PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 64 (12.389)
Trst, torek, 18. marca
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
c
Vi
7i
rn
c
z
c.
>
7-.
Z
r_
Hi
hK
Z
Hi
1
723
Volitve v Franciji v znamenju obračuna med socialisti in desnico
Pričakovan uspeh desničarske koalicije vendar pa je Mitterrand zadržal padec
PARIZ — Francozi so včeraj izvolili novo skupščino in 23 regionalnih svetov, te politične volitve pa so dale pričakovan izid. Meščansko - desničarska koalicija strank UDF (Union de la Dčmocratie Francaise) Giscarda D’Estainga in neogolistična RPR (Rassemblement Pour la Republique) Jacquesa Chiraca je namreč skupno dosegla relativno večino 44,9 odst. glasov ter tako gladko porazila socialiste predsednika Francodsa Mit-terranda, ki so prejeli 31,5 odst. glasov.
Volitve v Franciji so dale sledeče izide: volilo je malo več kot 29 milijonov državljanov, volilnih upravičencev pa je bilo 37,3 milijona. Mar-chaisovi komunisti so prejeli 9,82 odstotka glasov, kar je seveda velik volilni neuspeh. Za socialiste, ki so še vedno prva stranka v Franciji, je volilo 8,7 milijona Francozov (31,19 odst), za RPR pa približno 3 milijone državljanov (10,98 odst.). Giscar-dova UDF je prejela 2,3 milijona glasov, kar znaša 8,31 odst., skupna koalicija RPR - RDF pa približno 6 milijonov glasov (21,75 odst.). Skrajna desnica Narodne fronte, ki jo vodi reakcionar Le Pen, je dosegla več kot 2 milijona glasov, kar znaša 9,7 odst. vseh glasov.
Po objavi izida volitev so bili socialisti zmerno zadovoljni, saj so prejeli več glasov od najbolj optimističnih napovedi. Mitterrand se. je namreč že sprijaznil z dejstvom, da bo njegovo vladanje vsekakor otež-kočeno, saj bo tokrat prvič, da ni predsedniško mesto in parlament v rokah ene in iste stranke. Vendar pa so proporcionalni sistem volitev u-vedli prav socialisti, ki so torej pričakovali tak razplet.
Ministrski predsednik Fabius je že dal na razpolago svoje vodilno mesto v skupščini, ki mora, po njegovih besedah, pripadati članu desnice, ki je dosegla relativno večino. To meni tudi Mitterrand, ki bo moral očitno deliti oblast z ministrskim predsednikom, ki ga bo sicer lahko sam izbral, a ne bo pripadal njegovi stranki. Favorit za Fabiusovo nasledstvo je vodja neogolistov RPR Jacques Chirac.
Reakcije po svetu o volitvah v Franciji so bile še precej umirjene. V ZDA menijo, da se stanje ne bo bistveno spremenilo in da se odnos med obema državama ne bo poslabšal. Tass piše, da je poraz levice posledica slabega upravljanja na socialnem področju, medtem ko EGS uradno molči.
Italijanski odmevi na francoske izide
RIM Italijanske politične sile, z izjemo fašistov, doslej precej previdno komentirajo rezultate nedeljskih parlamentarnih volitev v Franciji, ker očitno čakajo na Mitterrandove odločitve v zvezi s predsedstvom vlade. Almirante je poslal voditelju francoskih fašistov Le Penu zmagoslavno brzojavko, zmerno zadovoljstvo nad izidi pa je pokazal načelnik zunanjepolitične komisije pri PSI Valdo Spini, ki jo podčrtal, da so francoski socialisti, kljub nazadovanju, zajezili desničarsko in konservativno ofenzivo in ostali prva stranka v državi. Spini je polemiziral s »sektaškimi« stališči francoske KP in jo obtožil, da je z »nepremišljeno frontistično politiko razbila moč enotne levice«.
Predsednik komunističnih senatorjev Gerardo Chiaromonte pa je zaskrbljeno dejal, da je desnica v Franciji doživela uspeh, čeprav ne takega, kot je upala in pričakovala. Vse levičarske in napredne evropske sile, je nadaljeval voditelj KPI, se morajo globoko zamisliti nad zapletom francoskih dogodkov, ki so edinstveni na evropskem političnem prizorišču.
Zmaga konservativcev in desničarjev je spet postavila v ospredje tudi usodo italijanskih teroristov ali domnevnih takih, ki so zbežali iz domovine in se preselili v Francijo. Gre za pretežno »rdeče« prevratnike, do katerih je bil Mitterrand doslej zelo prizanesljiv, medtem ko so jim konservativci med volilno kampanjo jasno povedali, da so nezaželeni gosti. (ST)
Na nedeljskem referendumu
V'
Švica zavrnila članstvo v OZN
ŽENEVA — Švicarji so na nedeljskem referendumu obrnili hrbet Organizaciji združenih narodov, ko so zavrnili predlog vlade in parlamenta o vstopu v svetovno organizacijo z nepričakovano večino 75,7 odstotka glasov. V bistvu so se trije Švicarji na štiri izrazili proti članstvu v OZN.
Za vlado je to eden najhujših porazov, saj je »ne« zmagal v vseh kantonih, celo v Ženevi, ki bi imela še največ koristi od članstva v OZN. Razni politiki o-benem navajajo, da bi lahko nedeljsko glasovanje negativno vplivalo na vlogo, ki jo ima Švica, predvsem pa Ženeva kot gostiteljica raznih mednarodnih srečanj, mirovnih pobud in med-blokovskega dogovarjanja. Prav zato se bodo morali sedaj vsestransko potruditi, saj se zavedajo, da je večina evropskih držav razočarana nad tako odločitvijo Švicarjev.
Ob kvalificirani prisotnosti zamejskih Slovencev
V Frascatiju evropski seminar o šolskem sistemu in manjšinah
RIM — Baročna vila Falconieri v bližini Frascatija gostuje včeraj in danes strokovno konferenco o manjšinskih jezikih in kulturah v italijanskem šolskem sistemu, ki jo prireja Evropski center za vzgojo in izobraževanje (CEDE) pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo. Seminarju, ki je eden prvih v Italiji na to tematiko, sledijo pedagogi, jezikoslovci in šolski operaterji vseh manjšinskih in jezikovnih skupnosti v Italiji, poleg nekaterih sindikalistov in funkcionarjev šolskega ministrstva. Organizatorji so na otvoritveno slovesnost povabili tudi ministrico Falcuccijevo, ki pa se ni odzvala vabilu, kar je vzbudilo upravičeno razočaranje med udeleženci.
Seminar je namenjen pretežno specialistom in operaterjem s šolskega področja, ni pa izključno teoretskega značaja in posveča veliko pozornost položaju manjšin v državi, ki se po eni strani soočajo z mnogimi sorodnimi problemi, po drugi pa imajo svoje zgodovinske in družbene posebnosti. Zato je zelo težko, če že ne nemogoče, primerjati manjšinsko šolo na Južnem Tirolskem z vsakdanjimi težavami, s katerimi se npr. soočajo učitelji na narodnostno mešanih območjih Moliseja ali Kalabrije.
Konferenca v Frascatiju pa bo mimo tega gotovo dokazala, da so manjšinske skupnosti živo tkivo, ki se
nočejo predati (večkrat trpki) usodi zgodovine in brezbrižnosti države, ki se noče še odpovedati svojemu etnocentrizmu.
Slovence v Italiji zastopa na seminarju kvalificirano predstavništvo šolnikov, prisotni pa sta tudi slovenski operaterki deželnega zavoda za strokovno usposabljanje učiteljev in profesorjev (IRRSAE). Razveseljivo je, da je v naši delegaciji največ Beneških -Slovencev, ki se dnevno na lastni koži soočajo s protislovji med enojezično šolsko stvarnostjo in dvojezičnim družbenim okoljem, ki mu država, zgolj iz oportunističnih političnih razlogov, ne priznava nobene manjšinske posebnosti (ST)
Vse večji znaki krize v večini, ki upravlja tržaške krajevne uprave
NA 4. STRANI
Lu<
prei
raz}
5
o
—K
O
O
Ni
O
O
c»
Lv
e
*1
SA _ —
RIM — V Firencah se bo čez dvajset dni pričel 17. kongres KPI, ki mu optimisti že pripisujejo zgodovinski pomen, nekateri prelomno vlogo, ki bo imela globoke posledice v političnem življenju, spet drugi pa napovedujejo, da bomo priča zborovanju, ki ne bo razrešilo sedanjih partijskih dilem, ampak samo potrdilo, da so italijanski komunisti, kot njihovi španski in francoski tovariši, s časom obsojeni na zaton. Te napovedi so seveda odvisne od pričakovanj in od gledišč vsakega izmed nas, tudi zato, ker predkongresna razprava, ki se počasi bliža koncu, ni in ne more biti merilo o tem, kakšen bo kongres, je pa lahko termometer za merjenje utripa in vzdušja, ki spremljata pričakovanja komunistične baze. Že sedaj pa je moč iz te debate in iz stolpcev »Unità«, ki jo natančno spremlja, potegniti nekatere zaključke, nekatere svetle in temne plati te razprave, s katerimi se bo moral bližnji kongres resno soočati.
Začnimo s svetlo točko, ki zadeva metodo debate in notranjo demokracijo. Prvič v zgodovini KPI so se na kongresih dejansko ustvarile odkrite večine in manjšine in to ne samo pri obravnavi obrobnih tematik, ampak tudi pri pomembnih političnih odločitvah, kot je npr. izbira med programsko vlado, ki jo predlaga Natta in med ustavno vlado, za katero se o-greva ingrao. Partija ni bila nikomur dolžna zrelostnih izpitov iz demokracije in potek kongresov še ne odpira poti organiziranim strujam, dogodki pa potrjujejo, da je demokratični centralizem preživel. Danes ni več noben škandal ali greh (tudi za komuniste ne) označiti Lamo za »desničarja« ali Natta za »centrista« ter hkrati poudariti, da je Pietro Ingrao »levičar«. V to se počasi uvaja tudi »Unità« s svojo satirično ponedeljkovo prilogo »Tango«, kjer v satirični obliki že prihajajo na dan različne notranje komponente. Ob tem velja še dodati, da so na vseh kongresih volitve potekale tajno, volilni sistem pa jc jamčil proporčno prisotnost in izvolitev tudi tistih delegatov, ki se niso strinjali s to ali ono tezo ali pa so podprli stališča tega ali onega vsedržavnega voditelja. Armando Cossutta, ki se je pred kongresi (u-pravičeno) bal »soglasja za vsako ceno«, je lahko glede tega sedaj zadovoljen, medtem ko je verjetno razočaran zaradi neuspeha svojih stališč do Sovjetske zveze, ki so bila povsod krepko poražena.
Temna plat medalje pa zadeva vsebinsko osnovo razprave, ki ni izpolnila pričakovanj o tem, kakšna naj bo partijska linija po Berlinguerju. Na kongresih se je mnogo govorilo o amandmajih Cossutte (odnosi s SZ) ter o stališču Luciane Castelline (odnosi z ZDA), manj pa o Nat-tovem predlogu »programske vlade«
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ob visoki udeležbi na 4.1)06 voliščih
Nedeljske volitve v Sloveniji
LJUBLJANA — Na slavnostno okrašena volišča, po vsej Sloveniji jih je bilo 4506, so v nedeljo že od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera prihajale množice volivcev.
Volili so kakih 5600 delegacij in več kot 50 tisoč delegatov, opredeljevali so se za delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine interesnih skupnosti, glasovali o listah kandidatov za družbenopolitične zbore občinskih skupščin. Po še nepopolnih podatkih (nekateri so volili pismeno) je do dvajsete ure volilo v Sloveniji 90,39 odstotka vseh volilnih upravičencev.
Kot so povedali na republiški konferenci Socialistične zveze, je bila udeležba na volitvah v krajevnih skupnostih ozredno dobra. Med regijami se je najbolj izkazalo Pomurje z več kot 97-odstotno udeležbo, Notranjska s 94,7, z več kot 93-odstotno udeležbo pa še Maribor - okolica. Dolenjska, celjska regija in Zasavje.
Med občinami je celo enajst takih, ki so dosegle nad 96-odstotni obisk na voliščih. Na prvem mestu je Črnomelj (97,6 odstotka). Najslabšo udeležbo pa so imeli v ljubljanskih občinah, in sicer Center 77,8 odstotka, Bežigrad 80,8, Moste - Polje 82,7, šiška 83,3 odstotka, Vič 85,3-odstotna volilna udeležba.
V nedeljo so volili tudi v Srbiji (z obema pokrajinama) ter v povprečju dosegli 85-odstotno udeležbo (na Kosovu 90,14 in v Vojvodini celo 93,6 odstotka), o zelo dobrih rezultatih pa poročajo tudi iz volišč v Črni gori. (dd)
Danes na naših športnih straneh
Kljub skromni ligaški beri športni vikend povsem uspel
v
Španija ne mara begunca Marcosa
MADRID — Španska vlada je ponovno potrdila, da ni pripravljena priznati bivšemu filipinskemu predsedniku Ferdinandu Marcosu političnega zatočišča in s tem dovoljenja za preselitev in stalno bivanje v tej državi. To je sinoči poudaril zunanji minister Ordonez, Id se je skliceval na izjave predsednika španske vlade Felipeja Gonzaleza 24. februarja, le nekaj ur pred begom filipinskega diktatorja zastopniku ameriške ambasade v Madridu, ki je bil posredoval v tem smislu.
Marcos je namreč še vedno nameščen z družino v ameriški vojaški postojanki v Hickamu na Havajih in vztrajno pritiska na nekdanjo zaveznico, Reaganovo administracijo, naj posreduje za politični azil v eni od špansko govorečih držav, Španijo Mehiko ali Panamo.
Če se tokrat s prvenstvenimi dosežki gotovo ne moremo pohvahti (naši vodilni ekipi Jadran in Meblo sta ostali praznih rok) pa je bil tudi ta športni vikend dokaj uspešen.
Slovensko planinsko društvo iz Gorice je priredilo uspelo smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu, ki se ga je udeležilo 80 tekmovalcev in tekmovalk. Absolutna zmagovalca sta bila Silvan Grendene in Marta Vižintin.
Uslužbenka Tržaške kreditne banke Sandra Škerk je na državnem smučarskem prvenstvu bančnih zavodov dosegla izjemen uspeh. V starostni kategoriji letnikov 1962 in mlajše je namreč osvojila naslov državne prvakinje.
Za lep podvig je poskrbel Danilo
Štoka, ki je na državnem motociklističnem prvenstvu F 1 v Misanu osvojil odlično peto mesto.
Jadranovi košarkarji so v nedeljo gostovali v Cremoni, kjer so po pričakovanju izgubili proti drugouvrščenemu moštvu Spondilatteja (71:77), s prikazano igro pa so zapustili dober vtis.
Odbojkarski obračun, ni bil najboljši. V glavnem smo zabeležili same poraze in na srečo, da so bili na sporedu kar trije slovenski derbiji ...
V tretji nogometni amaterski ligi sta bila na sporedu dva slovenska derbija. V goriški skupini je Juven-tina doma premagala doberdobsko Mladost (1:0), z enakim izidom pa je na Proseku domače Primorje odpravilo Gajo.
V izredno ostrem televizijskem nastopu predsednika ZDA
REAGAN PRITISKA PREK JAVNEGA MNENJA NA KONGRES ZA POMOČ PROTISANDINISTOM
• Kongres KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in o odnosih s socialisti. Nočemo s tem zmanjšati pomena omenjenih a-mandmajev h kongresnim tezam, ki so važni, a vsekakor ne bistveni. Načrt o »programski vladi« je ostal na ravni gesla, neke vrste nedefinirana želja, ki si jo lastijo nostalgiki zgodovinskega kompromisa in hkrati {udi tisti, ki se ogrevajo za levičarsko alternativo. Isto velja tudi za odnose s socialisti, ki jih partija ni še jasno začrtala, tudi zato, ker je danes težko sprejeti in opisati Craxija kot prijatelja in celo kot potencialnega zaveznika, če si ga do včeraj smatral za sovražnika. Bolj kot o »programski vladi« bi bilo treba torej govoriti o »vladnem programu«, o potrebi po novih družbenih in razrednih zavezništvih, o politični izbiri in torej o jasnih predlogih, ki so danes še preveč v oblakih.
Te jasnosti v kongresnih tezah KPI ni, medtem ko si ljudje-volivci želijo jasne in strnjene predloge tudi o konkretnih življenjskih in vsakdanjih problemih. Protestno pismo sedmih predstavnikov. »desnice«, ki so obžalovali preveliko pozornost amandmajem in očitali površnost pri obravnavi političnih vprašanj ter (zaman) zahtevali izredno sklicanje centralnega komiteja, pa potrjuje nezadovoljstvo mnogih voditeljev nad potekom kongresne razprave. Bližnji kongres v Firencah bo moral torej jasno odgovoriti na številna vprašanja in premagati nevarno miselnost, ki si utira pot med mnogimi komunisti, po kateri je lahko tudi osamljena partija vseeno močna partija. V resnici pa ni tako. Osamljena partija (glej Pariz in Madrid) je vedno šibka partija.
SANDOR TENCE
□ BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ bo predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jasdr Arafat kmalu prijateljsko obiskal Jugoslavijo, (dd)
NEW YORK - V okviru najhujše propagandne kampanje, ki jo je vodil ameriški predsednik po drugi svetovni vojni, je predsednik Reagan po televiziji ameriško javnost znova pozval, naj od kongresa zahteva, da odobri antisandinističnim silam v Nikaragvi pomoč v višini 100 milijonov dolarjev, ki jo zahteva njegova administracija. Ključno glasovanje v predstavniškem domu bo v četrtek.
Predsednik Reagan je na račun san-dinistične vlade Nikaragve izrekel doslej nekaj najtežjih besed. Dejal je, je Nikaragva »rakasta tvorba«, ki pomeni neposredno grožnjo ZDA. Zaustavitev komunizma in mednarodnega terorizma na ameriških mejah bo po njegovih besedah zgodovinska preizkušnja njegovega predsedništva.
Sovjetska zveza in Kuba pio njegovih trditvah uporabljata Nikaragvo kot odskočno desko za nadzorstvo nad strateško pomembnim prehodom med Severno in Južno Ameriko. Iz tega položaja bosta lahko ogrožali panamski kanal in se pripravljali na naskok Mehike, je dejal. Zato, da preprečim-, da bo Nikaragva postala druga Kuba ah Libija, je izjavil Reagan, postavljam nocoj na zgodovinsko kocko svoj predsedniški ugled in prestiž.
V	izrazito črno-belem ideološkem govoru je obtožil sandinistično vlado Nikaragve, da podpira mednarodni terorizem, dobavlja orožje vsaj ducatu radikalnih gibanj v Južni Ameriki, sodno preganja in muči religiozne voditelje, krši človekove pravice in je vpletena v mednarodno trgovino z marnih.
V	odgovoru demokratske stranke, ki
ga je takoj po predsednikovem govoru prebral senator Jim Sasser iz države Tennessee, je vodstvo demokratov v kongresu dalo drugačno shko dogajanja v Srednji Ameriki od Reaganove. Tudi demokrati so se sicer pridružih Reaganovi obsodbi sandini-stične pohtike in izrazih potrebo po zaustavitvi širjenja »komunizma« v Srednji Ameriki, vendar pa so pozva-h predsednika naj namesto vojaških sredstev uporablja pohtične metode.
Senator Sesse je razen tega oporekel predsedniku, da predstavlja Nikaragva strateški izziv in nevarnost za ameriško varnost in, da je Nikaragva postala največje sovjetsko oporišče v Srednji Ameriki. Obenem je tudi dejal, da so v vrstah tako imenovanih borcev za svobodo v Nikaragvi številni pripadniki bivše Somozove narodne garde, ki je bila znana po mučenjih in kršenju osnovnih človeških pravic.
Vodstvo demokratske stranke, ki je doslej najbolj kategorično nasprotovalo odobritvi vojaške pomoči nikaragovski 'contri’, češ da bo to uvod v direktno ameriško vojaško intervencijo, je pod naraščajočimi Reaganovim pritiskom deloma popustilo in popustilo kompromis, po katerem naj bi kongres sicer administraciji odobril zahtevano pomoč, vendar bi njeno izvajanje zadr-žah za 6 mesecev, v tem pa naj bi administracija začela neposredne po-, govore z vlado Nikaragve za pohtič-no rešitev zapleta.
Po ocenah razpoloženja v kongresu je administraciji doslej za izglasovanje zahtevane pomoči v predstavniškem domu primanjkovalo med 15 in 25 glasov, včeraj pa naj bi ji primanjkovalo le še 10 do 12 glasov. Pod Reaganovim pritiskom se odpor proti vojaški pomoči antisandinističnim silam počasi topi, kljub temu pa še vedno ni jasno ah bo Reaganu uspelo
omenjeni predlog spraviti skozi kongres. Na vsak način bo šlo, kot sodijo tukajšnji komentatorji, ah za doslej največji Reaganov politični uspeh ah pa za največji poraz, saj je za izglasovanje vojaške pomoči nikaragovski 'contri' zastavil ves svoj pohtični "Pliv-	UROŠ LIPUŠČEK
□ TITOGRAD — Udeleženci sobotne skupščine Združenja književnikov Črne gore so se z večino glasov izrekli proti predlogu, da bi bil kandidat za predsednika Združenja književnikov Jugoslavije v prihodnjem enoletnem obdobju Miodrag Bulato-vić. V razpravi so opozorili na nekatere Bulatovičeve nesprejemljive nastope o mednarodnostnih odnosih, ki najblaže rečeno, razburjajo ljudi in v nobenem primeru ne prispevajo k enotnosti organizacije jugoslovanskih pisateljev (dd)
SZ o Reaganovem govoru o Nikaragvi
MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija Tass je včeraj objavila daljši članek, v katerem ostro kritizira televizijski govor ameriškega predsednika Ronalda Reagana o trenutnem političnem stanju v Nikaragvi. Tass namreč trdi, da so Reaganovi argumenti isti kot pred invazijo Grenade.
Sovjetska tiskovna agencija nadalje poudarja, da skuša ameriški predsednik z lažmi in potvarjanjem dejstev prepričati kongres, naj odredi antisandinističnim, »ccmtrasom«, sto milijonov dolarjev podpore, od katerih je najmanj 70 odstotkov v vojaške namene. Naravnost smešna pa je Reaganova trditev, piše na-
dalje Tass, da slednji imenuje protivladne nikaragujske borce celo »borce za svobodo«.
Tass zaključuje svoj dolg komentar s trditvijo, da se je Reagan pri svojem televizijskem govoru verjetno zgledoval po filmu »Rdeča zvezda«, v katerem skupne vojske Kube, Nikaragve in Sovjetske zveze zasedejo nič manj kot Združene države Amerike, zberejo pa se seveda v Nikaragvi ter vkorakajo v ZDA preko Mehike.
Da je sovjetska propaganda ofenziva proti ZDA koordinirana, dokazuje tudi dejstvo, da je istega dne ravnatelj za mednarodne odnose Jevgenij Primakov v Pravdi objavil članek z istimi argumenti kot Tass.
Gorbačov bi moral obiskati ZRN
pred voditeljem NDR Honeckerjem
BONN — Zahodnonemška zvezna vlada je zanikala govorice, da bo sovjetski partijski voditelj Mihah Gorbačov še v prvi polovici letošnjega leta uradno obiskal Bonn in da bo zato predsednik državnega sveta NDR in generalni sekretar partije Erick Honecker spet preložil svoj obisk v ZRN na prihodnje leto. Uradni predstavnik vlade je dejal, da vladi ni nič znano o tem, kar poroča tednik »Der Spiegel«. Vlada se ne pridružuje javnemu u-gibanju o takih rečeh.
Vlada res ne more sodelovati pri takih domnevah, ki pa so zelo vztrajne. Že pretekli teden je bil govor, da bo Honecker v tretje preložil svoj obisk. Toda razlaga za to odločitev je bila drugačna: Honecker ni v Moskvi med 27. kongresom sovjetske partije dobil blagoslova Gorbačova, da bi obiskal Kohla. Glavni razlog: zvezna vlada v Bonnu bi rada sodelovala pri ameriškem projektu SDI in to povzroča hudo zamero v Moskvi. Kot dokaz, da se Moskva jezi na Bonn, so navajali dejstvo, da je samo v poročilu o srečanju in razgovorih med Gorbačovom in Honeckerjem omenjena Amerika in z njo vred SDÌ ter kritika Bonnu, ker bi rad sodeloval pri ameriškem projektu.
Zdaj je razlaga obrnjena na glavo. Moskva se še vedno jezi na Bonn zaradi SDI, toda razlog, da Honecker letos še ne bo obiskal Bonna, ni SDI, ampak želja Gorbačova, da on najprej obišče Kohla, ne glede na to, da bi njegov
obisk dvignil ugled in veljavo zveznemu kanclerju v predvolilnem letu. Očitno se mednemško zbliževanje lahko nadaljuje. Pohtični krogi so poštah pozorni na to, kako sta Kohl in Honecker v Stockholmu, ko sta se udeležila pogreba Olofa Palmeja, »iskala drug drugega«, kot je zapisal komentator, kako sta sedela drug poleg drugega«, v dvorani, kjer sta pred začetkom slovesnosti govorila 15. minut, in kako sta se potem pogovarjala.
Odnosi med Zahodnim Berlinom in NDR se očitno zboljšujejo in to naj bi bilo tudi znamenje za Bonn, da je NDR pripravljena še naprej krepati odnose med nemškima državama. Toda previdno in brez prenagljenih skokov, zakaj v Bonnu menijo, da niso samo v Moskvi nezaupljivi do »ljubezenskega spogledovanja« med Bonnom in Vzhodnim Berlinom, ampak da se tudi v Pragi in Varšavi pogosto sprašujejo, kaj »imajo ti Nemci spet za bregom«.
Kljub napovedim o preložitvi obiska Ericka Honecker ja v ZRN potekajo očitno priprave za njegov obisk še naprej. Uradni vzhodnonemški predstavniki v Leipzigu so izrecno demantirah poročilo v Spieglu, da Honecker letos ne bo obiskal ZRN. Poudarih so, da tudi z vzhodnonemške strani še nadalje potekajo priprave za Honecker-jev obisk v ZRN. Kot možni datum obiska so navedb drugo polovico junija.
BOŽIDAR PAHOR
Določenje izvoznih kvot nafte še vedno razdvaja ministre OPEČ
ŽENEVA — Tudi drugi dan izrednega zasedanja niso ministri za nafto 13 držav članic OPEČ premostih najhujše ovire: določitev kvot črpane nafte za vsako državo, da bi se končno umirila sedanja »vojna cen«. Pred zasedanjem se je OPEČ v bistvu razbil na tri skupine. Alžirija, Iran in Libija so zagovarjale nadzorstvo nad izvozom nafte, da bi z nižjimi količinami preprečili sedanji padec cen. Saudska Arabija in vse zmerne arab-
ske zalivske države pa so bile pripravljene na še večji padec cen, saj so bile site dejstva, da so edine spoštovale dodeljene jim kvote, obenem so bile prepričane, da bodo le z nižjimi cenami prisilile proizvajalce izven OPEČ, da pristanejo na skupno strategijo. Tretjo skupino je sestavljala večina držav, ki je zahtevala kompromisno rešitev, ki bi vsaj omilila težave na naftnem tržišču.
Po dveh dneh zasedanja pa je edini
otipljivi rezultat načelna pripravljenost Saudske Arabije in ostalih zalivskih držav, da pristanejo na nižjo proizvodnjo in kvote izvoza, a pod pogojem, da se bodo teh kvot sedaj vsi držah. Danes bi morah torej na dvostranskih in večstranskih pogajanjih določiti te kvote. Po vsem sodeč jim to danes ne bo uspelo, da se bodo morah le načelno obvezati, da bodo kvote določih v bližnji bodočnosti. I-ran in Irak sta tu glavni kamen spotike, težave pa so tudi z drugimi izvoznicami, ki krvavo potrebujejo denar in so zaradi nižjih cen prikrajšane za precejšnje vsote. V zadnjih dveh mesecih so Saudska Arabija in druge zalivske države povečale proizvodnjo prek določenih kvot in v bistvu sprožile sedanjo »vojno cen«. S tem pa so prizadele predvsem skupino »radikalnih izvoznic« (Alžirija, I-ran in Libija), v težavah pa so se znašle tudi druge države, predvsem Nigerija. Kljub vsemu temu pa Velika Britanija in Norveška nočeta pristati na dogovor. Jutri pa bodo v Ženevi začeli pogovore tudi z nečlanicami OPEČ, ki so pokazale večjo razpoložljivost. Mehika, Indonezija in Egipt se jasno zavedajo, da le skupni nastop lahko umiri naftno tržišče.
Zaradi umora Olofa Palmeja aretirali švedskega desničarja
STOCKHOLM — Švedske oblasti so dosedanji pripor nekega 32-letnega Šveda spremenili v arest pod obtožbo, da je sodeloval v atentatu na švedskega premiera Olofa Palmeja. Pohcijski prefekt Hans Holmer je ob tem navedel, da je osumljeni med zashševanjem dal lažne izjave in da noče pojasniti, zakaj se je nahajal na kraju zločina. Policija seveda ni navedla imena osumljenca, znano je le, da je pripadnik desničarskih ksenofobnih švedskih skupinic in da je že v preteklosti večkrat v krogu svojih somišljenikov verbalno grozil Palmeju. Njegove obleke so že poslali v ZRN, da bi tamkaj (t nji pohcijski izvedenci ugotovih, ali je osumljenec rokoval s strelnim orožjem.
Po vsem sodeč pa imajo švedski preiskovalci v svojih rokah kaj več kot sum, saj ne morejo na podlagi švedskih zakonov spremeniti petdnevni pripor v aretacijo brez otipljivih dokazov, ki potrjujejo krivdo osumljenca.
gorenje
Sedaj je čas, da mislite na prihodnost! Energija je vsak dan dražja.
Gorenje daje novo možnost, kako jo privarčevati!
Z Gorenjem do trikrat manjše porabe energije
Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode!
Tehnični podatki:
-	prostornina bojlerja 280 I
-	priključna moč 600 W
-	ogrevna moč 2000 W
-	izkoristek 3
-	največja temperatura vode +55°C
Gorenje Servis zagotavlja še:
-	montažo toplotne črpalke
-	tehnično svetovanje
-	servisno vzdrževanje
{1
TOPLOTA OKOLIŠKEGA ZRAKA
EKSPANZIJSKI
VENTIL
SHEMA DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE
PIŠITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV ALI NAS POKLIČITE!
POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN PONUDBO
Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, tel. (063) 856-796, telex: 33937 šogor yu
Začela se je revija primorskega petja
Sklepi o gradnji Osimskih cest
Na prvih štirih koncertih Primorske poje se je predstavilo 21 zborov z obeh strani meje
Osnovna značilnost začetka letošnje revije Primorska poje, ki jo lahko pripišemo vsem nastopajočim zborom na prvih štirih koncertih v soboto in nedeljo, ko so prepevali v Portorožu, Vipavi, Kostanjevici na Krasu in Pridvoru, je, da so bili vsi zbori dobro pripravljeni, da so vsi po vrsti ubrano zapeli, občinstvo, ki je do zadnjih kotičkov napolnilo dvorane pa ni varčevalo z aplavzom. Med značilnosti teh prvih koncertov prav gotovo gre tudi omeniti, da je čas spomladanskih prehladov opravil svoje — v vrstah pevcev. V Vipavi zaradi bolezni pevcev ni nastopil zbor iz Budanj, v Kostanjevici na Krasu pa so morali organizatorji izvesti pravi »salto mortale«, da so uspeli izpeljati koncert, saj so udeležbo zaradi prehladov in podobnih težav odpovedali kar trije zbori. Vseeno pa so koncertni spored izpeljali na veliko zadovoljstvo vseh prisotnih.
PP potrjuje, da pesem ne pozna meja
Letošnjo PP, 17. po vrsti, začenjamo v znamenju porasta števila zborov. Z lanskoletno podvojitvijo nastopov, z obiskom naših krajev po Primorskem smo potrdili nov koncept, ki ga letos ponavljamo. Tako bomo letos obiskali številne kraje, kjer že leta nismo peli. Naša revija iz leta v leto utrjuje in spleta nove vezi z italijanskim narodom pri nas in s Slovenci v Italiji in tako potrjuje misel, da kultura in pesem ne poznata meja. Tako nam je po uvodnem koncertu v Portorožu dejal predsednik Združenja pevskih zborov Primorske Hudi Šimac.
Svoje misli je podkrepil še z naslednjimi številkami: »Letos bo na reviji sodelovalo 134 zborov, od tega 40 iz zamejstva. Vseh 17 let sodeluje na reviji deset zborov, prav toliko pa se jih bo letos prvič predstavilo poslušalcem.«.
V Portorožu so se predstavili:	oktet Javor-
Pivka, ženski in moški zbor Tabor-Opčine, moški zbor Ciril Kosmač - Koper, mešani zbor iz Košane in mešani zbor Lipa-Šempas. Po koncertu se je sestala strokovna komisija, ki je ocenila nastope posameznih zborov, da bi jim z nasveti pomagala do kakovostne rasti. Prevladalo je mnenje, da je koncert v Portorožu lepo uspel, da so zbori pokazali razmeroma dobro kakovostno raven, da so dobro ocenili svoje spopsobnosti.
Pesem je ena od značilnosti naroda
Koncert v Vipavi, ki je bil istega večera (v soboto) kot portoroški, je bil v tamkajšnji kulturni dvorani in je minil v vzdušju, kakrčno je za to manifestacijo primorskega petja že značilno: polna dvorana, hvaležni poslušalci, prijetno petje. Skratka — topel prijeten večer.
Revijo v Vipavi je organiziralo tamkajšnje kulturno društvo Drago Raje v sodelovanju z ajdovsko občinsko zvezo kulturnih društev.
Na koncertu v Vipavi so peli: dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, moški zbor Lijak - Vogrsko, dekliški zbor Vesna - Križ, moški zbor Svoboda - Anhovo in mešani zbor Ciril Silič - Vrtojba. Pevci iz Budanj, žal niso prišli, ker je njihove vrste zredčila bolezen.
Pridvor: potrditev,
da kakovost slovenskega petja raste
V 17 letih, kolikor traja revija PP je bil Pridvor v nedeljo prvič njen gostitelj, kar je dajalo koncertu v tem kraju prav poseben pečat. Koncert je pomenil tako za gostitelje in gostujoče zbore, ki so se zbrali v dvorani zadružnega doma, dogodek, ki se ga bodo mnogi, eni in drugi, še dolgo spominjali. Pred polno dvorano občinstva, ki je prihitelo od blizu in daleč, so se zvrstili pevci in pevke šestih zborov z obeh strani meje. Zapeli so umetne in narodne pesmi, pretežno slovenskih avi jev. Do-
bra izvedba je ljubitelje zborovskega petja prepričala, da tovrstna srečanja nudijo vsestransko kulturno doživetje, vzpodbujajo k petju mlade pevce in hkrati dajejo prijeten občutek, da tradicija slo-iienskega zborovskega petja raste k vse višji kako vostni ravni. V tem smislu je treba posebej omeniti moške zbore: Novi sveti Anton iz Trsta, Razpotje s Cola nad Ajdovščino in oktet škofije. Razen teh so na koncertu v Pridvoru nastopili še ženski zbor Jože Pahor iz Sežane, mešani zbor Pod Lipo iz Barnasa in mešani zbor Lipa iz Bazovice. Vsi nastopajoči so navdušili občinstvo, ki ni varče vaio z dolgotrajnim aplavzom.
Kostanjevica na Krasu:
Da bi seme padlo na plodna tla
Nedeljski popoldanski koncert v Kostanjevici na Krasu, kjer je tudi prvič gostovala revija Primorska poje, je spremljalo v kulturnem domu kakih 250 vnetih ljubiteljev zborovskega petja. Predstavili so se jim pevci petih zborov: moški zbor Skala - Gabrje, moški zbor Poljubin, moški zbor Valentin Stanič - Levpa, mešani zbor Lipa - Šempas in mešani zbor Jože Srebrnič - Deskle. Kostanjevi-ški koncert je najbolj »trpel« zaradi obolelosti pevcev. Manjkali so pevci okteta iz Ajdovščine, moški zbor Triglav so »nadomestili« pevci iz Poljubina, ki bi sicer morali peti 19. aprila v Cerknem, namesto zbora iz Padrič, pa so prizadevne organizatorje — kostanjeviško Krajevno skupnost, mladino in domače gasilce ■— »rečili« pevci in pevke mešanega zbora Lipa iz Šempasa, ki so tako v dveh dneh nastopili na dveh koncertih.
»Bilo je dobrega petja na pretek in nam organizatorjem je uspeli koncert najlepše zadoščenje,« je dejal predsednik Krajevne skupnosti iz Kostanjvice na Krasu Vojko Urdih.
VOJKO CUDER
LJUBLJANA — »Poročevalec« Skupščine Slovenije in Skupščine Jugoslavije za delegacije in delegate v raznih predstavniških in samoupravnih organih, v zadnji številki 12. marca objavlja tudi Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve avtomobilskih in magistralnih cest na območju Slovenije, v obdobju od 1986. do 1990. leta. Sklenili so ga delavci in drugi občani, ki ceste uporabljajo ter izvajalci oziroma graditelji cest v Skupnosti za ceste ter v Samoupravni interesni skupnosti za ceste v Sloveniji.
Dokument v bistvu določa politiko pri razvoju cestnega omrežja v Sloveniji, pri čemer tudi razdeljuje sredstva namenjena za popravila ali novogradnje posameznih odsekov, V posebni prologi Sporazuma je poudarjeno, da se bo v sedanjem srednjeročnem obdobju (od 1986. do 1990. leta) pričela in končala gradnja odsekov Osimskih cest od Razdrtega do Podnanosa in od Razdrtega do čebulo-vice pri Divači. Gre za 8,7 km oziroma 9,5 km dolga odseka. V tem srednjeročnem obdobju pa naj bi izdelali tudi tehnično dokumentacijo in začeli s pripravljalnimi deli za celotni trasi Osimskih cest; to je ceste Razdrto - Vrtojba in ceste Razdrto -Divača (čebulovica).
To je prvič, da nek uradni dokument Slovenije in Jugoslavije vsebuje natančno opredeljene in prevzete obveznosti za začetek gradnje avtocest, ki bi Slovenijo in Jugoslavijo neposredno povezale z Italijo, čez prehoda Vrtojba in Fernetiči.
Dijaku iz Sodražice štipendija ljudskih bank
Znano je, da obiskujejo mednarodno šolo, Zavod združenega sveta v Devinu, dijaki iz vseh dežel sveta. Med temi je tudi nekaj jugoslovanskih državljanov. Da bi bilo studiranje na tej mednarodni šoli čimvečje, dajejo nekateri bančni zavodi in druge ustanove dijakom študijske štipendije. Ravnateljstvo zavoda je tudi deželni konzorcij ljudskih bank Furlanije - Julijske krajino zaprosilo, da bi ta dal štipendijo enemu tujemu dijaku. Upravni svet konzorcija ljudskih bank, med te sodi tudi goriška Kmečka banka, je sklenil dati enemu tujemu dijaku štipendijo 15 milijonov lir. Iz seznama tujih dijakov so izbrali, prav v znak priznanja eni članici konzorcija — Kmečki banki, dijaka iz Jugoslavije. To je slovenski dijak Branko Klun iz Sodražice. Denar mu bodo izročili v pisarni Kmečke banke v Gorici.
Ta odločitev konzorcija ljudskih bank naše dežele kaže, da se te banke (vseh je deset) zanimajo tudi za razvoj šolstva pri nas. Istočasno pa izbira slovenskega dijaka Zavoda združenega sveta kaže na pozornost, ki jo članice konzorcija kažejo do slovenskega kreditnega podjetja, kakršna je Kmečka banka, tudi zato, ker ima ta precej poslovnih stikov s sosedno Slovenijo in Jugoslavijo nasploh. (mw)
Lep uspeh tekmovanja glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva
Z lepim koncertom se je v soboto zvečer končalo v prostorih Glasbene šole v Kopru XV. tekmovanje učencev in študentov glasbe SR Slovenije, ki so ga skupno organizirale: Zveza društvenih glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena mladina; pokrovitelj tekmovanja pa je bil Janko Kosmina, predsednik skupščine občine Koper, ki je na petkovem koncertu, na katerem so nastopih nagrajenci iz posameznih glasbenih skupin, poudaril pomen tega tekmovanja, ki predstavlja, je dejal, pomembno manifestacijo
Drevi nova premiera PDG v Solkanu
Primorsko dramsko gledališče je pripravilo svojo peto premiero v sezoni 1985/86 delo dramatika Ljubomi-ra Simoviča POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIĆ.
POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIĆ je najnovejše gledališko besedilo pomembnega srbskega pesnika in dramatika Ljubomira Simoviča. Dogaja se med zadnjo vojno v Užicu, kamor pripotuje skupina igralcev, ki si mora tudi med okupacijo služiti kruh z gledališčem.
Besedilo je prevedel in prepesnil Veno Taufer, zrežiral pa Vinko M6-demdorfer s sodelavci: scenografom Tomažem Maroltom, kostumografko Alenko Bartl, dramaturgom Blažem Lukanom, skladateljem Janijem Golobom, koreografko Ano Vovk-Pezdir in lektorjem Srečkom Fišerjem.
V uprizoritvi nastopajo igralci PDG: Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Tone Šolar, Marjanca
Krošl, Mira Lampe - Vujičič, Metka Franko, Nevenka Vrančič, Sandi Krošl, Dragica Kokot, Nevenka Sedlar, Janez Starina, Dušanka Ristič,
Berta Ukmar in Breda Urbič.
Premiera bo drevi, 18. marca 1986, ob 20. uri v gledališki dvorani v Solkanu.
mladih glasbenikov, ki pričajo o visoki profesionalni ravni glasbenih šol v Sloveniji, o izredno dobri pripravljenosti mladih tekmovalcev, kot še o dodatnem pomenu — to je utrjevanju enotnega kulturnega prostora, ki še prispeva in krepi, je poudaril, dobro sožitje ob meji tudi na področju sodelovanja med glasbenimi šolami.
Na torkovem tekmovanju, ki je prvič potekalo v Kopru, je tekmovalo 18 nižjih, dve srednji glasbeni šoli, Akademija za glasbo iz Ljubljane ter glasbeni šoli GM iz Gorice in Celovca. Gojenci šestih starostnih kategorij so tekmovali v igranju na violino, violončelo in na kitaro.
Nastope mladih gojencev sta ocenjevali dve strokovni žiriji. Komisiji za godala je predsedoval Rok Klopčič, komisiji za kitaro pa Jerko Novak, oba profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Skupno je bilo na tekmovanju podeljenih: 19 tretjih, 40 drugih in 28 prvih nagrad. Pri teh nagradah so dosegh mladi glasbeniki 100 točk: kitarist Tomaž Rajterič, gojenec glasbene šole »Franc Šturm« iz Ljubljane, violinist srednje glasbene šole iz Ljubljane Miran Kolbl in Sidonija Lebar, bivša gojenka koprske glasbene šole. Slednja sta pre-
jela nagrado Društva glasbenih u-metnikov za najboljšo izvedbo koncerta, nagrado Društva slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo slovenskega skladatelja pa je prejel violončelist Igor Mitrovič, gojenec Akademije za glasbo iz Ljubljane.
Podeljenih je bilo še devet nagrad za glasbene šole iz področja Primorske, med katerimi je glasbena šola iz Kopra prejela eno prvo, štiri druge in štiri tretje nagrade; dve nagradi je prejel Center za glasbeno vzgojo iz Nove Gorice, eno pa glasbena šola Glasbene matice iz Gorice, in sicer za dobro uvrstitev svoje gojenke šole Emanuele Koren.
Dva koncerta, ki sta spremljala to pomembno tekmovanje — koncert v petek in drugi koncert v soboto, sta predstavljala za vse udeležence pravo doživetje, saj so nagrajenci iz posameznih skupin, pokazali vehko znanja, skorajda brazhibno tehniko, predvsem pa velik smisel za podajanje posameznih skladb.
27. marca bo svečana podehtev nagrad v mah dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Več nagrajencev tega tekmovanja pa bo sodelovalo na podobni manifestaciji, ki bo v začetku aprila v Fari na Goriškem.
DOMA IN V SVETU
Slovenijales DOBRO POZNAN
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
5.
In sem uzrla možaka s košem na ramenih, ki se je počasi bližal hiši. »Takrat sem nosil še krilce,« je povedal oče. »Stekel sem po stopnicah do portona pod dvoriščem. Stric, nesete orehe? sem vprašal. »Jaaa,« je pokimal možak in se zasmejal.
* * *
V zadnjih letih njenega življenja sem nekoč rekla naši materi, da bi se lahko kakšno nedeljo odpeljali na Kras. »Po kaj?« je rekla. »Nimaš domotožja?« sem se začudila. »Ne,« je odbila. In vendar ni bilo dneva, ko ne bi govorila o Krasu. Teklo je iz nje nezavedno, kot iz rane, ki se nikoli ne zaceli.
Kadar je prišla iz Trsta njena sestra, naša teta
Bernarda, sta obujali spomine na dobra leta, na sušna leta, na ujme, ki so znale uničiti obetajočo letino... Trta je obrodila, če je bilo spomladi dovolj moče. Toda kupci so hoteli vino zastonj . . . »Nestujte mi pravit o dobrih starih časih,« je rekla teta Bernarda. »Takih ni bilo. Almeno ne pri nas na Krasu. Eh, živelo se je po starem.« Kakor so delali stari, tako so delali mladi. Kmetje so pridelali največ ječmena in koruze, in so jedli vse leto ječmen in polento. Da bi si kdo pomagal z rejo kokoši ali prašičev za prodajo, ali da bi začel s kakšno novotarijo pri obdelovanju zemlje, ni bilo v navadi. Tu in tam je bil kdo, ki je to počel, pa so ga imeli za čudaka, in če mu ni prè-cej uspelo, so se mu posmehovali. Ja, Jermanji, ki so bili bogati, so začeli marsikaj novega, oni so lahko tvegali. .. Drugi so živeli tako, po kraško, bi rekla Matilda Žlabova, ki je služila v Trstu pri bogatih trgovcih, in je prišla kakšno nedeljo domov na Kras. Sedla je k zakajenemu ognjišču in se spet enkrat najedla ječmena in polente. Ko se je zvečer odpravljala nazaj, ji je postalo hudo. Sramežljivo si je brisala oči, in nazadnje jezno izbruhnila: »Le zakaj se jočem? Saj mi je dobro tam...« Skomignila je z rameni, pobrala s tal torbo, ki je bila zjutraj težka, da jo je komaj nosila, in v nenadni bridkosti izrekla: »Kaj hočemo, tu je človek doma. Do smrti.«
Tudi pri Blaževih, kakor se je reklo domačiji naše matere, so živeli trdo in skopo. In kdo bi se pri vsem garanju in skrbeh še ukvarjal z otrokom, ki ne shodi v svojem času, in presedi vse dni na kamnu ob ognjišču! Ko Francka ni in ni shodila, so botre v vasi svetovale to in ono. Ta je rekla brinje, ona vinske tropine, in mati Mica se je včasih spomnila in natrla o-troku noge s starim tropinovcem. Todakaj prida upanja ni imela, da bo otroče shodilo. »Za kakšne grehe mi je Bog naložil ta križ!« je včasih zatarnala. In je pogledala po dekletcu, ki je sedelo na svojih mehkih gležnjih kakor na cunjah.
Še v visoki starosti se je naša mati spominjala, kako jo je dražil polbrat Tone, ki so mu pravili To-njač: »Francka, boš križec?« »Jaaa...« je odgovorila, ker se ga je bala, »Boš tetka?« »Jaaa...« je kimala, da bi mu ustregla, če je to slišala mati Mica, je To-njača zavrnila, naj Boga zahvali, da ima sam zdrave noge.
Zjutraj, ko so se domači odpravljali na njive, jo je Tonjač prinašal iz gornje kamre. Z njo na ramenih je preskakoval stopnice, in jo posajal na kamen ob ognjišču. »Ta kamen ima vdolbino od naše Francke,« je trdil, in sčasoma so mu vsi verjeli, čeravno so vedeli, da je pri njem vsaka deseta izmišljena.
Nabiralna akcija za obnovo Trubarjeve domačije
Pobuda Slavističnega društva je že obrodila prve sadove
Ostre obtožbe podžupana Traunerja (PLI)
Znaki krize na občini čedalje očitnejši Danes novo srečanje strank deželne večine
Danes opoldne se bodo na sedežu deželnega sveta ponovno sestali predstavniki šestih strank deželne večine, da bi nadaljevali pogajanja o upravljanju tržaških krajevnih ustanov, ki se nadaljujejo kljub temu da jih je Lista za Trst že pred časom zapustila in prepustila vsako odločitev skupščini svojih članov, ki se bodo zbrali v nedeljo na Pomorski postaji. In prav ta skupščina, na kateri bo LpT obnovila vodstvene organe, bo nakazala nadaljnjo zadržanje liste, v vrstah katere se še poglablja razkol med Giuricinovo strujo in večinsko konservativno in desničarsko komponento vodstva. Politične sile torej čakajo prav na to skupščino, ki bi morala marsikaj razčistiti.
Sicer pa se v sedanji koaliciji, ki upravlja občino in pokrajino, opažajo vse večji znaki krize, kar v veliki meri pogojuje delovanje obeh odborov. Na te znake že dalj časa opozarjajo tako komunisti, kot sociahsti, ki so sicer v opoziciji, dokončno pa jih je razgalil sam podžupan liberalec Trauner po petkovi seji občinskega sveta. Zgodilo se je, da je žu-
pan Richetti na seji sprejel predlog K Pl, da se odloži obnovitev občinske trgovinske komisije in to brez vsake utemeljitve, kar je sprožilo ostro reakcijo liberalnega predstavnika. V zelo ostrih tonih je obsodil take nejasne manevre KD in pristavil, da je še nekaj drugih komisij, kot na primer gradbena in urbanistična, ki jim je zapadel mandat, a še vedno čakajo na obnovitev. Tak položaj po njegovih besedah zavira delo uprave, s čimer pa se liberalci nikakor ne strinjajo; ne strinjajo se, da so nekatere odločitve zamrznjene prav v trenutku, ko bi morala občinska u-prava spričo številnih odprtih vprašanj delovati drugače.
Po mnenju PLI je torej treba razčistiti sedanji politični položaj, sicer bo potrebno začeti znova in dati besedo volivcem. V svoji obtožbi je šel podžupan Trauner še dlje: mora se končato to izigravanje med KD in LpT; Krščanska demokracija naj se odloči in spoštuje sporazum, ali pa naj lista sprejme protipredloge; vsekakor je treba na kak način naprej. Trauner se je vsekakor izrekel proti
predčasnim volitvam; je tudi proti komisarski upravi, saj ima raje tudi taki odbor, ki bi ne bil najbolj učinkovit.
Ta primer je presegel meje potrpežljivosti PLI, ki obenem dodaja, da je v sedanji večini splošno vzdušje zelo slabo in da ni moč živeti samo v funkciji štafet. Zato je po njegovem potrebno politično in programsko preverjanje, v katerega je treba vključiti tudi socialiste, da bi laične liberalne in socialistične sile prevzele središčno vlogo. Ni moč živeti kot muhe enodnevnice — je še dodal Trauner — v pričakovanju na proračun, predstavitev katerega je sicer zdrknila na mesec maj in na skupščino Liste za Trst, ki ne bo razjasnila političnega obzorja.
PLI torej zahteva politično razči-ščenje znotraj sedanje večine in v kolikor bi rezultati bili negativni, se bo stranka umaknila iz občinskega odbora, kar bi tudi formalno odprlo krizo v čedalje krhkejši večini, ki kot vidimo, ne uživa več potrebne podpore vseh strank, ki jo sestavljajo.
Letos praznujemo Slovenci s posebnimi občutki in spoštovanjem 400. obletnico smrti Primoža Trubarja, tvorca naše narodnostne zavesti,
Pri republiški konferenci SZDL je bil, pod predsedstvom dr. Antona Vratuše, ustanovljen pred časom od-t*>r, ki bo pripravil slavnosti v počastitev te obletnice, ki bodo 29. junija v Rašici na Dolenjskem. Istočasno je odbor sprožil akcijo med slovensko javnostjo za preureditev Trubarjeve domačije in njenega o-kolja v muzej.
Tej akciji se je med drugimi društvi in ustanovami v matični domovini, pa tudi v zamejstvu, odzvalo Slavistično društvo Trst, ki je pozvalo vse organizacije, ustanove, zadruge — vse Slovence, da se tej akciji pridružijo in nakažejo svoj prispevek za obnovo omenjenega objekta.
Poziv je naletel med našimi ljudmi že na dober odmev, kar nam je tudi potrdil predsednik Slavističnega društva Boris Pangerc.
»Komaj leto in pol je tega, odkar se je naše društvo obnovilo. Zadovoljni smo zato, da smo sprožili to akcijo in da je imela med našimi ljudmi in društvi že odmev. Na naš
tekoči račun pri Tržaški kreditni banki se že stekajo prva denarna sredstva, kar kaže, da bo akcija uspešna.«
Gotovo je k pravilnemu razumevanju te pomembne obletnice in nato akcije za obnovo Trubarjeve domačije prispevala tudi bogata in zanimiva razstava o Trubarju, ki si jo je ogledalo v Trstu veliko ljudi.
»Prav gotovo je imela ta razstava med našimi ljudmi, pa tudi med italijansko javnostjo, velik odmev, lipam si reči, da pomeni sedanja fikcija zbiranja prispevkov za obnovo Trubarjeve domačije združevalni e-lement med vsemi Slovenci, ne glede na njihovo versko ali politično prepričanje. Zato se že sedaj v imenu društva zahvaljujem vsem, ki so se našemu pozivu že odzvali, ostale pa vabim, da to še storijo. Ko bo ta pomembni kulturni objekt prenovljen ter bo postal nekak romarski kraj za vse kulturne Slovence, bomo lahko tudi mi v zamejstvu s ponosom rekli: delček k tej skupni akciji smo prispevali tudi mi.«
• Nove cene gostega gorilnega olja ATZ se gibljejo med 224.360 in 229.360 za tono, odvisno pač, kako olje pripeljejo na dom.
DANES STAVKA DELAVCEV V ŠTIVANSKI PAPIRNICI
Delavski svet termoelektrarne šti-vanske papirnice ter predstavniki sindikatov CGIL, CISL, UIL bodo danes začeli s protestno akcijo, ki predvideva en dan stavke z enournim izostankom od dela za delavce v vseh
Drevi na Opčinah srečanje s Tomizzo
Zbliževanje med slovensko in italijansko kulturo v teh krajih in boljše medsebojno spoznavanje in sodelovanje je eden od pomembnih ciljev, ki si jih zastavljata slovensko kulturno društvo Tabor in Knjižnica P. Tomažič in tovariši na Opčinah v okviru svoje predavalne in drugih dejavnosti. V ta okvir sodi tudi drevišnje srečanje v Prosvetnem domu s pisateljem Fulviom Tomizzo, ki ga bo občinstvu predstavil prof. Josip Tavčar. Srečanje, ki mu bo v aprilu sledilo prav tako zanimivo in koristno srečanje s Skupino 85, bo ob 20. uri.
izmenah in prekinitev vsakršnih nadur. Za protestno akcijo so se soglasno odločili delavski in sindikalni predstavniki, potem ko jim je vodstvo papirnici Timavo in Sole za vrnilo prošnji za izboljšanje delovnih razmer zaposlenih pri termoelektrarni štivan-ske papirnice.
Delavci so prosili vodstvo tovarne, naj uvede kratek premor med osemurno izmeno in nadurami ter naj poskrbi za povišek plače (v vrednosti 60 odst.) v primerih nedeljskega dela. Negativna reakcija vodstva tovarne je globoko razočarala delavce, še posebno zaradi nepremišljenosti, s katero je vodstvo zavrnilo prošnjo o uvedbi premora med izmenami in nadurami. Po mnenju delavskega sveta je namreč bistvenega pomena, da je delavec pri svojem delu spočit, saj je sicer njegovo delo lahko ne varno zanj in za druge. Varnost delovnega okolja pa mora ostati izhodišče kateregakoli delovnega razmerja.
Predstavniki sindikatov so prav tako z ogorčenjem sprejeli odgovor tovariškega vodstva. Po pjihovem mnenju so lastniki tovarne pozabili na pomembno, pravzaprav bistveno vlogo, ki so jo odigrali sindikati, ko je bilo treba priskrbeti tovarni finančno podporo Dežele. Samo z deželnim posegom naj bi si tovarna pomagala iz krize in zato je delež sindikalnega gibanja še bolj pomemben. Zaenkrat pa je tako predstavnikom delavskega sveta kot sindikatov jasno, da so naleteli na gluha ušesa in da se morajo zato bolj odločno in zavestno potegovati za svoje pravice.
Biasutti o zaprtju konzulata ZDA v Trstu
Kot smo že poročali v nedeljski številki dnevnika, je v mestu močno odjeknila vest o predvidenem zaprtju sedeža ameriškega konzulata. Župan Richetti in predsednik Pokrajine Marchio sta že naslovila svoji izjavi na ameriškega veleposlanika v Italiji in njima se je včeraj pridružil tudi pred-
sednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je naslovil izjavo proti zaprtju konzulata na ministra za zunanje zadeve Giulia Andreottija.
V svoji izjavi je tudi Biasutti opozoril na pomen ameriškega konzulata, ki je »izraz dolgotrajnega prijateljstva med Trstom, vso deželo F-JK in ZDA« in je zato prosil ministra Andreottija, naj si prevzame nalogo, da pri veleposlaniku Raabu zagovarja ohranitev ameriških konzularnih uradov v Trstu.
Nagrajevanje za natečaj »Božič ostarelih«
Literarni natečaj »Božič ostarelih« se bliža h kraju, čez teden dni bo namreč v gledališču Cristallo nagrajevanje nastopajočih. Natečaj je priredila tržaška pokrajina v sodelovanju z drugimi mestnimi ustanovami, ki se ukvarjajo z ostarelimi. Spodnja meja za nastop na literarnemu natečaju je bila 60 let starosti, udeležilo pa se je 37 tekmovalcev, ki so svoja dela predstavili v poeziji in v prozi. Na torkovem nagrajevanju, ki se bo pričelo ob 17. uri bosta nastopila tudi pevka Iole Silvani in kan-tavtor Damiano Vitale.
• V zadnji številki Uradnega lista je bil razpisan natečaj za tri mesta pomočnika v knjižnici. Edini pogoj je dokončna pravna fakulteta ali fakulteta za politične vede.
Na Opčinah ob dokajšnjem odzivu občinstva
V znamenju Kresne noči
Openski Prosvetni dom je bil prejšnji konec tedna in tudi včeraj v znamenju Kresne noči, ki jo je po Trdinovi literarni predlogi za oder adaptiral Marko Sosič. O predstavi smo že obširno pisali, vendar ne bo odveč, če še enkrat opozorimo nanjo, tudi zaradi tega, da bi »zamudnike« obvestili, da bo spet na ogled jutri ob 20.30.
V vseh teh dneh uprizarjanja je Kesna noč naletela na dokajšen odziv občinstva, o njej je poročala tudi ljubljanska televizija, saj pomeni viden premik v pojmovanju amaterskega gledališkega dela, ki danes ne more več sloneti na improvizaciji, temveč se mora posluževati kar najširšega izbora orodja, ki ga nudi odrsko izražanje. Pa tudi vsebinski nivo mora biti dognan in ustrezen, skratka poveden, da nas lahko prepriča o koristnosti takšnih dejanj. In Kresna noč nas prepričuje ravno o tem, še več, je zgovorna realiteta, kako pristopati h gledališču tudi na amaterskem odru.
Dognana režija, izvrstna koreografija, dražljive maske in lutke, dobra igra nastopajočih postavljajo Kresno- noč med odmevnejše kulturne dogodke v okviru društvenega, a tudi splošnejšega dogajanja pri nas.
Tržaška občina napoveduje akcijo popravil in čiščenja
Tržaška občina je sporočila, da bo v prihodnjih dneh začela z obsežno akcijo, med katero bo popravila nekaj cest in ulic, počistila posamezne mestne predele in namestila nove zaboje za odpadke.
Oddelek za javna dela bo konec meseca oddal v zakup dela za asfaltiranje ulic pri Stari mitnici, na škor-klji, Kjadinu, pri Sv. Ivanu in v Rojanu. Za ta dela bo občina potrošila milijardo 300 milijonov lir. V tiskovnem sporočilu tržaške občine so omenjena tudi nekatera popravila cest v predmestjih, za katera so zaprosili rajonski sveti, ni pa omenjeno, v katerih predelih bodo ta popravila opravili.
Smetarji se bodo po prestali »snežni stiski« spet vneto spoprijeli z radikalnim čiščenjem cest. Konec marca bodo začeli pri Sv. Jakobu in nato nadaljevali na področju Ljudskega vrta in Ul. sv. Frančiška ter na področju Ul. Rossetti in Ul. Piccardi. Poleg tega bodo počistili nekatere zelene površine, ki so jih občani spremenili v odlagališča za smeti (na primer pri Trgu Europa in pri Križu).
V sklop marčevskega čiščenja spada tudi postavitev približno petdesetih zvončastih zabojev za odlaganje steklenic. Občina opozarja, da ti zaboji služijo za odlaganje baterij. V aprilu bo občinska služba namestila tudi 50 novih zabojev za odpadke v Ul. Severo, Ul. Coroneo, Ul. Scogliet-to, Ul. Bonomea, Ul. Berlam, na Greti, na Rocolu in pri Montebellu.
Vrsta kakovostnih kulturnih prireditev v okviru letošnjega Ricmanjskega tedna
nedeljo
na ricmanjskem trgu promenadni koncert domače godbe
Jutri, na Jožefovo se bo v Ricmanjih zaključil letošnji peti jubilejni Ric-manjski teden, ki ga je organiziralo domače KD Slavec. Organizatorji so za to priložnost pripravili domači večer s sodelovanjem učencev osnovnih šol Ivan Trinko in Mara Samsa, mešanega pevskega zbora Slavec, ki ga vodi dirigent Aldo Kumar in dramske skupine z veseloigro »Damoklejev meč«, ki jo režira Drago Gorup. Prav gotovo bo večer privabil v Babno hišo veliko število domačinov, ki poseb-
no radi sledijo nastopom svojih domačih izvajalcev.
Medtem ko smo našim čitateljem že posredovali poročila o uspehu o-tvoritvenega večera, z nastopom ženskega okteta Ivan Grbec iz Skednja in otvoritvijo razstave likovnih umetnikov slovenske Obale in o četrtko vem nastopu dramske skupine KD I-go G roden iz Nabrežine z veseloigro »Kje je meja?« v režiji Igorja Malalana, želimo tokrat podati še poročilo o uspehu sobotnega in nedeljskega
večera, na katerih sta nastopili dve glasbeni skppini iz matične domovine, in sicer narodnozabavni ansambel Tone Kmetec iz Ptuja in pa v Sloveniji sedaj zelo popularna rock skupina Agropop iz Ljubljane.
Da se je domače društvo odločilo in povabilo na letošnji Ricmanjski teden omenjeni skupini, je le pohvale vredno. Če že govorimo in tolikokrat poudarjamo pomen enotnega kulturnega prostora, potem je prav, da se naše občinstvo spozna tudi s pevski-nii, dramskimi in glasbenimi skupinami, ki delujejo v Sloveniji. Nekatere med temi sicer že poznamo, druge so doma, pa tudi drugod že močno uveljavljene, niso pa še prišle k nam in jih tako tukajšnji ljudje ne poznajo. Treba pa je le končno »prebiti led« in tako vzpostaviti tisto resnično medsebojno sodelovanje, ki bo lahko obrodilo sadove in vzpostavilo tesnejše sodelovanje med društvi in skupinami to in onstran meje.
O sobotnem večeru, na katerem je s svojo prijetno narodnozabavno glasbo nastopil ansambel Tone Kmetec iz Ptuja, lahko rečemo samo vse dobro. Občinstvo je bilo zadovoljno ter je s ploskanjem nagradilo vse godce, še posebej veselega Lojzeta, ki jim je povedal še kaj smešnega. Ko bodo prišli drugič k nam, so rekli po večeru, nas bo toliko, da še vsi
v dvorano ne bomo mogli.
Takšnega uspeha, kar zadeva seveda število obiskovalcev, ni dosegel nastop mlade rock skupine Agropop iz Ljubljane. To pa ne po krivdi nastopajočih, ki predstavljajo res odlično glasbeno skupino, ki izvaja domačo glasbo z modernimi aranžmaji, pa tudi s svojimi teksti, in doživlja v Sloveniji že velik uspeh. Starejši Ric-manjci so si mislili, da gre za povsem moderno glasbo in da torej večer ni zanje, mladi pa so si predstavljali, da bo to zabava s plesom. Na vsak način so bili vsi, ki so bili na večeru, s programom zadovoljni in jim bodo ostali mladi glasbeniki, šest po številp, v lepem spominu.
Popoldne je bil v Ricmanjih tudi promenadni koncert domače godbe na pihala, lu je izvedel bogat program lepih in prijetnih skladb. Hladno in vetrovno vreme je vplivalo na bolj skromno število poslušalcev, ki jih tudi ni bilo veliko niti ob stojnici, kjer so člani društva prodajali dobro domače vino in pršut.
V nedeljo popoldne je bila v Ricmanjih še droga kulturna prireditev povezana s praznovanjem sv. Jožefa. V dvorani Baragovega doma je namreč nastopila dramska skupina PD Štandrež, ki se je predstavila s komedijo v treh dejanjih »Barillonova poroka«.
Na pobudo Sindikata slovenske šole
Srečanje o univerzitetni izobrazbi učiteljev in otroških vzgojiteljev
Srečanje s predstavniki obrtniških združenj
Protipredlog za obrtno cono v devinsko-nabrežinski občini
Sindikat slovenske šole prireja jutri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška izredno zanimivo informativno srečanje s predstavniki ljubljanske univerze o možnosti organiziranja univerzitetnih predavanj za učitelje in vzgojitelje v vrtcih. Na srečanju h» konkretno govor o univerzitetnem izobraževanju učiteljev in vzgojiteljic.
To vprašanje se je v italijanskem šolskem sistemu zastavilo že pred trinajstimi leti z zakonom št. 477 iz leta 1973. Leto kasneje je bil v sklopu tako imenovanih pooblaščenih odlokov sprejet odlok št. 417, ki predvideva univerzitetno izobraževanje za vse šolnike.
Odtlej je brez večjih novosti in uspehov minilo že dvanajst let. Univerzitetno izobraževanje učiteljev je postalo spet aktualno ob pripravi in sprejetju novih programov za osnovno šolo. O tem problemu je razpravljal tudi Vsedržavni svet za šolstvo, ki je v zvezi z univerzitetnim izobraževanjem šolnikov manjšinskih šol leta 1984 izoblikoval in predočil ministru za šolstvo sledeče mnenje:
»Glede univerzitetne izobrazbe šolnikov z učnim jezikom različnim od italijanskega je mnenja, da se takoj
omogoči in spodbuja vzgojitelje in učitelje osnovnih šol, da nadaljujejo šolanje v državah ustreznega jezika, le da se šolanje ujema s kriteriji, ki so določeni za univerzitetno izobrazbo šolnikov v Italiji.«
Po posredovanju Sindikata slovenske šole ponuja začetek »takojšnjega« univerzitetnega izobraževanja slovenskim šolnikom s Tržaškega ljubljanska univerza Edvarda Kardelja v svoji izpostavi v Kopru. Z akademskim letom 1986/87 se bo zadnjič pričel dveletni študij na enoti pedagoške akademije v Kopru, ki deluje v sklopu univerze. V naslednjem akademskem letu 1987/88 bo začela delovati enota filozofske fakultete s pedagoško usmeritvijo. Možen bo prehod od dovršene pedagoške akademije v tretji letnik filozofske fakultete.
O teh možnostih bo govor na jutrišnjem informativnem srečanju. Udeležili se ga bodo predstavniki ljubljanske univerze in pedagoški svetovalec prof. Silvo Fatur. Srečanje, na katerega so vabljene vse mlajše vzgojiteljice in učitelji (službujoči ali brezposelni) bo ob 16.30.
• Rajonski svet za Kjadin in Rocol
se bo sestal v četrtek, 20. marca, ob 19. uri na sedežu v Ul. Mille 16.
V soboto 15. marca je bilo na sedežu nabrežinske občine srečanje med predstavniki obrtnih združenj tržaške pokrajine (SDGZ, CNA in Ass. Artigiani) s predstavniki občinske uprave, in sicer županom Bojanom Brezigarjem, podžupanom Caldijem ter odbornico za urbanizem Contento; srečanju je prisostvoval tudi arhitekt Kokorovec, ki je izdelal urbanistični načrt občine. Tema posveta je bil protipredlog deželnega tehničnega odbora, ki smatra, da je ureditev obrt ne cone na področju v neposredni bližini nabrežinske postaje neprimerna in predlaga, da bi tu uredih pomožna turistična zemljišča.
Predlog je dokaj nerazumljiv saj je to področje oddaljeno od turističnih objektov in izven današnjih turističnih tokov. Zemljišče, ki je last občinske uprave, namerava občina urbanizirati in dati na razpolago o-brtnikom, ki ne morejo sami poskrbeti za te naložbe.
Predstavniki združenj so vsekakor podprli želje in težnje uprave in so se obvezah, da bodo skušali prikazati deželnemu odborniku za obrt utemeljene želje obrtnikov in s tem podpreti prizadevanja občinske uprave.
(zk)
Podaljšan ogled razstave o kamnolomih
V Nabrežini se z nezmanjšanim u-spehom nadaljuje razstava ob dva-tisočletnici kamnolomov, še posebno zanimanje so izkazale šole iz vseh krajev tržaške pokrajine. Doslej si je razstavo ogledalo nad dvajset skupin šolarjev in dijakov srednjih šol, spored prihodnjih dni pa predvideva o-bisk nadaljnjih štirideset in več skupin, ki pa jih vseh ni bilo mogoče, kljub prizadevanju občine, vključiti v koledar razstave. Da bi lahko vsem zagotovili ogled, je občinski odbor na včerajšnji seji sklenil, da podaljša o-gled razstave dio vehkonočnega ponedeljka. Dosedanji opravljeni in napovedani obiski zadevajo krepko nad tri tisoč dijakov. V prihodnjih dneh bodo ponovili tudi vodeni ogled Rimskega kamnoloma.
Včeraj se je v čitalnici občinske knjižnice na nabrežinskem trgu nadaljeval tudi ciklus konferenc o kamnolomih. O arheoloških pričevanjih v devinsko-nabrežinski občini je predavala dr,- Scottijeva, o uporabi kraškoga kamna v umetnosti pa inž. Nanut.
Predstavniki SSG pri vladnem komisarju
Vladni generalni komisar De Felice je včeraj sprejel predstavnike Slovenskega stalnega gledališča, ki so mu obrazložili težave ustanove. Zagotovil je, da bo posredoval v Rimu pri ministrstvu za turizem in predstave v zvezi z nizko subvencijo, poleg tega pa se je obvezal, da bo podprl prošnjo ustanove, da se narede napori za uravnovešenje proračuna. V daljšem in prisrčnem razgovoru je bil govor tudi o novih varnostnih predpisih in postopkih, da se temu primerno uredijo gledališki prostori.
Danes predstavitev ljubljanskega sejma
Danes, ob 11.30 bodo v rdeči dvorani tržaške Trgovinske zbornice predstavih velesejem Alpe Adria 1986. S predstavniki tržaškega tiska se bosta o tem pogovarjala generalni direktor ljubljanskega velesejma inž. Florjan Regovec in odgovorna za pomladno razstavo Alpe Adria dipl. ek. Barbara Bračič. V uvodu bodo tudi orisah uradno prisotnost naše dežele v Ljubljani. Na velesejemu bo namreč prisotnih nad dvajset podjetij iz Trsta in drugih krajev dažele.
Sodelovanje med mladimi
Integracija vseh članic je vsaj iz formalnega aspekta temeljna težnja delovanja Evropske gospodarske skupnosti. Čeprav ji na političnem nivoju to najbolje ne uspeva, se množijo pobude, ki imajo kot cilj zbliževanje mladine dvanajsterice. Zadnja taka dva projekta sta »Erasmus« in »Yes za Evropo«. Prvi je poimenovan po Erazmu Rotterdamskemu, velikemu nizozemskemu humanistu iz 15. stoletja, in pomeni izmenjavo evropskih univerzitetnih študentov. Drugi projekt »Yes za Evropo« (Yes kot: Youth exchange scheme - sheme za mladinsko izmenjavo) pa bo omogočil 80 tisoč mladim študentom in de lavcem, med 16. in 25. letom starosti, da bodo v naslednjih treh letih obiskah eno ali več držav članic EGS.
Oba načrta je podprl Pio Nodari, deželni svetovalec za odnose z EGS, ki je obljubil deželno pomoč
Srečanje o delovanju framasonov v Trstu
Dejavnost posl. Cecovinija in tajnega framasonstva v Trstu in v deželi kot izhajajo iz preiskave parla-mentarske komisije o loži P 2 bodo v središču pozornosti na drevišnjem srečanju, ki ga prireja tržaška federacija KPI ob 18. uri v Ul. Madonnina 19. Porečah bodo član parlamentarne komisije Eho Gabbugiani, pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli in občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon.
Sindikat avtoprevoznikov napovedal vrsto protestnih akcij in stavk
Sindikat prevoznikov CGIL, CISL, UIL je oklical vrsto protestnih akcij, ker avtoprevozna in špediterska podjetja zavlačujejo s podpisom dopolnilne deželne pogodbe za avtoprevoznike. Pogajanja za obnovitev dopolnine deželne pogodbe so se začela že pred enim letom, doslej pa niso obrodila nobenih sadov, 14. marca so se predstavniki sindikatov in podjetij sestah na deželnem uradu za delo, tudi ta sestanek pa je bil, kljub posredovanju dežele neuspešen.
Sindikati avtoprevoznikov so se zato odločili za takojšnjo ukinitev nadurnega dela. 1. aprila bodo uslužbenci v uradih stavkah osem ur, prevozniki pa bodo stavkah od 20. ure dne 31. marca do 6. ure dne 3. aprila.
Po zasledovanju aretirali mladega tatiča
Agenti policijskega komisariata iz Devina - Nabrežine so včeraj prijavili sodnim oblastem mladeniča, ki so ga bili aretirali v noči med nedeljo in ponedeljkom po divji zasledovalni vožnji od štivana proti Tržiču. Mladenič, 21-letni Roberto Riosa iz Ul. Fiordalisi 21, je v nedeljo ponoči v Ul. Rittmeyer v Trstu ukradel tamkaj parkiran Volkswagen golf, s katerim se je odpeljal proti Tržiču. V bhžini štivana je ob 2.40 zjutraj naletel na policijsko izvidnico devin-sko-nabrežinskega komisariata. Policisti so mu dah znak naj se ustavi. Riosa ni zabremzal; pritisnil je na plin in z golfom oddrvel proti Tržiču. Pohcisti so se s svojim avtomobilom pognali za njim ,ga po pribhžno enem kilometru zasledovanja dohiteli in prisilih, da je ustavil vozilo.
Riosa (vozil je brez vozniškega dovoljenja) se je uprl poheistom, ki pa so ga prisilili, da se je umiril. Organi pregona so ugotovili, da je bil ukradeni avto tudi poškodovan. Mladeniča so zato prijavih sodnim oblastem pod obtožbo tatvine v obtežilnih okohščinah, upiranja javnemu funkcionarju, vožnje brez vozniškega dovoljenja in poškodovanja tuje lastnine.
Starejši moški z vespo v furgon
Malo po 9. uri so včeraj prepeljah v ortopedski oddelek katinarske bolnišnice 72-letnega Enrica Ferfoglio iz Ul. Moreri 113, ki se je bil ponesrečh med vožnjo na vespi v Ul. Coroneo. Moški je iz še nepojasnjenih razlogov nenadoma izgubil nadzorstvo nad vespo in treščil v parkirano dostavno vozilo. Zdravniki so ugotovili, da se je Ferfoglia v nesreči udaril v glavo in se ranil po obrazu. Ob sprejemu v bolnišnico je bil ves iz sebe. Okreval bo v dveh mesecih. Izvide o nesreči so opravili agenti prometne pohcije.
Gorelo je nad Devinom, pri Opčinah, pod Kontovelom, pri Lazaretu
Včeraj in danes vrsta požarov na Tržaškem
Gasilci so imeli včeraj in v nedeljo polne roke dela s številnimi požari, ki so se razplamteli pri Devinu, pri Opčinah, pri Lazaretu in pod Kontovelom, posegli pa so tudi v tržaškem pristanišču, kjer je požar zajel smetišče na 7. pomolu.
Najhujši je bil požar, ki se je vnel v nedeljo zvečer med Devinom in Štivanom vse do Moščenic, kjer je vstop na avtocesto Trst - Benetke. Plameni so zagoreh na več mestih hkrati, v glavnem blizu železnice. Zaradi burje so se naglo razširih in približali hišam tako v Štivanu kot v Devinu. Takoj po izbruhu požara so
prihiteli gasilci iz Trsti in z Opčin, potem pa še iz Tržiča in Gorice. Pri gašenju so sodelovali tudi gozdni čuvaji in prostovoljci. Posebno zagrizeno so se borih s plameni nad Devinom, kjer se je ogenj nevarno približal bencinski postaji AGIP db avtocesti. Zaradi požara je bil približno dve uri prekinjan železniški promet in sicer do polnoči, medtem ko se je boj z ognjem nadaljeval do 2. ure. Preiskovalci ne izključujejo, da je bil požar namerno podtaknjen, predvsem zato, ker se jo razširil iz več žarišč hkrati.
Včeraj malo po 14. uri je začelo go-
reti na področju Selivca pri openskem Obelisku. Openski gasilci in gozdni čuvaji so se morah truditi več kot tri ure predno so pogasih ognjene zublje, kd so zajcih skupno pribhžno 5 tisoč kvadratnih metrov.
Pribhžno ob istem času se je razplamtel tudi požar pod kontovelskim Hribom na piodročju Mokolanov. 0-genj se je zaradi vetrovnega vremena kmalu razširil po pobočju proti Miramaru. Pri tem je uničil dve baraki, v katerih so lastniki hranili o-rodje in stroje za delo v bregu. Po oceni gasilcev iz tržaškega pristanišča naj bi škoda v barakah znašala pribhžno 4 mihjone lir. Požar pod Kontovelom, ki so ga gasilci ukrotih po treh urah gašenja, je zajel kakih 6 hektarjev površine.
Miljski in tržaški gasilci pa so se morali spoprijeti s požarom ob Cesti za Lazaret blizu rta Olmi. Tudi tu so ognjeni zublji zajeli grmičevje. Po dveh urah dela so bih gasilci kos pxtéaru.
Pred tem so imeli pristaniški gasilci še opraviti s požarom, ki je zajel smetišče na 7. pomolu. Zagorele so smeti (na sliki), ki se kopičijo na pomolu in jih pristaniški delavci občasno sežigajo. Plameni so bili zaradi burje nenavadno močni in visoki; takojšen px>seg gasilcev je preprečil, da bi prišlo do hujšega.
Proces o umoru lastnice tobakarne
Na tržaškem porotnem sodišču se je včeraj začel proces proti trem mladeničem, ki so obtoženi nepremišljenega umora 81-letne Zoe Fonda, lastnice toba-kame v Ul. Giulia.
Tragični dogodek, ki je privedel 19-letnega Roberta Casona, prav toliko let starega Rossana Roncehija in 16-letnega Daria Pacorja na zatožno klop, se je odvijal 22. maja lani v Ul. Giulia 22, kjer je Zoe Fonda stanovala sama. Trojica je napadla žensko pred vrati njenega stanovanja z namenom, da bi jo okradla. Ženska se je prestrašila in .zgrudila na tla. Mladeniči so menili, da jo je obšla slabost, medtem ko so poznejši nekroskopski izvidi dokazah, da je umrla zaradi infarkta. Cason, Roncehi in Pacar so vstopih v stanovanje in odnesli skupno 600 tisoč lir. Tragično smrt priletne ženske so odkrih šele dan kasneje. Na včerašhji obravnavi so Cason, Roncehi in Pacar priznali, da so o-kradli- Fondevo, dodah pa so, da je niso nameravah umoriti. Proces se bo nadaljeval predvidoma do petka, ko bodo sodniki izrekli obsodbo.
UMRL JE DEVINSKI PRINC RAJMUND DELLA TORRE E TASSO
V devinskem gradu je včeraj ob zori, okrog 4. ure, umrl princ Rajmund della Torre e Tasso (Thum und Taxis). Bolehal je za pljučnim emfizemom in v zadnjih časih se mu je zdravstveno stanje vidno slabšalo. Pogosto je hodil na Hvar, da bi užival čist in svež zrak. S smrtjo se je začel boriti to nedeljo okrog 3. ure popoldne, prav na dan, ko je dopolnil 79. leto starosti. Ob njegovi smrtni postelji je bila sestra, princesa Margherita di Borbone e Parma.
S pokojnikom odhaja človek, ki je vztrajno, a nevsiljivo skušal braniti čast svojega visokorodnega izvora. Ni bil ravno markantna osebnost, a znal si je pridobiti nekaj pomembnih zaslug, zlasti na kulturnem področju. Ni imel posebnih študijskih naslovov, pač pa se je z zasebnim študijem dokopal do precejšnje razgledanosti. Tekoče je obvladal več jezikov in gojil doliaj raznolika kulturna zanimanja. V italijanski vojski je bil podoficir, po zlomu Italije 8. septembra 1943 pa se je začasno izselil v Švico. Tu je ostal tudi nekaj let po drugi svetovni vojni, in sicer iz protesta, ker se je v devinskem gradu nastanilo zavezniško vojaško poveljstvo.
Princ della Torre e Tasso je imel veliko visokorodnih zvez in drugačnih vplivnih znanstev po vsej Evropi. Prek njih je med drugim dal pobudo za ustanovitev Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, kateremu je dal na razpolago tudi del grajskih poslopij. Rad je nudil gostoljubje elitnim kulturnim prireditvam. V njegovem gradu so npr. potekah seminarji o nemškem pesniku Rainerju M. Rilkeju, ki je bil svoj čas v njem gost, pa tudi znanstvena srečanja, na enem izmed katerih se je pred skoraj tremi desetletji porodila misel o ustanovitvi mednarodnega fizikalnega centra, ki je potem dejansko nastal v Miramaru. Leta 1979 je bila v gradu predstavitev faksimihrane izdaje I-talijansko-slovenskega slovarja Gregorija Alasia da Sommaripa, ki je prav tu nastal na začetku 17. stoletja.
Pokojnik je užival sloves mecena in človekoljuba. Bil je strpen; na verskem področju se je zavzemal za ekumenizem, na pohtičnem pa se je ogreval za Evropsko federahstič-no gibanje.
Žena Zofija Grška, od katere se
je potem ločil, mu je rodila sina Aleksandra, ki živi z materjo v Parizu. Pričakujejo ju na pogrebu, ki bo verjetno v četrtek. Udeležiti bi se ga moral tudi pokojnikov bratranec, princ Willy Thum und Taxis, ki živi na Dunaju.
Spominu pokojnika so se včeraj poklonih v devinskem Jadranskem zavodu združenega sveta in v mira-marskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko, sožalje pa so izrazih tudi deželni odbor, deželni svet in devinsko-nabrežinski občinski odbor.
PSI za 1.000 novih delovnih mest
V okviru pristojnih komisij tržaške socialistične stranke se končuje delo, s katerim stranka analizira trenutno stanje in izdeluje svoje predloge za nekatere bistvene sektorje krajevnega gospwdarskega in družbenega življenja, štiri komisije namreč razpravljajo o pristanišču, o Centru za znanstveno in tehnološko raziskovanje, o Krajevni zdravstveni enoti in o problemu zaposlitev v pokrajini. Kot glavni cilj so si socialisti zastavih prav problem zaposhtev, kateremu skušajo dati odgovor s temi pobudami; njihov namen je namreč zagotoviti tisoč novih delovnih mest, ki bi občutno zmanjšala hudo zaposlitveno krizo.
,	Sporočamo žalostno vest,
da nas je zapustil naš dra-* gi oče in nono
Jožef Rovatti
(JEDRE)
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine.
Žalujoči: hčeri Jolanda in Pepka, sin Darjo, vnuki Sandro, Lidija in Darjo ter drugo sorodstvo.
Opčine, Melbourne, 18. marca 1986
T	Dne 15. t.m. nas je zapu-
stil naš dragi
Kazimir Pregare
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob, 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hči Mar-juča z družino, brat in sestre z družinami.
Trst, 18. marca 1986
Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI - ANPI izreka svojemu odborniku Francu Kocjančiču in družini iskreno sožalje ob smrti žene Alojzije.
Na barkovljanski osnovi šoli »F. S. Finžgar« je že ustaljena navada, da učenci v spremstvu svojih učiteljic obiščejo na domu starejše domačine, ki praznujejo okrogle življenjske jubileje. Tako so prejšnjo soboto, 8. marca, obiskali Doro Čokovo, to soboto pa Albino Pertot (na sliki), ki sta praznovali 80. rojstni dan. Otroci so jima poklonili košek darilc in cvetja, jima zapeli nekaj slovenskih pesmi ter voščili še mnogo zdravih in srečnih let.
Počastitev Kristine Brenkove
Prejšnji četrtek so v sežanski Knjižnici Srečka Kosovela počastili 70-letnico mladinske pisatelice Kristine Brenkove. Sočasno so odprli tudi razstavo slikarke Ančke Grošnik - Godec, ki je ilustrirala številne pisateljičine knjige. Na sliki Lučka Čebohin (levo) predstavlja pisateljico in slikarko (sedita desno).
gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red H/E) peta predstava opere »Volo di notte« in »Marsia« L. Daliapiccole. V petek ponovitev ob 20. uri (réd C/F).
ROSSETTI
Danes, 18. t.m„ ob 20.30 bo Teatro Stabile iz Bočna predstavil delo P. Aretina »La cortigiana«. Nastopata F. Benedetti in A. Salinas. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
CRISTALLO
Od četrtka, 20. t.m., do nedelje, 23. t.m., bo v gledališču Cristallo nastopila gledališka skupina II Piccolo teatro di prosa iz Trsta z delom "Robe dell’altro mondo ". Igrajo S. Amerighi, Toffoletto, Petean in drugi.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	sredo, 26. t.m., ob 19.30: Elisabeth Leonskaja Dunaj, klavirski recital.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 24., v torek, 25., četrtek, 27., petek, 28., in ponedeljek, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferrerija
V	torek, 25. t.m., ob 21. uri: Reinhard P. Gruber »Brez domovine«, Štajerska gostilniška opera v eni ekstazi.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 24., in torek, 25. t.m., ob 20.30: M. Sherman »Mesija« (Ponovitvi).
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
Danes, 18. t.m., ob 20.uri: Potujoče gledališče Šopalovič — premiera v gledališki dvorani v Solkanu za red premiera in izven.
koncerti
Glasbena matica-Trst. Jutri, 19. t.m., ob 20. uri bo v Domu A. Sirk v Križu srečanje glasbenih šol Primorske. Nastopajo: gojenci Glasbene matice iz Trsta, glasbenih šol iz Pirana in Postojne.
Glasbena matica - Trst, sezona 1985/86, 6. abonmajski koncert v torek, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KEMAL GEKIĆ, klavir. Na sporedu: F. Chopin. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
čestitke
KoTkor kapljic toTko let ... želijo ANTONU — NINOTU BOLETU nona Tončka, Alma, Antonio, Boris, Gabrijela in mali Edvard.
Mali Jasmini se je pridružil bratec JAN
Srečnima staršema Darjani in GJ-orgiotu prisrčno čestita
kolektiv TKB
kino
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr./Jap. 1985, 163': r. Akira Kurosawa;
i.	Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’: r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer.D
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 120'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ulmann, Catherine Denevue.
FENICE - 16.30, 22.15 II gioiello del Nilo, pust., ZDA 1985, 105'; r. Lewis Teague; i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Piramide di paura, fant., ZDA 1985, 109'; r. Barry Levinson; i. Nicholas Rowe, Alan Cox.
MIGNON - 16.30, 22.00 La signora della notte, er„ It. 1985, 95'; r. Piero Schiva-zappa; i. Serena Grandi, Fabio Sar-tor. □ □
NAZIONALE II — 16.30, 22.00 Alan Qu-atermain e le miniere di re Salomone, pust., ZDA 1985, 110'; r. Jack Lee Thompson; i. Richard Chamberlein, Sharon Stone
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Orge romane, porn., □ □
EDEN - 15.20, 22.00 Le ragazze superparticolari in Rendez-vous particuli-ers, porn., □ □
CAPITOL - 16.15, 22.00 Sotto il vestito niente, krim., It. 1985, 110'; r. Carlo Vanzina; i. Renee Simonsen, Tom Schanley.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Eugene Onieg-hin, film—opera,
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 A Chorus Line, glas., ZDA 1985, 120'; r. Richard Attemborough; i. Michael Douglas, Sharon Brown.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Mondo cane oggi, doc., □ □
NAZIONALE III- 16.00,-22.00 Orgasmic Love, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Piaceri indecenti,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
SKD Tabor — Knjižnica P. Tomažič in tovariši. Danes, 18. t.m., ob 20. uri bo gost knjižnice Fulvio Tomizza. Pisatelja bo predstavil prof. Josip Tavčar.
SKD Tabor — Opčine — Prosvetni dom. V soboto, 22. t.m., ob 20. uri gostuje mešani zbor KUD Baklje z Reke. Istrske in dalmatinske pesmi bodo dopolnili solisti z znanimi opernimi ariami. Vabljeni!
Slavistično društvo Trst priredi v četrtek, 20. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD- "Razgovor o Pohujšanju v dolini šentflorjanski ". Moderator Janez Povše. Sodelujejo: ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser Jože Babič ter nosilci glavnih vlog. Ob 17.30 bo priložnost za včlanjevanje v Slavistično društvo.
Važno obvestilo
Jutri, 19. t.m., od 8. ure do 9.30 bodo vse telefonske zveze s PRIMORSKIM DNEVNIKOM, Agencijo ALPE ADRIA, upravo ZTT ter vsemi komercialnimi oddelki ZTT prekinjene zaradi popravil na centrali.
šolske vesti
Društvo EKONOMIST vabi na predavanje
Ali je možno reformirati jugoslovansko gospodarstvo?
Predavanje bo jutri, 19. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Govoril bo prof. JOŽE MENCINGER, predavatelj na ljubljanski univerzi in raziskovalec na ekonomskem inštitutu pravne fakultete.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
danes, 18. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Družbene gospodarske in demografske silnice tržaškega podeželja
Primer Doline v 19. stoletju
Predavala bo
prof. MARTA VERGINELLA
ra
IVAN GRBEC Skedenj
priredi v petek, 21. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih
RAZSTAVO ŽENSK USTVARJALK
in
KONCERT ALTISTKE MARTE VALETIČ
ter
PIANISTKE
ANNE LUCI SANVITALE
Vabljeni!
Ob rojstvu prvorojenčka MATIJE
najlepše čestitajo Anamariji in Renzotu Frandoliču
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
darovi in prispevki
Danes slavi 50. rojstni dan
ANTON - NINO BOLE od Piščancev
Še na mnoga leta mu želijo žena in otroci
razna obvestila
Uprava občine Dolina in pripravljalni odbor 30.razstave vin vabita vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 30.ob-činski razstavi domačih vin, ki bo v Dolini od 3. do 6. maja 1986, naj se zglasijo v občinskih uradih ali pa po telefonu (na št. 228110, 228127, 228392) od 21. do 28. marca.
Na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, bo v petek, 21. t.m. ob 20. uri, seja sekcije Slovenske skupnosti za Barkovlje, Rojan in Greto. Seja, na katero so vabljeni somišljeniki SSk, sodi v okvir priprav na strankin pokrajinski kongres, ki bo 12. aprila v Trstu.
včeraj-danes
V	spomin na Marija Ostrouško daruje Lina Abrami—Ostrouška 30.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Ivana Miliča daruje Lucijan Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
V	spomin na Giovannija Soncina daruje Lucijan Štoka 20.000 lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
Ob vrnitvi posojila za Kulturni dom Prosek—Kontovel daruje v spomin na svoje predrage Lucijan Štoka 100.000 lir za Kulturni dom Prosek—Kontovel.
V	spomin na Hadrijana Cotiča daruje Lucijan Štoka 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene iz Boršta in Zabrežca 50.000 lir za Sklad M. Čuka.
V	počatitev spomina dragega Fabija Mosenicha darujeta Roberto in Lilly
50.000	lir za Sklad M.Čuka.
Ivanka Brajnik daruje 10.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na pok. Hermo Kočevar vd. Bortolutti daruje Albert Milanič 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Dora Žnidarčič daruje 50.0001ir za osnovno šolo "F.S.Finžgar" in 50.000 lir za pevski zbor "M.Pertot" iz Barkovelj.
Namesto cvetja na grob Argie Pečar daruje Sergij Glavina z družino 30.000 lir za MPZ V.Vodnik.
V	počatitev spomina Stane Kopitar darujejo uslužbenci Radia Trst A 193.000 lir za Sklad M. Čuk in 195.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Sabino Počkar daruje družina Počkar 10.000 lir za KD I.Grbec in 10.000 lir za etnografski muzej v Skednju.
Ob priliki 8. marca darujejo repentabr-ske žene 25.000 lir za Sklad M.Čuk in
25.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob plačilu članarine darujeta Elza
Pertot 2.000 lir in Olga Ižanc 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Maria Smotlaka darujejo njegovi prijatelji z Opčin 185.000 lir za Sklad M.Čuka.
Namesto cvetja na grob Maria Smotlaka darujeta družini Sosič in Lakovič
30.000	lir za SKD Tabor.
Stane Kralj iz Trebč je daroval 10.000 lir za Mladinsko skupino P.Tomažič.
V	spomin na Marijo Garavello in Palmo Brišček daruje Angelina z družino
50.000	lir za cerkev sv.Jerneja na Opčinah.
V	spomin na Marijo Garavello daruje družina Batič 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma—spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Marija Smotlaka darujeta Alojz in Marija Sosič
20.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Ivana Miliča darujeta družini Renar in Leone 80.000 lir za Sklad M. Čuka.
Danes, TOREK, 18. marca
CIRIL
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14 Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 9.47 in zatone ob 1.43.
Jutri, SREDA, 19. marca
JOŽEF
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb rahlo narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 40 km na uro, s posameznimi sunki do 78 km na uro, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 8,8 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: Ob 9.10 najnižja —19 cm, ob 23.16 najvišja 20 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Furlani, Mabel Lavince, Veronica Manosperti, Francesca Grisancich, Giacomo Gigliotti, Giulia Reparati.
UMRLI SO: 80—letna Emilia Frankic,
84—	letna Cristina Hrovatin, 77—letni Erminio Parente, 64—letna Angela Rakar, 86—letna Francesca Petruzzi, 78—letni Luigi Gentiioni, 86—letna Giovanna Amadi, 76—letni Ernesto Stuper, 68—letni Bruno Gabrieli, 83—letni Casimiro Pregarz, 72—letni Pietro Kersevan, 66—letna Maria Medeot, 68—letni Riccardo Linda, 84—letna Giuseppina Tre-biz, 88—letna Anna Stetter, 80—letni Francesco Miculin, 82—letni Giuseppe Rovatti, 77—letna Gemma Fontanini,
85—	letna Fanny Casali.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. marca 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30)
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Sindikat slovenske šole organizira jutri ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11, informativno srečanje s predstavniki ljubljanske univerze o možnosti organiziranja univerzitetnih predavanj za učitelje in vzgojitelje v vrtcih.
izleti
ŠD Mladina priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t.m. avtobusni izlet na Nevejsko sedlo. Vpisovanje v Domu A. Sirk vsak dan do 20. t.m.
Pri Piščancih nad Rojanom se je danes
BOLE NINO tiho srečal z Abrahamom, Naj trte mu krepko rodijo, za osmič še sto naj toči vino. Srčno prijatelji mu želijo
mali oglasi
IŠČEM hišno pomočnico za dnevno in nočno oskrbo. Mesečna plača 700 tisoč lir. Tel. 0481/ 86349.
JEDILNI pribor iz porcelana Limoge, preprogo in druge predmete prodam. Tel. 0481/86349.
LOKAL 10 kv. m z napeljavo luči, vode in plina dajemo v najem. Tel. na št. 040/751684.
SKLADIŠČE primerno tudi za trgovino dajem v najem v Dolini. Telefonirati na št. 040/228390.
PRODAM hišo v Boljuncu, 70 kv. m, s približno 300 kv. m vrta. Tel. na št. 040/228390.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
ZANESLJIVO DEKLE nudi usluge kot otroška negovalka. Tel. na št. 040/910387.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo vino in teran.
PRODAM 6 lesenih miz 80 cm x 80 cm ter 24 stolic. Tel. na št. 040/200169.
OSMICO je odprl v Prebenegu Kocjančič. Toči belo in črno vino.
NUDIM lekcije iz angleščine. Tel. 040/826459.
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-Ijah. Toči belo in črno vino.
VESPO 125 PX v dobrem stanju prodam. Tel. 040/226-560 ob uri kosila.
SLOVENSKO-LATINSKI slovar iščem. Tel. 040/231-887.
ČE SE UKVARJATE s filmskim, elektronskim ali tonskim snemanjem in ste pripravljeni na nadaljnjo izpopolnitev in eventualno zanimivo delo, pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Snemalec«.
PRODAM traktor fiat 300 DD frutteto v dobrem stanju (1400 delovnih ur) po ugodni ceni. Tel. na št. 040/200915 v večernih urah.
TRGOVINA IDEALE v Ul. Settefontane 3 — Trst, tel. 040/731377, lastnik Giancarlo Foraus sporoča, da od danes dalje nudi inštalaterski material, sanitarije in opravlja inštalaterske napeljave.
IZVOZNO podjetje išče samostojnega sodelavca za prodajo industrijske opreme. Možnost visokih osebnih dohodkov in dinamičnega poslovanja. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Izvozno podjetje'.
TVRDKA išče uradnico za vsa pisarniška opravila. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tvrdka".
jUltkol}
®rarna
jlatarna
Campo S. Giacomo 3
TRST — Sv. Jakob 3 Telefon: 040/724218
sporoča cenjenim odjemalcem in vsem prijateljem, da je trgovina ponovno na razpolago v prenovljenih prostorih
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 17.3.1986
Ameriški dolar 			 1.510,—	Japonski jen 		7.—
Nemška marka 			 677,—	Švicarski frank 		805.—
Francoski frank 			 219,—	Avstrijski šiling 		96.—
Holandski fiorini 			 600,-	Norveška krona 		213.—
Belgijski frank 			 31,—	Švedska krona 		209 —
Funt šterling 			 2.220,—	Portugalski eskudo 		10.—
Irski šterling 			 2.000.	Španska peseta 		10 —
Danska krona 				183,-	Avstralski dolar 		....	1.050.—
Grška drahma 			 10,—	Debeli dinar 		4,10
Kanadski dolar 				1.070.	Drobni dinar 		4 —
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
I______________ti in morje___________
Gradnjo marin lahko amortiziramo brez obveznih počitniških stanovanj
Tudi za letos so se vrata 10. "Nauti-campa" zaprla, ne da bi bili obeti za tržaško navtiko kaj boljši, če izvzamemo napoved, da bi morali končno začeti z deli v miljski marini. Še vedno pa ni bil storjen tisti kakovostni skok, ki bi navtiko približal človeku, da bi nehala biti nekaj elitnega in postala ljudska.
Po vsem sodeč se v Italiji ne moremo otresti zgrešene miselnosti, da lahko amortiziramo drage infrastrukture v marinah (pomole s privezi, žerjave, dvigala, drče in servisne delavnice) z gradnjo počitniških stanovanj, v bistvu torej z gradbeno špekulacijo. Investitorje lahko še razumemo, da hočejo čimveč in takoj iztržiti, da vztrajno trdijo, kako je gradnja turističnega pristanišča finančno pasivna, da ji je treba torej dati kisika s počitniškimi stanovanji. V nobenem primeru pa ne moremo pristati, da tudi oblasti in med njimi celo krajevni upravitelji pristajajo na tako miselnost, ki je že zadala nepopravljive udarce italijanski obali.
Najlepši dokaz, kako je taka miselnost zgrešena, nam lahko da sosednja Jugoslavija, ki je z zamudo pristopila k svetovni navtični ponudbi, a se je zato učila na napakah drugih. Razen redkih izjem bomo v jugoslovanskih marinah zaman iskali železobetonsko džunglo vrstnih hiš, blokov in hotelov. Pri tem je šel najdlje Adriatic Club Yugoslavia (ACY), ki je skrbno pazil, da ne bi skazil krajinske slike in celo rabi ime navtični .center in ne marina. Kdor je torej kdaj obiskal kak navtični center ACY je opazil, da so v njem le navtične infrastrukture, v bistvu recepcija, sanitarje, servisne delavnice in privezi. Še več, poleg stalnih centrov so zgradili tudi poletne, saj se dobro zavedajo, da tuj gost nerad ostaja vedno ob istem privezu in rad potuje od pristanišča do pristanišča. Šestnajst takih centrov so Jugoslovani skoraj v celoti v dobrih dveh letih amortizirali, ne da bi imeli za to pretirane cene. Za 6-metrsko plovilo je treba letno odšteti 670.000 lir, za 7-metrsko 790.000 lir, za 8-metrsko 900.000 lir, za 9-metrsko 1.030.000 lir in za 10-metrsko 1.120.000
lir. Večjih razsežnosti sploh ne navajamo, saj imajo lastniki takih plovil dovolj pod palecem, da si lahko v Italiji poleg priveza kupijo že skoraj obvezno stanovanje.
Ob teh ugotovitvah bo nedvomno vsak italijanski investitor pripomnil, da je to v Jugoslaviji lahko, saj kar mrgoli primernih zalivov in naravnih sidrišč, da so investicije v primerjavi z italijanskimi malenkostne. Do neke mere to drži za Tirensko morje, kjer je treba obvezno postaviti valobrane, morje pa je tudi ob obali do 20 metrov globoko. V nobenem primeru pa to ne velja za vse tiste marine, ki so nastale v lagunah ali ob rekah. Prav tako to le delno velja v severnem Jadranu, kjer je morje plitvo, da je gradnja valobra-nov precej cenejša. Zgovoren je primer oglejske marine, kjer so najprej izvedli vsa dela na suhem in šele nato prebili zaporo, da je voda zalila marino. Tudi tu se že bohotijo stanovanjski panji. Pri tem je seveda le delno kriv investitor. On skuša le čimveč iztržiti, krivi so predvsem tisti, ki so mu dovolili, da je lahko kaj takega zgradil.
Prav tako lahko ovržemo trditve, da je v Jugoslaviji lažje, ker imajo drugačno družbeno ureditev. Jugoslovani so se odločili za take centre, potem ko so spoznali, da so tudi drugi na Zahodu, predvsem pa Francozi opustili gradnjo "stanovanjskih marin". Družbena ureditev pri tem ne igra nobene vloge, morda je za Jugoslavijo vsaj glede Nemcev celo negativna. Italijani pa so že spoznali, da se jim privez v Jugoslaviji izplača tako s finančnega kot birokratskega vidika.
Že leta in leta pravi ljubitelji morja v specializiranih revijah navajajo, da razvoj navtike ne potrebuje dragih marin temveč predvsem organizirane navtične centre s smotrno razširitvijo in posodobitvijo že obstoječih pristanišč. Dobršen del italijanskega navtičnega parka pluje skoraj izključno v poletnih mesecih, da bi lahko vsaj manjša plovila držali izven sezone na suhem. "Stanovanjskih marin" dopustniško kapitan ne rabi, saj živi na barki in ne v počitniškem stanovanju.
filmi na tv zaslonu
LO SQUALO 2
Jaws 2 - Čeljusti 2, ZDA 1978.
Režija: Jeannot Szwarc. Igrajo: Roy Scheider, Lorraine Gary, Murray Hamilton. RAI 2, danes ob 20.30.
Malokateri režiser si upa snemati drugi del uspelega filma, redkokdaj se ta operacija tudi posreči. Szwarcu ni uspelo, da bi se izognil pravilu, ko se je lotil nadaljevanja Spielbergove uspešnice Jaws. Szwarc je v nadaljevanju zgodbe uporabil istega igralca kot Spielberg v vlogi policijskega načelnika, ki je s pomočjo itiologa in robatega ribiča premagal prvo morsko pošast. Proti drugemu še krvoločnejšemu morskemu psu se mora Scheider boriti brez pomoči požrtvovalnih tovarišev, pa tudi brez vodstva spretnega režiserja.
DISTRETTO 13 : LE BRIGATE DELLA MORTE
Assault on Precinct 13 - Napad na 13. okrožje, ZDA 1976.
Režija: John Carpenter. Igrajo: Austin Stoker, Darwin Joston, Laurie Zimmer. Telepadova, danes ob 20.30.
V polpraznem Los Angelesu se zbere tolpa nasilnežev in napade policijsko postojanko, ki jo branijo policijski načelnik, dve inšpektorici in trije obsojenci na smrt. Moderna parafraza znanega filma Howarda Hawksa Rio Bravo. Režiser Carpenter, ki ga poznamo zaradi uspeha ob filmih The Fog, The Thing, Christine, Starman in Halloween, je avtor tudi glasbene kulise.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Prijetno spoznanje, da se naša druščina širi iz tedna v teden, prinaša na lestvico VROČIH 10 precej skokov, preskokov in sprememb. Po nekem nepisanem pravilu pa spremembe redno pomenijo tudi zanimivejši razplet. Poglejmo temperaturne spremembe na lestvici:
1.	Elton John - Nikita
2.	Randez vous - Debela dekl’ca
3.	Sting - Russians
4.	A-ha - Take on me
5.	Wham - l’m your man
6.	A-ha - The sun always shines on TV
7.	Bruce Springsteen - l’m going down
8.	Eros Ramazzotti - Adesso tu
9.	Oliver Mandič - Pomagajte drugovi 10. Survivor - Burning heart
Verjetno ste opazili, da imamo na lestvici kar štiri nove komade, zelo pa je napredoval Sting. Ker smo o obeh prvouvrščenih že nekajkrat pisali, se raje posvetimo spremembam. Survivor so z Gorečim srcem popularni tudi na evropskih lestvicah, naš predlog iz prejšnje oddaje, mislim na Olivera Mandiča, je naletel na ugodna tla. Prijatelji mu že pomagajo... Pričakovan je tudi vstop Erosa Ramazzottija, ki je z Adesso tu zmagal na sanremskem festivalu. Treba pa je priznati, da je najvišjo temperaturo na lestvico vnesel rocker Bruce Springsteen. Pozitivno, ugotavlja moj kolega.
Še predlogi nedeljske oddaje... Skupina Mr. Mister z Zlomljenimi krili, drugi del Duranovcev, Power station, ste lahko slišali z uspešnico Osamljeno srce, pa še Bronski beat, z malo rime, Hit That Perfect Beat in na koncu Bajaga, trenutno najpopularnejši jugoslovanski rocker, ki pravi zamižite... in pišite, pošljite glasovnice. Za osvežitev spomina le datum prvega žrebanja: 30. marec...
Nagrade v marcu: knjiga Jadranje na deski (Založba Lipa Koper), komplet kozarcev (Astra Herpelje), tri kasete ali plošče (Radio Koper), knjiga in plošča (ZTT), tri reklamne majice (Primorske novice).
Velike končne nagrade: dve akustični kitari (Melodija Mengeš), stero gramofon (Iskra Sežana).
Z nagradami sodelujejo še:
Elektrotehna DO Melodija
Mengeš
Založba Lipa Koper
Založništvo tržaškega tiska - Trst
Iskre TOZD
Elektroekustike
Sežana

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:	..........................................................
Naslov:	.................................................................
Glasujem za: ..............................................................
Moj predlog:	.............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
I
C
10.30
11.45
12.00
12.05
13.30
14.00
14.15
15.00 15.30
16.00
16.30 17.00 17.05 17.55 18.10
18.30
20.00
20.30
21.50
22.00
23.05
24.00
RAI 2
RAI 1_____________________
Nadaljevanka: Wagner — 5. del
TV film: Taxi
Dnevnik — Kratke vesti
Halo... kdo igra? — opoldanski
spored z Enrico Bonaccorti
Dnevnik
Halo... kdo igra? — Zadnji poziv Znanstvena oddaja: Il mondo di Quark Kronike
Informativna oddaja: Automata TV film: L' amico Gipsy — Amnesia
Magic — vmes ris. Braccio di ferro Dnevnik - Kratke vesti Magic — 2. del Informativna oddaja: Pravopis Programi pristopanja Informativna oddaja: Italia sera vodi Piero Badaloni Dnevnik
Informativna oddaja: Spot — vodi
Enzo Biagi
Dnevnik
Nadaljevanka: Notturno (nadaljevanje in konec)
Prima olimpiade sulla neve del mondo dello spettacolo — vodita Ugo Tognazzi in G. Cariucci Nočni dnevnik
11.55	Cordialmente — vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: Capito!
14.30	Dnevnik - Kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Informativna oddaja: Monografije
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes ris. Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik — Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Včeraj in danes
18.30	Športne vesti
18.40	TV film: Le strade di san Francisco
Confidenziale
19.45	Dnevnik
20.30	Film: Lo squalo 2 (dram. ZDA 1978, r. J. Szware, i. R. Scheider, L. Cray, H. Hamilton)
22.30	Dnevnik
22.40	Dnevnik — Dosje
23.30	Filmske novosti
23.40	Nočni dnevnik
23.50	Film: Tu mi hai salvato la vita (kom., Fran. 1950, r. S. Guitry, i. S. Guitry, Fernandel)
4ra|3________________ I
13.00	Nadaljevanka: Tre anni
14.55	Informativna oddaja.
14.55	Informativna oddaja: Poezija
15.25	Mednarodni festival sodobne glasbe — Benetke 1981
16.10	Dokumentarna oddaja
16.40	Informativna oddaja: Didaktika
17.10	Variete: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L'orecchiocchio
19.00	Dnevnik in Deželne vesti
20.05	Glasba in kompjuter
20.30	Košarkarska tekma: Scavolini — Barcelona
22.00	Znanstvena oddaja: Geo
22.50	Dnevnik
23.25	Glasbena oddaja: Mi piace sognare
RTV Ljubljana
9.00	TV mozaik. Šolska TV
9.30	Človekovo telo: Bolečina
9.55	Slikarstvo 2o. stoletja: Nepredmetni svet
15.55	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke. Pedenjžep
17.55	Jelka - pravljični portret slikarke in ilustratorke Jelke Reichman
18.15	Slovo od zime
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes. Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Večer zahodnonemške TV — Še rastejo leske — TV drama
21.05	Glasba za kitaro
21.50	Albrecht Diirer
22.05	Propagandna oddaja
22.10	Dnevnik
22.25	Rock pop v Berlinu

TV Koper______________
14.15	TV novice
14.25	TV film: Uboga Klara
15.10	Film: Žandar v New Yorku
17.00	Otroški program. Risanke - TV film: Narednik Preston — TV film: Samotni jezdec
18.30	TV film: Pacific international air-port
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Zahteva po nižjih občinskih davkih TASCO za okoliške vasi v tržaški občini
TRST — Zasedanje o rejništvu TRST — Razstava Claudie Raze
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rokomet
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo — 1. del
21.50	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec: Oblast in družba
22.50	Košarka jugoslovansko prvenstvo	*-
[ ijf| CANALE 5
8.35	TV film: Alice
8.55	TV film: Fio
9.00	TV film: Una famiglia americana
9.50	TV film: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz:Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	TV roman: Sentieri
14.25	TV roman: La valle dei pini
15.20	TV roman: Così gira il mondo
16.15	TV film: Alice
16.45	TV film: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	TV film: Il mio amico Ricky
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	TV film: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Nadaljevanka: Dallas
21.25	TV film: Falcon Crest
22.25	Modna rubrika: Nonso-lomoda
23.20	Športna oddaja
0.20 TV film: Sceriffo a New York
RETEQUATTRO
8.30	TV film: Soldato Benjamin
9.00	Novela: Destini
9.40	TV film: Lucy Show
10.00	Film: Vittoria sulle tenebre (dram.)
11.45	Magazine
12.15	TV film: Amanda
12.45	Otroški spored: Ciao ciao - risanke
14.15	Novela: Destini
15.00	Novela: Agua viva
15.50	Film: Il maggiore Barbara (kom., ZDA 1948, r. G. Pascal, i. V. Hilles, R. Harrison),
17.50	TV film: Lucy Show
18.20	TV film: Ai confini della notte
18.50	TV film: I Ryan
19.30	TV roman: Febbre d'amore	•
20.30	Film: Non ti conosco più amore (kom„ It. 1981, r. S. Corbucci, i. M. Vitti. J. Dorelli, G. Proietti)
22.20	TV film: I Ropers
22.50	TV film: Mash
23.20	TV film: Arabesque
00.10 TV film: Ironside
01.10	TV film: Mod Squad
ITALIA 1
8.30	GlieroidiHogan
8.55	TV film: Sanford and Son
9.20	TV film: La casa nella prateria
10.10	TV film: Gaiartica
11.00	TV film: La donna bionica
11.50	TV film: Quincy
12.40	TV film: Agenzia Rock-ford
13.20	Tutto per denaro - Help
14.15	Deejay Television
15.00	TV film: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn: Lovely Sara, Hello Spank, Mila e Shi-ro - risanke
18.00	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	TV film: La famiglia Ad-dams
20.00	Risànka: Kiss me Licia
20.30	Glasbena oddaja: Festival di primavera - vodijo I Ricchi e Poveri in Gabriella Golia
Ž3.00 Modna rubrika: Trussar-si Action
01.20	TV film: Cannon
jgpjg TELEPADOVA
13.00	Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trottola
14.00	Novela: Anche i ricchi piangono
14.30	Novela: Innamorarsi
15.00	Novela: Andrea Celeste
16.00	Risanka: Golion
16.30	Risanka: Calvin
17.00	Risanka: Super Book
17.30	Risanka: Lamù
18.00	Risanka: Devilman
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Novela: Carmin
20.00	Risanka: Candy Candy
20.30	Film: Distretto 13: le brigate della morte (dram.,
ZDA 1976, r. R. Carpenter, i. A. Stoker, D. Joston)
22.30	TV film: I giorni del furore
23.30	Šport: Košarkarska tekma : Bologna — Gorica
TELEFRIULI
13.30	Novela: Senorita Andrea
14.30	Košarkarska tekma: Fantoni Videm - Fermi Perugia
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	Novela: Senorita Andrea
20.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
21.45	Nogometna tekma: Triestina — Perugia
22.15	Nočne vesti
22.45	Športna rubrika
01.00	Lanko noč, Furlanija
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nededeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 —
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček —
Pravljica — Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 -	13.00 Pisa-
ni listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim;
16.00	Zbornik: Med Brdi in Jadranom. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana; 18.00 Italijanski deželni avtorji: P. P. Pasolini — Ubesedovanje, drama.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 — 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije;
13.45	Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.45	Iz mladih grl; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10	15.25 Popoldanski mo-
zaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja ; 18.15 Jezikovni pogovori; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra: Paskvelija; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe.
RADIO KOPER
(slovenski program)
3.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis,- 8.00 — 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Rubrika; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 10.55 Rubrika; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Rubrika; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 15.00 Rubrika; 15.45 — 18.30 Glasbeno popoldne; 17.15 Rubrika; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Slavni dirigenti: Seiji Ozawa ; 20.00 — 6.00 Nočni program Radia Koper.
Okvirna trasa bodočega plinovoda za alžirski plin Jugoslaviji

mudil predstavnik: družbe SNAM in
O verouku v državnih šolah iz neobičajnega zornega kota
Družba SNAM, ki bo v kratkem pričela graditi visokotlačni plinovod za dobavo alžirskega plina Jugoslaviji, je izdelala okvirni načrt trase, kjer bodo vkopali cevi in druge naprave. V bistvu gre za gradnjo kakih 30 kilometrov dolgega odseka od Palmanove do državne meje. Do Palmanove je cevovod namreč že dograjen.
Prvotno je bilo predvideno, da bi plinovod dosegel državno mejo v bližini goriškega pokopališča, oziroma avtoporta, vendar so, kot kaže, to varianto opustili. Nova, ki je označena tudi na gornji sliki, predvideva gradnjo plinovoda v celoti na območju sovodenjske občine, mejo pa bi dosegel v neposredni bližini Mirna, kjer naj bi {»stavili tudi manjšo merilno postajo in razne druge naprave. Prečkanje Soče je predvideno pod, oziroma v neposredni bližini mosta avtocestnega odcepa. Od tu bi cevi usmerili proti severovzhodu, vzdolž Soče, do meje z goriško občino, nato spet proti jugu, mimo Škrlj, prečkanja avtoceste in železnice in zatem ob letališču do državne meje.
O gradnji plinovoda se govori že kar precej mesecev, vendar je sedaj vprašanje kot kaže vendarle krenilo z mrtve točke. Pred kratkim se je namreč na županstvu v Sovodnjah
vprašal po dodatnih pojasnilih, so-vodenjska občinska uprava pa je že pred meseci stopila v stik s konzorcijem CAFO in družbi SNAM poslala predlog, naj bi predvideno gradnjo visokotlačnega plinovoda izkoristili tudi za napeljavo plina za potrebe gospodinjstev, industrijskih in obrtniških obratov v občini. Čeprav družba SNAM še ni uradno odgovorila, so predstavniki občine posredno izvedeli, da je predlagana rešitev možna
in izvedljiva. V tej smeri nameravajo tudi delovati in bodo podobno zahtevo že v kratkem poslali tudi deželni upravi, kjer je v pripravi revizija splošnega načrta izgradnje plinskega omrežja v deželi.
Ob koncu lanskega leta so predstavnike občinske uprave, sicer neuradno obiskali tudi strokovnjaki ljubljanskega Petrola, ki je kakor znano, partner družbe SNAM, kar zadeva izgradnjo omenjenega plinovoda.
Sobotna okrogla miza na temo novosti in protislovja v poučevanju verouka v šoli, ki jo je priredila krščanska osnovna skupnost v Gorici, je bila zanimiva priložnost za poglobitev žgočega vprašanja, tokrat iz nekoliko drugačne perspektive. Debata okrog novega konkordata pozna navadno dvoje stališč: na eni strani zagovornike vloge cerkve v italijanski družbi, ki se navadno istovetijo s cerkvenimi krogi in organizacijami, na drugi laike, Id zavračajo vsako obliko verskega integralizma, kakršno je tudi vsiljevanje pouka ene med religijami v državnih šolah.
Številni poslušalci so na sobotni o-krogli mizi lahko poslušali tudi nekoliko drugačna stališča in sicer pomisleke glede novih konkordatskih norm o verouku ne izhajajoč iz laičnega pogleda na svet, ampak prav na osnovi drugačnega pojmovanja krščanstva. Za okroglo mizo so sedeli tudi laiki, profesor Piero Biasiol, predstavnica sindikata CGIL Annamaria Brondani, dijakinja Fiorenza Fedele in pa predstavnik židovske skupnosti Giacomo Rosenbaum (zaradi bolezni je bil odsoten metodistični pastor Enrico Martelli). Pri njihovih posegih bi se ne zaustavljah, pač pa bi posvetili pozornost dolgemu razmišljanju duhovnika Enza Mazzi ja, predstavnika znane »oporečniške« krščanske skupnosti Isolotto v Firencah.
Mazzi je najprej prikazal pomemb-
ne novosti v novi zakonodaji o verouku. V prejšnjem konkordatu je namreč bil verouk označen kot temelj šolske vzgoje, tako da je bila — vsaj v načelih — celotna šolska izobrazba prepojena s katoliškim verskim duhom. Sekularizacija, tj. ločitev med državo in cerkvijo, ki je pomemben dosežek moderne družbe in ki jo je teoretično potrdil tudi drugi Vatikanski koncil, je z novim konkordatom končno zajela tudi šolo. Novi sporazum daje v ospredje človeka in njegovo svobodno izbiro, ne pa državne vere.
Ker torej vera ni državna, pripada pristojnost za njeno poučevanje samo cerkvi. To je pravilno določeno v novem sporazumu. Manj razumljivo je — je dejal Mazzi — da lahko cerkev Izvaja to pravico v okviru državne šole. Nekateri pravijo, da je tudi vera in še posebno katoliška del naše kulture. Da, toda če je tako, bi morala veljati svoboda poučevanja, ki jo predvideva Ustava, medtem ko vsebino pouka verouka določa danes cerkvena avtoriteta. Katera je sploh krščanska kultura, se je vprašal Mazzi. Kultura davčnega oporečništva proti oboroževanju škofa Bettazzija ah povsem nasprotna stališča kardinala Sirija? Poučevanje verouka, je zaključil, je danes nujno v protislovju s principom svobode poučevanja pa tudi z vizijo vere, ki jo predlaga apostol Jakob: »Pomagati sirotam in vdovam in ohraniti čistost pred to družbo«.
Pregled obrtnih dejavnosti v občini Nova Gorica
»Novogoriški obrtniki niso bih nikoli tako številni, kot sedaj. Vsi so klot velika tovarna, njihove obratovalnice pa so raztresene po vsej občini. Prizadevajo si prispevati svoj delež pri graditvi bolj trdnega gospodarstva. Obrtniško delo je že pritegnilo veliko delavcev iz družbenih organizacij, ki so z zanimanjem pri-sluhnih samostojni obrti in dobro organiziranim obrtnikom. Veliko je delavcev združenega dela, ki prihajajo med obrtnike. Lep dokaz za to so tudi postranski obrtniki, ki se s svojo obrtno dejavnostjo počasi uvajajo v samostojno osebno delo«.
Tako je v drugo številko »Goriškega obrtnika«, ki je izšla te dni zapisala glavna urednica te zanimive in koristne publikacije Klehja Rožič. V bistvu je v tej številki prvič objavljen sistematičen pregled vseh o-brtnih dejavnosti v novogoriški občini, se pravi obrtnih zadrug, rednih samostojnih obrtnikov in postranskih obrtnikov. Gre za katalog, pri čemer so podatki prilagojeni za hitro uporabo. To bo zelo koristen pripomoček zlasti za občane odroma gospodinjstva, ki pogosto potrebujejo
obrtnika, pa niso vedeh, na koga se je treba obrniti. Do sedaj uporabljeni seznami obrtnikov namreč niso zadoščah in tudi niso bih javno objavljeni.
Iz »Goriškega obrtnika« izhaja, da imajo v občini tri obrtne zadruge, nadalje kar 769 aamostojnih obrtnikov raznih strok in 557 postranskih obrtnikov. Podatki prijetno presenečajo, saj v javnosti ni znano, da je obrtništvo v novogoriški občini tako pomembna gospodarska’ dejavnost. Navajamo, da je v samostojnih obrtnih delavnicah zaposlenih skupaj o-koh 500 delavcev. Med obrtniki so tudi predelovalci hrane, trgovci, računalničarji, upravljavci gradbene in kmetijske mehanizacije in drugi. Mnogi obrtniki v novogoriški občini delajo tudi za razna podjetja, ki zatem njihovo znanje vgrajeno v takšen ali drugačen izdelek tudi izvažajo.	MARJAN DROBEŽ
• Do 15. aprila je treba odstraniti
z njiv in uničiti koruzna stebla in s tem preprečiti širjenje škodljivcev, zlasti koruznega zavijača. Goriški župan je v tem smislu izdal ukaz.
Priznanja šestnajstini obrtnikom
Šestnajst goriških obrtnikov, ki imajo svoje delavnice in trgovine na območju rajona Svetogorska četrt - Pla-cuta, je v nedeljo prejelo posebno priznanje za vztrajnost in požrtvovalnost pri delu. Gre za pobude, ki jo že nekaj let izvaja rajonski svet za
jjfWglf|| GLASBENA MATICA
'Hill gorica
KONCERT
Dejan Bravničar
violina
Aci Bertoncelj
klavir
Kulturni dom, četrtek, 20. marca, ob 20.30
Svetogorsko četrt in Placuto. Slovesnost ob podelitvi priznanj je bila v dvorani »L. Fogar«, ob udeležbi številnih predstavnikov oblasti in gospodarskih združenj, še prej pa je bil verski obred v cerkvi sv. Karla v sosednji Semeniški ulici. Priznanje je v imenu predsednika rajonskega sveta Giovannija Podbersiga, izročil Prandino Prandi, ki je v kratkem nagovoru orisal pomen obrtništva v Gorici in izrazil obžalovanje, da še ni bil uresničen načrt za obrtniški center pri Kazermetah. Priznanja so pre-jeh: Armando Brotto, Giorgio Bri-gadini, Mario Brigadini, zadruga avtoprevoznikov, bratje Predolin, Italo Peressin, Umberto Bonnes, Bogdan Šuligoj, Maria Brumat vd. Baracetti, Giordano lurich, Marino Zucco, Guido Trami, Luciano Simionato, Daria Clain-scech in Francesco Andriani.
V GORICI — KORZO ITALIA 68
PAPIRNICA AL CORSO
zaradi prenovitvenih del
RAZPRODAJA
vsega blaga v zalogi s popusti
od 30% do 70%
Obv. občini
Natrpan Kulturni dom ob akademskem partyju
Kabaret je vžgal mlado občinstvo
Tohko mladih v Kulturnem domu že lep čas nisem videl, je zadovoljno ugotavljal v soboto eden' med člani Unàfaxa, kluba slovenskih goriških a-kadfemikov, ki je priredil letošnji a-kademski gala party. Prireditev ni bila samo družabnega značaja pač pa je bila tudi izraz današnje mladinske kulture in ustvarjalnosti. Koliko je
bila izbira programa posrečena zgovorno priča odziv publike. Ob nastopu kabaretne skupine je bila vehka dvorana doma pretesna za vse, tako da so nekateri sledili dogajanju kar na monitorjih, ki so v foyer ju neposredno prenašali nastop mladih tržaških kabaretnikov.
Boris Devetak, Marko Feri, Miran
Protesti proti delovanju upepeljevalnika na letališču
Prejšnji teden so na letališču v Ron-kah prižgali napravo za sežiganje smeti, kar je takoj povzročilo val protestov s strani občanov, ki stanujejo v bhžini letališča. Upepeljevalnik je bil namreč zgrajen že pred leti, v njem pa naj bi sežigali samo smeti, ki se proizvajajo v okviru letališke dejavnosti. Po novem pa bodo tu kot kaže, sežigali smeti, ki prihajajo iz širšega območja, kjer živi okrog 25 tisoč ljudi. To po mnenju okoliških prebivalcev ni prav in utegne biti tudi zdravju škodljivo. Dimnik namreč ni zadosti visok — prav zaradi tega, ker je objekt zgrajen na letališču — da bi omogočal večjo razpršitev dima in plinov, ki nastajajo ob gorenju. Najbolj se pritožujejo prebivalci Begliana.
»^SLOVENSKO "p,STALNO ^-GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE DRAME SNG MARIBOR
Matej Bor RAZTRGANCI
Režija Voja Soldatovič
Danes, 18. marca, ob 20.30 ABONMA RED A in C
1 včeraj-danes
iz (oriikega matičnega orada
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 9. do 15. marca 1986.
RODILI SO SE: Gabriele Digiusto, Lorena Princi, Alberto Lesco-vez. De Matteo.
UMRLI SO: 74-letni upokojenec Luigi Mocchiut, 98-letna upokojenka Maria Penco, 76-letna upokojenka Gisella Pian Zotti, 78-letni upokojenec Giovanni Di Filippo, 70-letni upokojenec Gino luretich, 89-letni upokojenec Giovanni Marchetti, 68-letni u-pokojenec Luigi Concion, 75-letna u-pokojenka Vida Bovčič vd. Makuc, 81-letni upokojenec Giuseppe Carlet, 84-letna upokojenka Francesca Siroj vd. Bergnaz, 88-letna upokojenka Maria Lutman vd. Marchi, 70-letna u-pokojenka Maria Taboga Custrin, 46-letni vrtnar Sergio Obersnel, 60-letni mizar Libero Paulin, 75-leitni upokojenec Luigi Fermian, 76-letna upokojenka Emma Viher.
OKLICI: uradnik Fabio Trevisan in trgovska pomočnica Marihsa Paladino, karabinjer Francesco Micucci in gospodinja Anna de Stefano, državni uslužbenec Antonio Spoldi in delavka Ornella Drigo, trgovec Maurizio Vivarelli in uslužbenka Francesca Crimi.
POROKE: uslužbenec Giuho Redi in vzgojiteljica Viviana Maureni, šofer Marco Blasig in gospodinja An-onella Gentile.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Itaha 10, tel. 84576.
Košuta in Igor Malalan so s svojim kabaretom naravnost navduših mlado občinstvo. Njihov nastop je bil res sproščen in razigran, vsebina posameznih točk pa je bila dovolj pikra in satirično hudobna, da je spravila v krohot še tako zahtevnega poslušalca. Tarče zbadljivih domishe in pesmi so bile predvsem manjšinske inštitucije in ljudje, med katerimi so se kabaretniki ob tej priložnosti lotih predvsem Goričanov. Vodilna nit pa je bila televizija in sicer 1. zamejska televizija, ki si je niso omislili samo kabaretniki, pač pa so jo prireditelji akademskega partyja tudi praktično uresničih.
Na videokasete so namreč posneli večurno zabavno oddajo, ki so jo na več monitorjih predvajah v vsakem kotičku doma. Tako smo lahko gledali televizijska poročila, vremensko napoved, govor veljaka, filmske odlomke in dosti, res dosti reklamnih vložkov, vendar vse v humorističnem ključu.
Na družabni prireditvi je bilo seveda dovolj prostora tudi za ples in sproščenost. V mah dvorani je disk-jockey ponujal »vroče« ritme, v pia-nobaru pa je bilo vzdušje intimnejše tja do jutranjih ur.
razna obvestila
V večnamenskem socialnem centru v Ulici Baiamonti bo drevi ob 19. uri predavanje o pravilni in zdravi prehrani. Predaval bo dr. Albert Nguien.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »II bacio della donna ragno«.
CORSO 18.00—22.00 »II gioiello del Nilo«. M. Douglas, K. Tumer. VITTORIA 17.30—22.00 »Porno orgie in casa Cogan«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30 — 22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 »Sempre si, ovvero il segreto per essere felici«. Gledališka predstava.
Kr min
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00-21.00 »Animai House«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Obsedenost«. DESKLE 19.30 »Poletni ljubimci«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Francesco Pesenti iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na glavno po-kopališče, ob 9.30 Maria Rismondo vd. De Mori iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Košarka: v nedeljo v italijanskem drugoligaškem prvenstvu proti Sp ondila H ej u
Jadran - kljub porazu zapustil dober vtis
Spondilatte Cremona — Jadran 77:71 (39:38)
SPONDILATTE CREMONA: Bigot 12, Manzin 8, Abbiati, Seno 2, Giom-mi 12 (2:4), Tirel 2, Galli, Bellone 10 (4:5), MareUa 20 (4:6), Gregoral 11 (1:2).
JADRAN: Žerjal 2, Sosič 5 (1:2), Ban 19 (2:5), Čuk 14 (0:1), Zarot« 21 (3:6), K. Starc 1 (1:2), Rauber 8, Gulič 1 (1:4), Daneu, Furlan.
SODNIKA: Corsini (Genova) in Gentile (Savona). PM: Spondilatte 11:17; Jadran 8:20. ON: Spondilatte 19; Jadran 18. PON: Žerjal (40). 3 TOČKE: Ban 1. GLEDALCEV: 2.200.
Jadranovi košarkarji niso uspelii presenetiti drugouvrščenega moštva Spondilatte, kljub porazu, pa se iz težkega gostovanja v Cremoni vračajo z dvignjeno glavo. Še zlasti v prvem polčasu so bili naši košarkarji domačinom povsem enakovredni, borili so se izredno požrtvovalno in nekajkrat, čeprav tesno, tudi vodili.
Glavni junak v Jadnaniovih vrstah v tem delu je bil nedvomno Fabrizio Zarotti. Kljub temu da še ni prebolel gripe (in da bi ga kmalu »pozabili« blizu Vicenze...), je Fabrizio i-gral v velikem slogu. Bil je zelo do-
Jadran v številkah
METI. 2 točki k.: K. Starc 0:2, Žerjal 1:3, Čuk 7:12, Zarotti 9:12, Sosič 2:4, Rauber 5:7, Ban 7:11. 3 TOČKE: Čuk 0:1, Sosič 0:1, Gulič 0:1, Ban 1:1. SKOKI: K. Starc 1 v obrambi, 0 v napadu, Žerjal 2, 1, Čuk 3, 2, Zarot« 7, 3, Gulič 1, 0, Sosič 1, 0, Rauber 1, 2, Ban 4, 1. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 3, 2, Žerjal 1, 0, čuk 3, 0, Zarotti 5, 1, Gulič 2, 1, Sosič 3 1, Rauber 0, 1, Ban 6, 1. BLOKADE: Čuk 1, Rauber 1. ASISTENCE: K. Starc 1, Žerjal 1.
\ ber v skoku pod košema, še boljši pa kot strelec. V prvem polčasu je bil namreč skoraj nepogrešljiv in dosegel kar 15 točk. Ob solidni igri še Marka Bana je tako našim uspelo zadržati domačine in skleniti prvi polčas le s točko zaostanka.
Jadranovci bi verjetno v prvem polčasu celo vodili, ko bi bili uspešnejši pri izvajanju prostih metov in bi ne zapravili veliko število žog predvsem pri podajah.
Trener Spondilatteja Guido Cabrini ni najbolj zgovoren, je pa vljuden.
»Jadran ima zelo dober igralski kader, tako da sem pričakoval, da bomo lahko zmagali le z dobro in disciplinirano igro. V prvem polčasu smo proti vašim fantom imeli velike težave, v drugem pa je šlo nekoliko bolje. Vašim čestitam za dober nastop in menim, da si zaslužijo višjo uvrstitev na lestvici. Napredovanje v B ligo pa je bilo verjetno za jadra-novce hudo breme in le tako si lahko razlagamo nekaj nepričakovanih spo-
Kot pa se je večkrat doslej že pripetilo, so naši košarkarji slabo začeli v drugem polčasu in to jim je bilo tudi tokrat usodno. Domačini so namreč začeli zelo učinkovito (izboljšali so predvsem obrambo) in v 22. min. vodili s 45:38, v 25. min. pa z 52:40. V petih minutah drugega dela so torej jadranovci dosegli le borni dve točki. Proti tako izkušenemu in kakovostnemu nasprotniku je bilo težko pričakovati, da bi našim uspelo to razliko v nadaljnjih minutah igre nadoknaditi. Z nekaj lepimi koši Mau-
Jadranovi strelci
Ban 552 (137:165); Čuk 344 (32:52); Zarot« 278 (48:86); Rauber 203 (32: 43); Žerjal 131 (36:53); Daneu 129 (30:52); K. Starc 92 (14:27); Gulič 89 (19:43); Sosič 26 (6:17); I. Starc 4 (2:2); Klobas 4 (0:1); Lokar 2.
drsljajev,« je dejal Cabrini.
»Kaj pa Jadranovi posamezniki?«
»Zelo ugodno me je presenetil Fabrizio Zarotti. Glede na prvo tekmo v Trstu je pokazal velik napredek. Marko Ban je vselej zelo nevaren. Uekoliko več pa sem pričakoval od Maura Čuka.«
»Resni ste kandidati za prestop v A-2 ligo...«
»Sami smo na drugem mestu lestvice. To pa še ne pomeni, da smo že v A-2 ligi. Nasprotno! Boj bo še zelo, zelo težak.«
ra Čuka so jadranovci sicer zmanjšali zaostanek (v 38. min. 68:74), več pa očitno niso zmogli in domačini so zasluženo osvojili novi točki.
Glede na položaj na lestvici našega združenega moštva se je bilo bati, da bodo jadranovci igrali nezbrano. Pa ni bilo tako. Igrali so požrtvovalno, odločno in tudi v tem srečanju dokazali, da bi si zaslužili višje mesto na prvenstveni lestvici. Žal, pa so tudi tokrat po nepotrebnem zapravili veliko žog (23) in bili zelo pomanjkljivi pri izvajanju prostih metov (8:20).
Po dveh težkih tekmah (Citrosil in Spondilatte) bodo jadranovci v nedeljo pred lažjo nalogo. Doma bodo igrali proti moštvu Facibe iz Busta Arsizia, proti kateremu so v prvem delu po »dramatičnem boju« izgubili po podaljšku s točko razlike. V nede-
Jadranov trener Andrej Žagar pa je takole ocenil nedeljsko tekmo: »V prvem polčasu bi si lahko celo priigrali prednost, toda naredili smo nekaj nepotrebnih napak. Po našem slabšem začetku v drugem delu so si domačini priigrali nekaj točk razlike, ki so bile za nas, ob njihovi dobri o-brambi, nedosegljive. Čeprav rezultat proti drugouvrščeni ekipi izgleda soliden, so še vedno v naši igri stant-dardne pomanjkljivosti, in sicer slab odstotek pri prostih metih in slab začetek v drugem polčasu.« (bi)
Ijo bo torej lepa priložnost, da se Facibi oddolžijo za »nesrečni poraz«.
(B. Lakovič)
TAKO V B LIGI
IZIDI 23. KOLA
Ferrara	- Čelana	BG	87:73
Vicenza	- Faciba		103:90
Mauri -	Panapesca		88:85
Citrosil ■	- Victors		112:96
Nordica	- Kidland		90:74
Maltinti	- Castor		70:80
Cremona	- JADRAN		77:71
Arese -	Cagiva LESTVICA		94:92
Citrosil	23 21	2	2148:1838 42
Cremona	23 17	6	1791:1658 34
Ferrara	23 16	7	1846:1730 32
Panapesca	23 15	8	2201:2013 30
Castor	23 15	8	2051:1872 30
Cagiva	23 15	8	2043:1864 30
Maltinti	23 15	8	1814:1772 30
Arese	23 14	9	2046:1072 28
Mauri	23 12	11	1891:1876 24
Kidland	23 10	13	1829:1857 20
Vicenza	23	7	16	1870:2029 14
Victors	23	6	17	1687:1797 12
JADRAN	23	6	17	1854:2009 12
Nordica	23	5	18	1770:1946 10
Čelana	23	5	18	1749:1952 10
Faciba	23	5	18	1787:2085 10
PRIHODNJE KOLO (23.3.)			
JADRAN - Faciba Busto Arsizio; Kidland Padova - Ecocementi Ferrara; Panapesca Montecatini - Spondilatte Cremona; Cagiva Varese - Nordica Montebelluna; Victors Monza -Maltinti Pistoia; Čelana Bergamo -Castor Pordenon; Vicenza - Mauri Treviglio; Teorema Arese - Citrosil Verona.
Cabrini: »Vaši si zaslužijo višjo uvrstitev
V'
Danilo Stoka odličen peti v Misanu
Danilo Štoka je v nedeljo v Misanu Adriaticu na prvi dirki za italijansko motociklistično prvenstvo F 1 dosegel peto mesto. Izreden uspeh, če pomislimo, da so se pred njim u-vrstili samo piloti uradnih teamov. Zmagal je Chili, ki v svetovnem prvenstvu nadomešča Uncinija v teamu Suzuki HB, drugi je bil Ricci (suzuki), tretji pa Leandrini (ducati).
V dolgem dvoboju za četrto mesto s Tardozzijem (ducati bimota) je Štoka s svojim suzukijem mosport pokazal veliko pripravljenost, posebno ko je prav na zadnjem ovinku 100 metrov pred ciljem zavozil na madež olja in je z izredno spretnostjo zadržal motor na progi. Bilo pa je prepozno, da bi nadoknadil tistih nekaj dragocenih trenutkov, a si je vsaj zaslužil aplavz številne publike. Za njim se je uvrstil De Cecco z uradnim ducatijem NCR cagiva.
Nogomet: v nedeljo v 27. kolu druge italijanske lige
V Trstu dokaj bleda predstava
Triestina — Perugia 1:0 (0:0)
STRELEC: v 78. mirt. De Falco.
TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Braghin, Dal Prà (81’ Salvadè), Cerone, Menichini, De Falco, Orlando, Di Giovanni (89’ Bagnato), Strappa, Cinello.
V tekmi, ki je bila za drugoliga-ško prvenstvo na zelo slabem nivoju, je Triestina premagala Perugio z zadetkom De Falca, ko so že razočarani gledalci zapuščali stadion ali pa se pripravljali na bučno izžvižganje svojih miljenčkov.
Triestina je tokrat razgalila vse svojo pomanjkljivosti. Res je, da so Tržačani stopili na igrišče brez lacchi-nija in Romana, ki sta bila kaznova-
na, toda to ne more biti opravičilo za vrsto zgrešenih potez v obrambi, sredini igrišča in napadu. Tržaškim igralcem je celo uspelo zgrešiti 11-metrovko (De Falco v 11. minuti). Navijači so po nekaterih res obupnih akcijah opustili negodovanje in žvižge ter se spustili v smeh.
K sreči (za Triestino) je Perugia v slabi igri prekašala Tržačane, tako da so lahko domačini »slavili« zmago, ki pa je verjetno nepomembna. Z golom, ki ga je dosegel v nedeljo, je De Falco dohitel Nerea Rocca na vrhu lestvice najboljših strelcev Triestine vseh časov s 70 goli. In to je tudi edina pozitivna stran tekme.
(L P.)
IZIDI 27. KOLA: Arezzo - Cremonese 1:1; Brescia - Ascoli 1:0; Cagliari - Lazio 2:0; Campobasso - Monza 2:0; Catanzaro - Empoli 0:0; Cesena - Genoa 0:0; Palermo - Bologna 2:0; Sambenedettese - Pescara 1:0; Triestina - Perugia 1:0; Vicenza -Catania 2:0.
LESTVICA: Ascoli 37, Brescia 35, Vicenza 34, Empoli 33, Cesena, Genoa in Triestina 30, Bologna 28, Sambenedettese 27, Campobasso in Cremonese 26, Lazio in Palermo 25, Perugia 24, Pescara, Arezzo, Catania in Cagliari 23, Catanzaro 22, Monza 16.
PRIHODNJE KOLO (29.3.): Cremonese - Triestina.
V1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Derbi C. zvezdi, Kopru točka
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
V	20. kolu jugoslovanske nogometne lige je bil v ospredju zanimanja beograjski derbi vodilnih moštev Partizana in Cervene zvezde, ki si ga je ogledalo 70.000 gledalcev, ki so za vstopnice plačali več kot 2 stari milijardi in pol, kar je jugoslovanski rekord. C. zvezda je s to zmago izrinila s prvega mesta doslej vodilnega Partizana, ki pa je bil na tej tekmi po priložnostih celo bližje zmagi.
Strelca za Crveno zvezdo sta bila Nikolič in Musemič, za Partizana pa Čapljić. Tekma bo šla v zgodovino tudi po treh težkih poškodbah: Nikoliču so zlomili nogo, Milojevitu nos, Ellsner pa je dobil pretres možganov. Vsi trije igralci so iz vrst Crvene zvezde.
Pri splitskem Hajduku so po slabem startu že zamenjali trenerja, namesto Poklepoviča, zdaj vodi Splićane njegov nekdanji pomočnik Krešič, toda menda je tole začasna rešitev, čakajo namreč na Tomislava Iviča, ki je še v Italiji. Krešidev debut je bil kata-strojalen, saj je Hajduk doma s Prištino osvojil le točko.
Veliko zanimanje je bilo tudi za hrvaški derbi v Zagrebu, v katerem sta Dinamo in Rijeka igrala brez golov. Rečani so bili na robu poraza, kajti Dinamo je streljal ll-metrovko. Prvič se je mreža Rečanov zatresla, toda beograjski sodnik Petrovič, ki bo sodil na mondialu v Mehiki, je zahteval ponovitev, v drugo pa je reški vratar Ravnič ubranil Arslanovičev strel. Reški trener Joško Skoblar, ki je ob Miljaniču edini resni kandidat za mesto jugoslovanskega zveznega kapetana, je z razpletom seveda lahko več kot zadovoljen. Tretjeuvrščeni Velež je doživel prvi spomladanski poraz,
V	drugi ligi je Koper v prvem spo-
padu pred domačimi navijači igral le 0:0 z Dubrovčani in z igro razočaral. Na srečo Koprčanov pa tudi njegovi tekmeci za obstanek niso bili bistveno uspešnejši, tako da slovenski drugoli-gaš še naprej drži korak z njimi. Toda vse bolj očitno postaja, da se bodo morali Koprčani ža obstanek nekaj več potruditi tudi na gostovanjih.
IZIDI 20. KOLA 1. ZNL: Dinamo (Z) - Rijeka 0:0; Budućnost - Velež 3:2 (2:0); Vardar - Osijek 1:0 (0:0); Beograd - Vojvodina 2:1 (0:0); Željezničar - Dinamo (V) 2:1 (1:0); Sutjeska - Sarajevo 1:0 (0:0); C. zvezda -Partizan 2:1 (0:0); Hajduk - Priština 2:2 (1:1); Sloboda - Čelik 2:2 (1:0).
LESTVICA: C. zvezda. Partizan 29; Velež 25; Dinamo (Z), Priština 22; Hajduk 21; Sarajevo, Dinamo (V), Sutjeska 20; Rijeka, Čelik, Sloboda, Vardar 19; Osijek, Beograd 17; željezničar 16; Budućnost 15; Vojvodina 11.
PRIHODNJE POLO (23.3.): Dinamo - Hajduk, Rijeka - Željezničar, Dinamo (V) - Sloboda, Čelik - Beograd, Vojvodina - C. zvezda. Partizan - Vardar, Osijek - Budućnost, Velež - Sutjeska, Sarajevo - Priština.
IZIDI 19. KOLA ZNL: Zadar - Proleter 1:0 (0:0); Borac - A1K 2:1 (1:1); Koper - Gosk Jug. 0:0; Sportale - Vrbas 2:0 (0:0); Split - Iskra 2:1 (0:0); Leotar Jedinstvo Bi 2:0 (1:0); Rudar - Jedinstvo Br 1:0 (1:0); KV’m-da - Novi Sad 1:0 (1:0); Šibenik - Parnas 2:0 (0:0).
LESTVICA: Spartak 28; Leotar 26; Iskra 24; Proleter, Šibenik, Rudar 21; Jedinstvo (Br) 20; Novi Sad 19; Ki-Izinda, Famos, Gošk Jug., Borac 18; Vrbas, A1K 16; Koper, Split 15; Jedinstvo (Bi), Zadar 14.
PRIHODNJE KOLO (23.3.): Novi Sad - Zadar, Proleter - Borac, A1K -Šibenik, Famos - Spartak, Vrbas - Koper, Gošk Jug - Leotar, Jedinstvo Bi ■ Rudar, Jedinstvo Br - Split, Iskra -Kikinda.
RIMSKO SLAVJE
Osrednja tekma 25. kola italijanriie-ga nogometnega prvenstva A lige je bila na olimpijskem stadionu v Rimu med domačo Romo in vodilnim Juven-tusom. Na tribunah olimpijskega stadiona je bilo enkratno vzdušje. Verjetno niti domači navijači niso pričakovali tako prepričljive zmage E-rikssomove enajsterice nad Platinijem in tovariši. Več kot 70 tisoč gledalcev jn spravil na noge že v 3. minuti Oraziani z lepim zadetkom z glavo, (ti je bil obenem tudi prvi znanilec izjemnega nogometnega spektakla. Že v 28. minuti je vodstvo Rome podvojil Pruzzo (ki je bil 6 minut pred koncem celo izključen). Dokončno pa je zapečatil usodo gostov Cerezo,
Na drugih igriščih ni bilo tako zanimivo kot v Rimu. Po porazu v Mi-
lanu postaja položaj Udineseja vse bolj zaskrbljujoč, saj deli z Barijem predzadnje mesto.
IZIDI 25. KOLA: Atalanta - Bari 0:0; Como - Pisa 1:1; Fiorentina -Verona 0:0; Lecce - Sampdoria 0:1, Milan - Udinese 2:0; Napoli - Inter. 1:0, Roma - Juventus 3:0; Torino -Avellino 1:0.
LESTVICA: Juventus 38; Roma 35; Napoli 31; Milan 30; Torino in Inter 27; Verona in Fiorentina 25; Sampdoria 24; Atalanta 23; Como 22; A-vellino in Pisa 21; Udinese in Bari 19 Loccg 13
PRIHODNJE KOLO (23. 3.): Avellino - Lecce; Bari - Fiorentina; Juventus - Inter; Milan - Roma; Pisa -Torino; Sampdoria - Como; Udinese -Napoli; Verona - Atalanta.
totip
1.	—	1.	Riccardo Junior	x
2.	Wye King	X
2.	—	1.	Cinzia Ks	X
2.	Cacicco Ip	2
3.	—	1.	Darkish Gar	X
2.	Afyon Om	2
4.	—	1.	Dedro Cm	1
2.	Akron D’Ausa	1
5.	—	1.	Guarcino	X
2.	Bettanolo	2
6.	—	1.	Raccord Bi	1
2.	Briside	1
KVOTE
12 (	14 dobitnikov) - 42.595.000 lir
11 ( 374 dobitnikov) - 1.580.000 lir
totocalcio
Atalanta - Bari	X
Como - Pisa	X
Fiorentina - Verona	X
Lecce - Sampdoria	2
Milan - Udinese	(1. polčas) 1
Napoli - Inter	1
Roma - Juventus	1
Torino - AvelUno (1. polčas)	X
Brescia - Ascoli	1
Cagliari - Lazio	1
Cesena - Genoa	X
Palermo - Bologna	1
Sambenedettese - Pescara	1
Evropski Totocalcio
Juventus - Barcellona (l.p.) Juventus - Barcellona (k.i.) Anderlecht - Bayern M. (l.p.) Anderlecht - Bayern M. (k.i.)
IFK Goteborg - Aberdeen Kuusysi Lahti - Steaua B.
Atletico M. - Stella Rossa Bayern Uerdingen - Dinamo Dresda Dinamo Kiev - Rapid Vienna Nantes - Inter (l.p.)
Nantes - Inter (k.i.)
Neuchatel Xamax - Retti Madrid Waregem - Hajduk Spalato
Imena parov objavljamo, kot so napisana na špportni stavi (to je v italijanščini).
Legenda: l.p. = prvi polčas; k.i. = končni izid.
KVOTE
13 ( 1.063 dobitnikov) - 8.040.000 lir 10 (4.238 dobitnikov) -	135.000 Ur 12 (21.283 dobitnikov) -	400.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (23.3.): Avellino - Lecce; Bari -Fiorentina; Milan - Roma; Juventus - Inter; Pisa - Torino; Sampdoria - Comò; Udinese - Napoli; Verona - Atalanta; Modena - Padova; Licata - Messina; Cairese - EnteUa; Lucchese - Alessandria; Rende - Juve Stabia.
Tržaški prvoligaš na robu izpada iz A-1 lige
V deželnih odbojkarskih prvenstvih
Stefanel zgublja upanja
Stefanel - Granatolo 80:84 (37:44)
STEFANEL: Persico, Francescatto, Bobiccio 5 (2:3), Golmani 2, Riva 1 (1:3), Vitez 16 (4:5), Bertolotti 17 (6: 8), Sheltom 13 (1:4), Coleman 26 (0:6), Lucantoni.
Marini ju torej čudež ni uspel: Stefanel je izgubil z Granarolom in ob istočasnih zmagah Livorna in Opla je že skoraj matematično izpadel v A-2 ligo. Takoj pa moramo poudariti, da so se Tržačani proti telesno in tehnično boljšemu nasprotniku zares srčno borili. Lahko bi celo zmagali, le če bi Fiorito in Martolini ne dopuščala nasprotnikom grobe igre v o-brambi: nekajkrat niso kaznovali tako očitnih prekrškov, da so izzvali ogorčenje publike.
V tržaških vrstah se je torat izka-
zal Boris Vitez, ki je bil skupno s Colemanom in Bertolottijem najboljši pri Stefanelu; omeniti pa velja tudi zadovoljiv nastop mladih Colmanija in Bobicchia. Pri Granarolu sta bila najboljša oba Američana, ki sicer ne igrata za publiko, a sta zelo učinkovita. (Marko Oblak)
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Divarese-Simac 92:05; Opel - Scavolini 92:90, Mobilgirgi - Bancoroma 92:87; Ber-lomi - Arexons 85:82; Riunite - Benet-ton 93:92; Livorno - Silverstone 79:66; Marr - Mulat 92:76.
LESTVICA: Simac 48, Arexons 38; Mobilgirgi 36, Divarese, Scavolini in Berloni 32, Granarolo, Riunite in Marr 28, Bancoroma 22, Silvestone in Livorno 20, Opel 18; Stefanel 14, Benet-ton 12, Mulat 8.
PRIHODNJE KOLO - Mulat - Stefanel.
A 2 LIGA
Yoga - Segafredo 104:75 (51:37)
SEGAFREDO: Biaggi 2, Lorenzi, Marušič, Sfiligoj 2, Ardessi 11, Jackson 15, Borsi 11, Staramaglia 8, Bul-lara 9, Vroman 17.
OSTALI IZIDI 26. KOLA; Annabella - Cortan 92:89, Sangiorgese - Jolly 96:91, Fantoni - Fermi 97:86, Filanto-Ippodromo 80:81, Fabriano - Rivesto-ni 103:78, Mister Day - Pepper 85:94, Giorno - Liberti 99:96.
LESTVICA: Cortan in Yoga 36, Giorno in Fantoni 34, Ippodromi 32, Filanto 30, Sangiorgese 28, Annabella 26, Liberti in Segafredo 24, Pepper, Fabriano in Jolly 22, Mister Day in Rive-stoni 16, Fermi 14.
PRIHODNJE KOLO: Segafredo - Fabriano.
Meblu sedaj grozi Mogliano
Kljub nekoliko nepričakovanem porazu v Ferrari je združena ekipa Meblo ohranila tretje mesto na prvenstvenem vrstnem redu. Meblov neposredni zasledovalec pa ni več Cone-gliano, ki je v zadnjih kolih popolnoma popustil, temveč mlada in ambiciozna šesterka Mogliana Veneta, ki je skupaj z Mobilcatalogom in Ner-veso daleč najbolj trdna stvarnost letošnjega prvenstva ženske B lige. Sodeč po zagnanosti, s katero igrajo dekleta z Veneta, je Meblovo tretje mesto še vedno v nevarnosti, še zlasti, če bo združena ekipa tudi na prihodnjih dveh gostovanjih igrala kot na zadnjih.
Po porazu v Ferrai je že dovolj jasno, da si je Meblo letos boljšo uvrstitev (ali vsaj večje število točk na lestvici) zapravil s serijo* slabih nastopov na tujem, saj je doma doslej izgubil le z Nerveso.
Do konca prvenstva čaka Meglo dokaj težek spored. V soboto bo v Nabrežini derbi z OMA Armes, ki bo drago prodala svojo kožo, potem je
TAKO V DRUGI ZENSKI ITALIJANSKI LIGI
IZIDI 18. KOLA
Putinati Ferrara - Meblo 3:1 (15:13,
7:15, 15:13, 15:4), Volpe Fiesso - Fratte 2:3 (6:15, 15:5, 15:8, 9:15, 10:15),
Tregarofani Padova - Mobilcatalogo Pordenone 1:3	(6:15,	15:13,	5:15,
10:15), Nervesa - Fiamma Vicenza 3:0 (15:10, 15:11, 15:12), Spinea -Mogliano Veneto 0:3 (12:15, 12:15,
13:15), OMA Armes - Volley Collegllano 3:0 (15:12, 15:11, 15:12).
PRIHODNJE KOLO (22. 3.)
Meblo - OMA Armes, Mobilcatalogo - Volpe Fiesso, Fratte - Nervesa,
Mogliano Veneto - Tregarofani Pado-i . 'Spinea
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 110, Markovič 90, Klemše 57, Neva Grgič 29, Mira Grgič 27, Ukmar 13, Garbini 5.
va, Fiamma Vicenza - Putinati Ferrara, Volley Conegliano - Spinea.
'lestvica
18 18 0 54: 8 890:500 36 18 16 18 11 18 10 18 9 9 9
Pordenone
Nervesa
MEBLO
Mogliano
Padova
Volpe Fiesso
Conegliano
Ferrara
OMA Armes
Vicenza
Fratte
2 50:15 886:659 32 7 39:26 839:727 22
8	34:31 802:774 20
9	40:35 934:881 18 9 32:32 747:779 18 9 34:37 813:855 18
8 10 30:29 767:884 16 5 13 25:42 736:896 10 5 13 25:44 763:875 10 5 13 24:45 708:886 10 3 15 17:50 740 908 6 105, Žerjal 93, Kralj Foraus in Pertot 7,
na vrsti lažje gostovanje v Spinei (?), nato pride v Nabrežino nepremagani Mobilcatalogo, v zadnjem kolu pa gostuje Meblo na nevarnem igrišču pa-
dovski Tregarofani, ki je v soboto iztržil vodilnim Pordenončankam niz. Koliko točk bo osvojil Meblo — dr. Jeckyll - mr. Hyde?
Košarka: promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Dragocena zmaga Bora Radenske
TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM
IZIDI 18. KOLA
Libertas - Santos	86:65
Kontovel E S. - Saba	88:67
Scoglietto - Intermuggia	82:61
Fruttetna - Bor Radenska 69:71 Breg Adriath. - Lav. Porto 87:73 Alabarda - Ferroviario neodigr.
PRIHODNJE KOLO (22. 3. in 23. 3.)
Bor Radenska - Libertas; Kontovel Electronic Shop - Scoglietto; Saba,-Fruttetna; Intermuggia - Santos; Lav. .Porto - Ferroviario; Alabarda - Breg Adriatherm.
LESTVICA Alabarda	17 14 3		1518:1388	28
Scoglietto	18 13 5	1450:1293	26
Libertas	18 13 5	1496:1368	26
Kontovel ES	18 11 7	1473:1367	22
Fruttetna	18 10 8	1502:1442	20
Ferroviario	17 9 8	1492:1399	18
Intermuggia	18 9 9	1414:1435	18
Bor Radenska	17 8 9	1413:1427	16
Santos	17 7 11	1353:1425	14
Breg Adriath.	18 6 12	1361:1511	12
Lav. Porto	17 5 12	1183:1344	10
Saba	18 2 16	1308:1540	4
Fruttetna - Bor Radenska 69:71 (41:32)
BOR RADENSKA: Korošec 16 (4:5), Corbatti 12, Vecchiet, Perčič 2, Barut 2, Pregare 20 (4:6), Kneipp 13 (5:8), g. Semen 4 (2:2), A. Semen, Cancia-ni 2.
Po katastrofalnem prvem polčasu, ko je že vse dajalo vtis, da bodo domačini, ki so igrali vse prej kot briljantno, pregazili borovce, so slednji odločili, da ne bodo poceni prodali svoje kože. V drugem delu so pospešili ritem in domačine je začela izdajati Utrujenost. Napak je bilo preveč na obeh straneh, tako da si obe moštvi glede prikazane igre zaslužita negativno oceno. Borovci so to pomembno zmago osvojili predvsem s srcem, Od Borovih košarkarjev sta bila pomembna za zmago predvsem Corbatti in Perčič. (Cancia)
STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska 393; Korošec (Bor Radenska) 308; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 296; Zobec (Breg Adriatherm) 251; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 240; Starc (Kontovel Electronic Shop) 234; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 214; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 212; R. Žerjal (Breg Adriatherm) 184; Pieri (Bor Radenska) 177.
Zelo skromen izkupiček
Pripravil G. FURLANIČ
V 17. kolu deželnih odbojkarskih lig so bili na sporedu trije slovenski derbiji. Glede na ostale tekme pa je •bil končni izkupiček naših šesterk sila skromen, saj je zmagal samo Bor JIK banka v lepem mestnem derbiju z Interjem 1904. Če ostanemo pri moški C-2 ligi, niso sobotni razpleti prinesli prav nobenih sprememb.
Vodeči CUS je počival. Val in In-ter sta ostala praznih rok, ostale tri šesterke pod vrhom lestvice so zmagale, a vrstni red se prav nič ni spremenil. Za razočaranje je poskrbela goriška Olympia Terpin, ki je prepustila točki skromnemu Vivilu. V drugem delu prvenstva so Goričani nanizali kar šest zaporednih porazov. Še dobro, da je potegnil krajši konec tudi Rozzol.
Slovenski derbi ženske C-2 lige med Sovodnjami Centralped in Slogo je prinesel zmago domačinkam, ki so se tako oddolžile za ponovljeno tekmo in poraz na Opčinah. Novi trener Orel je v treh nastopih popeljal Sovodenj-ke do dveh zmag in se znebil zadnjega mesta na lestvici. Žal pa vse kaže, da bosta obe naši šesterki nazadovali, tako da bo ostal v tej konkurenci samo Bor Friulexport, ki je kljub porazu v Krminu na dobrem 4. mestu.
Oba slovenska zastopnika v moški D ligi sta izgubila. Mladi odbojkarji iz Štandreža pa imajo še naprej 2 točki prednosti pred Pastificiom Grisci, neposrednim tekmecem za obstanek. Oba slovenska derbipa v ženski D ligi sta se končala v korist gostinj. Bre-žanke so prepustile Slogi prvi niz, goriški Dom Agorest pa je imel na Proseku precej več težav s Kontove-lom Electronic shopom.
Mlade Goričanke so na odličnem 4. mestu skupaj s CUS in za novinca je to odličen uspeh. Na varno mesto se je povzpel Breg Agrar, v nevarnosti so Kontovelke, za Slogo pa verjetno ni več pomoči. Prvo mesto je praktično oddano Canonu iz Tržiča, Corri-doni pa lahko izpodrine iz drugega Pieris.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 17. KOLA
Volley Ball Maniago - Val 3:0; Rozzol Trst - Nuova Pallavolo Trst 2:3, Volley Bali Videm - Libertas Šarile 0:3, Bor J1K banka - Inter 1904 3:1, Olympia Terpin Gorica - Vivil 2:3 (CUS Trst ni igral).
LESTVICA CUS Trst	15 13			2	41:19	26
Inter 1904 Trst	15	11	4	38:20	22
Val štandrež	16	11	5	35:25	22
Nuova Pali. Trst 16		10	6	37:27	20
Libertas Sacile	16	10	6	35:26	20
Bor JIK banka	16	10	6	35:28	20
Volley Maniago	15	8	7	31:26	16
Olympia Terpin	16	5	11	27:37	10
Rozzol Trst	15	4	11	24:38	8
Vivil	15	2	13	16:42	4
Volley Videm	15	1	14	11:43	2
PRIHODNJE	KOLO		(22. 3.)		
CUS Trst - Olympia Terpin, Vivil -Bor JIK banka, Inter 1904 - Volley Bali Videm, Libertas Sanile - Rozzol, Nuova Pallavolo Trst - Volley Ball Maniago (počiva Val iz Štandreža).
ŽENSKA C 2 LIGA
IZIDI 17. KOLA
Ceramiche d’Arte - Sangiorgina 0:3, Virtus Vigonovo - Fontanafredda 3:0, Libertas Krmin - Bor Friultexport 3:1, Sovodnje Centralsped - Sloga 3:1, Pastificio Cristi - Gorian Tržič 3:1,
Killjoy Trst - Colori Latisana 0:3 (Celima iz Maniaga ni igrala).
LESTVICA					
Sangiorgina	16	15	1	47:10	30
Celinia	15	13	2	39:17	26
Colori Latisana	15	12	3	40:14	24
Bor Friulexport	16	11	5	37:25	22
Gorian Tržič	16	10	6	39:22	20
Pastificio Crisci	16	10	6	36:30	20
Libertas Krmin	16	8	8	28:31	16
Virtus Vigonovo	15	7	8	29:29	14
Ceramiche d’Arte 15		5	10	21:32	10
Sloga	16	4	12	20:41	8
Sovodnje Central. 16		3	13	15:42	6
Fontan afredda	16	2	14	16:43	4
Killjoy Trst	16	2	14	12:43	4
PRIHODNJE KOLO (22. 3.)
Celinia - Killjoy Trst, Colori Latisana - Pastificio Crisci, Gorian Tržič - Sovodnje Centralsped, Sloga -Libertas Krmin, Bor Friulexport - Virtus Vigonovo, Fontanafredda - Ceramiche d’Arte (počiva Sangiorgina).
MOŠKA D LIGA
IZIDI 17. KOLA
San Sergio Trst - Val Štandrež 3:0, Naš prapor - Colori Sikkens 1:3, Pallavolo Mossa - Libertas Turjak 0:3, Pastificio Crisci - Katalan Trst 1:3, Pallavolo Grado - Juha Auto Torriana 0:3 (Fincantieri iz Tržiča ni igral).
LESTVICA
Libertas Turjak	16	4	2	44:13	28
Colori Sikkens	15	13	2	40:18	26
Juha Auto Tor.	16	13	3	41:18	26
San Sergio	15	10	5	36:21	20
Pallavolo Mossa	16	8	8	28:32	16
Katalan Trst	16	7	9	36:32	14
Fincantieri Tržič 15		7	8	25:34	14
Val Štandrež	15	5	10	22:37	10
Pastificio Crisci	16	5	11	28:38	8
Pahavolo Grado	15	2	13	12:41	4
Naš prapor	15	1 PRIHODNJE KOLO			14 16:44 (22. 3.)		2
Julia Auto Torriana - Pastificio Crisci, Katalan Trst - Pallavolo Mossa, Fincantieri Tržič - Naš prapor. Colori Sikkens - San Sergio (počiva Libertas Turjak).
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 17. KOLA
CUS Trst - Corridoni 3:1, Le Volpi Trst - Canon Tržič 2:3, Pieris - Intrepida 3:0, Sloga - Breg Agrar 1:3, Kontovel Electronic shop - Dom Agorest 2:3 (Nuova Pallavolo Trst ni igrala).
LESTVICA					
Canon Tržič	16	14	2	43:23	28
Pieris	15	12	3	39:12	24
Corridoni	16	11	5	39:24	22
CUS Trst	15	9	6	34:26	18
Dom Agorest	15	9	6	34:29	18
Breg Agrar	15	7	8	31:32	14
Nuova Pah. Trst 15		. 7	8	27:33	14
Kontovel El. shop 16		6	10	32:36	12
Le Volpi	15	4	n	23:38	8
Sloga	16	4	12	20:42	8
Intrepida	16	2	14	16:43	4
PRIHODNJE KOLO			(22. 3.)		
Nuova Pallavolo Trst - Kontovel E-lectronic shop, Dom Agorest - Sloga, Breg Agrar - Pieris, Intrepida - Le Volpi, Canon Tržič - CUS Trst (počiva Carridoni).
obvestila
ŠD BREG
priredi ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo 23. t.m., Ekto-busni izlet na Nevejsko sedlo (Saita). Vpisovanje v telovadnici vsak dan do 20. t.m. od 20. do 21. ure.
JK ČUPA
vabi v soboto, 22. t.m., s pričetkom ob 9. uri na delovno akcijo na sedežu Čupe v Sesijanu. Vabljeni!
Medbančno državno prvenstvo v veleslalomu
Sandra Škerk (TKB) državna prvakinja
Ritmična gimnastika: boravke presenetile
Uslužbenka Tržaške kreditne banke Sandra Škerk je na državnem smučarskem prvenstvu bančnih zavodov dosegla izjemen uspeh. V konkurenci 108 tekmovalk je namreč o-svojila naslov državne prvakinje v veleslalomu, saj je zmagala v starostni kategoriji letnikov 1962 in mlajše (65 tekmovalk), čas 1T5”50 pa je bil najboljši sploh, škerkova je prejšnji teden že osvojila naslov deželne prvakinje.
Dvodnevnega tekmovanja na Pas-su del Tonale so se z manjšim uspehom udeležili tudi nekateri drugi u-službenci TKB. Laura Pečenik in Vera Volpi sta odstopih, ista usoda pa, je v moški konkurenci doletela tudi Davida Benčino, Darka Metliko, Tomaža Baldassija in Marka Arduina, treba pa je poudariti, da so bile razmere na progi (skupno je nastopilo 850 tekmovalcev) res »nemogoče«.
V kategoriji letnikov 1958 in mlajši je bil Aleš Štefančič s časom 1’31”49 24. na 169 telimovalcev, v kategoriji letnikov od 1942 do 1947 pa je bjl Karlo Mezgec s časom 2’12”28 83. na 117 tekmovalcev.
Nogometna meddeželna liga
Smola Goričanov
Gorizia — Conegliano 0:0
GORIZIA: Briško, Gruzzolo, Laz-zara, Bertolutti, Macuglia, Grillo, Dreohni, Giacometti, Grop (Brugno-lo), Beltrame, Voljč.
Če bi za nogometna srečanja veljalo točkovanje, kot pri boksu, pp-tem mirne duše lahko zapišemo, da si je Gorizia zaslužila zmago z enajstimi (za vsakega igralca eno) točkami prednosti. Domačini so v tem srečanju bili v stalni premoči
Borov tradicionalni turnir v ritmično športni gimnastiki se je v soboto končal z velikim* uspehom naših tekmovalk. V boju z republiškimi prvakinjami Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, so borovke v najstarejši kategoriji osvojile prvo in tretje mesto.
Če smo lahko pričakovali, da se je Poljanka Pavletič potegovala za eno izmed kolajn, pa je toliko bolj nepričakovan podvig mlade Petre Schmidt, ki je pustila za seboj vse tekmovalke iz BiH in je osvojila bronasto odličje . Pavletičeva je s težkimi vajami
osvojila zlato kolajno v boju z izvrstno Varaždinčanko Novoselovo, katero že več časa trenira sovjetska trenerka in je zato ta njen uspeh tem bolj razveseljiv.
V najmlajši kategoriji so bile najuspešnejše Ljubljančanke, tako da so se morale borovke zadovoljiti z drugim delom lestvice, podobno pa je bilo tudi v srednji selekciji, kjer so prevladovale tekmovalke iz Varaždina, katerim se pwzna odhčno tehnično vodstvo sovjetske strokovnjakinje.
LESTVICE
1. selekcija: 1. Vrenk (Partizan Narodni dom Ljubljana) 18,60; 2. Mayer (Partizan Moste Ljubljana) 18,25; 3. I. Trobec (Partizan Narodni dom) 17,95; 7. Pilat (Bor) 17,65; 9. Danne-cker (Bor) 16,70; 11. Korošec (Bor) 16,35.
3.	selekcija: 1. Plantak (Varaždin) 18,40; 2. Stolnik (Varaždin) 18,35; 3. Martinčevič (Bosna Sarajevo) 17,60; 8. Mezgec (Bor) 16,25.
4.	selekcija:	1. Pavletič (Bor)
27,70; 2. Novosel (Varaždin) 27,35 ; 3. Schmidt (Bor) 25,65.
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno, pjoleg prej omenjenih klubov pa je nastopala tudi Ginnastica Udinese.
(-boj-)
r TRSTU od 22. MARCA
moška, ženska, otroška oblatila: moda po ugodni ceni
Okrog sto tekmovalcev na Goriškem smučarskem prvenstvu na Nevejskem sedlu
Absolutna zmagovalca Silvan Grendene in Marta Vižintin
Skoraj osemdeset smučarjev, od najmlajših pa do tistih, ki so že nekoliko v letih, se je v nedeljo na Goriškem smučarskem prvenstvu 1986 na Nevejskem sedlu pomerilo v veleslalomu. Tekmovanje je priredilo Slovensko planinsko društvo Gorica, da bi tudi s tem ovrednotilo pomemben jubilej, 75-letnico ustanovitve.
Za prvenstvo se je prijavilo okrog sto tekmovalcev, vendar jih je bilo na startu nekaj manj, kot se sicer o-bičajno na podobnih tekmah dogaja. Mlajši tekmovalci so se pometrili na krajši progi, za »ta prave smučarje« pa je seveda veljala zahtevnejša preizkušnja.
Ker gre za tekmovanje, je treba pač spregovoriti predvsem o rezultatih tor o najboljših. Absolutno najboljši čas je dosegel Silvan Grendene (43”61), v ženski konkurenci pa Marta Vižintin (51” 19). Nasploh velja ugotovitev, da je med smučarji, ki so se prvenstva udeležili, kar precej dobrih tekmovalcev.
Prireditev je bila s tehnične plati dobro izpeljana, za kar gre seveda priznanje SPDG, ZSŠDI in smučarski šoli na Nevejskem sedlu. Po svo-
Silvan Grendene
je je k uspehu pripomoglo tudi vreme, ki je bilo dopoldne, ko je bilo na sporedu tekmovanje ugodno, čeprav se je zatem občutno ohladilo.
Rezultate Goriškega smučarskega prvenstva so pri društvu upoštevali tudi za sestave smučarske članske lestvice, zato so popoldne, na krajši slovesnosti, podelili kar dvojna priznanja in kolajne, pwsdbnega priznanja pa je bil deležen Venček Bastiani, ki
že dolgo let kot organizator, propagandist in tudi kot smučar p>omaga SPDG pri razvijanju te dejavnosti.
REZULTATI:
BABY SPRINT: 1. M. Mužič 26”06; 2. M. Makuc 28”02; 3. D. Fajt 31”05; 4. M. Ferlan 35”09; 5. M. Korečič 41”09; 6. R. Lutman 47”07; 7. M. Pri-
iruwir 'vP’IVl
MIŠKE: 1. E. Briško 58”05; 2. S. Ferlan 1’03”43.
MIŠKI: 1. M. Korečič 59”27; 2. S. Primožič 59”70.
MEDVEDKE: 1. M. Fajt l’Q2”57; 2. 2. A. Kuzmin 1’11”05.
MEDVEDKI: 1. M. Tomšič 52”35; 2. S. Bensa 1’02”82; 3. M. Quinzi 1’03”09; 4. A. Pavšič 1’04”22; 5. E. Zavadlav 1’04”61; 6. P. Mužič 1’18”49; 7. D. Ferfoglia 3’43”00.
CICIBANKE: 1. M. Krašček 51”37; 2. E. Bauzon 52”91; 3. F. Saher 59”63.
CICIBANI: 1. R. Bensa 48”06; 2. R. Makuc 48”45; 3. D. Černič 49”21; 4. M. Feri 50”26; 5. F. Grendene 50”64; 6. A. Kuzmin 52”68; 7. M. Čau-dek 52”96; 8. S. Quinzi 55”67; 9. M. Sošol 1’04”60.
MLADINKE: 1. M. Fajt 53"92; 2. M. Briško 55”85; 3. T. Vižintin 56”21.
MLADINCI: 1. D. Lutman 47”41; 2. V. Bratina 53”39; 3. M. Rupel 58”41; 4. B. Zavadlav 1’05”35.
ČLANICE: 1. M. Vižintin 51”19; 2. E. Bastiani 1’56”56.
ČLANI: 1. S. Grendene 43”61; 2. I. Plesničar 44”71; 3. J. Čaudek 44”87; 4. H. Cantelli 46”61; 5. R. Butkovič 48”02; 6. C. Del Fabbro 49”43; 7. A. Fajt 49”48; 8. A. Vogrič 50”12; 9. R. Faganel 50”77;	10. L. Nanut
Marta Vižintin
51”11; 11. A. Corva 51”88; 12. J. Ter-pin 52”06; 13. D. Batistič 53”43; 14. M. Lutman 56”12; 15. M. Rojec l’Q2”56; 16. L. Rožič 1’04”61; 17. L. Černič 1’11”83.
AMATERJI: 1. B. Baša 43”77; 2. N. Culot 44”88; 3. D. Lapanja 47”98; 4. B. Makuc 50”24; 5. J. Krašček 1’06”88; 6. V. Volk 1’15”62.
VETERANI: 1. Berdon 48”76; 2. A. Bauzon 50”10; 3. B. Grendene 53”63; 4. A. Rup>el 54”95; 5. M. Kuzmin 59”68; 6. E. Tomšič 1’00”94; 7. P. Krašček 1’02”14; 8. P. Lutman 1’02”74; 9. J. Lutman 1’16”40; 10. V. Tomšič 1’27”14;	11. V. Bastiani
1’32”07.
Lendl prvi tudi v Milanu
MILAN — Kot je bilo pričakovati, je Ivan Lendl, številka 1 svetovnega tenisa, v velikem finalu mednarodnega turnirja v Milanu premagal Šveda Nystroma s 6:2, 6:2, 6:4 in tako osvojil še eno zmago v tej sezoni. Čehoslovaški teniški igralec je sicer {»vsem zasluženo zmagal tudi v Milanu, s svojim obnašanjem pa se gotovo ni priljubil številnim navijačem. Nekdaj mirni in disciplinirani Lendl p»staja vse bolj živčen.
V 23. kolu 2. amaterske nogometne lige
Vesni točka, nov spodrsljaj Zarje
V SUPERVELESLALOMU
Naslov Wasmeierju ter Marini Kiehl
WHISTLER MOUNTAIN (Kanada) — Na zadnjem moškem superveleslalomu letošnje sezone je zmagal Wasmeier (ZRN) pred Hanglom (švi.) in Rothom (ZRN). Najboljši med Italijani je bil Tomba (šesti). Na končni lestvici superveleslaloma je Wasmeier prehitel Zurbriggna (Švi.), Gi-rardellija (Luks.), Stocka (Av.) in Muellerja (Švi.). Na skupni lestvici za SP še vedno vodi Girardelli (294 točk) pred Zurbriggnom (255), Muel-lerjem (201) in Wasmeierjem (202).
Na zadnjem ženskem superveleslalomu v Vailu v ZDA se je uveljavila Kiehlova (ZRN) pred Wachterovo (Av.) in Savijarvijevo (Kan.). Mateja Svet je bila dvanajsta. Na končni skupni lestvici superveleslaloma je Kiehlova zasedla prvo mesto pred Savijarvijevo in Italijanko Marzolo.
NA TRŽAŠKEM
Primorje - Gaja 1:0 (1:0)
STRELEC: Sergio Olivo.
PRIMORJE: Micor, Lombardo, Ro-iaz, Milani, Samese, Manzin (Zaccaria), Starc, Olivo, Antoni, Olivo, Pascon.
GAJA: Zemanek, M. Grgič, B. Ri-smondo (Stranščak), M. Rismondo, Gabrielli, Bačar, B. Grgič, Pečar, Alfieri, Somma (Čorbo), Viviani.
Tekma je začela z zelo nevarno akcijo Primorja, ko je branilec Gaje prestregel strel Sergia Oliva na sami gol črti. Po tem prvem nevarnem strelu je igra zaspala. Gajevci so se zanašali na protinapade, rdeče-rumeni pa so raztreseno napadali, a oboji brez vsakršnega rezultata. Prav v zadnji minuti, ko so se že vsi pripravljali na odmor, je Sergio Oliva direktno iz kota realiziral.
V	drugem polčasu so gajevci reagirali, toda se z žogo niso mogli prebiti v. kazenski prostor in so tako srečo poskušali s streli od daleč. V 17. min. so dosegli tudi gol, toda sodnik ga je razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem. Gostje so še naprej napadali, toda obramba Primorja se je dobro držala in rezultat se ni spremenil. (M. Štoka)
Primorec - Aurisina 2:1 (1:1)
STRELCA za Primorec : Fakin v 34. min., Husu v 82. min.
PRIMOREC: Leone, Carota, Marko Kralj, Coppola (od 73. min. Edvin Kralj), lannarelli, Florean, Milkovič, Boris Kralj, Mauro Kralj (od 78. min. Canziani), Husu, Fakin.
Za Primorca je bila zmaga zelo Pomembna, zato je takoj začel napadati, vendar zaradi burje in netoč-riosti brez uspeha. Nasprotno, prvi strel gostov je ukanil vso Primorčevo obrambo in nekrivega Leoneja. Preden je Fakin remiziral, je Husu tudi Oerodno zgrešil 11-metrovko.
V	drugem polčasu (z burjo v hrbet) je bila igra domačih živahnejša. Priložnosti ni manjkalo, a napadalci jih hišo znali izkoristiti in premoč Pri-hiorca ni prišla do izraza. Na srečo
S. Luigi — Vesna	0:0
VESNA: Negrini, Tucci, Pisani, Ver-bich, Penko, Pipan, Bruno, Potasse, Kostnapfel (R. Candotti), F. Candot-ti (Jerman), Picchieri.
Vesna se je z gostovanja vrnila s točko, četudi bi si glede na prikazano igro zaslužila kaj več. Križani so praktično skozi vso tekmo držali vajeti igre v svojih rokah, ni pa jim uspelo potisniti žoge v mrežo. S. Luigi je igral povsem podrejeno vlogo, saj je le s težavo zaustavljal kriške pobude, tehnične pomanjkljivosti pa je skušal nadoknaditi z zvrhano mero požrtvovalnosti.
V prvem polčasu je Vesna imela nekaj priložnosti, ki pa jih žal ni znala izkoristiti. Velika priložnost se ji je ponudila v 38. min., ko je Kostnap-
Trebencev je Husu streljal izven kazenskega prostora in žoga je tudi s pomočjo burje končala za vratarjem gostov ter Primorcu prinesla zasluženo zmago. (Kralj)
Kras - S. Marco 1:0 (1:0)
KRAS: Mezza villa, Gnezda, Purič, Villalta, Škabar, Cinque, Terčon, Puntar (v 72. min. Škrk), Granata, Viđali, Demeglio.
V	izredno pomembnem srečanju proti nevarnemu S. Marcu so kra-sovci izbojevali zlata vredni točki. Po začetni izenačenosti je Filipaz v 25. min. prvič resno zaposlil Mez-zavillo. Nekaj minut kasneje so rdeče-beli dosegli zmagoviti zadetek: žoga je ob robu 16-metrskega prostora prišla do Villalte, ki jo je s krasnim udarcem poslal v mrežo.
Deset minut kasneje je Demeglio zadel prečko, že v naslednjem napadu pa je najboljši strelec gostov, Inglese, zapravil 100-odstotno priložnost, saj je streljal naravnost v roke Mezzavilli. V drugem polčasu so Eli-nijevi varovanci le nadzorovali napade gostov in se niso preveč odpirali v obrambi. (Z. S.)
Breg - S. Nazario 0:2	(0:1)
BREG: Hrvatin, Crevatin, Germani, Klun, Albertini, Perosa, Jež, Cor-batti, Zonta, S. Olendk (v d.p. Paoli), Strnad.
Breg je s prikazano igro razočaral in tako je bil poraz proti solidnemu S. Nazariu neizbežen. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Gostje so povedli že v 15. minuti, a odtlej so Brežani imeli terensko premoč, vendar so bili v napadu netočni. Poleg tega so imeli tudi smolo, saj je Klun zadel prečko.
V	drugem polčasu je bilo pričakovati odločnejšo igro »plavih«, vendar se .je zgodilo prav obratno. Gostje so prevzeli pobudo in dosegli svoj drugi zadetek iz 11-metrovke. S strani Brežanov pa nismo zabeležili niti enega nevarnega strela v nasprotnika vrata.
V	delnoi opravičilo za tak nastop bi lahko navedli, da zaradi slabega vremena ekipa ni redno trenirala.
fel z močnim strelom zaposlil nasprotnega vratarja, ki je žogo mojstrsko odbil. Kriški sprednji napadalec se je nekaj minut kasneje poškodoval, tako da je moral žal zapustiti igrišče.
Vesna zadnje čase izgublja vse preveč točk, kar jo znatno oddaljuje od vodečega Fortituda. Ne sme ji zato zadostovati lepa in privlačna igra, treba več učinkovitosti, sicer se ji bo napredovanje izmuznilo. (A. K.)
Isonzo — Zarja 1:0 (1:0)
STRELEC: Sartori v 34. min.
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Franco, Terčon, Križmančič, Zeugna, Bon, Piscianz, Sulčič, Fonda.
SODNIK: Codiglione iz Latisane.
Zarja nadaljuje s serijo negativnih nastopov, saj je znova izgubila proti
Pohvalo si zasluži le Zonta, ki je po šestih mesecih odsotnosti zaradi poškodbe spet nastopil in je bil edini, ki je imel jasnejše pojme pri organizaciji igre. (W. Olenik)
NA GORIŠKEM
Juventina - Mladost 1:0 (1:0)
STRELEC: Costa v 16. min.
JUVENTINA: Custrin, Costa, Ca-iazzo, Sturm, Travagin, Devetak, Del Negro (Medeot), Cingerli, Panico, Lauri (Vitale), Firmino.
MLADOST: Zanier, Pahor, Devetak, Frandolič, Devetak, Marušič, De Lutti (D. Frandolič), Sclausero, Cianci, Lavrenčič, Argentin (Černič).
RDEČI KARTON: Pahor, Devetak (Juventina), L. Frandolič in Tra-vagin.
Takoj je treba povedati, da smo prisostvovali verjetno najslabšemu derbiju dveh slovenskih ekip v tem prvenstvu. Ob slabi igri, ki so jo oboji predvajali, je bilo še vreme ve-trovnoi in je motilo tekmo. Velja povedati, da je uvrstitev obeh ekip na začasni lestvici taka, da igralci niso imeli posebnih razlogov, da bi borbeno igrali. K temu je treba dodati, da je bilo tudi precej živčnosti in nepotrebnih prekrškov, tako da je sodnik, ki se tudi ni kdove kako izkazal, izključil štiri igralce ter pokazal več rumenih kartonov.
Že v začetku je bilo razvidno, da srečanje ne bo na visoki tehnični ravni. Igra je bila precej raztrgana in akcije so bile bolj sad naključja kot premišljenih shem. Gol prednosti, ki ga je dosegla Juventina, je padel v 16. minuti ko je Costa izkoristil pred-ložek s kota in z glavo premagal Zanierja.
Kljub zadetku Doberdobci niso znali pravilna reagirati in ustvariti priložnosti za izenačenje. Isto se je ponovilo v začetku drugega polčasa, ko so domačini vodili igro in zapravili nekaj priložnosti za podvojitev.
Odločnost Kraševcev se je pokazala v zadnjem delu srečanja, ko so oblegali štandreško obrambo. Tedaj pa je prišla na dan neučinkovitost do-
slabemu nasprotniku. Na igrišče je stopila trdno odločna, da odnese povoljan rezultat. Tako se je igra v prvem polčasu odvijala predvsem na sredini, vse do nepričakovanega vodstva domačinov, ki so izkoristili kratko odbito žogo in presenetili Racmana.
Odtlej pa se je začel monolig Ba-zovcev. V drugdm delu tekme so še poostrili tempo, toda vse akcije so domačini s precejšnjo lahkoto zaustavljali že izven kazenskega prostora. Igra je postajala iz minute v minuto ostrejša, tudi po zaslugi povprečnega sodnika, ki je večkrat spregledal ostrost domačinov. Tako je »gospod v črnem« izključil kar dva preveč temperamentna Bazovca in s tem tudi zapečatil izid tekme. (Big.)
berdobske vrste, ki je zaigrala prej zmedeno kot učinkovito. Domačini so tako imeli možnost za protinapade, ki pa so jo, resnici na ljubo, izkoriščali dokaj slabo. (R. Pavšič)
Romana - Sovodnje 0:1 (0:0)
STRELEC: Čeudek.
SOVODNJE: S. Gergolet, Florenin, Hmeljak, Bicciato, čeudek, D. Gergolet, Sambo (Visintin), M. Fajt, Butkovič, Gomišček (Kosič), A. Fajt.
Sovodenjci so gostovali v Tržiču pri skromni Romani, ki so jo v prvem delu prvenstva premagali kar s 6:0. Tudi tokrat bi lahko bil rezultat višji v korist belo-modrih, če bi ne nastopili v zelo okrnjeni postavi (izključitve in poškodbe). Kljub temu so Marsonovi varovanci zaigrali na zadovoljivi ravni in ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol. Le ta je padel komaj v 80. min. po zaslugi Čeudeka, ki je z izvrstnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Omenimo še, da je pred golom Butkovič zadel prečko. Skratka, tesna a povsem zaslužena zmaga Sovodenjcev.
Priznanje
Primorskega dnevnika
Po zmagi Juventine proti Mladosti imajo Sovodenjci precej možnosti, da se tudi sami vpišejo med zmagovalce na tej posebni lestvici: doslej sta zmagala Mladost (dvakrat) in, Juventina. V nedeljo bodo Sovodenjci igrali proti Juventini. V primeru zmage Štandrežcev, bodo priznanje prejeli slednji, vsak drugi rezultat govori v korist Sovodenjcev.
DOSEDANJI IZIDI
Sovodnje - Mladost			0:0
Mladost - Juventina			1:0
Juventina - Sovodnje			0:3
Mladost - Sovodnje			0:0
Juventina - Mladost			1:0
LESTVICA			
Sovodnje	3	1	2	0 4
Mladost	4	1	2	1 3
Juventina	3	1	0	2 1
OPOMBA: zmaga na tujem			velja 3
točke, za poraz na domačem igrišču se odvzame točko, za remi doma se			
ne da točke.			
rezultati
2. AMATERSKA	LIGA
Skupina F IZIDI 23. KOLA	
Muggesana - Fogliano	2:0
San Sergio - C. E. Prisco	3:0
San Luigi - Vesna	0:0
Isonzo - Zarja	1:0
Arrigosport - Begliano	2:1
Vivai Busa - Fortitudo	1:2
Stock - Libertas	1:2
Domio - Opicina	1:5
LESTVICA	
Fortitudo 23 15 6 2	32:16 36
Vesna	22 10 9 3	34:18 29
Muggesana 23 10 8 5	30:18 28
Zarja	23 11 3 9	23:26 25
Vivai Busa 22 8 7 7	27:22 23
Stock	23 8 7 8	24:25 23
Opicina	22 10 2 10	35:35 22
Arrigosport 22 9 4 9	34:41 22
San Sergio 22 7 7 8	27:27 21
Isonzo	23 7 6 10	21:23 20
San Luigi 22 6 8 8	25:28 20
Libertas	22 7 6 9	21:29 20
Fogliano	23 5 9 9	22:24 19
C. E. Prisco 23 6 7 10	21:26 19
Begliano	23 3 11 9	19:32 17
Domio	22 3 8 11	24:37 14
PRIHODNJE KOLO	(23. 3.)
Stock - Fogliano; San Sergio - San	
Luigi; Arrigosport - Muggesana, For-	
titudo - Vesna; Begliano -	Zarja; Vi-
vai Busa - Isonzo; Libertas - Domio; C. E. Prisco - Opicina.	
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina M IZIDI 18. KOLA	
Union - Campanelle	0:1
Chiarbola - CUS	1:1
Breg - San Nazario	0:2
Kras - San Marco	1:0
Primorje - Gaja	1:0
Primorec - Aurisina	2:1
LESTVICA
Primorje 28; Kras 27; San Nazario in Primorec 22; San Marco 21; Campanelle 18; Gaja in Breg 17; Aurisina 14; Union 12; Chiarbola 11; CUS 4.
PRIHODNJE KOLO (23. 3.)
Union - Breg; Kras - Primorec; Campanelle - Primorje; San Nazario -Chiarbola; Aurisina - CUS; San Marco - Gaja.
Skupina I IZIDI 22. KOLA
Medea - Poggio	2:1
Romana - Sovodnje	0:1
Sagrado - Fossalon	2:3
Juventina - Mladost	1:0
Azzurra - Fincantieri	1:2
Torriana - Staranzano	0:0
Piedimonte - San Lorenzo 0:1 LESTVICA
Staranzano 34; San Lorenzo in Torriana 31; Sagrado in Fincantieri 28; Poggio 25; Sovodnje 24; Juventina, Fossalon in Medea 22; Piedimonte 17; Mladost 16; Azzurra 7; Romana 5.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Sovodnje - Juventina; Mladost -Poggio; Staranzano - Piedimonte; Fossalon - Medea; Azzurra - Torriana; San Lorenzo - Sagrado; Fincantieri -Romana.
Passarella zapušča Fiorentino
FIRENCE — Argentinski nogometaš Daniel Passarella je včeraj sporočil, da bo zapustil Fiorentino .Do tega koraka naj bi ga privedlo pismo, ki naj bi ga predsednik Pontello naslovil preiskovalnemu uradu nogometne zveze in v katerem naj bi ga zatožil, da je že pred 28. februarjem stopil v stik z nekim drugim klubom, kar po njegovem ni res. Kam bo odšel, pa Passarella ni povedal.
NOGOMET: v derbijih 3. amaterske lige na Tržaškem in Goriškem
Primorje odpravilo Gajo, Juventina pa Mladost
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ana Kordelieva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni m legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalia po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775275, tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
kdaj« L JZTT	IjrfS	k.
mtiik»P^Trst	fJ||5J
zašinkov REG
18. marca 1986
Z razsodbo, da sme v ZDA vsakdo ne glede na politično pripadnost
Sodišče v Washingtonu prizadejalo hud udarec McCarthyjevim epigonom
WASHINGTON — Vsi tisti, ki so kdaj zaprosili za vstopni vizum v ZDA, so si nedvomno zapomnili, da je v formularju okence, v katerem je treba navesti strankarsko pripadnost. Nobena skrivnost ni, da bodo pripadniku kake komunistične partije ali druge levičarske organizacije le s težavo izstavili vizum.
Ta ameriški predpis izhaja iz obdobja hladne vojne in McCarthyejevega lova na »komunistične čarovnice«; še vedno je polnopraven, a prejšnji teden mu je washing-tonsko prizivno sodišče zadalo hud udarec, ali vsaj postavilo v dvom njegovo upravičenost.
Sodišče je v bistvu razsodilo, da ameriško državno tajništvo (zunanje ministrstvo) ne more nikomur zavrniti vstopnega vizuma samo zato, ker »levičarsko« misli, ker je član komunistična partije ali kake druge organizacije, ki ni Washingtonu pri srcu. Če hočejo ameriške državne oblasti z zavrnitvijo vstopnega vizuma nekomu preprečiti prihod v ZDA, marajo po razsodbi washingtonskih sodnikov navesti konkretne in prepričljive argumente, da je1 določena oseba nevarna za ameriške interese in zato nezaželena.
Povod za tako razsodbo je bil konkreten primer, ki pa na žalost ni osamljen. Do zapleta je prišlo jeseni 1983, »žrtve« pa so bile neki nikaragovski minister, bivši italijanski general in dve funkcionarki kubanske zveze žena.
Več ameriških inštitucij in osebnosti, med katerimi so bili tudi člani Kongresa, je povabilo v ZDA sandini-stičnega notranjega ministra Tomasa Borgeja, bivšega italijanskega generala in komunističnega senatorja Nina Pastija, ki je znan nasprotnik vseh jedrskih raket
v Evropi, pa še Kubanki Olgo Finley in Leonar Rodri-guez, da bi imeli niz predavanj in konferenc, ali pa da bi sodelovali na raznih simpozijih. Vsem je »State Department« zavrnil vstopni vizum, ne da bi navedel razloge za tako odločitev.
Gostitelji štirih za Reaganovo administracijo nezaželenih gostov so vso zadevo spravib pred washingtonske sodnike. V prvi razsodbi so sodniki dali prav ameriškemu državnemu tajništvu, češ da je ravnal po obstoječih zakonih. S tem pa ni bilo zadeve konec, saj so se gostitelji pritožili na prizivno sodišče, ki je razveljavilo prvostopenjsko razsodbo in določilo, da ne more biti razlog za zavrnitev vizuma samo pobtična pripadnost ah svetovni nazor.
Sodišče je nedvomno upoštevalo leta 1977 odobreni popravek, ki ga ja vnesel demokratski senator George McGovem in ki ne dovoljuje avtomatizmov, temveč zahteva, da oblasti navedejo razloge, zakaj so zavrnile vizum.
S tem pa se ni vsa zadeva še končala. Bržkone bo »State Department« vložil priziv na vrhovno sodišče ZDA, saj ameriške administracije tako rade drugim očitajo nedemokratičnost, same pa niso pripravljene sprejeti nobene kritike, tudi če pride iz vrst njihovega »neodvisnega« sodstva.
Po vsem tem bi se lahko Amerika otresla preživelih anahronizmov hladne vojne. Izgledi pa so bolj borni, saj se je Reaganova administracija do sedaj na debelo posluževala te metode zavračanja »nezaželenih« gostov in to ne samo v primeru, če so bili komunisti.
Marcosov »ekonomski imperij« dosega 5 milijard dolarjev
NEW YORK — Pobegli diktator Ferdinand Marcos si je na plečih se stradanega filipinskega ljudstva nakopičil velikansko premoženje: 5 milijard dolarjev (7.500 milijard lir) v denarju, zlatu, srebru in nepremičninah, ki jih je pokupil na tujem, tako tudi v Italiji. »New York Times« piše, da velik del nagrabljenega bogastva tvorijo bančni računi v gostoljubni Švici, ki jih je Marcos odprl v imenu raznih družb s sedežem v davčno nezahtevnih državah.
Bivši filipinski senator Javita Salonga, ki ga je predsednica Corazon Aquino postavila na čelo preiskovalne komisije, je povedal, da ima Marcos v švicarskih bankah poleg tekočih računov veliko zlata in srebra. Samo v prvem letu izvajanja izrednega stanja (1973) so se filipinske rezerve zlata iz takrat »neznanih razlogov« skrčile za polovico, sicer z 1,85 milijona unč troy (1972) na 1,05 milijona, to je za 280 milijonov dolarjev ali 400 mlijiard lir, kolikor znaša vrednost 800.000 unč po zdajšnjem tečaju. Celo ameriška CIA je priznala, da so Marcos, žena in sorodniki na debelo kradli zlato, pa tudi srebro. Ne samo, nadzorovali so tudi kakšnih tisoč proizvodnih in drugih podjetij na tujem, doma pa imeli monopol nad pridelovanjem kokosovih orehov, sladkorja in banan. Vrh tega kaže, da je Marcos bil vpleten v donosne kupčije na mednarodnem naftnem tržišču. Nagrabljenega premoženja najbrž ne bo nazaj na Filipine.
Holandke proti mešanim posadkam
HAAG — Odbor žensk, katerih možje služijo v vojni mornarici, je izročil podtajniku za obrambne zadeve Hoekzemi »črno knjigo« o razmerah na tistih vojnih 'ladjah, ki i-majo v posadki tudi ženske. Odbor trdi, da navzočnost žensk na ladjah
izpodkopava temelje zakonskim zvezam med mornarji in njihovimi družicami. Med drugim navaja, da se članice posadk povzpenjajo na višja mesta s spolnimi uslugami, to pa tako, da »po pomoti« zaidejo n.pr. pod moško prho in tako naprej.
Lansko lelo v Italiji
Manj ločitev in razporok
RIM — Najnovejši podatki statističnega zavoda ISTAT kažejo, da so se zakonski pari v Italiji med prvim polletjem lani redkeje zatekali k ločitvi ali razporoki kakor v prvi polovici leta 1984. število ločitev je nazadovalo za 11 odstotkov z 19.722 na 17.639, število razporok pa za 12 odstotkov, namreč od 8.789 do 7.711.
Podatek o razporokah sicer ni zanesljivo merodajen, kajti dokončna razveja med zakoncema je mogoča šele pet let po njuni ločitvi, to pa pomeni, da se navedeni števili razporok nanašata na »stare primere«. Vseeno raziskovalci menijo, da se tudi pri razporokah statistična krivulja počasi nagiblje navzdol.
NOVO ZASTOPSTVO
AUSTIN ROVER

TOMAUTO
S.A.S.
Ul. Nizza 15 — Tel. 0481/83923 — GORICA STANISLAV TOMAŽIČ
vam nudi po zelo ugodnih cenah
MINI, METRO, MAESTRO, MONTEGO, ROVER itd.
„
V#*
S TOTOCALCIOM ZADENEŠ TUDI V SREDO
NnsLXDNjn iena 19. Manca
IGRAJ TUDI Tl NA TOTOCALCIO!
Zlate trinajstice pridejo, ko si najmanj pričakuješ!
totocalcio
»V SLUŽBI ŠPORTA«
i 999 Sl-
Ponu ja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
Jože Trobec
Čenča
33.