejo življenje in
tradicijo prebivalcev Karnije v
minulih časih. Sledilo bo druženje v
restavraciji Belvedere v Tricesimu
(UD). Vpisujejo do 6. marca po tel.
0481-884156, 328-6360744
(Andrej F.), 346-1206031 (Sonja
K.), 0481-882183 (Dragica V.),
0481-78138 (Sonja Š.). Prvi
avtobus bo odpeljal ob 7.30 uri iz
Gorice s trga Medaglie
d'oro/Goriščka z običajnimi
postanki pri vagi blizu pevmskega
mosta, v Podgori pri telovadnici, v
Štandrežu pri lekarni in na Pilošču.
Drugi avtobus bo odpeljal ob 7.30
uri iz Doberdoba s postanki na
Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in
pri “Zlatki” do Pilošča, od koder
bosta nadaljevala pot v Tolmeč.
Vrnitev domov v večernih urah.
Društvo slovenskih upokojencev za
Goriško prireja od 22. do 27. marca
letovanje v termah Olimia.
Vpisovanje in informacije po tel.
0481-884156, 328-6360744
(Andrej F.) do 13. februarja.
Prispevke za SCGV Emil Komel v
spomin na ravnatelja prof. Silvana
Kerševana lahko nakažete na
bančni tekoči račun: Banca di
Cividale - IBAN IT 97 M 054 841
240 1CC 003 003 6225; SWIFT
CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD
SILVANA KERŠEVANA. Informacije
na tajništvu SCGV Emil Komel, tel.
št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Darovi
Za SKLAD Silvana Kerševana : v spomin
na brata Silvana daruje Žarko
Kerševan 100 evrov, Marilka Koršič
150 evrov.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
- Sobota, 22. februarja 2020, ob 20. uri
Dramski odsek PD Štandrež
John Chapman
Michael Pertwee
KOMEDIJA
VOHUNI
REŽIJA: JOŽE HROVAT
Predstave bodo 
v veliki dvorani 
KULTURNEGA CENTRA 
LOJZE BRATUŽ v Gorici
Za rezervacije 
in informacije:
Kulturni center 
Lojze Bratuž  
tel: 0481 531445 
e-mail: info@centerbratuz.org
(od 21. februarja 2020 do 27. fe-
bruarja 2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 21. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 22. februarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 23. februarja, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 24. februarja (v studiu
Katja Volpi): Človek skozi
tisočletja.
Torek, 25. februarja (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 26. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Pust,
pepelnica, post. - Izbor melodij.
Četrtek, 27. februarja (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Valentinčič pri klavirju,
Aljoša Dorni z ukulelo,
Elija Mužič nas kitaro, Sa-
muele Mian z berdo in
Lapo Farolfi s cajonom.
Naslednji na vrsti pa je
bil gost večera, in sicer
Mešani komorni pevski
zbor Celje, ki je bil usta-
novljen leta 1983. Soustanovi-
telj, pobudnik in začetni stro-
kovni vodja zbora je bil do leta
1997 zdaj že pokojni Pavle Bu-
kovac. Nato je do leta 2012 zbor
vodila dr. Dragica Žvar. Leta
2012 je zbor prevzela Monika
Lojen, zadnja štiri leta pa zbor
vodi Primož Leskovec. Zbor se-
stavlja 25 pevcev, ki nastopa na
domačih in tujih koncertnih
odrih. V domačem Celju so ak-
tivni večkrat na leto, vrhunec pa
je vsakoletni junijski samostojni
koncert, vedno z drugimi gosti,
kjer se predstavijo domači pu-
bliki. Njihov repertoar zajema
skladbe iz svetovne zborovske li-
terature ter slovenske ljudske in
umetne pesmi iz vseh Sloven-
skih pokrajin.
V nedeljo so števerjansko publi-
ko razveselili s skladbami: Do-
movini (Jakob Razlag – Benja-
min Ipavec – prir. Slavko MI-
helčič), Na jezeru (Miroslav Vil-
har – prir. Serafin Vilhar), Tri-
glav (Matija Zemljič Slavin – Ja-
kob Aljaž), Slovenska dežela
(Jakob Razlag – Benjamin Ipa-
vec), Protuletje (prekmurska
ljudska – prir. Ubald Vrabec),
Vöra bije (prekmur-
ska ljudska – prir. Ma-
tija Krečič), Oj Božime
– Sdrindulaile (po
starem furlanskem
motivu – prir. Adi Da-
nev), Dekle je pralo
srajčke dvej (ljudska iz
Ricmanj – prir. Walter
Lo Nigro).
Mlada povezovalka
večera, Števerjanka
Lara Proderutti, je ob
koncu sklenila z mi-
slijo blaženega Anto-
na Martina Slomška:
“Ptico boš spoznal po petju, pa
človeka tudi: kajti lepo petje ima
tudi lepo srce. In kar se lahko
reče o človeku posamezno, se
lahko reče o vsem ljudstvu. Iz
obilnosti srca se glasijo usta, in
kjer ni čednih pesmi, tam tudi
prebivati ni veselo”.
Zastor je padel, dan se je prelevil
v noč, v Števerjanu pa se že pri-
pravljajo na nove izzive, koncer-
te, premiere, zato, dragi bralci,
bodite radovedni in spremljate
naše delo.
Stefania Beretta
  Prešernova proslava
Z vedrino in Prešernovim
duhom prežeta prireditev
ŠTEVERJAN 
je že pred dvema stoletjema pou-
darjal, “da smo vsi ljudje enaki,
vredni spoštovanja in človeške so-
lidarnosti”, je še dejala ga. Bojana
Daneu Don.
Večer se je končal z nastopom gla-
sbene skupine OVCE, ki je nastala
leta 2013 iz sodelovanja med
Kraškimi ovčarji in tržaškim par-
tizanskim pevskim zborom Pinko
Tomažič. Sestavljajo jo “izredno
ustvarjalni in prekaljeni glasbeni-
ki”, kitarist in pevec Aljoša Saksida,
klarinetistka Katia Del Piano in ba-
sist Rudi Markuža. Za tržiški večer
so pripravili tri zanimive pesmi -
Prešernovo Lepo Vido, odlomek iz
Cankarjevega Kurenta (Drmaška)
in Aškerčevo Egipčanko -, poveza-
ne s temo migracije. Saksida, ki jih
je uglasbil, je spored zelo nazorno
povezoval in predstavil.
DD
Skupina Ovce
Bojana Daneu Don in Andreja Grom
Kultura20. februarja 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (99)
Slovenski plemič Janez Kobencl iz Štanjela se je dobro
zavedal nevarnosti, ki so jo za naše kraje predstavljale
grabežljive Benetke, in še leto pred svojo smrtjo je
dvignil glas proti gradnji mesta-utrdbe Palmanova, ki
je služilo bolj proti našemu cesarstvu kot proti Turkom.
Leta 1572 je z bratom Ulrikom pridobil gospostvo
Kopriva v Furlaniji (nekaj let prej pa sta postala
barona). Bil je tudi pooblaščeni zastopnik na državnih
zborih, nadvojvodov dvorni kancler, glavar v Gradišču
in deželni glavar na Kranjskem (vir: prof. Anton Kacin).
Njemu gre zasluga, da je kraški rojak Konrad Glušič
iz Komna postal ljubljanski škof, saj je osebno
nagovoril nadvojvodo Karla. Oba, Janez Kobencl in
Konrad Glušič, sta posredovala v sporih s protestanti.
Janez Kobencl je v Ljubljani obnovil samostan
nemškega viteškega reda (katerega je bil član), ki ga
je nekaj stoletij kasneje arhitekt prof. Jože Plečnik
preuredil v sedanje Križanke. Janez Kobencl je obnovil
tudi Predjamski grad, v katerem je bil z zvijačo ubit
njegov ded Erazem, in je zgradil grajski stolp. Leta
1587 je na koncu Travnika dal zgraditi eno najlepših
palač v Gorici (takrat verjetno sploh najlepšo, s
krasnim parkom, ki je segal do grajskega griča), ki jo
je več kot poldrugo stoletje kasneje kupil baron
Avguštin I. Codelli plemeniti Fahnenfeld (Gorica, 1685
- Ljubljana, 1749), skupaj z graščino v kraju Moš pri
Gorici, ki je prav tako bila Kobenclova. Ravno Avguštin
I. Codelli - kraljevi svetovalec, koroški in kranjski
plemič, gospod Kodeljevega (Thurna), Thurnaua
(Gorenje Blato, Ljubljansko barje) in Dobrave, gospod
Moša, Šlovrenca in Koprivnega (na Goriškem) - je leta
1747 podaril palačo z zemljiščem na Travniku cesarici
Mariji Tereziji z namenom, da bi stavba postala sedež
nove goriške nadškofije, ki je nastala leta 1751 z
ukinitvijo oglejskega patriarhata; cesarica mu je
podelila pravico do izbire prvega goriškega nadškofa
in tako je baron Avguštin I. izbral grofa Karla Mihaela
Attemsa, čeprav je umrl pred njegovim imenovanjem.
Ob palači je dozidal kapelo: ko je leta 1749 umrl v
Ljubljani, so ga v skladu z njegovo željo pokopali ravno
v goriški nadškofijski kapeli. Poznamo ga tudi kot
mecena slovenske tiskane besede.
Cesarski svetnik baron Janez Kobencl je umrl leta
1594 med zasedanjem državnega zbora v
Regensburgu, kamor je pospremil cesarja Rudolfa II.
Pokopan je bil v tamkajšnji cerkvi, svoje ljube kraške
domovine ni več videl. Od prof. Južniča izvemo tudi,
da je Janez zgradil omenjeno palačo na goriškem
Travniku ravno v letu, ko je njegov nečak Rafael - sin
brata Ulrika, ki je po Janezovi smrti podedoval vse
posesti - šel k jezuitom. Eden od Rafaelovih bratov je
izgubil nogo v vojni proti Benečanom v neki bitki pri
Rubijah. Rafael je najprej študiral na Dunaju, potem
pa mu je stric Janez odprl pot do Rima, kjer - kot smo
videli - je sam študiral v svoji mladosti. V Rimu je
Rafael študiral matematiko pri najimenitnejših
profesorijh tistega časa. Z bratom Filipom, ki je
kasneje postal deželni namestnik v Gorici in vicedom
na Kranjskem, je od leta 1597 prispeval del svoje
dediščine za gradnjo jezuitskega kolegija v Ljubljani
in s tem postal eden najvidnejših prvakov katolicizma
v mestu, istočasno pa nasprotnik protestantskih
grofov Turjaških. Istega leta si je - s pomočjo plemiča
Ciprijana Coroninija, ki ga družinska kronika navaja
kot osebnega znanca sv. Ignacija Lojolskega -
prizadeval za ustanovitev jezuitske hiše v Gorici, kar
se je tudi uresničilo v letih 1615-1617 (z zamudo
zaradi vojne s Turki). Jezuitom je namenil palačo, ki
jo je podedoval po stricu Janezu in ki je kasneje - kot
smo že videli - postala sedež goriške nadškofije.
Janez Kobencl je leta 1587 na koncu Travnika dal zgraditi
eno najlepših palač v Gorici (takrat verjetno sploh najlepšo,
s krasnim parkom, ki je segal do grajskega griča), ki je od
leta 1751 sedež goriške nadškofije. Desno je videti tudi
kapelo Povišanja sv. Križa, ki jo je leta 1746 zgradil baron
Avguštin Codelli. Grb slovenske plemiške rodbine Kobencl
Po smrti Janeza Kobencla leta 1594 v Regensburgu, kamor
je pospremil cesarja Rudolfa II. na zasedanje državnega
zbora (pokopan je bil v tamkajšnji cerkvi), je vse posesti
podedoval njegov brat Ulrik. Eden od Ulrikovih sinov je
izgubil nogo v vojni proti Benečanom v bitki pri Rubijah (na
sliki Rubijski grad), drugi - Rafael - je šel k jezuitom in z
bratom Filipom veliko pomagal jezuitskim ustanovam.
Rodbini Kobencl je pripadala tudi graščina v Mošu pri
Gorici, katero je kasneje kupil baron Avguštin Codelli.
Kobencli so imeli svoj grad tudi v Štanjelu, ki ga je že leta
1508 pred Benečani branil Krištof Kobencl, oče Janeza. V
tamkajšnji cerkvi sv. Danijela (na sliki je viden značilni
zvonik iz 17. stoletja) je bilo pokopanih več predstavnikov
te starodavne slovenske rodbine, kot pričajo nagrobni
kamni.
Dimitri Tabaj
Gorica / KCLB - ZSKP, Iskrivi smeh na ustih vseh
Cirkuške vragolije in nagrajevanje natečaja Mladi oder
  skrivi smeh na ustih vseh,
niz veseloiger ljubiteljskih
odrov, ki ga prirejata Zveza
slovenske katoliške prosvete in
Kulturni center Lojze Bratuž, se
je letos, kot smo že poročali, bril-
jantno začel v petek, 8. februar-
ja, z muzikalom Lak za sanje v
izvedbi Gledališke skupine O'-
Klapa in režiji Sanje Vogrič, na-
daljeval pa se je v sredo, 12. fe-
bruarja, ko so pravo cirkuško
vzdušje na velikem odru Kultur-
nega centra Lojze Bratuž ustva-
rili igralci Otroške gledališke
skupine SKD Hrast Doberdob.
Bojana Levinger je avtorica igre
O žalostnem klovnu in zaljublje-
ni princesi. Predstavo je režirala
mlada Chiara Bruzzechesse. Vse
se dogaja pod šotorom cirkusa
Čubidubida (to prav lepo naka-
zujejo široki belo-rdeči trakovi
na zavesah, ki prikličejo takoj
pred oči cirkuški prostor), kjer
gledalce zabavajo klovni, čarov-
nik, plesalke, žonglerji, akrobat-
ke, krotilec levov, pa tudi lepa
Sončnica, ki ima posebno moč,
ki ji jo daje ljubezen. Zaljubljena
je namreč v klovna Boba, ki ga
je direktor s silo oddaljil od nje,
ker je sam zaljubljen vanjo in jo
hoče pridobiti zase. Princesa je
zaradi tega zelo žalostna in je iz-
gubila vso svojo čarobno moč in
voljo do življenja. A kot se spo-
dobi v vseh pravih pravljicah, se
tudi v tej pravljični igrici vse do-
bro konča, ker dobrota in ljube-
zen, ki ženeta življenjsko kolo,
premagata zlobo in hudobijo. V
cirkus se povrne harmonija, saj
v njem spet zavladata ljubezen
in prijateljstvo.
Nastopajoči otroci so lepo prika-
zali pestro cirkuško dogajanje in
se prelevili celo “v strah vzbuja-
I joče” leve, ki pa vendarle nisobili tako hudi. Režiserki ChiariBruzzechesse je uspelo za pred-
stavo pridobiti cel kup mladih
igralcev, ki jih je bilo veselje gle-
dati. Ker navadno tudi za
otroške gledališke podvige ved-
no zmanjkajo predstavniki
moškega spola, je režiserka tudi
nekatere moške vloge dodelila
dekletom, ki so se lepo izkazale.
V dodeljenih vlogah so se tako
sproščeno znašli
Dana Gergolet (di-
rektor), Ema Colja
(Sončnica), Alber-
to Mania' (čarov-
nik), Desiree Bo-
marzi (žongler),
Adelaide Pozzar
(akrobatka), Liam
Gorjan (krotilec
levov), Nina De-
luk, Giorgia Fac-
chini, Maša Ferfol-
ja, Metka Ferletič,
Elisa Milanese,
Mirjam Milanese,
Sara Pizzo, Erin
Tomsic, Gaia Zam-
par (plesalke); otroci pa so bili:
Martina Bagon, Mila Gergolet,
Noemi Trani, ki je izstopala po
posebno natančno izvedenih
gimnastičnih figurah, Alen De-
vetak, Max Gregori, Vesna Lako-
vič, ki je prepričljivo odigrala
vlogo žalostnega Boba, in Sabri-
na Gergolet v vlogi Gigija. Po-
nosni levi so bili Greta Devetak,
Maile Gorjan in Martin Milane-
se. Pravljično igrico so premier-
no otroci zaigrali 5. decembra
2019 na miklavževanju v do-
mači vasi. Z njimi so vadile
požrtvovalne in potrpežljive
Chiara Bruzzechesse, Evelin Čer-
nic, Giulia Černic, Janina Ma-
rušič, Mojca Marušič in Giulia
Zampar. Strokovno pomoč je
nudila Jasmin Kovic. Za na-
tančno izdelane kostume živah-
nih barv – posebno bleščeči so
bili levji -, ki so lepo označevali
vloge v cirkuški areni, je po-
skrbela Maria Vizintin. Primer-
no izbrana glasba in posrečena
scenografija sta tudi pripomogli
k uspehu otroške igre. Za scen-
sko in glasbeno stran predstave
so bili zadolženi Elena Bidini,
Andrej Černic, Matej Ferfoglia,
Davo Primožič, Jurij Lavrenčič,
Cristian Lavrenčič in Claudio
Peric. Še posebno učinkovito je
bilo veliko platno v ozadju, po-
slikano s cirkuškim motivov,
star kulisni element še iz časov,
ko je na doberdobskem odru za
gledališko dejavnost skrbela
Franka Ferletič. Pridni nastopa-
joči so bili upravičeno deležni
prisrčnega ploskanja.
Po predstavi je Katja Terčič, ki je
povezovala večerni program,
povabila na oder predsednico
Zveze slovenske katoliške pro-
svete Franko Padovan in članico
odbora Kulturnega centra Lojze
Bratuž Ivo Koršič, da bi podelili
priznanja natečaja Mladi oder,
ki ga razpisujeta že dolgo vrsto
let Slovenska prosveta iz Trsta in
Zveza slovenske katoliške pro-
svete iz Gorice, da bi tako še bolj
podžigali gledališko dejavnost v
včlanjenih društvih. Tudi letos
je razveseljivo to, da se je na na-
tečaj prijavilo kar nekaj otroških
skupin. Priznanja so prejeli: za
kategorijo Dramske skupine:
dramski odsek PD Štandrež za
predstavo Bosa v parku Neila Si-
mona, v režiji Janeza Starine;
Dramska družina SKPD F. B. Se-
dej – Števerjan za uprizoritev
zbadljive komedije, prosto pov-
zete po literarni predlogi Le pre-
nom M. Delaporteja, Ime, v
režiji Jasmin Kovic; za kategorijo
Mladinske skupine: Dramska
skupina SKPD F. B. Sedej - Šte-
verjan Mladinska dramska sku-
pina M+ za predstavo Cvetličar-
na, prosto povzeto po literarni
predlogi Male prodajalne groze
H. Ashmana in A. Mankena, v
režiji Patrizie Jurinčič Finžgar;
Mladinska dramska skupina PD
Štandrež za predstavo Ples tatov
Jeana Anouilha, v režiji Daniele
Puia; za kategorijo Otroške sku-
pine: Skupnost družin Sončnica
– Gorica Gledališka skupina O'-
Klapica Miklavžev trening, ki so
jo napisali Matej Corsi, Maja
Corsi in Amadej Bandelj, pod
mentorstvom in režijskim vod-
stvom Sanje Vogrič in Katje
Terčič; Otroška skupina KD Sa-
botin – Štmaver za predstavo V
zdravniški čakalnici Eve Devinar
in režiji Valentina Devinarja;
Otroška dramska skupina SKPD
F. B. Sedej - Števerjan za predsta-
vo Nered v nebesih Petre Ciglič
v režiji Lare Proderutti, Silvie
Humar in Valentine Ferligoi; PD
Vrh Sv. Mihaela – Otroški pevski
zbor Etko Mužetko za predstavo
Najlepše darilo - Mali bobnar
Nike Cotič, v režiji Karen Ulian;
Otroška skupina PD Rupa-Peč za
predstavo Mala šola angelov
pod mentorstvom in v režiji
Martine Šolc; Otroška gledališka
skupina SKD Hrast - Doberdob
za predstavo O žalostnem klov-
nu in zaljubljeni princesi v režiji
Chiare Bruzzechesse. Vsem do-
bitnikom priznanj naj gredo
iskrene čestitke!
Med predstavitvijo vsebine po-
sameznih predstav so se na plat-
nu pojavljali izseki iz njih. Video
je pripravil Luka Terčič.
Kot je v navadi ob tej priložnosti,
je kratek, a zelo pomenljiv na-
govor o sami gledališki dejavno-
sti imela Sanja Vogrič, mlada
gledališka navdušenka, ki je svo-
je režijske sposobnosti in ljube-
zen do gledališča ponovno izka-
zala v uprizoritvi zahtevnega
muzikala Lak za sanje. O tej
očarljivi odrski umetnosti, ki
zahteva veliko truda, je sprego-
vorila prav z “zakulisnega” zor-
nega kota. Koliko priprav, ki se
začenjajo z mrzličnim iskanjem
in izbiro primernega teksta, se
skriva za končnim rezultatom,
za predstavo, ki traja uro ali dve,
pa še skrb režiserja, da bi šlo vse
po sreči, trud igralcev, ki jih iz-
mučijo utrudljive vaje in od ka-
terih se zahteva zmeraj več,
strah pred premiero..., trdni živ-
ci vseh tistih, ki skrbijo za teh-
nično plat itd. Vendar vsi nasto-
pajoči in tudi zakulisni delavci
začutijo neizmerno veselje in za-
doščenje, ki spremljata poklon
ob lepo opravljeni nalogi. “Ne
smemo pozabiti, da je uprizori-
tev rezultat dela gledaliških sku-
pin, ne pa cilj. Člani med vajami
in nastopi gradijo na samopo-
dobi, postajajo samozavestni,
učijo se komunikacije in orga-
nizacije. Gojijo jezik, razvijajo
umetniški čut, predvsem pa po-
stajajo del skupnosti, saj se med
pripravljanjem predstave ustvar-
jajo živi in pristni odnosi”, je
poudarila Vogričeva, igralce pa
opozorila: “Zavedajte se, da
ustvarjate nekaj čarobnega, ne-
kaj, kar bo ostalo v srcu vsakega
nastopajočega: prijateljstvo”.
IK
Skupina nagrajencev (foto DP)
Kultura 20. februarja 2020 9
JEZIKOVNICA
Materin, materni in materinski
Že več kot dvajset let se 21. februarja obeležuje
svetovni dan materinščine. Ta dan je 17. novembra
1999 razglasil Unesco in kot piše na Wikipediji, je dan
“namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti
jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju
večjezičnosti”. Izbrani datum so določili v spomin na
protest pakistanskih študentov leta 1952, ki so
nasprotovali zakonsko določeni rabi izključno enega
jezika urdu na večjezičnem območju; protest je bil
krvavo zatrt, saj je bilo več študentov ubitih.
Sploh ne dvomim, da bo ta pomembni dan, ki potrjuje
našo jezikovno identiteto, tudi letos primerno in
raznoliko obeležen, nekaj vabil na dogodke sem
namreč že prebrala, kar pa je tudi povod za današnjo
temo Jezikovnice. Ko se govori o
materinščini, se namreč v rabi
pojavlja še nekaj drugih izrazov,
bolj ali manj ustreznih oz. pravilnih,
zato si bomo danes podrobneje
ogledali razliko med pridevniki, ki
besedotvorno izhajajo iz
samostalnika mati, imajo pa vsak
svoj pomen. Izraz materinščina se
v strokovni rabi sicer že nekaj časa
zamenjuje z besedno zvezo prvi
jezik. Izraz drugi jezik pa zamenjuje
nekdaj uveljavljeno poimenovanje
jezik okolja. Poimenovanje tuji jezik
(ne tuj!) pa označuje jezik, ki se ga naučimo povsem
na novo, npr. v šoli ali na jezikovnih tečajih.
Za materinščino ali prvi jezik je bil nekoč v rabi
pridevnik materin jezik, ki ga še vedno rabi marsikdo.
Zakaj ta pridevnik ni najboljši? Gre za svojilni
pridevnik, ki ga lahko rabimo v drugih situacijah, ne
pa v primeru vrste jezika. Materina je lahko lastnina,
npr. “hči si je izposodila materin avto, Ivan je zavrnil
materino kavo, materin prvi jezik je slovenščina”.
Ustrezni vrstni pridevnik v besedni zvezi, ki je
sopomenska prvemu jeziku, je materni, torej materni
jezik, ki pa se marsikomu zdi neobičajen ali celo
nepravilen. Pa ni res, materinščino nam ustrezno
zamenjuje ravno materni jezik.
Zasledila pa sem celo rabo materinski jezik. Zakaj ta
vrstni pridevnik v primeru jezika tudi ni ustrezen?
Slovar slovenskega knjižnega jezika pri iztočnici
materinski pomensko razlaga ta pridevnik kot
“nanašajoč se na matere” in nadaljuje med drugim s
primeri rabe: “imeti materinski čut, poznala je svojo
materinsko dolžnost, materinska ljubezen, nežnost,
skrb”. Pri besedni zvezi materinski jezik pa nas
usmerja v materni jezik, enako tudi Slovenski
pravopis. Vrstni pridevnik materinski je torej primeren
v drugih besednih zvezah (nekaj sem jih pravkar
naštela), pri jeziku pa se držimo vrstnega pridevnika
materni, pa ne bomo zgrešili.
Dolžna sem vam še pojasnilo, zakaj sem predhodno
opozorila, da moramo rabiti izraz tuji, ne pa tuj jezik.
Zakaj? Gre za razlikovanje med vrstnim in lastnostnim
pridevnikom. Vrstni pridevniki imajo t. i. določno obliko
ali preprosteje povedano: prepoznamo jih po obrazilu
-i na koncu besede v imenovalniku
(npr. tuji jezik, mali detel, veliki
skovik, planinski orel). Lastnostni
pridevniki (tuj kruh, majhen ptič,
velik mladič, zelen avto) imajo
določno obliko samo v posebnih
primerih, npr. ko se pojavijo drugič
ali je pred njimi kazalni ali svojilni
zaimek (ta veliki avto je nov, moj
novi plašč je udoben), sicer pa so
brez i-ja. Za ponazoritev razlike
tvorimo takole poved: “Tuji jezik, ki
sem se ga začela učiti, mi je zelo
tuj”. V prvem primeru se
vprašamo: Kateri jezik? in
odgovorimo “tuji”, v drugem primeru pa: Kakšen jezik?
in odgovorimo “tuj”. In še primer, ki sem ga prebrala
v eseju enega sodobnih slovenskih pesnikov, kjer sta
pravilno rabljeni nedoločna in določna oblika: “Nisem
več ne mlad ne mladi slovenski pesnik”.
Ob svetovnem dnevu materinščine vam v duhu
spodbujanja večjezičnosti želim, da bi vam bilo čim
manj jezikov tujih in da bi se dobro počutili v svojem
jeziku. 
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slo-
venistiko Fakultete za humanistične študije Univer-
ze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lek-
torske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi
brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: 
vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega
glasu.
Vladka Tucovič Sturman 79
Umetnostna galerija Maribor / Razkrita skrivnost znanega portreta
Deklica z oranžo Ivana Kosa je
pokojna Nada Nerat
  b nedavni predstavitvi
slike Deklica z oranžo
Ivana Kosa so v Umet-
nostni galeriji Maribor (UGM)
uspeli odkriti dolgo iskani poda-
tek o tem, kdo je bil slikarjev
model. Potem ko polsestra te
ženske je prebrala članek o raz-
stavi v časniku, se je oglasila in
pojasnila, da je naslikana Nada
Nerat.
Deklica z oranžo je od decembra
do marca na ogled v UGM Kabi-
netu kot eno izmed najbolj pre-
poznavnih del iz zbirke UGM ter
izhodišče za razstavo, ki predsta-
vlja Ivana Kosa predvsem kot
portretista. Kot so sporočili iz ga-
lerije, so ob tem poskušali razkri-
ti, kdo je deklica na sliki, a jim
samim to ni uspelo.
Po ustnem izročilu naj bi bila
model za Deklico z oranžo sli-
karjeva mladostna ljubezen in
prva žena Malka Nagode. A
obrazne poteze deklice na sliki
so se precej razlikovale od dru-
gih portretov Malke Nagode, za-
to so podatek o tem, kdo je bil v
resnici model za Kosovo moj-
O strovino, poskušali poiskati v Po-krajinskem arhivu Maribor, kjerhranijo osebno zapuščino slikar-
ja. Vendar podatka niso našli.
Skrivnost so razvozlali šele, ko se
je galeriji oglasila Sonja Kokol
(rojena Nerat), ki je zasledila ob-
javo o razstavi v časniku Večer.
Po elektronski pošti je sporočila:
“Pišem vam z namenom, da
vam predstavim svojo polsestro
Nado Nerat, ki je naslikana na
omenjeni sliki Ivana Kosa. Nada
je bila v času slike stara 13 let, v
črno pa je odeta zaradi smrti svo-
je mame. Kot motiv za sliko je
bila izbrana naključno zaradi
svojih zanimivih potez in vide-
za. S temi informacijami sem
vam želela predstaviti model sli-
ke, ki pa je širši javnosti nez-
nan”.
V UGM jih veseli, da so končno
razkrili “skrivnost” Deklice z
oranžo. “Zdaj z gotovostjo vemo,
kdo je bila 'mariborska Mona Li-
za'. Veseli smo, da nam je to raz-
krila sestra pokojnega modela in
da je pri tem odigral vlogo po-
srednika mariborski časnik
Večer”, je poudarila kustosinja
razstave Simona Vidmar.
V luči novega odkritja bodo v
okviru razstave Ivan Kos in nje-
gova mojstrovina - Deklica z
oranžo 20. februarja v UGM Ka-
binetu organizirali pogovor o
življenju Ivana Kosa.
Olje na platnu Deklica z oranžo,
ki je nastalo leta 1927, je po na-
vedbah galerije eno najboljših
del slovenske portretistke dvaj-
setih let 20. stoletja in je zaščitni
znak Zbirke UGM. Deklico je sli-
kar postavil v izoliran prostor ter
portret podaljšal s tem, da je ob
njenem obrazu izpostavil še ro-
ke. “Močne, čutne ustnice, izra-
zit nos, skoraj magnetne oči in
rdeč klobuk so vsi elementi,
značilni za številne portrete
nemške nove stvarnosti. Oranža,
ki jo dekle drži v roki, bi lahko
bila znamenje lepote, plodnosti,
lahko pa samo odličen barvni
fokus, ki nase pritegne oko gle-
dalca in tako prebije zid odtuje-
ne osamelosti, sicer značilne za
figuraliko nove stvarnosti”, po-
jasnjujejo v UGM.
Jubilej muzikologa in skladatelja
Mag. Ivan Florjanc 70-letnik
  ag. Ivan Florjanc, red-
ni profesor in prode-
kan na Akademiji za
glasbo, muzikolog in tudi skla-
datelj, ki je v zadnjih treh dese-
tletjih posebno vezan na Pri-
morsko, bo v kratkem slavil po-
memben življenjski jubilej. Ro-
dil se je namreč 25. februarja
1950 na Polzeli v Savinjski doli-
ni, živi in deluje pa v Ljubljani.
Leta 1991 je bil konzulent pri
RAI Radiu Trst A pri projektu
Gallusovo zvočno bogastvo, ki
so ga tržaški zbori izvajali ob
400-letnici Gallusove smrti. Pri
tej ustanovi pripravlja redno ne-
deljsko oddajo o nabožni glasbi.
V letih 2016-17 je bil svetovalec
tudi pri Zvezi cerkvenih pevskih
zborov v Trstu pri pripravi dru-
ge dopolnjene izdaje zbirke
Ljudske nabožne Ubalda Vrab-
ca. V letih 1992 in 1993 je bil
namestnik župnika na Repenta-
bru in takrat je vodil krajevni
pevski zbor. V zadnjih dveh de-
setletjih se je na pobudo
Združenja cerkvenih pevskih
zborov iz Gorice posvetil
proučevanju posvetne in na-
božne glasbene preteklosti na
Goriškem. Raziskoval je arhive
pri družinah, po društvih in ko-
rih in rezultat tega dela je obja-
va med letoma 2005 in 2017
šestih publikacij, namenjenih
skladateljem Lojzetu Bratužu,
Stanku Jericiju, Emilu Komelu
in Mirku Fileju. Večkrat je sode-
loval tudi s SCGV E. Komel, kjer
je vodil seminarje na različne
glasbene tematike in urejal pu-
blikacije. V letih 2011-2012 je
po naročilu komponiral Strun-
jansko mašo za zbor in orgle za
praznovanje 500-letnice Mariji-
nega prikazanja v Strunjanu.
A vrnimo se k njegovi poklicni
muzikološki dejavnosti. Po
osnovnem in srednjem glasbe-
nem izobraževanju v Sloveniji
ter diplomi na Teološki fakulte-
ti Univerze v Ljubljani je nadal-
jeval študij v Rimu na Papeškem
inštitutu za sakralno glasbo,
kjer je magistriral iz kompozici-
M je in teorije glasbe. Med leti1993 in 2003 je na tej ustanovikot redni profesor predaval
kompozicijske predmete. Isto-
tam je bil pri prenovi študijskih
programov koordinator za kom-
pozicijske in glasbeno teore-
tične predmete. Od leta 1998
poučuje na Akademiji za glasbo
Univerze v Ljubljani predmete s
področja kompozicije in teorije
glasbe. Pred nastopom funkcije
prodekana Akademije je deloval
v več njenih komisijah. Bil je
član Komisije za znanstvenora-
ziskovalno dejavnost in za pri-
pravo bolonjske prenove; vodja
Komisije za kakovost in za di-
plomo s pohvalo. Bil je tudi
predstojnik Oddelka za sakral-
no glasbo. Pri projektu Kako-
vost Univerze v Ljubljani je so-
deloval kot koordinator med
Akademijo za glasbo in Univer-
zo v Ljubljani. Ob ponovni
akreditaciji Univerze v Ljubljani
leta 2013 je bil tudi koordinator
za Akademijo za glasbo. Izstopa
njegova dejavna vloga pri pri-
dobivanju velikih mehanskih
Kuhnovih orgel, ki so dar žup-
nije sv. Jožefa iz Horgena v Švici
in ki zdaj v dvorani palače Kazi-
na služijo študijskemu in kon-
certnemu namenu. Že poldru-
go desetletje je dejaven tudi na
področju glasbenega izo-
braževanja v raznih telesih Mi-
nistrstva Republike Slovenije za
izobraževanje, znanost in šport.
Kot predsednik Nacionalne ko-
misije za glasbeno šolstvo je v
letih 2011-2015 zasnoval in vo-
dil projekt prenove programa
Umetniška gimnazija - smer gla-
sba in ples. Isti komisiji predse-
duje tudi v sedanjem mandatu
2017-2021. Dejaven je tudi kot
vodja monografskih projektov
Zbranih del primorskih sklada-
teljev s posebno pozornostjo na
ustvarjalnosti primorskih skla-
dateljev, ki so posvetili svoje
moči obrambi v temnih časih
okupacije po prvi svetovni voj-
ni, fašizma in takoj po njem.
Raziskovalno in skladateljsko in
delo Ivana Florjanca je zasnova-
no na njegovi posebni pozorno-
sti do razvojnih in slogovnih vi-
dikov na področju evropske in
slovenske glasbe, umetne in tu-
di tiste, ki je ljudskega porekla.
Predava na simpozijih ter na
znanstvenih in strokovnih
srečanjih, objavlja monografije,
razprave, znanstvene in stro-
kovne članke (nad 150 enot) s
poudarkom na analizi glasbe-
nih del, pozoren pa je tudi do
zgodovinsko-teoretičnih in mo-
droslovnih izhodišč nastanka
in zgradbe glasbenih del. Pogo-
sto ga vabijo kot člana sloven-
skih in mednarodnih žirij skla-
dateljskih natečajev.
Njegov skladateljski opus je
strukturalno domišljen in
predvsem polifonsko zasnovan
ter obsega precej nad sto enot.
Med temi so komorna in simfo-
nična dela (Z lepimi pozdravi …
- metamorfoze za simfonični
orkester, 2016), maše Modalna
maša za zbor in orkester (1988),
Missa sollemnis iuvenum za
otroški zbor in orkester (2009)
in že omenjena Strunjanska
maša. Veliko je skladb za zbore
tako posvetne kot nabožne vse-
bine; posebej je treba omeniti
harmonizacije vseh napevov
Primoža Trubarja in ostalih slo-
venskih protestantov, preko 80
enot.
Vladko in Primoža je osrečila brhka deklica
MARTINA
Z njima se veselimo in vsem,
posebno mali Martini želimo obilo zdravja,
sreče in ustvarjalnosti
VSI DOMAČI
MARTINA
je s svojim prihodom
razveselila mamico
Vladko Tucovič in očka
Primoža Sturmana.
Našima dragocenima
sodelavcema iz srca
čestitamo
VSI PRI NOVEM GLASU
Gorica / Osmi spominski večer “Silvanu ... z ljubeznijo”
Poklon dragemu ravnatelju
Silvanu Kerševanu
  smi spominski večer
“Silvanu... z ljubezni-
jo”, ki ga SCGV Emil
Komel in društvo Arsatelier vsa-
ko leto prirejata ob rojstnem
dnevu dragega ravnatelja Silva-
na Kerševana, bo v petek, 21. fe-
bruarja, ob 20. uri v Kulturnem
centru Lojze Bratuž v Gorici.
Večer bodo oblikovali seveda
gojenci šole, ki bodo nastopili
kot solisti in v skupinskih za-
sedbah, in Mešani mladinski
pevski zbor pod vodstvom Da-
vida Bandlja.
Na sporedu bodo v večini sklad-
be iz baročnega obdobja, in ker
bo letošnji koncert prav v pu-
stnem obdobju, bodo nastopa-
O joči poskrbeli za presenečenje,tako da bo večer vesel, ironičenin hudomušen. To so lastnosti,
ki so označevale tudi dragega
ravnatelja Silvana. Publika bo
lahko prisluhnila delom Vival-
dija, Paganinija, Bacha, Pergo-
lesija in drugih.
Med večerom bo tudi podelitev
štipendij iz Sklada Silvan
Kerševan mladim, obetavnim
učencem šole, ki so se v zadnjih
letih posebno izkazali pri opra-
vljanju izpitov, na tekmovanjih,
festivalih in koncertih.
Kdor bi rad dal svojo podporo
skladu, se lahko obrne na taj-
ništvo SCGV Emil Komel, na te-
lefonsko številko 0481 532163.
Tržaška20. februarja 202010
  Praznik slovenske kulture
“Sami si uničujemo ponos,
ker ne povemo Italijanom,
kar jim gre!”
ROJAN 
“  esnico je treba po-
gumno izpovedati, da
se spremenimo na
bolje. Sožitje lahko temelji le
na enakopravnosti. Italijan-
ska večina naj ne bo zaprta v
svojo samozadostno lupino
in naj se že enkrat odpre. Slo-
venci moramo ponosno dvi-
gniti svoj glas kulture, se ena-
kovredno soočiti in ne poce-
ni padati v razvodenelo mul-
tikulturnost”.
To so nekatere izmed misli,
ki jih je na Prešernovi prosla-
vi v Rojanu izpostavil pesnik
in časnikar Marij Čuk. Osred-
nja slovenska kulturna prire-
ditev, ki jo je društvo Rojan-
ski Marijin dom priredilo v
sodelovanju z Glasbeno ma-
tico in Klubom prijateljstva,
je potekala v nedeljo, 16. fe-
bruarja.
Zanimiv in prijeten kulturni
spored so oblikovali mladi in
odrasli glasbeniki. Uvodni
skladbi (Metuljček – L. Hor-
vat in Žabe – D. Vodišek) so
izvedli violinisti Adrijan in
Aleš Ricciato ter Rocco Masa-
rin, ki jih je na klavir sprem-
ljal Matjaž Zobec. Po klavir-
skem nastopu (Preludij št. 1
R – L. M. Škerjanec in Golli-woog's Cakewalk – C. Debus-sy) Tie Jurinčič so stopile na
oder pevke Mladinskega zbo-
ra Igo Gruden iz Nabrežine,
ki jih vodi Mirko Ferlan. Po-
slušalcem so ob klavirski
spremljavi M. Zobca nudile v
prijetno poslušanje Harejevi
Pesem primorske mladine in
Golobček, Kogojevo Kaj ne bi
bila vesela in živahno-po-
skočni Quaggiatovi skladbi
Kukavici in Poljske cvetice.
Marij Čuk je bil v svojem go-
voru kritičen do populizma,
zgodovinskega revizionizma
in medlega odziva Slovenije
in “službenih Slovencev na
položajih” ob nedavnem
dnevu spomina. “Laži posta-
jajo resnice, ker jih podpirajo
najvišji predstavniki države”.
Slovence nas označujejo kot
genociden narod, pozivajo
nas pa k hladni krvi in mir-
nim živcem ter k sožitju “za
kar je pa treba biti v dveh”. S
takim ravnanjem si naša na-
rodna skupnost sama sebi
koplje jamo: “Sami si
uničujemo ponos”, da ne bi
drugemu povedali, kar mu
gre … Čuk vidi rešitev v bo-
gati slovenski kulturi, “ki da-
je moč, osmišlja in utrjuje za-
vest”. Po njegovem je potreb-
no “izgrebsti izpod pepela
ponos in dvigniti glas kultu-
re” pri enakovrednem
soočenju z večinskim naro-
dom. Tako kot sta pred stolet-
ji velevala Trubar in slavlje-
nec prireditve, Prešeren, “ta-
ki moramo biti in obstati”.
Nekdanji glavni urednik slo-
venske redakcije Rai se je kri-
tično obregnil tudi ob dej-
stvo, da manjšinci “eksta-
tično ploskamo vsakič ko kak
predstavnik oblasti izreče do-
ber dan”. Moti ga tudi, da o
bogati dejavnosti naše na-
rodne skupnosti italijanski
mediji ne poročajo (“kot da
nas ni”), naši mediji pa o njih
vse (“kot da gre za največji
dragulj”).
Na proslavi,
s katero so
počastili de-
lo sloven-
skih kultur-
nih ustvar-
jalcev, je čla-
nica Radij-
skega odra
Julija Ber-
don recitira-
la pesmi, ki
so nastale iz-
pod peresa
Marija Čuka.
Spored, ki ga
je povezova-
la Giorgina
Piščanc, se je
sklenil z na-
stopom
MoPZ Fantje izpod Grmade,
ki ga vodi Bogdan Kralj. Čla-
ni le-tega so zapeli Ipavčevo
Slovenec sem, Nedvedovo
Mili kaj, Juvančevo Spomin
na zimski večer, Harejevo
Grmado kres in Ivančičevega
Solinarja. Kulturni praznik se
je, kakopak, končal z Zdravlji-
co.
Mch
  Demonstracija proti mazaški akciji
“Proti stopnjevanju fašistične ihte z institucionalno
potuho na krajevni, deželni in državni ravni!”
BOLJUNEC 
  azaška akcija gibanja
CasaPound na pročelju
občinskega gledališča
Franceta Prešerna v Boljuncu je
strnila antifašistične vrste v Bre-
gu in okolici. Odziv na protestni
shod, ki so ga Občina Dolina,
Vsedržavna zveza partizanov Ita-
lije, krajevna kulturna in športna
društva priredili v torek zvečer,
11. februarja, je bil množičen, za-
radi česar mnogim ni uspelo
vstopiti v boljunski teater.
Odločitev za prireditev demon-
stracije Za mir, spoštovanje in
sožitje je bila sprejeta, potem ko
se je na predvečer dneva spomi-
na v Boljuncu pojavil napis Tito-
vi partizani, podleži in morilci (v
izvirniku: Partigiani titini, infami
e assassini). Gibanje CasaPound
je podobne mazaške akcije izve-
dlo v več kot 100 italijanskih me-
stih. Organizacijo boljunskega
shoda je sklenilo okrog 40 pred-
stavnikov breških društev in
M ustanov.Na srečanju, ki se je pričelo zigranjem poskočnih melodij, ki
jih je izvajal pihalni orkester
Breg, je dolinski župan Sandy
Klun najprej prebral skupno izja-
vo krovnih organizacij SKGZ in
SSO, ki sta ostro obsodili “provo-
kacije fašističnega gibanja, ki neti
sovraštvo in žali spomin na žrtve
najbolj črnega poglavja naše pol-
pretekle zgodovine”. Dolinski
prvi mož je požel aplavz, ko je
zbranim dejal, da bi žaljiv napis,
ki so ga orožniki po nalogu Di-
gosa dali takoj odstraniti, sam
pustil več dni na ogled javnosti.
Zaradi mazaške akcije sta stekli
dve sodni prijavi: prvo je vložil
Digos, drugo pa župan in
podžupan Čuk. Klun je tudi izpo-
stavil dobre možnosti, ki naj bi
tokrat obstajale, da oblasti pride-
jo na sled krivcem, saj je območje
boljunskega gledališča pod vi-
deonadzorom. Tri dni kasneje je
oseba, ki je nalepila napis, prek
facebooka priznala storitev de-
janja.
Osrednji govor je na zborovanju
imel nekdanji župan in pesnik
Boris Pangerc, ki je uvodoma iz-
postavil visok krvni davek, ki so
ga v boju proti fašizmu in naciz-
mu plačali prebivalci breških va-
si. “75 let po koncu vojne mora-
mo še požirati take ostudne očit-
ke, se spopadati s sprevračanjem
zgodovine, lažnivimi trditvami,
sprenevedanjem in zanikanjem
gorja, ki sta ga fašizem in naci-
zem povzročila slovenskemu na-
rodu”. Ta je ob 10. februarju
podvržen stopnjevanju fašistične
ihte ali “delirija, ki ima institu-
cionalno potuho na občinski,
deželni in državni ravni”, je pou-
daril Pangerc in dejal, da se je se-
janje in podžiganje fašizma
pričelo v Trstu leta 1998 s srečan-
jem Fini-Violante. Nadaljevalo se
je leta 2007, ko je italijanski pred-
sednik, komunist Napolitano,
ožigosal slovanske narode za ek-
spanzionistične, krvoločne in ge-
nocidne. “Etnično čiščenje Slo-
vanov” zadnja leta redno izposta-
vlja njegov naslednik Mattarella.
Ta in slovenski predsednik Borut
Pahor bi si po Pangerčevem
mnenju morala “enkrat za vselej
razčistiti te pojme”, ker slovenska
narodna skupnost “noče zopet v
last krvavega Narodnega doma,
ampak v Narodni dom miru,
spoštovanja in sožitja”.
V končnici svojega izvajanja je
Pangerc naglasil, da “mi nimamo
občutkov krivde”, in hkrati ob-
sodil bazoviški napis proti Normi
Cossetto, “ki je bila tudi - v
takšnih in drugačnih razmerah -
sama žrtev nasilja”. Svoj govor je
končal s trditvijo, da je treba
fašistični ihti napraviti konec “z
zgodovinsko resnico in s po-
končno, dostojanstveno in samo-
zavestno držo potomcev tistih, ki
so se borili na pravi strani”.
Obravnava zgodovine naj temelji
na dejstvih in na znanstvenih ra-
ziskavah, je menil Pangerc, čigar
govor so udeleženci večkrat pre-
kinili s ploskanjem.
Srečanje, na katerem je mazaško
akcijo v italijanščini obsodila kul-
turna in socialna delavka Ga-
briella Zubelli, in katerega so se
udeležili ljudje in predstavniki,
katerim so demokratične vred-
note pri srcu, se je sklenilo s
skupnim izvajanjem Vstajenja
Primorske.
Med tistimi, ki mu zaradi
množične udeležbe ni uspelo
vstopiti v dvorano, je bil tudi zgo-
dovinar Borut Klabjan, ki je ugo-
tavljal, da bi tovrstne demonstra-
cije morale potekati na odprtem.
“Ne smemo se skrivati in getizi-
rati, pač pa ponovno zavzeti javni
prostor, kjer nato izraziti naš pro-
test in nestrinjanje”, je poudaril.
Mch
  Prešernova proslava
Pesmi so se prepletale 
s prozo Šandrina
MAČKOLJE 
  ebruarja praznujemo Slo-
venci dan slovenske kultu-
re. 8. februar, dan, ko je
preminil naš največji pesnik
France Prešeren, se je v sloven-
skem okolju uveljavil kot kultur-
ni praznik, kar je svetovna po-
sebnost, saj druge države tega
praznika ne poznajo. Poleg
osrednje proslave, ki smo jo Slo-
venci v Italiji imeli prejšnjo ne-
deljo, skoraj ni društva v zamej-
stvu, ki ne bi imel svoje Prešer-
nove proslave.
Kulturni praznik so hoteli praz-
novati tudi v Prosvetnem
društvu Mačkovlje. Njihova pro-
slava je potekala 16. februarja z
naslovom Bilo je nekoč, po istoi-
menski prozni zbirki Aleksandra
Furlana, ki so jo na kulturnem
večeru tudi predstavili.
Na proslavi se je najprej predsta-
vila domača Otroška pevska sku-
pina Z ul'ce, ki poje pod vod-
stvom Brede Sosič. Otroci so se
publiki predstavili s tremi ljud-
skimi skladbami, in sicer Marko
skače, Katarina Barbara in Naša
mati čuha kafe.
Na večeru je za glasbeno kuliso
poskrbela tudi Moška vokalna
skupina Lipa iz Bazovice, ki jo
vodi Anastazija Purič. Na začetku
svojega nastopa so občinstvu za-
peli pesmi Kraška dežela, Je
upihnila luč in Sinoči sem na va-
F si bil.Sledil je osrednji del proslave, nakaterem je Loredana Gec pred-
stavila novo prozno stvaritev iz-
pod peresa Aleksandra Furlana.
Aleksander Furlan je v Trstu pre-
cej poznan pod vzdevkom Šan-
drin, bil je zelo dejaven v
vaškem društvu v Barkovljah,
dolga leta je tudi pel v tam-
kajšnjem pevskem zboru. Leta
2007 je pri Mladiki izšla njegova
pesniška zbirka An popodán, ki
vsebuje pesmi, ki jih je pisal v
narečju. Tokratno prozno zbir-
ko, ki nosi naslov Bilo je nekoč,
je napisal v knjižnem jeziku.
Na sobotnem večeru v Mačko-
vljah je njegovo novo zbirko, ki
je izšla pri Mladiki novembra
2019, predstavila Loredana Gec,
pri predstavitvi pa je sodeloval
tudi sam avtor. Med samo pred-
stavitvijo so odlomke iz njegove
knjige prebirali Danila Tul, Ja-
kob Tul in Niko Tul.
Loredana Gec je izpostavila, da
so se za izid knjige zavzeli v bar-
kovljanskem društvu. Spremno
besedo knjigi je napisal prav Bar-
kovljan Ladi Vodopivec, ki je
med drugim na proslavi prebral
eno od Furlanovih pesmi v na-
rečju. Knjiga je razdeljena na dva
dela: v prvem delu se Aleksander
Furlan spominja svojega
otroštva, najprej na Greti in ka-
sneje v Barkovljah. V tem delu
opisuje predvsem svojo družino.
V drugem delu pa opisuje Barko-
vlje nekoč in danes in ju primer-
ja. Zanimajo ga predvsem člo-
veški odnosi, kako so se ljudje
družili nekoč in kako to delajo
danes.
Loredana Gec je poudarila, da je
knjiga napisana v tekočem jezi-
ku in vsakemu bralcu nekaj po-
ve. Priporočila jo je prav vsem,
tako mladim kot starejšim bral-
cem, saj ima Aleksander Furlan
marsikaj povedati v njej.
Ob koncu prijetnega večera je
spet zadonela pesem Moške vo-
kalne skupine Lipa iz Bazovice,
ki so v drugem delu svojega na-
stopa zapeli Zludejevo babo, Ma-
jolčico in Karlinca je štmana.
Ker je bila to Prešernova prosla-
va, seveda ni mogla manjkati
kakšna Prešernova pesem, zato
so za zaključek večera pevci
Moške vokalne skupine Lipa za-
peli Prešernovo Zdravljico v
Vrabčevi priredbi.
Na Prešernovi proslavi v Mačko-
vljah je bil prisoten predsednik
Slovenske prosvete, ki je zastopal
tudi založbo Mladika, Marij Ma-
ver in občinska svetnica občine
Dolina Eva Zerjul, ki je prisotne
pozdravila v imenu občinske
uprave.
Urška Petaros
Foto damj@n
Foto Mch
Foto Mch
Tržaška 20. februarja 2020 11
Obvestila
SPDT vabi otroke in družine v
nedeljo, 1. marca na Zoncolan.
Prijave sprejemamo do
ponedeljka, 24. februarja.
Darovi
Za Vincencijevo konferenco v Rojanu
daruje N. N. 100 evrov.
  Narodni dom / Predavanje Bogomile Kravos
Italijansko občinstvo je spoznalo bogato
delovanje Narodnega doma
TRST 
  e je ob žalitvah in
lažeh, ki so bile ob
dnevu spomina
izrečene na račun Slovencev
in Hrvatov, kdo za trenutek
pomislil, da nima smisla v tej
državi več ohranjati sicer
čedalje šibkejšega prepričan-
ja, da bo kdaj “od zgoraj
navzdol” priznal kakšno kriv-
do ali izrekel pošteno besedo
glede polpreteklosti, ga je po-
gled na s strani italijanskih
someščanov zelo dobro obi-
skano predavanje, ki je 13. fe-
bruarja potekalo v glavni
dvorani Narodnega doma
(ND), pozitivno presenetilo
in prepričalo, da delo “od
spodaj navzgor” prinaša re-
zultate.
Uvodno srečanje Meseca slo-
venske kulture, s katerim želi-
jo le-to posredovati drugim,
je priredil Slovenski klub v
sodelovanju z NŠK in
združenjema Tina Modotti
ter Cizerouno. O pobudi je v
imenu organizatorjev najprej
Č spregovorila novinarka Pol-janka Dolhar. Po ogledu do-kumentarca je Kratko popo-
tovanje po zgodovini Narod-
nega doma (1904-1920) po-
slušalcem prepričljivo in
izčrpno predstavila slavistka
in gledališka raziskovalka Bo-
gomila Kravos.
O 16 letih intenzivnega
življenja Narodnega doma
(ND) zgovorno priča bogata
zbirka ohranjenih gledaliških
listov, letakov in plakatov, ki
jih je zbral tomajski duhov-
nik Albin Kjuder in so na
ogled v Slovenskem gleda-
liškem muzeju v Ljubljani. V
ND so se zbirali pripadniki
vseh v Trstu živečih slovan-
skih skupnosti, ki so razume-
li, da vodi pot do ohranitve
slovanske istovetnosti prek
slovenizacije.
ND je predstavljal moderno
polivalentno središče za
utrjevanje narodne pripad-
nosti in kulture tudi za ljudi
iz bližnjega in bolj oddaljene-
ga mestnega zaledja. V njem
so delovali: tiskarna, telovad-
nica, gledališka dvorana s
350 sedeži, restavracija 1. in
2. kategorije, kavarna 1. in 2.
kat., banka, čitalnica, hotel-
ske sobe s kopalnico (!), sta-
novanja, pisarne, sedeži raz-
nih organizacij in društev, so-
be za služinčad in arhivski
prostori.
Kravosova ni poslušalcem go-
vorila o mlekaricah in po-
močnicah, o katerih v Trstu
že veliko vedo, ampak o
Gopčevićih, Kalistru, Gorju-
V palači Gopčević / Prešernove pesmi v prevodu prof. Mirana Košute 
Karseda zvesta prepesnitev krasnih stihov
  tem letu bo izšel nov
italijanski prevod Prešer-
novih Poezij. Zanj je po-
skrbel književnik Miran
Košuta, ki je izbor prevedenih
poezij največjega slovenskega
pesnika, čigar letos mineva
220. obletnica rojstva, nudil v
poslušanje udeležencem
večera z naslovom Strune, milo
se glasite…- Dolci, corde, risuo-
nate... . Srečanje v poklon slo-
venskemu kulturnemu prazni-
ku je v petek, 14. februarja, v
tržaški palači Gopčević priredi-
la Skupina/Gruppo 85 v sode-
lovanju z Občino Trst, Glasbe-
no matico in združenjem za
V tržaško književnost Lets.Prevod Poezij, ki je sad več kotdesetletnega Košutovega preva-
jalskega truda, bo tretja italijan-
ska monografska izdaja Prešer-
nove umetnine. Kot je na
srečanju obrazložil pesnik Mar-
ko Kravos, je prvo v Danteje-
vem jeziku leta 1976 objavil
Franc Husu (Poesie, Trst-Mün-
chen, ZTT), drugo pa leta 1998
Giorgio Depangher (Poesie-Pe-
smi, Kranj, Občina Kranj). Novi
Košutov prevod se ne zgleduje
po omenjenih izdajah, kakor
tudi ne po drugih prejšnjih ita-
lijanskih prevajalcih Prešerna,
saj skuša karseda zvesto prepe-
sniti v italijanski jezik tako po-
men kot zven izvirnika.
Na srečanju je kriški slovenist
predstavil in kritiško pospremil
na pot izbor svojih prevodov
Poezij. Prešeren je Košuto ob re-
citiranju njegovih poezij očaral
že v osnovni šoli. Udeležencem
srečanja je književnik obra-
zložil središčno in nenadome-
stljivo vlogo, ki jo Prešeren za-
seda v naši zgodovini. V Vrbi
rojeni avtor je s svojim ustvar-
janjem v pičlih 25 letih nadok-
nadil zapozneli razvoj sloven-
ske književnosti. Zastavil si je
in dosegel cilj emancipacije
slovenskega jezika, kulture ter
naroda.
Medtem ko je Kravos na srečan-
ju spomnil, da Prešeren ni ni-
koli obiskal Trsta (čakal je na
dograditev proge Južne želez-
nice, a je prej umrl), je pesnik
Roberto Dedenaro poslušal-
cem posredoval svojo izkušnjo
srečanja s Prešernom. Ta po
njegovem na osnovi roman-
tičnega dojemanja sveta naj bi
sodobnemu človeku nudil dva
nauka: zgodovina ni le stvar
preteklosti, ampak še predvsem
sedanjosti; transcendenca ni
skrita le v velikih stvareh, pač
pa v vsakdanjem življenju.
Največ ustvarjalno-intelektual-
  Gost Bruno Volpi Lisjak
Morski spomini na prvi Kavi s knjigo
TKS 
  ost prvega srečanja Kava
s knjigo v letu 2020, ki je
potekalo v sredo, 12. fe-
bruarja, v prostorih Tržaškega
knjižnega središča, je bil prava le-
genda morja Bruno Volpi Lisjak.
Predstavili so njegovo zadnjo
knjigo Po valovih morja na nova
obzorja, v kateri pomorščak opi-
suje spomine in dogodivščine, ki
G jih je doživel po morju in svetu.Delo je napisano v zelo živahni,domači in tekoči obliki, popo-
prano z zanimivi anekdotami in
stiki z različnimi kulturami, na-
vadami in običaji, je na začetku
srečanja, ki sta ga priredila za-
ložba Mladika in TKS, povedala
Nadia Roncelli. V “morskem ju-
tru” se je z avtorjem pogovarjal
založnik (knjiga je izšla pri za-
ložbi Osminka&Co) Mitja Zu-
pančič, ki je povedal, da ne gre
le za strokovno temo, ki se dotika
morja, ampak za avtobiografski
roman, ki ima veliko vrednost,
saj opisuje življenje morjeplovca,
ki je še med nami in nam lahko
iz prve roke pove tisto, kar je iz
spominov in premišljevanj pre-
nesel v knjigo. Zajetna knjiga je
razdeljena na štiri poglavja, in si-
cer, kako je plul po evropskih
morjih, po Bližnjem vzhodu, na
južni polobli in še na Daljnem
vzhodu.
Bruno Volpi Lisjak je zadovoljen
s svojo publikacijo, saj je ta knji-
ga prva v slovenskem jeziku, ki
opisuje življenje na morju in je
zato z etnografskega in antropo-
loškega vidika zelo pomembna.
Branje hitro teče, saj je vsebina
polna zanimivih in absurdnih
zgodb, ki si jih sploh ne predsta-
vljamo. Pristno opisuje življenje
na Atlantskem oceanu, med vi-
harji in tajfuni. Predstavljajte si,
kako je težko biti teden dni v po-
polni in divji nevihti, ko je vse
nestabilno in ko se vse prevrača.
Lisjak pripoveduje, kako so v ta-
kih razmerah lahko jedli samo
suho hrano, saj kuhati se ni dalo,
vsa tekočina se je namreč razlila
in vse, kar si dal v želodec, si tudi
izbruhnil. Še iti na stranišče je bi-
la neverjetna dogodivščina. “Ko
smo se znašli v tropskem viharju,
so bili valovi visoki do 8 metrov.
Spomnim se našega mornarja, ki
ga je val odnesel v morje. Mislili
smo, da je zanj konec, pa ga je
naslednji val zopet vrgel na lad-
jo”, je povedal zbegani publiki.
V nadaljevanju je avtor razkril še
marsikatero zanimivost, kako so
bili tudi za mesec dni, dan in
noč, na morju, kako je spoznal
Havaje in presenečeno izvedel,
da je tam ruska kolonija. Rusi so
namreč na otočje prišli v času
carja in delali kot kmetje na
plantažah sladkornega trsa in
ananasov. Sledile so tudi zgodbe,
ki jih je doživel na Japonskem in
kako je spoznal ljudi in kulturo
tistih krajev. Opažal je, kako so
Japonci dosti bolj duhovno
usmerjeni kot Američani, ki mi-
slijo bolj na denar, “time is mo-
ney”, je citiral Lisjak. Takih in še
veliko drugih morskih dogo-
divščin je v tej knjigi, ki je res
vredna branja in ki jo je avtor
med drugim obogatil s 150
izrednimi fotografijami.
MČ
ne radovednosti so na srečanju
vzbudili mojstrsko izvedeni
Košutovi prevodi Poezij. Neka-
tere izmed teh je v obeh jezikih
na srečanju dovršeno poustva-
rila gledališka igralka tržaškega
SSG-ja Nikla Petruška Panizon,
kateri je občinstvo z zaniman-
jem prisluhnilo. Večer, ki ga je
popestril
glasbeni
nastop go-
jencev GM
Vanje in
Maxa Zu-
lianija, se
je sklenil s
Košutovo
predstavit-
vijo vselej
aktualnih
vprašanj,
ki jih
Prešeren obravnava v Zdravlji-
ci.
Srečanja, na katerem je uvodo-
ma spregovorila ravnateljica
mestnih muzejev Laura Carlini
Fanfogna, sta se udeležila tudi
senatorka Tatjana Rojc in dežel-
ni svetnik Francesco Russo.
Mch
pu in Tripkoviću, ki so se že
leta 1848 v mestnem središču
zbirali in debatirali v Sla-
vljanskem društvu o večkul-
turnem in večnarodnem
značaju Trsta, ki je bil tesno
povezan z gospodarsko rastjo.
Narodni domovi so najprej
nastali v predmestjih. Med
1902 in 1904 so na pobudo
Tržaške hranilnice in posojil-
nice ter s prispevkom ljudi
(en kamenček za ND) zgradili
osrednjega v centru mesta, da
bi bil ljudem v ponos.
Zaradi napetosti in groženj se
na njegovem pročelju ni smel
nikoli pojaviti napis Narodni
dom, ampak “le” Hotel Bal-
kan. Iz istih razlogov ni niko-
li prišlo do njegovega urad-
nega odprtja. Preučevalka
zgodovine slovenskega teatra
se je nadalje zaustavila pri
izredno bogati gledališki de-
javnosti ND: v sezoni v l.
1907 so v njem uprizorili 19
premier, 5 let kasneje pa kar
35; ob slovenskih so gostova-
le zagrebške in tuje gledališke
skupine. Spomnila je tudi na
Ljudski oder v Delavskem do-
mu, v katerem je predaval
Cankar.
Italijanski nacionalizem je
onemogočal delovanje ND v
letih pred izbruhom 1. vojne,
s prihodom savojske vojske
pa je v mestu vzdušje postalo
neznosno: nova oblast je že
leta 1919 zaprla vodstvo,
igralci in umetniško vodstvo
ND so bili primorani zapusti-
ti Trst, obiskovalce so po
predstavah redno napadali.
“Pričakovali so izbruhe in na-
silje, a kar se je zgodilo 13. ju-
lija 1920, nikakor niso
pričakovali”, je fašistični
požig, cilj katerega je bil iz-
bris slovenske identitete naj-
prej v središču mesta, nato v
predmestjih in na Krasu,
obrazložila Kravosova, ki je v
končnici svojega izvajanja iz-
postavila pomen medseboj-
nega spoštovanja.
Mch
Foto MČ
  ost prihodnjega večera
Društva slovenskih
izobražencev v Trstu
bo arhitekt Stojan Lipolt, razi-
skovalec Krasa, njegove prete-
klosti in njegovih posebnosti.
V ponedeljek, 24. februarja, bo
razgrnil svoje poglede na vpe-
tost Krasa v zgodovinska doga-
janja, še posebej
vezana na hab-
sburško oziroma
avstro-ogrsko
monarhijo.
Arhitekt Lipolt
deluje v svobod-
nem poklicu, a je
v javnosti znan
tudi kot pobud-
nik in organiza-
tor pogovornih
večerov Mesto
nad Reko, s kate-
rimi bogati kulturno življenje
na Krasu.
Odločitev, da Trst postane
glavna luka monarhije ter da
se temu primerno v mestu raz-
vija ustrezna infrastruktura, je
imela daljnosežne pozitivne
vplive tudi na Kras. V naglo se
G razvijajoči Trst so od vsepov-sod prihajali ne le trgovci,temveč tudi izobraženci, ki jih
je privlačilo raziskovanje Kra-
sa. Hanke, Marinitsch in Mul-
ler so le najbolj znani med nji-
mi, ki so se v zgodovino zapi-
sali kot pionirji speleologije in
raziskovanja kraških pojavov.
Iz Trsta pa so
izšli tudi umet-
niki, kot na pri-
mer Pietro Nobi-
le, izjemen klasi-
cistični arhitekt
in prvi predstoj-
nik oddelka za
arhitekturo na
Dunajski akade-
miji, šoli, ki je
nekoliko kasneje
izšolala arhitekta
Jožeta Plečnika.
Na predavanju bomo sprego-
vorili o prepletu dogajanj v
mestu ter v zaledju, takrat še
neverjetno skopi kraški pokra-
jini, kjer sta se ob udejstvovan-
ju človeka vzpostavili izjemno
prepoznavna kulturna krajina
ter arhitektura.
Naslednje srečanje DSI
Dunaj,Trst in njun vpliv
na matični Kras
Videmska / Aktualno20. februarja 202012
  roš Lipušček je izredno
zanimiva osebnost, iz-
kušen časnikar, dopi-
snik RTV iz Pekinga, še prej pa
iz ZDA, dober poznavalec kitaj-
ske stvarnosti in imeniten go-
vornik. V torek, 11. februarja, je
o bogati kitajski zgodovini, nje-
nem gospodarskem vzponu in
seveda o skrb zbujajočem vplivu
epidemije koronavirusa na
državni in svetovni razvoj spre-
govoril v goriškem Kulturnem
domu pred veliko ljudmi, med
katerimi je bil tudi generalni
konzul v Trstu Vojko Volk.
Lipušček je, po uvodnem poz-
dravu predsednika kulturnega
hrama Igorja Komela, svoje pre-
davanje začel s predstavitvijo Ki-
tajske “z vsemi njenimi predno-
stmi in slabostmi”. V zadnjih 40
letih je Kitajska doživela tako ve-
lik gospodarski razvoj, kot ga v
zgodovini naše civilizacije ni no-
bena druga država, zato so se po-
javile, predvsem na Zahodu, bo-
jazni, da bo največja kapitali-
stična država, ki jo vodi komu-
nistična partija, postala nov sve-
tovni hegemon in da se končuje
obdobje popolne prevlade ZDA.
“Kitajska namerava do leta 2050
postati prva sila v Aziji, nima pa
globalnih ambicij, kot jih imajo
ZDA”, je povedal predavatelj.
Danes se sooča s problemom hi-
U trega staranja prebivalstva, leta2050 bo več kot polovica prebi-valstva starejša od 65 let, zato se
skuša tako hitro razvijati. Pro-
blem se je začel v obdobju hude
revščine z uvajanjem gospodar-
skih reform in politike enega
otroka, ki je bila v veljavi do
pred nekaj leti. “Danes z višan-
jem življenjskega standarda in
nacionalnega dohodka pa upa-
da število prebivalstva. To je
vprašanje nadaljnjega razvoja in
sploh obstoja Kitajske”!
Lipušček se je sprehodil skozi
pettisočletno zgodovino države
in govoril o pretekli in sedanji
politični ureditvi države. V 19.
stoletju je bila Kitajska plen
osmih evropskih držav, med ka-
terimi je bila tudi Avstro-Ogrska,
ki so si jo skušale podrediti. Da-
nes živi v državi 1.450.000.000
ljudi 56 narodnosti, različnih
kultur in religij, zato mora nuj-
no imeti politični sistem, s kate-
rim lahko obvlada tako
množično populacijo. Ima se za
demokratično diktaturo pod
vodstvom komunistične partije,
ki se skuša oddaljevati od dog-
matičnega marksizma Mao Ce-
tunga in vztrajati na poti socia-
lizma s kitajskimi značilnostmi
- “to je sistem avtoritarne obla-
sti, pri katerem pripadata vodi-
telju vsa slava in vsa izguba”. Li-
pušček je navzočim obrazložil,
da v primeru, ko bi se odločili za
večstrankarski sistem in družbo
demokratizirali po pravilih
evropskega sveta, bi nastalo naj-
manj 450 različnih strank, kar
pa bi nedvomno privedlo do se-
paratizmov in propada države.
“Na Kitajskem ni nobenih de-
mokratičnih tradicij, da bi lahko
država šla po drugačni poti”. Za
kitajske državljane tudi postati
član komunistične partije ni
lahko: komunistični manifest
morajo poznati na pamet, naj-
prej morajo vsaj tri leta biti kan-
didati za člana partije, potem pa
jih mora pet članov partije pre-
dlagati za sprejem, sledita še pi-
sni in ustni izpit - “veliko ljudi
omaga. Če pa nisi član komuni-
stične partije, ne moreš biti na
nobenem vodilnem položaju.
95 milijonov ljudi je članov par-
tije, in to so vsi najbogatejši Ki-
tajci, to ni proletarska avantgar-
dna partija”! Danes 50 milijo-
nov Kitajcev živi z enim evrom
na dan, 800 milijonov jih spada
v srednji sloj, ki ima najboljše
življenjske pogoje na svetu, vse-
kakor pa se država sooča s pro-
blemom vedno večjih socialnih
razlik.
Lipušček je na torkovem večeru
zelo zanimivo govoril o današnji
situaciji Sinkjanga, kjer se je bi-
stveno okrepila vloga islama in
upornikov, ki si prizadevajo za
neodvisnost države, Kitajska pa
se v zaporih-taboriščih po-
služuje “trdih prevzgojnih me-
tod”. Spregovoril je tudi o Tibe-
tu - “Zahod skuša preko Tibeta
destabilizirati Kitajsko. Kitajska
vlada s trdo roko, tako pa se Ti-
bet razvija, z Dalai Lamo bi bila
to nabolj nerazvito področje”.
Glede Hong Konga je časnikar
povedal, da je bil dolgo let okno
v svet za Kitajsko, danes pa so se
stvari spreobrnile in postaja re-
gija le pomembno finančno sre-
dišče. Tu je sistem naklonjen taj-
kunom in navadno prebivalstvo
se deli na “prokitajsko” in “an-
tikitajsko”, ki ga sestavljajo
predvsem mladi. “Nihče pa ne
bo dovolil razbitja Kitajske”, je
dodal Lipušček.
Glede gospodarskega razvoja Ki-
tajske je predavatelj povedal
marsikaj zanimivega. Poudaril je
še posebno pomembne fi-
nančne naložbe v znanstvene
raziskave in neverjetno hiter raz-
voj novih industrijskih con - “Ki-
tajske se ne da več zaustaviti. V
lanskem letu so prijavili največ
patentov na svetu”. Govoril je o
“supercomputerjih”, čudotehni-
ki, avtonomnih avtomobilih,
razvoju v prevoznem, letalskem,
vojaškem sektorju, gradbeništvu
in vesoljski industriji, poudaril
je tudi trud, ki ga Kitajska vlaga
v odprtje novih tovarn računal-
niških čipov, da bi tako ne bila
več odvisna od uvažanja iz ZDA
(Kitajska danes kupuje 60 %
ameriške proizvodnje čipov).
Zadnji del predavanja je name-
nil koronavirusu in navzočim
razložil dinamike oz. povsem
zgrešene odločitve vodstva ko-
munistične partije, ki so prive-
dle do njegove širitve. Pred kitaj-
skim novim letom bi moral v
Wuhanu, kjer živi 11 milijonov
prebivalcev, zasedati pokrajinski
narodni kongres partije. Takrat
so se pojavili prvi znaki nove gri-
pe, vodstvo pa, kljub opozori-
lom mladega zdravnika, ki je
ugotovil nevarnost virusa, kon-
gresa ni hotelo ukiniti. Takrat bi
lahko epidemijo omejili, v enem
samem tednu pa je postala neu-
stavljiva, saj so se ljudje, ki so
slutili nevarnost, v treh dneh
začeli zapuščati Wuhan in celot-
no pokrajino Hubei. Pred
odločitvijo, da bodo Hubei po-
stavili v karanteno, je 300.000
ljudi zapustilo domove in se ra-
zleglo po Kitajski (70 % ljudi je
zapustilo Wuhan, 20 % jih je šlo
v razne pokrajine Kitajske, nekaj
odstotkov pa je šlo v sosednje
države in Evropo). Trenutno je
virus, ki se je najverjetneje naj-
prej pojavil pri netopirjih in se
razširil zaradi zelo slabih higien-
skih razmer, povzročil več kot ti-
soč smrtnih žrtev. Pri tem se
kaže sistemski problem Kitajske,
nespoštovanje svobode tiska in
človekovih pravic. “Nepojmljivo
je, da partija odloča o zdravstve-
nih problemih. Predsednik Xi
Jinping je kriv za največjo kata-
strofo po pokolu na Trgu ne-
beškega miru v Pekingu”, je
sklenil predavatelj, v upanju, da
bodo strokovnjaki čim prej našli
učinkovite protiviruse in pre-
prečili svetovno pandemijo.
Katja Ferletič
Kulturni dom v Gorici: Kitajska 2020 - Med vzponom in stagnacijo 
“Kitajce je treba razumeti, nikoli ne
povejo vsega, kar mislijo”
Pisan sprevod beneških in drugih  pustnih mask po špetrskih ulicah
Pustne barve zelenih beneških dolin
  eštetokrat slišim in
berem, da je Benečija
žalostna, otožna. Nič
resničnega ni v tem; dokaz,
da je Benečija polna prešer-
nega veselja in razigranih pe-
smi, pa je ravno beneški pust,
ki leto za letom na predpu-
stno nedeljo poteka po ulicah
Špetra. Menda se je začelo s
peščico skupin iz Nediških
dolin, ker pa Benečani niso
samo veseli ljudje, ampak tu-
di gostoljuben narod, je sku-
pin iz najrazličnejših krajev
Italije in Slovenije vsako leto
več. Špietarski pust se je rodil
pred nedavnim na pobudo
Združenja “I Bancinari”. Sku-
pina prijateljev si je zadala
nalogo ohranjati tradicijo in
delovati v korist ljudi in ob-
močja. Pustovanje je postalo
ena izmed najpomembnejših
dejavnosti. Domačinom so se
kmalu pridružile druge sku-
pine, vsako leto je bilo barv,
glasbe in udeležencev več.
Letos je bilo nastopajočih
skupin enaindvajset, sprevod
pa je bil kot vedno namenjen
izključno tradicionalnim ma-
skam, ki ohranjajo krajevne
šege posameznih področij.
Prvi so kot vsako leto nasto-
pili otroci špetrskih šol; starši
in učenci dvojezične šole Pa-
vel Petričič so ulico napolnili
z veselimi zvoki beneških
“ramonik” ter barvami ne-
diških pustov. Ta tradicional-
na maska iz neštetih pisanih
trakov je doma v številnih be-
neških vaseh, pravijo pa, da
so beneški raznobarvni pu-
starji predhodniki italijanske-
ga Arlecchina.
Tek “blumarjev” iz Čarnega
Varha je prisotne zavil v
skrivnostni zvok pustnih
N zvoncev, ki naj bi odganjalizimo in priklicali pomlad.Gre za eno najbolj znanih be-
neških mask. Mladi “ledih”
(neporočeni) fantje, nekoč so
to bili naborniki, se oblečejo
v bela oblačila, pripasajo si
trak s kravjimi zvonci, na gla-
vi pa imajo približno meter
visoke stožčaste klobuke s pi-
sanimi trakovi, ki naj bi sim-
bolizirali barve pomladnega
cvetja. Od tod tudi ime “blu-
marji”. V nemščini beseda
blumen pomeni namreč
cvetje. Blumarjev je vedno li-
ho število, okoli domače vasi
pa tečejo v krogih tolikokrat,
kolikor je njih samih.
Rezijani so ulice in trg napol-
nili z glasbo in barvami. Kdo
namreč ne pozna velikih pi-
sanih klobukov mladih ne-
poročenih deklet ter ljudske-
ga orkestra, ki je sestavljen iz
violine, citire in violončela,
bunkule.
Ažla pri Špetru ima kot pustni
simbol kravo. Pravijo, da je
bilo v tej vasi, kjer je zdaj v
industrijski coni čedajska
mlekarna, več krav kot ljudi.
Krava je simbol plodnosti in
obilja, zato jo krajani še zdaj
vodijo in molzejo v pustnem
sprevodu.
Tradicionalna pustna skupi-
na z Matajurja je zelo pisana.
Ta grde maske imajo barvne
trakove, pa zvonce in palice.
Lepe maske, teh je šest, pa
nosijo na glavi klobuke z
rožami, ki so podobni rezi-
janskim. Nekoč so imele te
maske lesena obličja, zdaj si
obraza ne prekrivajo več. S
pisanimi pusti se je predsta-
vila tudi številna in igriva
skupina iz Srednjega. V vaseh
nad Idrsko dolino traja pust
teden dni in več. Maske ho-
dijo od hiše do hiše, slišita se
glasba in petje. Srednje je
menda edina beneška vas,
kjer se pust konča s pustnim
pogrebom. Pustje z razteglji-
vimi kleščami so seveda sejali
strah med dekleti in ženami.
Pisani trakovi in lesene klešče
so značilni tudi za marsinske
grde puste. V tej vasi je pu-
stna druščina dokaj pisana,
saj poleg barvitega scenarija
plesočih pustov, ki se lovijo
ob plapolanju živobarvnih
trakov, spadajo sem še žena,
ki nosi moža v košu, berač,
pari “ta lepih” ter velika ko-
koš in petelin, ki se dobrikata
otrokom. Figure poudarjajo
nasprotje med dobrim in
zlom, zimo in pomladjo, ko-
koš in petelin pa seveda sim-
bolizirata rodovitnost.
S kleščami strašijo dekleta,
čeče, tudi pustje iz vasi Ruo-
nac nad Podbonescem. Na
strmem bregu, kjer se hiše
držijo brežine in gledajo v
dolino in k morju, se vsako
leto po vaseh podijo nagajivi
pustje s pisanimi trakovi, ta
grdi. Tu imajo še zlodja, ki
straši z leseno masko in vila-
mi, angel, anjulac pa ga drži
na verigi.
Gostov je bilo letos kar veli-
ko. Veselje in barve so iz Pod-
grada v Istri prinesli škoro-
mati s pisanimi klobuki, iz
Liga, v mejni Idrski dolini, pa
so prišli res posebni in razno-
liki liški pustje s svojimi bo-
gatimi, starimi maskami, ki
jih hranijo v muzeju v Kana-
lu. Breginjci so na vozu vlekli
“ta debewga”, sodelovalo je
še veliko manjših skupin iz
beneških in terskih dolin, iz
Tipane, Mažerol, Čenijebole,
Čente in Černjeje.
Pisane pustne maske, ki so po
barvah in izgledu nekoliko
podobne beneškim, pa
čeprav jih od nas ločuje na
stotine kilometrov, so prišle
iz številnih krajev Italije.
Manjša skupina je prišla iz va-
sice Timau v Karniji, iz vasice
Romeno v dolini Val di Non
pri Trentu so bele maske s pi-
sanimi klobuki prinesle Be-
nečanom v dar nekaj zabojev
znanih jabolk Melinda. Že
drugo leto zapored pa so se
vrnili “Lu Pulgenella” iz vasi
Castiglione Messer Marino v
Abrucih. Letos so se jim pri-
družili še pustarji iz Belluna
in Matere.
Po sprevodu, ki je trajal skoraj
dve uri, se je pustno veselje
nadaljevalo pod šotorom,
kjer je igral ansambel Ske-
dinj. Če si kdo beneškega pu-
stnega sprevoda ni utegnil
ogledati, ga vabimo v multi-
medialni muzej SMO, kjer je
od minulega tedna na voljo
nova instalacija, ki prikazuje
pustovanja v Benečiji. Obi-
skovalci si lahko ogledajo pri-
spevke o pustu v raznih va-
seh, da je vse skupaj nekoliko
bolj igrivo, pa izberejo klo-
buk in se slikajo. Po mailu
prejmejo posnetek z lastno
sliko v ozadju. Projekt spada
v sklop pubud Adriatic Cul-
tural Tourism Laboratories
(Atlas) ki ga vodi Friuli Inno-
vazione. V SMO upajo, da si
bodo tisti, ki jih bodo zami-
kali videi, naslednje leto be-
neški pust ogledali tudi v
živo.
Suzi Pertot
Z 2. strani
Kapital ne sme biti ...
  judje iz Kanala in okoli-
ce nemočno gledajo, ka-
ko vsako leto na desetine
sokrajanov še vedno zboleva
za mezoteliomom in ravno za-
radi visoke onesnaženosti zra-
ka težko upa na preživetje. Kot
so poudarili organizatorji, je
zdravniški apel odgovornim
oblastem dobil močan odmev
iz vrst prebivalstva. Sram naj
bo vsakega, ki postavlja kapi-
tal nad življenje in ki zaradi
zaslužka krati prihodnost
otrokom, ljudi pa obremenju-
je z boleznijo in prerano
smrtjo. Ljudem je prekipelo,
od odgovornih oblasti zahte-
vajo, da se okoljsko dovoljenje
za cementarno ponovno
preuči in da se tudi za so-
sežigalnice upoštevajo stroge
omejitve izpustov, ki veljajo za
sežigalnice. Seveda nasprotu-
jejo vsakemu povečanju letne
količine odpadkov in zahteva-
jo zase in za svoje otroke pri-
hodnost in okolje vredno člo-
veka.
L Spominskega shoda se je ude-ležila tudi delegacija iz Idrskedoline in Benečije, ki je bila
žal zaradi službenih obvezno-
sti vseh zelo okrnjena. Pred-
stavnica z italijanske strani je
prisotne pozdravila in jim
izrekla solidarnost celotne Be-
nečije, ki jo s Kanalom in
Soško dolino povezujejo jezik,
skupna zgodovina in skupni
prostor. Zrak ne pozna meja in
prav zato je nujno, da se ljudje
podpiramo in sodelujemo v
boju za svoje pravice in pravi-
ce svojih otrok. Govornica iz
Idrske doline je poudarila, da
sega onesnaženje iz Salonita
do Gorice in Krasa in bi mo-
rali zato tudi prebivalci itali-
janske strani stopiti skupaj in
zahtevati ustavitev nevarnih
izpustov.
Seja za zaprtimi vrati se je na-
daljevala pozno v noč, v na-
slednjih dneh pa bo znano,
kako bodo v bran osnovnih
pravic krajanov ukrepale od-
govorne oblasti.
Foto S.P.
Igor Komel in Uroš Lipušček
Slovenija 20. februarja 2020 13
Nov bolnišnični oddelek za
invalidno mladino in rehabilitacijo
V Stari Gori so 10. februarja 2020 odprli bolnišnični
oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo. Na
novo stavbo so čakali skoraj 20 let. Otroke bodo iz
šempetrske bolnišnice v Staro Goro začeli seliti po
zimskih počitnicah, nato pa spomladi nadaljevali
urejanje prostorov za rehabilitacijo odraslih po
poškodbi glave v prvem nadstropju.
V novi stavbi v Stari Gori bo prostora za 25 invalidnih
otrok in mladih, med katerimi jih bo 20 namenjenih
tistim otrokom, ki so stalno nastanjeni pri njih, in
pet sob za tiste, ki prihajajo na eno ali dvotedenska
izobraževanja, drugače pa živijo pri starših. V prvem
nadstropju bo nato še 25 postelj za odrasle.
Investicijo je skoraj v celoti pokrilo ministrstvo za
zdravje, ki je doslej namenilo 4,5 milijona evrov za
5,2 milijona evrov vredno investicijo. Pol milijona
evrov so prispevali večji donatorji, 200.000 evrov
pa je prispevala sama šempetrska bolnišnica.
Ministrstvo za zdravje ima zagotovljena tudi že
sredstva za dokončanje investicije, v drugo fazo naj
bi vložilo še milijon evrov.
Na odprtju se je v. d. direktorja šempetrske
bolnišnice Radivoj Nardin zahvalil tako sponzorjem
kot civilni iniciativi, brez katere se verjetno
bolnišnični oddelek v Stari Gori ne bi ohranil; prav
tako so veliko pripomogli k začetku gradnje nove
stavbe.
Vodja bolnišničnega oddelka v Stari Gori Sonja
Šinigoj Cijan pa je spomnila predvsem na zgodbe
invalidnih otrok, ki vedno znova opozarjajo na to,
kako potreben je ta oddelek.
“To zgodbo so začeli nekateri že dolgo pred nami,
katere konca nekateri niso niti dočakali. Nekajkrat
smo imeli že pripravljene projekte, nato se ni izvedlo
financiranje, zdaj pa se je zares zbrala prava ekipa.
V zadnjih dveh letih ji je uspelo zgraditi ta novi,
sodobni objekt”, je povedala Šinigoj Cijanova.
Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo v Stari
Gori deluje od leta 1952. Stare stavbe so po
dolgoletni uporabi postale neprimerne, zaposleni
in uporabniki so se v njih soočali s prostorsko stisko,
zato so se odločili za novogradnjo.
V bolnišničnem oddelku skrbijo za zdravljenje in
rehabilitacijo otrok z različnimi razvojnimi motnjami,
ki prihajajo tako iz Primorske kot od drugod.
Mnogim otrokom lahko pomagajo v tamkajšnjih
ambulantah, pri težjih oblikah cerebralne paralize
pa je pogosto potrebno bolnišnično zdravljenje.
Zadnja leta so med dejavnosti oddelka dodali
oskrbo mladostnikov po poškodbi glave v prometnih
nesrečah ter odraslih nevroloških bolnikov po
možganski kapi ali s podobnimi stanji, ki nujno
potrebujejo rehabilitacijo pred odpustom iz
bolnišnice.
Stara Gora pri Novi Gorici
Še zelo nejasna politična slika po padcu Šarčeve vlade 
Nekorektni odnosi v
slovenski politiki
  Sloveniji se dogajajo
dogodki, ki za moder-
no, osveščeno in de-
mokratično državo niso pri-
merni in utemeljeni. Politiki
v medsebojnem dialogu in
polemikah uporabljajo laži,
psovke, vodilni opozicijski
voditelj pa je bil celo poime-
novan kot “morski pes”.
Madžarski predsednik vlade
Viktor Orban je deležen toli-
ko kritik in obtožb o domnev-
nem vmešavanju v slovenske
zadeve, ker naj bi finančno
podpiral medije opozicijskega
voditelja Janeza Janše, da bi
to utegnilo celo poslabšati
odnose med državama. Gre
za odnose, dogodke in trditve
v pričakovanju odločitve o
tem, ali naj se politična kriza
v Sloveniji odpravi z obliko-
vanjem nove koalicije ali pa
bodo potrebne nove,
predčasne parlamentarne vo-
litve.
Predsednik SDS Janez Janša je
sporočil, da je, kar zadeva vse-
bino programov, možno se-
staviti novo večinsko vladno
in politično koalicijo, ki bi jo
sestavljali Slovenska demo-
kratska stranka, Nova Slove-
nija, krščanski demokrati,
Stranka modernega centra in
Demokratska stranka upoko-
jencev Slovenije, bolj znana s
kratico Desus. Predsednik
države Borut Pahor se bo
predvidoma 24. oziroma 25.
februarja še enkrat pogovoril
z vodji poslanskih skupin
strank, ki bi sestavljale novo
vladno koalicijo, o tem, ali
ima le-ta zagotovljeno zado-
stno podporo poslank in po-
slancev v državnem zboru. Iz
urada državnega poglavarja
ponavljajo mnenje Boruta Pa-
horja, da si Slovenija bodisi v
tem mandatu ali po
predčasnih volitvah zasluži
vlado s prepričljivo večino v
državnem zboru in s progra-
mom, v katerem bodo koali-
cijske stranke skupno obliko-
vale prednostne naloge. Če se
bo predsednik države po
omenjenem drugem krogu
posvetovanj s predstavniki
strank možne nove koalicije
V
Kritično ob padcu Šarčeve vlade 
Tragika političnega diletanta in
poraz njegovih botrov
  tem kratkem sestavku se
ne mislim spuščati v vzro-
ke padca Šarčeve vlade, ker
je bilo o tem že veliko povedanega,
in tudi ne v ugibanja, kako naj bi
se vladna kriza rešila. Kot pozoren
opazovalec dogajanja bom nani-
zal le nekaj svojih vtisov o tem no-
vem, četrtem zaporednem vlad-
nem fiasku slovenske tranzicijske
levice. Po Pahorju namreč, Bra-
tuškovi in Cerarju.
Moj prvi vtis je bil, da se Šarec, člo-
vek brez slehernih državniških iz-
kušenj, že ob nastopu premierske-
ga položaja ni zavedal, da stopa v
prevelike škornje in da je treba ta-
ke napake v življenju plačati. Očit-
no se je njegov nabrekli ego dobe-
sedno naslajal ob slavi, ki so mu
jo peli s strani globoke države diri-
girani hlapčevski mediji že pred
volitvami in po njih. Tako se je
vživel v vsiljeno vlogo rešitelja Slo-
venije in se lahkomiselno spustil
v svojo veliko, neslavno končano,
vladno avanturo. Naslednji moj
vtis je, da ga je rating, ki so mu ga
navedeni mediji napihnili, tako
zanesel, da se je v neki osebni stiski
ali afektu kar samovoljno odločil
za predčasne volitve, da bi tako ta
svoj visoki tečaj na borzi javnega
mnenja čim prej vnovčil in s tem
zagospodaril v vladi in parlamen-
tu kot kak mali Napoleon. Ob od-
stopni izjavi je namreč dobesedno
rotil slovensko volilno telo, naj mu
na volitvah nakloni veliko število
poslancev, da bo dokazal, kaj vse
zmore, če je močan, ker si, ubožec,
s sedanjimi trinajstimi ne more kaj
dosti pomagati. Pri tem pa je bil
tako zaslepljen, da se sploh ni za-
vedal, da po odstopu ne bo več on
odločal o predčasnih volitvah in
da mu koalicijski partnerji ne bo-
do nujno sledili kot ovce, pa da je
V njegov javni rating “napumpan”balon, ki ga režiserji iz ozadja lah-ko kadarkoli razpočijo, kot so ga
tudi napihnili. Poleg tega je ob od-
stopu kar v soju žarometov in pred
vesoljno Slovenijo naredil nekaj
kapitalnih političnih napak. Lah-
komiselno je npr. naprtil krivdo za
vladno polomijo svojim dosedan-
jim koalicijskim partnerjem in z
odstopom tudi ogrozil njihove ka-
riere, kar mu zdaj vsi po vrsti
vračajo milo za drago, tako da se
človeku kar malo smili. In če je to
storil celo brez vednosti zakulisja,
ki ga je hrupno plasiralo na slo-
vensko politično sceno, potem se
lahko prav kmalu znajde v obce-
stnem jarku, v družbi ostalih od-
služenih političnih trupel. To, da
mu je namreč Kučan v za-
grebškem Večernem listu odrekel
podporo, je za Šarca zelo slab znak.
Štiri zaporedne polomije levosre-
dinskih vlad govorijo tudi o pro-
gramski in operativni bedi tranzi-
cijske levice. Način prevzemanja
oblasti z izvajanjem poskusov me-
dijskih in sodnih umorov poli-
tičnih nasprotnikov, preko zlorab
sodstva, KPK-ja in medijskega mo-
nopola, pa dobesedno spominjajo
na politično kulturo banana repu-
blik. Da ne omenjam pri tem fi-
zične likvidacije Ivana Kramber-
gerja, ki je s svojo visoko javnom-
nenjsko podporo resno ogrožal te-
meljne interese mafijskega levičar-
skega zakulisja. In ker jih ogroža
tudi Janša, bi jim navsezadnje mo-
ral biti hvaležen, da je še živ in da
se je pri njem končalo zgolj z
okrog 150 lažnimi ovadbami in le-
tom pa pol zapora. Hkrati ti fiaski
tudi sporočajo globoki državi, da
se s političnimi prevarami ne da
neskončno dolgo vladati, pa naj
jih še tako zavijajo v bleščeč celo-
fan, in da so drug za drugim pro-
padli še vsi prevarantski, avtoritar-
ni in totalitarni režimi, tudi če so
imeli v svojih rokah še drugačno
družbeno moč, kot jo trenutno
ima sprijena slovenska tranzicijska
levica. Zato se pridružujem upanju
dr. Dimitrija Rupla, ki je na spletni
strani Demokracija. si napisal, da
se je s padcem Šarčeve vlade in še
drugimi zadnjimi deplasiranimi
dogodki (Dražgoše, vračanje v pre-
teklost …) “morda hote ali nehote
nekoliko razširil prostor svobode,
pa da se morda odpirajo nove
možnosti in priložnosti, in da je
trideseta obletnica morda pravi
čas za konec sprehoda po slepi uli-
ci”. K temu bi dodal samo še to, da
bi lahko bila podoba očitno za-
grenjenega Milana Kučana na lju-
bljanskih ulicah, s starim biciklom
pod roko, znak zatona nekega mo-
rečega obdobja uzurpiranja
družbene moči, ki je usodno zaz-
namovalo in tlačilo Slovenijo več
desetletij. Zato si dovolimo raz-
košje upanja, da morda prihaja čas
za nove sanje.
Milan Gregorič
odločil, da parlamentu pre-
dlaga kandidata za novega
premierja, bo moral svojo
odločitev, v skladu z ustavo,
sporočiti najpozneje do
vključno 28. februarja.
V politiki pa se je v tem ob-
dobju znova pojavila t. i.
“globoka država”, ki deluje in
odloča iz ozadja. Bila naj bi
vzporedni in ilegalni režim
odločanja v Sloveniji. Vplivni
ljudje v “globoki državi” niso
dobili mandata na volitvah,
vendar imajo večjo moč kot
izvoljeni predstavniki ljud-
stva. Uradni medijski pred-
stavnik “globoke države” naj
bi bil Grega Repovž, odgovor-
ni urednik tednika Mladina.
Pred kratkim je dejal, da po-
slanci v parlamentu ne more-
jo “postavljati” nove vlade,
ker to lahko napravijo samo
“botri iz ozadja”. Omrežje
vplivnih posameznikov v
združbi z imenom “globoka
država” nima nobene poli-
tične odgovornosti, ima pa
velikansko moč. V politiki in
javnosti se domnevno zave-
dajo, da “globoka država”
lahko bogato nagrajuje in tu-
di hudo kaznuje.
Toda poudarjam, da so mnogi
politiki v Sloveniji prepričani,
da “globoka država” sploh ne
obstaja in da vse dogajanje v
državnem zboru poteka v
skladu z ustavo in zakoni. V
skladu z veljavnimi normami
parlamentarnega dela naj bi
bila tudi izjava Janeza Janše,
da bo v primeru oblikovanja
nove koalicije lahko edino on
predsednik vlade, zaradi tega,
ker je na prejšnjih parlamen-
tarnih volitvah med vsemi
poslanci prejel največ glasov,
namreč 7020 glasov.
Predsednik države Borut Pa-
hor pa je poskrbel še za eno
novost v slovenski politiki.
Kot glavni govornik na od-
prtju novega sodnega leta je
namreč tudi kritično ocenil
stanje v pravosodju, kar se do-
slej na visoki ravni še ni zgo-
dilo. Dejal je: “Nič ne more
bolj škoditi avtoriteti sodne
veje oblasti kot občutek, pre-
pričanje javnosti, da sodišča
ali posamezniki v sodstvu ni-
so neodvisni, torej ne sodijo
pravično in zakonito, pač pa
po lastnih merilih, pripo-
ročilih drugih, ali v skladu z
nekakšno politično korektno-
stjo. Zaupanje v sodstvo mora
postati temelj pravičnosti, pa
tudi uspešnosti države. Ne-
zaupanje vanj pa pomeni
skrajno tveganje za vse nas”.
Noben provladni medij, tudi
javna TV Slovenija, ni objavil
kritičnih ugotovitev državne-
ga poglavarja o slovenski sod-
ni veji oblasti. Ob odprtju no-
vega sodnega leta je govoril
tudi predsednik Vrhovnega
sodišča Damijan Florjančič,
ki pa je delo slovenskih sodišč
in sodnikov zgolj pohvalil.
Zagotovo je tudi za slovenske
vernike in prosvetljeni del
javnosti pomembna
odločitev papeža Frančiška,
da na območju osmih držav
Amazonije, kjer je veliko po-
manjkanje duhovnikov, ne
dovoli, da bi za duhovnike
imenovali ovdovele ali po-
ročene moške, pa tudi ženske
ne za duhovnice. Njegova
odločitev je vzbudila zani-
manje in odmeve po vsem
svetu. Sveti oče je s svojo
odločitvijo morda preprečil
razkol v katoliški Cerkvi. Pa-
pež Frančišek je v svoji novi
knjigi o papežu Janezu Pavlu
II. zapisal, “da se mora na ce-
libat gledati kot na milost, ki
je značilna za latinsko kato-
liško Cerkev. Je milost in dar,
ne omejitev”. Opredelil pa se
je tudi do romarske poti v
Medžugorju. Pravi: “Ne glede
na to, kakšna bo dokončna
sodba Cerkve o izkušnji v
Medžugorju, je s pastoralnega
vidika to tako velik pojav, da
pri skrbi Cerkve ni mogoče
ostati ravnodušen”.
Tudi v Sloveniji so ljudje zelo
zaskrbljeni zaradi širjenja in
nevarnosti koronavirusa iz
Kitajske in zelo velikega obse-
ga gripe, ki se je začela od
otrok prenašati na odrasle. V
časniku Delo so na prvi strani
zapisali, “da so posledice ko-
ronavirusa že v Sloveniji”.
Marijan Drobež
Zajutaji pogjet
Ko peljem svojega tri, skorajda štiriletnika v vrtec,
se njegov prvi stavek, ko zapeljem iz garaže, glasi:
“Zajutaji pogjet”. Drugi, ki zaradi mojega molka
med zrenjem v vzvratno ogledalo sledi prvemu
stavku, je podoben, le precej glasnejši: “Tata,
Zajutaji pogjet”! In potem moram najti tisto pesem
številka 30 v nikoli-ne-vem-točno-kateri mapi na
USB ključku, tej krasni iznajdbi, zaradi katere se
mi po avtu ne premetavajo več desetine okroglih
ploščkov. Zgoščenk, pravijo eni. Cedejev, rečejo
drugi. Kako-se-je-že-reklo-temu-okroglemu-disku,
bodo spraševali tretji, malo mlajši.
Pesem na številki 30, ki jo ima najin najmlajši
najrajši, je pesem Zalutali pogled Tomislava
Bralića, dalmatinskega pevca, ki s svojo klapo
Intrade vsako leto napolni zagrebško Areno. Pri
njem mi sicer bolj kot 16.500 poslušalcev vzbuja
spoštovanje število njegovih bratov in sester.
Devet. In otrok. Štiri. Ali otrok članov njihove klape,
ki jih je skorajda 30.
Sam Bralića rad poslušam zaradi večglasja, ki mu
lahko pritegnem, tudi zelo naglas, ko se vozim
sam. Optimistične pesmi, v duru in ne molu,
pomagajo, da je manj mrkosti in žalosti, pravijo
strokovnjaki. Da je to res, sem tudi sam naredil
poskus. Ko se zjutraj zbujamo z Mozartom ali
Haydnom, otroci težje vstanejo in niso tako dobre
volje, kot če jih zbudi glasba Petra Graše.
Naj se vrnem k svojemu tri, kmalu štiriletniku. Od
doma do hiše imava čas za tri ali štiri pesmi.
Najprej Zajutaji pogjet, potem pa kakih drugih
popevk. Razen pri moji soprogi, kjer mali doseže,
da poslušata Zajutaji pogjet tudi trikrat zapored.
Danes zjutraj, preden sem se lotil te kolumne,
tako pripeljem pred vrtec na sredini pesmi
Kalelarga. Ugasnem avto, izvlečem ključ in takoj
zatem zaslišim krik. “Ne, tata!!!!!!!!!!!!!! ” In jok. Ne
jok, ki je narejen, zaigran, ne tisti gledališki. Starši
boste gotovo vedeli, o čem govorim, saj bi znali,
posebej očetje, razločiti vsaj ducat različnih vrst
otroškega joka. To je bil pravi jok, iz srca, pa še
malce iz protesta, tisti, ki sicer nima toliko solz, a
nikakor ni narejen. Tisti jezno-žalosten,
argumentiran jok.
Obrnem se in vprašam sinčka, kaj je narobe. “To
pesem sem pjesu z Ujsko”, zahlipa in bruhne v še
glasnejši jok. Aha, se mi v trenutku nad glavo
posveti velikanska žarnica. Hitro vrnem ključ v
ključavnico, da se pesem nadaljuje. Hlipanje se
hitro umiri.
Ujska, Urška v jeziku odraslih, je deklica, nekaj
mesecev mlajša od mojega sina, ki smo jo lani
spoznali na Dugem otoku. Drobna svetlolasa
Gorenjčica, lepa kot bambola, je bila našemu
najmlajšemu izjemno všeč. Tako zelo, da sta se
med dalmatinsko večerjo z živo glasbo prijela za
roke in vrtela. Prikupen parček smo posneli s
telefončkom in ta posnetek se je v nekaj tednih
povzpel na absolutno prvo mesto najboj gledanih
posnetkov v celotni zgodovini naše družine. Sin si
ga zna predvajati tudi 20-krat zapored. Če je
mama poleg, seveda, jaz, kot sem že povedal, ne
zdržim ponavljanja.
Ne vem, mogoče bi Urško fantič pozabil, če ne bi
imel posnetka na telefončku. A kakorkoli že, ta
poletna ljubezen z jesenjo ni prešla. Prejšnji teden
je na poti iz vrtca povedal, da se ni hotel igrati z
neko punčko, čeprav ga je večkrat prosila. Zakaj
pa ne, sem vprašal? “Ujska tega ne maja”, je pribil.
Mali je celo dosegel, da smo se zapeljali na
Gorenjsko, v eno od prelepih predalpskih dolin in
Ujsko obiskali. Saj nam ni bilo težko, nič ne rečem,
Ujskina družina je res prijetna. Da klobas sploh
ne omenjam. Tako se mi je prvič zgodilo, da sem
svojega sina peljal - vasovat.
Pa naj zdaj še kdo reče, da so poletne ljubezni
puhle in bežne! Ali pa, da ljubezen na prvi pogled
ne obstaja. Obstaja, pa še kako obstaja.
Zato se mi zdi, da naš tri, skorajda štiriletnik ve,
kaj poje, ko na zadnjem sedežu z Bralićem
prepeva Zajutaji pogjet: “Da nisam sjucajno te
sjeo tad, ja jubav nikad nebi upozna”. Če te ne bi
takrat slučajno srečal, ne bi nikoli spoznal, kaj je
ljubezen.
DALMATINOTino Mamić 31
Aktualno20. februarja 202014
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 18. februarja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (279)Erika Brajnik
Kako skrbeti za svoje telo, da ne bomo imeli
vnetij, da bomo zdravi, da ne bomo imeli težav
z očmi?
Pomembno je, da uživamo veliko, res veliko
zelenjave, ki razkisa telo in vsebuje veliko
vlaknin in je tudi velik antioksidant. Najboljših
5 zelenjavnih antioksidantov:
koromač - poln vitamina A;
fižol - poln betakarotena in
luteina; rdeča pesa – polna
folne kisline in flavonoidov;
zelje – polno vitamina A in C,
železa, kalcija itd.; bučke –
polne karotena, luteina,
flavonoidov.
Treba je uživati veliko mesa,
rib in jajc, saj so beljakovine
zelo pomembne, ker nadzorujejo našo
presnovo sladkorjev; sladkor je dandanes
absolutno največja težava, ker v telesu sproža
vnetje.
Treba je omejiti vnos kave, veliko bolj zdrava
je cikorija, kot so jo nekoč pile naše babice,
saj krepi jetra in vranico.
Pomembna je tudi vaja za prekrvavitev
predela glave in oči. V tem primeru svetujem
vedno enostavno vajo: vzamemo vrečo
kamenčkov, od peska do kot oreh velikega
kamna, jih damo v posodo, dolijemo tople
vode do gležnjev,  ne
dodajamo soli! Stopimo v
posodo in hodimo po prstih
10 minut, vsak dan.
Ta vaja bo okrepila oči, saj so
na korenu prstov na spodnji
strani  stopala ref leksne
točke za oči .  Pr i t isk je
idealen, ker bo naša teža
pritiskala na te točke.
Pomembno je,  da smo
disciplinirani in da masažo izvajamo vsak dan
10 minut – 2 meseca. S tem prevzamemo,
podzavestno, odgovornost za svoje zdravje.
Na takšen način se akt iv ira proces
samozdravljenja.
/ dalje
Neverjetne trditve ob dnevu spominjanja na pobite v fojbah 
Ob 10. februarju
  elno se je le polegel
hrup, ki se v Italiji dvi-
guje okoli 10. februar-
ja, dneva spominjanja na po-
bite v fojbah in na eksodus be-
guncev iz Istre, z Reke in iz
Dalmacije. Tudi letos je bilo v
zvezi s tem slišati neverjetne
trditve, zlasti glede števila
žrtev. Krivda teh zlih dejanj pa
se kaj rada pripisuje celotne-
mu slovenskemu in tudi
hrvaškemu narodu, ki da sta
genocidna.
Velja pripomniti, da je bil za-
kon št. 92 z dne 30. marca
2004, ki je 10. februar progla-
sil za dan spominjanja na foj-
be ter na eksodus, v italijan-
skem parlamentu sprejet z gla-
sovi skoraj vseh strank, tudi
Levih demokratov skupno z
njihovim tedanjim sloven-
skim predstavnikom v senatu.
Proti so glasovali predstavniki
Stranke komunistične preno-
ve. Tudi datum 10. februar ni
bil izbran naključno: 10. fe-
bruarja 1947 je bila namreč v
Parizu podpisana mirovna po-
godba med Italijo in državami
zmagovalkami v 2. svetovni
vojni …
In tako smo zdaj vsako leto ob
10. februarju priče politične-
mu zlorabljanju tragedije fojb
in eksodusa, pri čemer pred-
njačijo neofašistične in popu-
listične sile. Vsemu temu se je
treba postaviti po robu in
poudariti nekaj neizpodbit-
nih dejstev, izhajajoč iz slo-
vensko-italijansko-angleškega
Poročila zgodovinsko-kultur-
ne komisije iz julija 2000, saj
je to dragoceno izhodišče za
skupno iskanje zgodovinske
resnice ter za krepitev dobro-
sosedskih odnosov in sožitja
ob meji. Poročilo je izšlo v po-
sebni knjigi julija 2000 in naj-
ti ga je tudi na spletu na več
naslovih. Eden je https:
//www. kozina.
com/premik/index_porocilo.
htm.
Fojbe in eksodus je treba po-
staviti v zgodovinski kontekst,
kajti zgodovina se ne začenja
septembra 1943 oz. aprila/ma-
ja 1945. Italijanskega fašizma
si niso izmislili “Slovani (Sla-
vi) ”, kot tudi ti si niso sami
požgali tržaškega Narodnega
doma julija 1920. Isti tudi ni-
so začeli vojne. Njihovo te-
danjo matično državo Kralje-
vino Jugoslavijo so aprila
1941 napadli brez vojne napo-
vedi Nemci in Italijani ob
podpori Madžarske in Bolga-
D rije, jo v kratkem času prema-gali ter razkosali. Kaj je vkončni fazi hotel vsak okupa-
tor na svojem kosu plena, pa
najbrž ni treba razlagati. Da je
proti takšni okupaciji nastal
odpor, je tudi naravno in ra-
zumljivo.
Kot je napisal pesnik Ace Mer-
molja v Primorskem dnevni-
ku 24. avgusta 2005 (rubrika
Ogledalo), je šlo ob boju za
osvoboditev tudi za uvajanje
radikalnih sprememb družbe-
nega reda in v našem širšem
prostoru so se ob koncu vojne
uveljavili “ljudje in čete, ki so
s svobodo prinesle tudi novo
obliko totalitarizma”. Do tu
Mermolja. Ob tem je prišlo do
velikih zločinov, a ne v smislu
etničnega čiščenja, saj se to ni
zgodilo samo tistim, katerih
edina krivda je bila, da so Ita-
lijani (“l'unica loro colpa era
quella di essere italiani”, kot
se rado ponavlja v originalu).
Diskriminanta tega čiščenja je
bila v glavnem ideološka: pre-
ganjani in pobiti so bili re-
snični, potencialni ali samo
namišljeni nasprotniki komu-
nistične nadvlade in tisti, ki
so bili tako ali drugače med
okupatorji ali z njimi sodelo-
vali, in to ne glede na narod-
nost.
Da je bila ta diskriminanta
predvsem ideološka, dokazu-
jejo, sicer nehote, nekateri
seznami žrtev, npr. štiri knjige
z naslovom Registro delle vit-
time del confine orientale. Gli
Italiani e gli Istroveneti Marca
Pirine, v katerih je najti veliko
slovenskih priimkov, seveda
potujčenih, včasih pa tudi ne.
Tako je vsaj v nekaterih pri-
merih ista oseba upoštevana
dvakrat: enkrat s poitali-
jančenim priimkom, drugič s
slovenskim. Ideološko izbiro
dokazuje tudi odhod velikega
števila delavcev, kakih 2000,
večinoma Italijanov, iz ladje-
delnice v Tržiču (Monfalco-
ne), ki so v letih po vojni šli
gradit socializem npr. v ladje-
delnico 3. maj na Reki.  (Glej
npr. Andrea Berrini, Noi sia-
mo la classe operaia.) V uvo-
doma navedenem Poročilu
slovensko-italijanske komisije
je na str. 62 slovenskega teksta
možno brati te vrstice: “A tudi
dozdajšnja dognanja stroke ne
potrjujejo pričevanj nekate-
rih, čeprav vplivnih jugoslo-
vanskih osebnosti, o jugoslo-
vanskem načrtnem izganjanju
Italijanov. Iz ravnanja jugoslo-
vanskih vodstev je o takšnem
načrtu mogoče sklepati šele za
čas po sporu z Informbirojem
leta 1948, ko se je velika
večina italijanskih komuni-
stov v coni B navzlic začetne-
mu, a z vse vztrajnejšimi po-
misleki prepredenemu sode-
lovanju z oblastmi izrekla pro-
ti Titovi partiji”. In tedaj je bil
tudi marsikateri delavec iz
Tržiča prisiljen, da se je vrnil
domov, če ga že ni čakala
hujša usoda.
Inštitut za novejšo zgodovino
v Ljubljani je pripravil seznam
oseb (najti ga je na spletnem
naslovu http: //www. sistory.
si/zrtve), ki so na Slovenskem
“v obdobju med aprilom 1941
in januarjem 1946 izgubile
življenje zaradi vojnega nasilja
ter neposredno po omenjeni
vojni zaradi revolucionarnega
nasilja ali posledic vojne”.
Seznam je impozanten in ga
še vedno posodabljajo. Do 29.
avgusta 2019 se je na njem na-
bralo neverjetnih 99.935
imen. Ima pa za zamejce neko
pomanjkljivost, saj zajema
žrtve z območja, ki ga omeju-
jejo meje sedanje Republike
Slovenije. Toda kljub temu bi
bilo strokovnjakom, ki so ga
pripravili, sorazmerno lahko
sestaviti ločen seznam Italija-
nov, ki so bili umorjeni na
Slovenskem med vojno in po
njej. S tem bi bilo mogoče raz-
nim zlonamernežem, ki to
število vsako leto dvigajo, iz-
biti orožje iz rok. Sicer bi bila
to morala storiti Republika
Slovenija že davno. Še bolje bi
bilo, ako bi to storila SFR Ju-
goslavija. Gre namreč za civi-
lizacijsko vprašanje: v vsaki
pravni državi se izdajajo
mrliški listi, da svojci umrlih
vedo kako in kaj. Poleg tega se
je že pred tridesetimi in več le-
ti v Italiji večkrat, v tisku in
drugod, razpravljalo o fojbah
ter eksodusu in ne bo povsem
držalo, da so se ti dogodki za-
molčevali. To med drugim do-
kazuje odmevna knjiga Storia
di un esodo. Istria 1945-1956,
ki jo je leta 1980 v Trstu izdal
Deželni inštitut za zgodovino
osvobodilnega gibanja v Fur-
laniji Julijski krajini, da ne go-
vorimo še o monumentalnem
delu Pirančana Diega de Ca-
stra La questione di Trieste.
L'azione politica e diplomati-
ca italiana dal 1943 al 1954, ki
je tudi izšlo v Trstu leta 1981.
/ str. 15
ab
Dornberk / Skupno druženje zamejskih skavtov
Skupaj so praznovali dan spomina
  an, ko se spominjamo
na ustanovitelja sve-
tovnega skavtskega
gibanja, Lorda Badna Powel-
la, dan, ki ga praznujejo vsi
skavti po celem svetu, dan,
ki je letos potekal pod ge-
slom Plesti niti – različnost,
pravičnost in vključevanje
(Living Threads: Diversity,
Equity and Inclusion) po
smernicah Svetovne skavtske
organizacije WAGGGS.
Približno sto trideset skavtov
SZSO se je v nedeljo, 16. fe-
bruarja, srečalo v Dornberku
pri Novi Gorici. Dan so vodi-
telji uvedli s prizorom ra-
zličnih živali v isti šoli.
Učiteljica preverja njihove
sposobnosti v istih veščinah:
plezanju, plavanju, letu in te-
ku, udeleženci pa so morali
živali oceniti. V vsaki od teh
preizkušenj se je izkazala ena
žival: opica v plezanju, riba
v plavanju, metulj v letu ter
tiger v teku. Pod vtisom tega
prizora so se nato udeleženci
razdelili v tri starostne veje.
Najstarejša veja roverjev in
popotnic je odšla na pot,
med katero so dobili navodi-
lo, da morajo organizirati ra-
zlična srečanja, še pred tem
pa je vsak izžrebal neki li-
stek. Čeprav je v navodilu pi-
salo, da lahko izžrebajo tudi
bele listke, je pravzaprav
vsakdo stopil v čevlje osebe
s “posebnimi potrebami”.
Alergije, zlomi nog, fobije ali
enostavno potreba po več
spanja so bile potrebe, ki so
jih morali klanovci izraziti in
upoštevati pri skupnem
načrtovanju podvigov in ta-
ko prišli do sklepa, da ima
prav vsak od nas konec kon-
D cev različne potrebe, ki jih jetreba v življenju v skupnostispoštovati in jemati v poštev.
Srednja starostna veja izvid-
nikov in vodnic je prav tako
ponudila svojim članom ne-
katere preizkušnje, med ka-
terimi so spoznavali, kaj je
enakost, enakopravnost in
pravičnost, časa pa ni zman-
jkalo niti za deželno tekmo-
vanje v skavt ballu. Najmlajši
volčiči in volkuljice so z igra-
mi odkrivali, v čem so si ra-
zlični, kaj jih ločuje, ter tudi
tisto, kar jih združuje, predv-
sem pa so spoznavali, kateri
so njihovi talenti, ki so jih
čez cel dan nabirali v obliki
trakov: iz teh trakov so na
koncu dneva spletli pisan te-
pih.
O različnosti, ki nas bogati,
ter o pogumu, ki ga moramo
dokazovati, da “pustimo svet
nekoliko boljši, kot smo ga
dobili” (B. Powell), je sprego-
voril tudi Primož Erjavec, du-
hovni asistent ZSKSS, ki je
mašo daroval v kapeli cerkve
v Dornberku, pred koncem
pa je bil čas še za taborni
ogenj, med katerim so posa-
mezne veje predstavile to,
kar so med dnevom odkriva-
le.
Pred pesmijo slovesa, ki je
sklenila srečanje Kraškega
stega, Stega Trst in Gorica, pa
so člani prejeli še prvo le-
tošnjo številko revije Jambor,
ki prinaša celo vrsto poročil
o številnih dejavnostih, ki so
se zvrstile v prvem delu
skavtskega leta. Teh je bilo
res veliko, od izletov, volčjih
lovov, prenočevanj sredi sne-
ga, orientacijskih tekov, veli-
kih izzivov, vse do izkušenj
služenja, srečanj s pribežni-
ki, sprejema Luči miru iz Be-
tlehema, zimskih potovalnih
taborov, ki so po zgodnjem
vzponu ponudili izkušnjo ju-
tranje zarje na vrhu Sv.
Višarij, in še do obsežne re-
portaže ob praznovanju 60-
letnice Slovenskih tržaških
skavtinj. Skoraj 50 strani ob-
sežna publikacija ponuja tu-
di bogate rubrike s članki o
udeležbi na tabornih šolah,
intervjuji, navodili, kako
zgraditi iglu, nasveti za ek-
sperimente ter pismo iz
afriškega Maputa. Jambor bo
v kratkem dosegljiv tudi na
spletni in FB strani Slovenske
zamejske skavtske organiza-
cije, kdor pa ga želi imeti v
tiskani obliki, naj piše e-mail
na jambor. szso@gmail.
com.
Energični galeb 
in Vestna vidra
Aktualno 20. februarja 2020 15
Ob smrti potrebujemo domačo besedo 
Vrnitev v materino naročje
  filmu Zgodbe iz kostan-
jevih gozdov je bilo veli-
ko govora, o njem pa še
piše predvsem zamejski tisk, tako
da se tudi sama pogostokrat spom-
nim na projekcijo in zamislim nad
vsebino. Da sem do filma precej
kritična in da me ni prepričal,
predvsem glede dojemanja Be-
nečije in Benečanov, sem že napi-
sala v recenziji, na misel pa mi
kljub temu prihajajo podrobnosti.
O njih se večkrat razgovarjam tudi
s prijatelji, pa čeprav vem, da sem
črna ovca, ki ne poje slavospeva ce-
lovečercu. Pa vendar … poetične
Zgodbe iz kostanjevih gozdov kra-
dejo po mojem Benečiji dušo,
srčnost, lepoto...
V spominu mi je ostal prizor, ko
umira žena glavnega junaka Maria.
Golo bistvo umiranja se dogaja v
izbi, kjer vladata revščina in tišina.
Glavna junaka sta sama, odeta v si-
vo rumeno kuliso. Zad-
nji pogovor med možem
in ženo poteka v itali-
janščini. Nekaj besed in
prgišče pogledov. Že ko
sem prvič gledala to umi-
ranje na platnu, sem
imela občutek, da se vse
dogaja nekje drugje, v
Toskani morda, kjer go-
vorijo odlično knjižno
italijanščino. Ali v Rimu.
Morda na podeželju,
nekje v Lombardiji. Pri
nas, v Benečiji ne.
Smrt je nekaj osebnega,
intimnega. Smrt ne poz-
na mask, prenarejanja.
Ljudje umiramo goli,
brez šminke, taki, kot
smo prišli na svet. Kdor
umira, ničesar več ne
skriva, ne potrebuje spre-
nevedanja. Smrt je pre-
prosta. Smrt je kot na dla-
ni. Ljudje umiramo na
najbolj enostaven način.
Ljudje umiramo v materinem jezi-
ku. Umiramo ob spominu na roj-
stvo. In z mislijo na dom.
Ne vem, kako je režiserju sploh
prišlo na misel, da bi film potekal
v italijanščini. No, ko gre za prizore
v gostilni, je to delno sprejemljivo.
Benečani se v javnosti še vedno ne-
radi pogovarjajo v materinščini. A
smrt je intima. Smrt so čustva. Ob
smrti ponovno postanemo to, kar
smo. In vem, da v Benečiji nihče
ne umira v italijanščini. Nihče. V
Benečiji se ob smrtni postelji po-
govarjajo po domače. Po sloven-
sko.
Še nikoli nisem bila prisotna, ko je
kdo umiral. Žal. Sram me je tega in
sploh težko priznam. A moji starši
so umirali sami. V bolnišnici. Na
mamino smrt smo čakali več kot
mesec dni, bila je v komi. Rekli so
nam, da bo še dan, dva, da bo žive-
O la največ še teden dni. A ni bilo ta-ko. Mama se je borila, vztrajala jeveč kot mesec. In bila sem sama,
nobenega drugega sorodnika ni bi-
lo. Prihajala sem vsak dan v Trst iz
Benečije. Šestdeset, tudi več kilo-
metrov tja in nazaj. Zvečer sem
odhajala domov trudna, lačna, po-
tlačena in polna tesnobe. Mama ni
več govorila. Rekli so mi, da je v ko-
mi. Prvič sem videla človeka v ko-
mi. Ni bila odsotna, čutila sem jo.
Mama se je obračala v postelji, ki-
hala, požirala, premikala ude. Ime-
la sem občutek, da me posluša, da
me razume. Nisem verjela zdrav-
nikom. Nekega popoldneva sem jo
prosila, naj premakne desno roko,
če me sliši, če me količkaj razume.
Prepričana sem, da se je roka pre-
maknila. Vsaj meni se je tako zde-
lo. Zato sem ji potem prinašala sla-
doled, ki ga je počasi požirala. Tako
kot ga je ona včasih prinašala me-
ni. Kolo minevanja. Kolo življenja.
Govorila sem ji v slovenščini, v do-
mačem narečju. V tistem narečju,
ki sem ga poslušala že kot otrok, ki
so ga govorili vsi v Bazovici. In ga
je govorila tudi moja nona. Moja
mama je bila doma na Krasu. Po-
tem jo je zaneslo v mesto. Umirala
je v Trstu, v bolnišnici na Katinari.
Kako tuje je umirati v bolnišnici.
Ničesar nimaš v tolažbo, razen be-
sed. Zaradi drugih bolnic, ki so bile
z mano prijazne in so mi vsak dan
poročale, kako je z mamo, sem se
včasih trudila, da sem ji govorila v
tržaškem narečju. Ali v itali-
janščini. A ni šlo. Bilo mi je tuje.
Saj je šlo za mojo mamo. Hotela
sem biti z njo. Vsaj za nekaj trenut-
kov sem odpisala bolnico. Nisem
ji mogla govoriti v tujem jeziku.
Kot bi bile moje italijanske besede
neresnične, igrane. Kot bi ne pri-
hajale iz srca. Srce je govorilo v ma-
terinščini. Iz duše so mi polzele na-
jine besede iz otroških dni. Male
besede daljnih dni. Oprostite, sem
rekla in nadaljevala v domačem je-
ziku. Kot nekoč. Kot da bi bila še
otrok. In ona moja skrbna mati.
Nekaj mesecev prej, ko je še lahko
govorila, je mama v spanju klicala
svojo mamo. Vsi menda kličemo
mamo, ko umiramo. Kot bi se skle-
pal neki krog. Kot bi se spajala roj-
stvo in smrt. Morda kličemo ma-
mo, ker nas je strah. In smrt pri-
naša samo strah in samoto. V ne-
gotovosti smo nebogljeni kot otro-
ci. Kaj bi otrok brez mame. Kaj bi
otrok brez njenih nežnih besed.
Materinščina je samo ena. Blagoz-
veneča je kot pesem. Tista, ki nas
je tolažila v zibelki. Tista, ki nas je
uspavala z nežnostjo in besedami.
Ko umiramo, ostane samo bistvo.
Vračamo se h koreninam. Tuja go-
vorica ne spada k umiranju.
Že itak je boleče. Umiranje
potrebuje nežne note mate-
rinščine.
Jezik, materin jezik, nosimo
v sebi. Ostane, tudi če ga
skušamo pozabiti, tudi če nas
življenje pelje drugam. Osta-
ne in sili na dan. Jezik najbolj
zgodnjega otroštva je jezik
prvih besed. Jezik sveta, ki se
nam prikazuje. Jezik razume-
vanja, sporazumevanja. Jezik
nežnosti in nasmehov. Mi-
slim, da ga podzavestno
enačimo z materjo. Z do-
mom. S toplino tiste hiše, v
kateri so nas položili v zibel-
ko. In ko nas je najbolj strah,
ima materinščina najslajši
zvok. Kot tolažba, kot nežna
roka, ki nas počasi boža. Kot
varen objem. Ko smo najbolj
žalostni, si v tolažbo zaželimo
starih pesmi. Starih pesmi iz
otroštva. Slovenskih pesmi.
Ko umiramo, smo vse bolj sa-
mi. Strah nas je neznanega. Strah
slovesa. Strah odhajanja. V tujih
besedah je tesnoba še večja. Tuje
besede bi nam sploh ne dovolile
umreti. In mislim, da si nihče ne
bi upal pred umirajočega s tujo go-
vorico. Čeprav je to še tako težko.
Čeprav je bil naš narod tolikokrat
tlačen in potlačen. Čeprav smo leta
govorili jezik, ki nam je tuj. Čeprav
smo zatajili spomine na otroštvo
in dom. Vseeno umiramo ob me-
lodiji slovenske besede. Vsi. Ker
smo pač Slovenci. Ker je smrt tre-
nutek, ko ostanemo goli in nas
odevajo samo čustva. V trenutku,
ko umiramo, je konec vsakega
sprenevedanja. In vsakega strahu
pred življenjem. Samo besedo po-
trebujemo. In spomin na dom.
Poln ljubezni in starodavnih be-
sed.
Suzi Pertot
L. 2023 evropski zimski olimpijski festival
EYOF 2023 v FJK in Planici
  urlanija Julijska krajina bo
– tudi s čezmejnim
sodelovanjem s Slovenijo
– gostila evropski zimski
olimpijski festival mladih Eyof
2023. Podpis dogovora o
sinergiji krajevnih oblasti (z
deželnim predsednikom
Massimilianom Fedrigo na
čelu) in organizatorjev dogodka
so podpisali na srečanju v Trstu,
ki so se ga udeležili tudi prvi
mož italijanskega olimpijskega
komiteja CONI Giovanni
Malago', predsednik
olimpijskih odborov evropskih
držav Janez Kocijančič in
predsednik organizacijskega
odbora Eyofa Maurizio
Duennhofer. Tekmovanje
najboljših najstnikov (od 14. do
18. leta) s stare celine v
trinajstih športnih panogah bo
od 21. do 28. januarja 2023.
Furlanija Julijska krajina je za
šestnajsto izvedbo festivala
štafeto prejela od Sarajeva.
Tekme bodo na različnih
prizoriščih (na Trbižu, Žlebeh,
Piancavallu, Tablji, Zoncolanu,
v Plodnu/Sappadi, Clautu in
kraju Forni Avoltri), čezmejni
oziroma mednarodni pridih pa
bodo ponudili smučarski skoki
v Planici in, kot kaže, najdaljše
preizkušnje v teku na smučeh,
ki naj bi šle preko meje v
Ratečah. Otvoritvena svečanost
bo v Trstu, sklepna v Vidmu.
Iger naj bi se udeležilo okoli
dva tisoč športnic in
F športnikov. Prireditev si jemočno želel predsednikdeželnega olimpijskega odbora
CONI Giorgio Brandolin.
Nekdanji dolgoletni predsednik
Olimpijskega komiteja
Slovenije Janez Kocijančič je
ponudil roko za sodelovanje
slovenskega olimpijskega
gibanja, čeprav se v organizacijo
ne vmešava oziroma vsiljuje, je
povedal ob podpisu sporazuma.
Zimski olimpijski festival
evropske mladine prirejajo od
leta 1993, ko je tekmovanje
gostila Aosta. Na Eyofu se
srečujejo številni mladi talenti,
ki nato v dobri meri držijo
obljube in se uveljavljajo tudi
ŠZ Soča je tudi letos pripravilo pokrajinski turnir za najmlajše. Dvanajst društev z Goriškega se je
predstavilo s štiridesetimi ekipami, ki so tekmovale v treh različnih skupinah: spikeball white (letniki
2012-14), S3 green (letniki 2010-12), S3 red (letniki 2008-10). V nedeljskem popoldnevu je bilo odigranih
kar 83 tekem! Sočani so se predstavili s šestimi ekipami. Vse nastopajoče in starše, ki so napolnili
sovodenjsko telovadnico, je pozdravil predsednik odbojkarske zveze Fipav Paolo Mania'. Pokrovitelji
turnirja so bili Zadružna kraška banka Trst Gorica, Fundacija Cassa di Risparmio di Gorizia in ZSŠDI.
na članski ravni kot odrasli.
Dežela bo v vidiku tega
dogodka okrepila in posodobila
športno infrastrukturo, ki bi
lahko bila nato delno uporabna
tudi za Zimske olimpijske igre
2026 v režiji Milana in Cortine.
Ko pa smo že pri športnih
objektih, ob predstavitvi v Trstu
je predsednik CONI Malago'
obiskal tudi umetno ali
plastično smučarsko progo pri
Nabrežini in s tem počastil 50-
letno dejavnost smučarskega
Cluba Sci Club 70, ki stezo
upravlja. Ugotavljal je, da je to
za italijanske pojme edinstvena
športna infrastruktura.
HC
Na sprejemu pri županu dr. Klemnu Miklaviču, v sredo, 12. februarja letos, so bili prisotni številni pred-
stavniki slovenskih organizacij in društev v Italiji. Županu so predstavniki vseh večjih kulturnih, političnih
in gospodarskih ustanov z Goriškega predstavili delovanje posameznih organizacij. Predvsem so izpostavili
zaskrbljenost nad demografskim upadom in menjavo strukture prebivalstva v zamejstvu, mladi Slovenci
zapuščajo domače kraje v iskanju zaposlitve. Velike upe polagajo na prizadevanja Evropskega združenja za
teritorialno sodelovanje EZTS GO in na uspeh kandidature Nove Gorice v sodelovanju z Gorico za Evropsko
prestolnico kulture 2025, s katero si obetajo močen gospodarski učinek. Župan dr. Klemen Miklavič je na-
kazal, da je čezmejno sodelovanje ena od temeljnih političnih prioritet njegove koalicije.
S 14. strani
Ob 10. februarju
  staja vprašanje števila
beguncev iz Istre, Re-
ke in Dalmacije, ki se
tudi z leti viša. Tudi v tem pri-
meru niso bežali le tisti, kate-
rih “edina krivda je bila, da so
Italijani”. V že omenjenem
poročilu slovensko-italijanske
komisije sicer števila vrženih
v kraška brezna ni, vendar je
na str. 63 slovenskega teksta
najti te podatke: “Skupno je v
povojnem času z istrskega
ozemlja, ki je prešlo pod slo-
vensko suverenost, odšlo več
kot 27.000 oseb, ali z drugo
besedo malone vse tamkajšnje
italijansko prebivalstvo, hkra-
ti pa tudi več tisoč Slovencev,
O ki so se pridružili množici be-guncev, v veliki večini Italija-nov (novejše ocene se sučejo
med 200.000 in 300.000 ose-
bami) iz hrvaške Istre in Dal-
macije, to je z območij pod
hrvaško suverenostjo. Med
Italijani, ki se niso odselili (8
% skupnega prebivalstva), je
bilo največ starejših delavcev
in kmetov, razumnikov iz le-
vičarskih vrst in povojnih po-
litičnih priseljencev”. In še:
kaj pa če bi ugledne osebnosti
z obeh strani meje predlagale,
da se Bazovska fojba (šoht),
kjer je po mnenju marsikoga
končalo veliko žrtev in ob ro-
bu katere se zaradi tega prireja
ŠZ Soča - Pokrajinski turnir za najmlajše
ena izmed osrednjih spomin-
skih svečanosti ob 10. februar-
ju, odpre ter da se raziščejo še
bližnja brezna, v kolikor to še
ni bilo storjeno? Tako bi bilo
možno precej natančno ugo-
toviti, koliko oseb je na tistem
področju tragično izgubilo
življenje, njihove ostanke pa z
vso pieteto pokopati. O tem je
v Primorskem dnevniku z dne
11. februarja odkrito sprego-
voril Igor Gabrovec, deželni
svetnik stranke Slovenska
skupnost, ki se je tudi takole
izrazil: “Odkopati trupla,
čeprav po 75 letih, ter posku-
siti jim dati ime in istovetnost
bi bilo znamenje spoštovanja
njihovega človeškega dosto-
janstva. In, mogoče, za vse
nas, ki smo še živi, in za
mlajše generacije, majhen, a
otipljiv znak sprave”.
Aktualno20. februarja 202016
Pogovor / Vera Vardjan, oblikovalka keramike
Ljubim življenje, naravo, dediščino, starejše ljudi in živali
  me Vera Vardjan sem naj-
prej zasledila na spletu. Ta-
krat sem ravno prebrala
knjigo brazilske zdravnice
Glorie Polo Zadela me je stre-
la. Kar se je zgodilo tej zdrav-
nici, se mi je zdelo tako malo
verjetno, da sem pomislila, da
si je zgodbo kratko malo izmi-
slila. Zakaj se kaj takega ne
zgodi v Sloveniji, kjer lahko to
preverim, sem se spraševala
kot kak nejeverni Tomaž. Tako
sem med brskanjem po spletu
našla članek o Veri Vardjan.
Pisala sem ji, naročila njeno
knjigo in kmalu sem jo tudi
osebno srečala. Povabila sem
jo tudi v Izolo, kjer je v
knjižnici predstavila svoji
knjigi, Med nebom in zemljo
in Moč vere, kasneje pa je
imela še razstavo keramike.
Želela sem njene izkušnje in
razmišljanja deliti tudi z bralci
tega časopisa, zato sem jo po-
vabila k pogovoru.
Gospa Vera, pozdravljeni.
Morda bi nam za začetek
povedali, od kod ste doma,
kakšno je bilo vaše otroštvo
in kako vas je zaznamova-
lo?
Prihajam s skrajnega juga Slo-
venije, natančneje iz Bele kra-
jine. Po očetu in materi sem
kar nekaj generacij domačin-
ka.
Živela sem na vasi. Naša gene-
racija je otroštvo preživljala
precej svobodno. Na ta čas
imam čudovite spomine,
predvsem iz zgodnjega in
predšolskega obdobja. Doma
smo imeli različne živali. Ven-
dar najbolj pristen stik sem
imela s konji, zato sem veliko
časa preživela z njimi. Od njih
sem se veliko naučila, kar mi
je pomagalo tudi kasneje v
življenju.
Kdaj pa ste se prvič srečali s
keramiko?
Z domačo in umetnostno
obrtjo sem se uradno začela
ukvarjati leta 1994. Nekaj let
prej sem že tu pa tam kaj na-
redila.
Vsi vaši izdelki imajo certi-
fikat. Bi nam povedali zgod-
bo o tem, kako ste prišli do
prvega certifikata? To se je
zgodilo v Obrtni zbornici
Slovenije in spada med ro-
kodelske in umetniške iz-
delke?
Za 35 izdelkov sem dobila cer-
tifikat. Ta potrjuje, da sodijo
med domačo ali umetnostno
obrt. Moj prvi izdelek je bil
lončeni bas, staro evropsko
glasbilo. Najprej sem ga nare-
dila zase in ga postavila na ka-
min. Med druženji smo s pri-
jatelji igrali nanj. Bilo jim je
tako všeč, da so ga hoteli imeti
tudi sami. Tako sem nekaj
časa delala le za prijatelje. Po
naključju je prišla do mene et-
nologinja in me napotila na
obrtno zbornico, da ga dam v
oceno. Tam deluje strokovna
komisija pod vodstvom stro-
kovnjakov etnologov, slikar-
jev... Ko ocenijo izdelek, poda-
jo mnenje, ali spada med iz-
delke domače in umetnostne
obrti. Samo pozitivno ocenje-
ni izdelki so bili razstavljeni
na bienalni razstavi in med
njimi je bil tudi moj lončeni
bas. Na moje veliko prese-
nečenje je bila fotografija z
mojimi lončenimi basi, ki so
bili na razstavi, objavljena v
časopisu Delo na prvi strani.
To mi je dalo velik zagon in
tudi potrditev, da sem na pravi
I poti. Tako sem tudi obudila vživljenje to prastaro glasbilo.V komisiji, ki ocenjuje iz-
delke, so priznani strokov-
njaki, med njimi etnolog,
dr. Janez Bogataj. Verjetno
vam je tako priznanje veli-
ko pomenilo?
To mi je veliko pomenilo in je
bilo tudi spodbuda za moje
nadaljnje delo.
Med vašimi izdelki so žival-
ske figurice, vrči in vrčki, pa
tudi sončna kolesa. Morda
bi nam o sončnih kolesih
povedali kaj več?
Sončna kolesa so mi najbolj
pri srcu in jih tudi najraje de-
lam. V sebi imam praspomin
na sončna kolesa. Podobo
sončnega kolesa sem obudila
preko sanj, v poznih devetde-
setih letih prejšnjega stoletja,
nato sem ga izrisala in izdelala
iz gline. Trajalo je kar nekaj
časa, da so sončna kolesa
prišla na police moje galerije.
Obiskovalci galerije se pogo-
sto odločijo za nakup sončnih
koles, saj so primerna kot da-
rilo prijateljem in sorodni-
kom. Imajo tudi sporočilno
vrednost. Ljudje so vedno ver-
jeli, da sončno kolo ščiti stav-
be, bivalne prostore in prinaša
pozitivno energijo. Hkrati pa
so bila lep okrasni element.
Za vrče in vse izdelke, ki so
namenjeni uživanju hrane
in pijače, pridobite še po-
sebno potrdilo. Čemu?
Vsi izdelki, narejeni iz gline,
ki se uporabljajo v prehrani,
morajo imeti potrdilo Zavoda
za zdravstveno varstvo, da
ustrezajo zahtevam izdelkov,
namenjenih za stik z živili.
Kako pa ste se lotili žival-
skih figur? Eno je namreč
narisati žival, drugo pa jo
spraviti v trodimenzional-
no obliko.
Veliko lažje je živali narisati
kot jih narediti iz gline. Vsako
žival si zelo dobro ogledam v
živo. Šele potem se lotim izde-
lave. Pri živalih poudarim nji-
hove značilnosti. Vsi moji iz-
delki, živali prav tako, imajo
tudi uporabno vrednost. Zato
je večina teh izdelkov nareje-
nih kot piščali.
Spominjam se časa, ko se je
bližala trinajsta razstava do-
mače in umetnostne obrti.
Poklicali so me iz Obrtne
zbornice Slovenje, da želijo
nekaj mojih izdelkov za priha-
jajoči katalog, plakate in vabi-
la. Njihova želja je bila, da pri-
peljem nekaj vodomcev in še
drugih izdelkov. Prav vodom-
ci so bili takrat izbrani za raz-
poznavni znak razstave. Bili so
na prvi strani kataloga, na
vseh plakatih in vabilih. V
enem od časopisov je bil ob-
javljen naslednji članek:
“Katalog domače in umetno-
stne obrti, ki ga je oblikoval
Studio za arhitekturo in obli-
kovanje Krog d. o. o., je dobil
zlato medaljo na tekmovanju
oblikovalcev z vsega sveta,
Creativitiy 30, v ZDA. Na na-
slovnici kataloga so upodo-
bljeni vodomci belokranjske
mojstrice Vere Vardjan. Njeni
izdelki so bili zastopani tudi
na uspešnih razstavah sloven-
ske domače obrti v ZDA na Ja-
ponskem in Dunaju”.
To se mi je zdela velika nagra-
da za moje delo. Vodomca
sem idejno in oblikovalno za-
snovala sama. Tudi on ima
uporabno vrednost, saj sem ga
naredila kot piščalko. Vodo-
mec me je navdušil kot ptič,
ki leti, se potaplja in plava pod
vodo. Gudalo ali lončeni bas
pa je staro evropsko glasbilo,
ki sem ga obudila.
Pri keramiki pa ni potreben
samo občutek za oblikovan-
je, ampak tudi veliko znanja
o glazurah in o tem, kako
speči te izdelke, da se v peči
ne razletijo. Kje pa ste vse to
znanje pridobivali? Seveda,
praksa je eno, a verjetno ste
se morali nekje naučiti vsaj,
kako se ravna s pečjo?
V moji bližini ni bilo nikogar,
ki bi delal z glino. Nekaj infor-
macij sem dobila od lončarja
Pungerčarja iz Šentjerneja. Pri
njem se je čutila ta pristnost.
Žal je že pokojni. Največ ti da-
jo izkušnje. Največ se naučiš,
ko delaš napake. Posvetila sem
se izdelkom domače in umet-
nostne obrti. Moj dan se je
začenjal zgodaj zjutraj in
končeval pozno zvečer. Vedno
sem delala po navdihu in z
ljubeznijo. Takrat ne raz-
mišljaš o zaslužku, kar ljudje
prepoznajo.
Navdih najdete v dediščini
Bele krajine. Uporabljate
belo, rdečo in modro barvo
za vrče, več barv za sončna
kolesa, živali pa imajo vsaka
svojo barvo. Med živalmi je
zanimiv konj, pa tudi samo-
rog. Če se prav spomnim,
imate do konjev poseben
odnos. Ta izvira še iz vašega
otroštva in neke legende …
Navdih za svoje izdelke naj-
dem v bogati kulturni de-
diščini domačega in širšega
slovenskega okolja, saj so
rdeča, bela in modra tudi slo-
venske barve. Nočem se ome-
jevati samo na Belo krajino.
Imam poseben odnos do kon-
jev, ki so mi prirasli k srcu že
v mladosti. Doma smo imeli
konja, ime mu je bilo Sokol.
Bil je sive barve, po telesu pa
je imel približno tri centime-
tre velike temne pike. Bil je
poseben tudi zato, ker so mu
vile pletle kite. Stari oče je de-
jal, da so to posebni konji, ki
jih imajo vile rade. Nikoli niso
ne videli ne izvedeli, kdo mu
plete kite iz grive. Sokolu je
nekdo spletal skrivnostno
čudovito kito. To se je vedno
dogajalo ponoči. Ko so do-
mači zjutraj prišli v hlev, so bi-
li začudeni. Veliko so govorili
o tem, in ko so se govorice rav-
no polegle in so pozabili na
kite, jih je v hlevu zopet čaka-
lo presenečenje.
Vaši izdelki so primerni za
spominke, darila, poslovna
darila, okras, za uporabo …
Kupci pa menda prihajajo
kar od vsepovsod …
Izdelki s certifikatom domače
in umetnostne obrti, kot so
gudalo, lončeni bas, vodo-
mec, vrček za vodo ali pa
sončno kolo - znak, ki so ga
ljudje nekoč risali po cerkvah,
hišah, skednjih in zibkah v ve-
ri, da prinaša pozitivno ener-
gijo in varuje stavbo - so opi-
sani v številnih turističnih ka-
talogih po svetu. Tako se mno-
gi tujci ustavijo pri meni, ker
so moje izdelke videli v kata-
logu, še več pa je tistih, ki jim
je kdo povedal zame. Nekoč je
prišel neki italijanski novinar,
nakupil izdelke in jih odnesel
s seboj na Aljasko. Mnogi so
kak izdelek dobili kot poslov-
no darilo, nato pa še sami
prišli kaj kupit. Najbrž res ni
kraja v Sloveniji, kjer ne bi bi-
lo kakšnega mojega izdelka, se
pa zavedam, da množičen
obisk ni pravo merilo kakovo-
sti. Verjetno je malo držav na
svetu, kamor niso prispeli mo-
ji izdelki.
Ukvarjate se tudi z izdelo-
vanjem krem iz industrijske
konoplje. S tako kremo ste
si pozdravili brazgotine, ki
so bile posledice udara stre-
le. Bi nam morda o tem kaj
povedali?
Leta 2012 me je zadela strela.
Pol leta sem ležala v bolnišni-
ci opečena in skoraj negibna.
Dva meseca sem bila na reha-
bilitaciji v Soči in leto in pol
sem imela rane po celem tele-
su. Ko so se rane zacelile, so
nastale močne in trde brazgo-
tine. Po treh letih sem doma
posejala konopljo in iz olja na-
redila kreme. Po dveh letih in
pol mazanja s kremo so braz-
gotine izginile. Konoplja je ze-
lo stara in divja rastlina in ima
moč. Ljudje so verjeli v njeno
zdravilno moč in so jo včasih
uporabljali za veliko stvari.
Tudi jaz verjamem v njeno
moč.
Dva belokranjska hisa ste
rešili pred uničenjem … Bi
nam o tem kaj povedali?
Pred trinajstimi leti sta v
bližnjih vaseh stala še dva,
krepko čez dvesto let stara hi-
sa, zadnja primerka te vrste.
His je majhna hiška z eno so-
bo in posteljo. V njih so nekoč
spali mladoporočenci, za ne-
kaj časa, ali pa fantje. Ko sem
slišala, da ju nameravajo po-
dreti, sem sklenila, da ju ohra-
nim. Potrebno je bilo veliko
truda in dela, da sta se hišici
navzven in znotraj približali
podobi in ureditvi, kakršnih
so se spominjali najstarejši
ljudje v soseščini. Seveda sta
brez elektrike in vode. V njih
se začuti zdravilni odklop.
Belokranjska hisa sta tako
navdušila Iztoka Ilca, da
vam je namenil celo po-
glavje v knjigi Brezmejna
Slovenija. V knjigi Mojstro-
vine Slovenije pa je o vas pi-
sal dr. Janez Bogataj. Kaj je
to his in čemu je bila na-
menjena ta skromna lesena
hiška?
Pred dobrimi sto ali še več leti
so bile družine velike, kmečke
hiše pa so imele navadno sa-
mo dve sobi in črno kuhinjo.
Ko so se mladi poročili, ni bilo
pravega prostora zanje, zato so
nekaj časa bivali v hisu. Tudi
fantje so spali v takih hiškah.
V preteklosti hisom niso dajali
velikega pomena. Meni veliko
pomenijo, saj se v njih začuti
stik s predniki, ki so imeli ve-
liko znanja o naravi in o vsem,
kar je povezano z naravo.
Ste sploh dobili kakšno fi-
nančno pomoč ali ste vse
naredili na svoje stroške?
Nekaj malega sem dobila za
kritje ene hiške s slamo. Vse
ostalo sem financirala iz la-
stnih sredstev. Veliko sem tudi
sama postorila z delom, pri
katerem so mi nekaj malega
pomagali tudi sorodniki.
Kako se vam zdi, da je pri
nas poskrbljeno za de-
diščino? In kakšna je vloga
spomeniškega varstva,
države, muzejev in posa-
meznikov v skrbi za našo
dediščino?
Lahko bi veliko bolje poskrbe-
li za našo kulturno dediščino.
Ogromno stvari je propadlo
in so ljudje iz nevednosti sku-
rili. Menim, da ozaveščeni la-
stniki najbolje poskrbijo za
svojo dediščino, a so premalo
pri tem podprti.
Ste tudi velika ljubiteljica
platna. Veliko veste o lane-
nem in konopljinem plat-
nu. V Beli krajini je le še
malo ljudi, ki se s tem uk-
varjajo, ali jih sploh ni več.
In vendar bi bilo smiselno
ta tradicionalna znanja
oživiti, še preden umrejo
zadnji ljudje, ki so poznali
postopke pridobivanja plat-
na. Ste morda naleteli na
koga, ki bi se želel tega
naučiti in se s tem tudi po-
klicno ukvarjati? Današnja
oblačila so namreč nareje-
na iz tako slabih materialov,
da se jih niti predelati ne da
več. Lahko jih samo še
zažgejo in tako bodo kmalu
izginili tudi zabojniki, na-
menjeni zbiranju rabljenih
oblačil.
Zanimam se predvsem za ko-
nopljo, ki so jo v Beli krajini
pridelovali še v poznih osem-
desetih letih prejšnjega stolet-
ja. V moji bližini je družina, ki
ima še platno iz konoplje, ki
so jo sami pridelali in obdela-
li. Sam postopek je zapleten in
naporen. Nekoč so bile
družine velike in vsi skupaj so
delali in znanje prenašali iz
generacije v generacijo. So do-
ločeni postopki, ki jih je v vsa-
ki vasi znala narediti samo
ena oseba. Tega se ne da kar
tako naučiti. Spomnim se, da
so v moji mladosti izdelovali
tudi vrvi iz konoplje. V tujini
v gradbeništvu že uporabljajo
konopljo za izolacijo. V zad-
njem času se je nekaj naredilo
preko raznih projektov. Ven-
dar so bili to samo projekti, in
ko se zaključijo, je konec. S so-
dobno opremo bi se dalo mar-
sikaj narediti, vendar bi bil
potreben finančni vložek, saj
v tujini jim to že kar uspeva.
Vaše življenje je tako zani-
mivo, razgibano in bogato,
in področja, s katerimi se
ukvarjate, in sploh tista, ki
so predmet vašega zani-
manja, so tako obširna, da
jih težko ulovim v kratek
intervju. Čisto zagotovo
sem izpustila marsikaj, kar
bi še želeli deliti z našimi
bralci. Pa vam prepuščam
besedo…
Ljubim življenje, naravo, de-
diščino, starejše ljudi in živali.
Imam občutek, da sem z vsem
tem povezana. Nikoli ne bi
smeli pozabiti modrosti pred-
nikov, ki nam s svojim znan-
jem skrajšajo pot, da ne tava-
mo in ne iščemo. Blizu so mi
pravljice in pravljična bitja.
Gospa Vera, hvala za zani-
miv pogovor in veliko ve-
selja pri ustvarjanju še na-
prej.
Hvala tudi vam.
Špela Pahor