Poštnina plačana v gotovini Stev. 68. V Ljubljani, sobota 26. marca 1938. Leto III. V Podonavju se pripravlja nov blok držav V Parizu prevladuje mnenje, da bodo odslej Jugoslavija, Italiia, Nemčija in Madžarska stvorile poseben blok . Pariš, 26. marca. o. Plebiscitno kampanjo v Avstriji in Nemčiji sla v četrtek olvorila pokrajinski vodja stranke Burekel na Dunaju in propagandni minister Gobbels v Berlinu. Francoska javnost meni, da taka propaganda nima cilja le v tem, da se s plebiscitom potrdijo Hitlerjeve odredbe Slede Avstrije, temveč tudi vzbuditi zavest pri vseh Nemcih, ki bivajo v tujih državah. Po spojitvi Avstrije z Nemčijo se Nemčija resno pripravlja, da uredi vprašanje svojega vpliva v Srednji Evropi, rosebno pozornost so v Parizu vzbudili pozdravi mer nern&kimi okupacijskimi četami v Avstriji na tnlj**ran* *er mc italijansko, jugoslovansko in rU nS^° vois^° na drugi strani. Ob srečanjih oddelkov teh vojska so se izrekle zdravice in po--dravi, češ, da vlada med temi sosednimi drža-pravi duh prijateljstva. V Parizu mislijo, da hote Nemčija sčasoma ustvariti poseben blok držav v Srednji Evropi, v katerem bi bile Nemčija, Ila-yla, Jugoslavija in Madžarska. Zelo so v skrbeh tudi za Gdansk. Tamkajšnji nacionalistični vodje ®e vedejo tako, kakor bi bilo to mesto že sestavni del Nemčije. V Parizu ne bodo presenečeni, če bodo v kratkem tam razpisali plebiscit za priključitev k Nemčiji. Zelo simpatično spremljajo nemška prizadevanja za novo ureditev Podonavja tudi madžarski desničarji in romunski desničarji. V Parizu poudarjajo, da je sodelovanje med Anglijo in Fran-cijo pač toliko lesno, da se bo nazadnje le posrečilo preprečiti nadaljnje prodiranje nemštva v ostale dele Evrope. Tudi mislijo, da bo Madžarska kljub svojim simpatijam do Nemčije le smatrala "a potrebno, da se bolj naveže na Malo antanto, kakor pa na Nemčijo. Znak za to vidijo v pogajanjih za zbližanje med Madžarsko in Romunijo. V tem smislu deluje tudi italijanska diplomacija. Ta pogajanja bodo bržkone rodila uspeh, čeprav London, 26. marca. o. Veliki zunanjepolitični govor, ki ga je imel v četrtek v poslanski 2boruici Predsednik vlade Chamberlin, je jasno pokazal, ua Anglija ne bo prevzela nobenih posebnih jamstev za utrditev dejanskega stanja v Srednji Evropi, v prvi vrsti glede Češkoslovaške. Podčrtal je v svojem govoru, da se angleška zunanja politika v nobeni smeri ne bo spremenila, niti nima njegov Kovor drugega namena, kakor pojasniti stališče Anglije do trenutnega stanja v Evropi. Kot prvo načelo angleške zunanje politike je Chamberlain poudaril ohranitev miru. Anglija se bo borila zmeraj takrat, kadar ji bodo to narekovali njeni interesi. Drzala_ se bo vseh obvez, ki jih je prevzela v Pednarodnih pogodbah, čeprav te obveze Anglijo lahko pripeljejo do udeležbe v novi vojni. Anglija se bo borila vselej takrat, kadar bodo v nevarnosti njeni interesi na morju in na suhem ter bo morala prispevati svoj delež za ohranitev 'dealov človečanstva. Ko je govoril o Zvezi narodov, je sicer priznal, da je njegova vera v to institucijo močno omajana, vendar je še vedno prepričan, da se da ženevska ustanova reformirati 'n dvigniti tako, da bo spet postala pravo sredstvo ohranitev miru Smisel in cilje angleške zunanje politike je 'Ministrski predsednik očrtal takole: Anglija bo :Vyeraj branila svoje življenjske, interese, izpolnjevala bo doslovno vse pogodbene obveze do Francije, branila pa bo tudi vzvišena načela mednarodne pravice. Velik del svojega govora je Chamberlain po-fvetjl problemu češkoslovaške republike. To vprašanje je zanj vprašanje ravnovesnosti v Srednji Evropi. Angleška vlada se je bavila s predlogom, 'Ja bi poleg vseh dosedanjih obveznosti prevzela nove, namreč obveznosti in garancije glede Češkoslovaške. Chamberlain je dejal takole: »Rad bi opozoril parlament na to, da imamo obveznosti, ki bi nas prisilile, da seženio po orožju za cilje, ki s« ne tičejo neposredno naše lastne obrambe in •»brambe dežele britanskega imperija. V prvi vrsti spada semkaj obramba Francije in Belgije proti neizzvanemu napadalca. To je v zvezi z našimi obveznostmi lokarnske pogodbe, ki je bila 19. H»aja 1936 v Londonu znova okrepljena in potrjena. Semkaj spadajo tudi naše obveznosti do Por-tngalske, do Trske in Egipta. To so naše jasne in trdno določene obveznosti z ozirom na gotovo delele. Toda izven naštetih primerov pa imamo še primer splošnega značaja, ki pa ni nič manjše važnosti. Ta primer bi nastopil v okviru Zveze narodov in je bil od bivšega zunanjega ministra ®dena jasno opisan s stavkom: Mimo vsega pa Jutrišne volitve v Bolgariji Sofija, 26. marca. m. Za jutrišnje volitve v Sofijski oblasti je volivni boj že dosege! svoj vrhunec. Včeraj je bilo v Sofiji več volivnih shodov, katerih 60 govorili ugledni bolganski politiki, «i kandidirajo pri volitvah v Sobranje. Med družni je imel včerai več shodov in sestankov vo-itelj bolgarskega fašističnega gibanja Cankov. V sami Sofiji je 81 kandidatov, med njimi tudi nekaj pivšjh ministrov kakor Cankov, Kožuharov, Smi-‘cv in še nekateri drugi. „Radio Besarabija" Bukarešta, 26, marca, m. Romunska vlada je skle-nila, da v Kišinjevu v Besarabiji zgradi veliko radio-®ddajno postajo, ki se bo imenovala »Radio-Besara-“ija«. Ta radio-postaja bo prvenstveno propagandnega *n»čaja ter bo pobijala iredentistično propagando pre-'Odnjezterskih radio-poela; so bili do sedaj vsi napori v lej smeri brez uspeha. Vse to dogajanje v Podonavju pa je treba gledati skozi prizmo prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, ki sta prijateljici Nemčije, vendar pa ne želita prevelikega vpliva Nemčije v Podonavju. K razjasnitvi položaja bodo mnogo prispevala tudi pogajanja za sporazum med Anglijo in Italijo. Čim bo ta sporazum postal dejstvo, bo imela Italija bolj proste roke napram Nemčiji, ne da bi pri tem že računali na kako posebno ohladitev prijateljstva med Nemčijo in Italijo. Hutter si je v svesti zmage Konigsberg, 26. marca. A A. DNB: Hitlerja je na zborovališču pozdravila ogromna množica ljudstva. Vzklikanje je trajalo nad 10 minut. V svojem govoru je Hitler rekel, da je avstrijska suverenost bila umetna tvorba, ki jo je ustvarila tujina. Združitev Avstrije z Nemčijo potrjuje resnico o velikem nemškem narodu. 0 Španiji je rekel, da 75 milijonov Nemcev zelo pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej državi. Svoj govor je zaključil z besedami: Dne 10. aprila bo zmagal en narod, en rajh in ena Nemčija. Dunaj, 26. marca, m. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da bo pri bližajočih se volitvah v nemški Reichstag vodja nemškega naroda Adolf Hitler po 'vsej verjetnosti_ kandidiral v svojem rojstnem kraju v Linzu ali pa na Štajerskem ter hoče na ta način poudariti zedinjenje Nemčije in bivše Avstrije. Goring na Dunafu Dunaj, 26. marca, o., Danes opoldne prispe na Dunaj pruski ministrski predsednik maršal Goring. lahko enkrat postane nujno, da bomo morali seči po orožju, da prinesemo svojo pomoč žrtvi kakšnega napada, kadar bomo po lastni presoji smatrali za pravilno in po predpisih pakta Zveze narodov spoznali za potrebno, da to storimo. Takšen primer bi se lahko pripetil z ozirom na Češkoslovaško. Bivši zunanji minister (Eden) pa je še dostavil: Lahko postane potrebno. Ta izraz rabini na- Rim 26. marca. AA. (Stefani.) Diplomatski urednik agencije Stefani piše: 25. marca 1937 sta predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič in italijanski zunariji minister grof Ciano podpisala v Belgradu prijateljsko pogodbo o sodelovanju, ki jamči na lojalnih osnovah mir na Jadranskem morju in sta š tem začela novo dobo v političnih in gospodarskih od-nošajih med obema državama. Pomembnost pogodbe obstoji mnogo bolj v duhu, s katerim je pogodba prežeta ter v obojestranski lojalni volji, kakor pa v protokolarni formulaciji. Ta dogodek je na ta način dobil velik zgodovinski pomen. To je pomembna pogodba, ki je odstranila dolgotrajno napetost na meji v Julijski krajini in na Jadranskem morju. To je realen pakt na važnem križišču v nemirni Evropi. Z jugoslovanskega nacionalnega stališča je ta odlok predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča podprt z voljo Nj. kralj. Vis. kneza namestnika ter je izveden v okviru direktiv pokojnega politika Pašiča in velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki sla želela zbližanje Belgrad, 25. marca. A‘A. Glede uredbe o odreditvi sedežev pokojninskih zavodov je minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič dal tole izjavo: Kakor je znano, je z uredbo od 29. novembra preteklega leta razširjeno pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence, ki smo ga imeli do te najnovejše uredbe samo na ozemlju predvojne Slovenije in Dalmacije, na vso državo. Pomen tega ukrepa kraljevske vlade je dovolj podčrtan ne samo za tiste, ki so pri stvari zainteresirani, pač pa tudi za našo širšo javnost. Ne čutim potrebe, da bi ob tej priliki poudarjal ponovno vse pozitivne straui v socialnem in gospodarskem oziru tega zavarovanja. Kraljevska vlada je na včerajšnji seji predpisala uredbo o določitvi števila središč in področij novega pokojninskega zavarovanja za nameščence. Z uredbo je rešeno to važno vprašanje na ta način, da so poleg Pokojninskega zavoda v Ljubljani bili ustanovljeni Pokojninski zavodi tudi v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu. Belgrajski pokojninski zavod bo vodil posle za področja okrožnih uradov v Subotici, Somboru, Novem Sadu, Petrov-gradu, Belgradu, Nišu in Skoplju. Zagrebški pokojninski zavod ho obsegal področja okrožnih uradov v Sarajevu, Banjaluki, Tuzli in za področje okrožnega urada v Dubrovniku, izvzemši okrajev Dubrovnik, Metkovič, Korčula in Kotor. Pokojninski zavod v Ljubljani ko obdržal vse svoje dosc- Ob 7. zvečer bo imel velik govor za bližajoči se plebiscit. Vse nemške radijske postaje bodo ta govor prenašale. Kriza v Pragi Vse nemške manjšinske stranke v Češkoslovaški so se združile pod okrilje Henleinove stranke. Zastopniki vseh drugih nemških strank v vladi so odstopili in so^ včlanjeni v stranko sudetskih Nemcev. Nov položaj je nastal tudi zaradi stališča voditelja Slovakov Hlinke. Ta stranka se je postavila z drugimi manjšinskimi strankami na isto linijo, namreč, da zahteva popolno avtonomijo za vse manjšine v Češkoslovaški. Praga, 26. marca, m. Minister za narodno zdravje Čech, ki ie v češkoslovaški vladi zastopnik nemških socialnih demokratov, je danes obvestil predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo, da poidaja ostavko na svoj položaj. Minister Čech 6e zaradi tega svojega namena že včeraj ni udeležil seje vlade. Tudi ni čakal na sklep kongresa nemške socialne demokratske stranke, ki je sklican za jutri. Po ostavki ministra Čecha ni v češkoslovaški vladi zdaj nobenega zastopnika nemških strank več. Socialni demokrati za zdaj še ne bodo šli v ostro opozicijo proti vladi. Stranka se namerava organizirati ter bo Čechovo mesto v vodstvu stranke zavzel Jakš. Ostavko na svoj položaj v socialno demokratski stranki bo podal tudi dosedanji podpredsednik Heller. Ministrstvo za narodno zdravje bo pa prevzel dosedanji minister brez listnice Ježek. Tako bo zdaj po izstopu predstavnikov vseh nemških strank na Češkoslovaškem vodstvo državnih poslov prešlo v roke stare češkoslovaške koalicije, ki je bila na vladi od ustanovitve češkoslovaške republike do leta 1926. monoma, kajti v tem primeru za nas ne obstoja nobena avtomatična obveznost, da seženio po vojaških sredstvih.« Nato je Chamberlain preciziral svoje stališče' do novih obvez in dejal, da je v primeru vojnega spopada v Evropi več kot mogoče, da tudi druge države, ki niso neposredno prizadete pri spopadu, stopijo v vojno. Ta možnost velja tudi za Anglijo, brez obzira na obveznosti, ki jih je Anglija sprejela ali pa ki jih je odklonila. Zla6ti bi za Anglijo prišlo vprašanje vstopa v vojno na plan takrat, kadar bi bila napadena Francija, ki je z njo Anglija povezana v izredno prisrčnem prijateljstvu. z Italijo. Z ozirom na ta sporazum so v Belgradu mnogo pridobili na moči glede notranje politike pa tudi v pogledu zunanje politike. Z ozirom na to so v Belgradu zavzeli mesto v zgodovini kot orientacijo za utrditev jugoslovanskega edinstva. V resnici sporazumi Jugoslaviji jamčijo nove pogoje miru in moči. Ta politika zrelosti in suverenosti jamči Jugoslaviji popolno varnost na vzhodnem koncu nasproti Bolgariji, na zahodni strani pa Italiji ob Jadranskem morju. Jugoslavija, ki jo vežejo prijateljski odnosaji z Nemčijo in ki se je približala tudi Madžarski, uživa danes popolno varnost in ugled v Podonavju in na Balkanu. Razvoj dogodkov je konsolidiral sporazum z Bolgarijo. Na Jadranskem morju vlada v resnici mir, nasprotno s stanjem na drugih mejah, ob drugih morjih in ob drugih evropskih rekah. Za tam nihče ne ve, kakšna bo bodočnost, kajti vse bolj se kopičijo ravna nerazumevanja in velike vojne priprave. Na Julijski meji in ob Jadranskem mor-ju sta dva mlada naroda našla lojalno razumevanje, široko možnost sodelovanja in spoštovanja svojega zgodovinskega poslanstva. danje področje, to je področje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Splitu, okrajev Kastav, Krk in Rab od okrožnega urada na Sušaku in okraje Dubrovnik in Kotor, ki spadata pod okrožni urad v Dubrovniku. Poleg tega bo ta pokojninski zavod opravljal v smislu $ 2 točke 2 uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev tudi posle zavarovanja nameščencev pri vseh pomorskih brodarskih podjetjih v Jugoslaviji brez ozira na pristanišče in pripadnost ladje. Da bi se dosegla Čim tesnejša vez med interesenti in pokojninskimi zavodi, uredba predvideva ustanovitev poslovalnic pri novih pokojninskih zavodih v Novem Sadu, Nišu, Skoplju, Osjeku in Banjaluki. Na čelu teh poslovalnic morejo stati posebni odbori, ki jim bo delokrog odredil zakon. Rad bi poudaril, da je pri določitvi središč in področij novih pokojninskih zavodov imela kraljevska vlada dvoje ciljev: 1. da se ustanove taki pokojninski zavodi, ki bodo po številu svojih članov sposobni za uspešno izvrševanje pokojninskega zavarovanja, in 2. da so središča teh zavodov na tistih krajih, ki bodo mogli biti s članstvom v čim tesnejšem stiku. Prepričan sem, da je s to uredbo pravilno rešeno to delikatno vprašanje in da bodo novi pokojninski zavodi sposobni, da pokažejo s svojim delom popoln usr>eh. Vesti 26. marca Bivši avstrijski kancler dr. Schuschnigg noče iz Avstrije. Ponudbo, naj se izseli, je Schuschnigg odklonil, ker hoče ostati v svoji domovini. V Linzu so oblasti zaprle profesorja Pavla Ester-gasia samo zato, ker nemškim vojakom ni dal na razpolago lepih sob, temveč le prostore v vlažnih kleteh. Bivšega dunajskega župana Schmitza so izpustili iz dunajskih zaporov. Kaj bo z obtožbo proti njemu, pa še ni znano. Novo litovsko vlado je sestavil vrhovni kurat litovske vo;ske Vironasu. Položaj gospodarskega ministra in ministra za narodno obrambo je prevzel glavni poveljnik litvanske vojske Arastitis. Prejšnji ministrski predsednik Tubenis je ostal kmetijski minister. Tuje petrolejske družbe so razlastili v Mehiki. Odškodnino bodo družbam plačali iz donosa notranjega posojila, ki ga bodo v kratkem razpisali. Odloki vlade so bili pri prebivalstvu sprejeti z izrednim navdušenjem. Diplomatski predstavnik Madžarske je izročil svoje poverilnice vladi generala Franca v Burgosu. Dva velika pariška dnevnika, in sicer »Jour« in »Echo de Pariš* sta se združila. Od 28. marca naprej se bo novi list imenoval »Jour — Echo de Pariš«. Govor o stališču češkoslovaške vlade do vseh aktualnih mednarodnih vprašanj bo imel v nekaj dneh eden izmed članov vlade v radiu. Govor bodo prenašale vse češke radijske postaje. Pogajanja za sklenitev turško-žeškoslovaške trgovinske pogodbe so se začela včeraj v Ankari. Sporazum o odmeri tonaže novih bojnih ladij sta sklenili Amerika in Anglija. Obe državi toliko časa ne bosta gradili ladij z več kakor 35.000 tonami, dokler ne bosta zvedeli za podrobne oboroževalne načrte japonske mornarice. Francoska vlada je sprejela spremembe k finančnemu zakonu, kakor jih je bil predlagal senat. Po tem predlogu so se krediti, dovoljeni za narodno obrambo, znižali za pet milijard. Tako skrčen predlog bo Blum takoj predložil poslanski zbornici v potrditev. Siroge nemške odredbe glede deviznega prometa so sedaj uveljavili z enako strogostjo tudi za nemško Avstrijo. Vsak prekršek bo kaznovan izredno težko. Delovanje družbe raziskovalcev svetega pisma je poljska vlada prepovedala. Vlada je prepričana, da je delo družbe državi v veliko škodo. Za predsednika volivne komisije v aleksandret-skem sandžaku je bil izvoljen grški delegat Focas. Med člani komisije je tudi en jugoslovanski delegat. Vse dunajske banke in drugi denarni zavodi v Avstriji morajo od 28. marca voditi poslovne knjige v markah in ne več v šilingih. .Razmerje med marko in šilingom je 1 : 1.5. Zdravstveno stanje madžarskega kraljevega namestnika regenta Horthya se je popravilo. Pričakujejo, da bo v nekaj dneh popolnoma okreval. Blok preti komunistični akciji se je ustanovil v Belgiji. Blok bo izdajal časopise in brošure v več jezikih, s katerimi bo razkrinkaval razdiralno delovanje komunističnih agentov. Tudi Finska se je začela bolj naglo oboroževati. Parlament v Helsinkih je sprejel petletni oboroževalni načrt, ki_ bo državo veljal 450 milijonov finskih mark. Voditelja romunske kmečke stranke Maniua je vlada internirala v nekem kraju v Transilvaniji. Z njim vred je interniran tudi podpredsednik stranke Mi-halake. Ženske bodo morale na fronto v Kataloniji. Zaradi velike stiske je rdeča vlada pripravila zakon, s katerim kliče tudi odrasle ženske pod orožje. Triumf Pie in Pina Mlakarja v Belgradu Belgrad, 26. marca, m. V tukajšnji operi je bila snoči premiera znanega baleta »Vrag na vasi« od Franca Lotke, ki sta ga naštudirala in v njem tudi igrala glavni vlogi priznana mlada slovenska umetnika Pia in Pino Mlakar. Za to umetniško prireditev je vladalo v vseh tukajšnjih kulturnih krogih veliko zanimanje ter so bili vsi sedeži kljub precej povišani vstopnini zaradi stroškov, ki so bili združeni s prireditvijo tega baleta, do zadnjega razprodani. Med občinstvom smo opazili najuglednejše predstavnike političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Tako je prišel na premiero baleta »Vrag na vasi« tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s soprogo. S seboj je pripeljal tudi svojega gosta glavnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Menemena Džoglua ter njegovo nečakinjo. Dalje so bili na snočnji premieri »Vraga na vasi« tudi notranji minister dr, Anton Korošec, kr je v loži sedel skupno s predsednikom senata dr. Želimi-rom Mažuraničem in prosvetnim ministrom Magaraše-vičem, zatem minister dr. Miha Krek z gospo soprogo ter minister Novakovič. NavzoČni so bili tudi številni člani diplomatskega zbora, ki so akreditirani na našem dvoru ter bivši italijanski minister grof Volpi s soprogo, ki sta prišla v Belgrad na otvoritev velike umet-niške razstave italijanskega portreta »Skozi stoletja«. Mlada »lovenska umetnika . Pia in Pino Mlakar sta si že takoj pri prvem nastopu usvojila simpatije številnega odličnega belgrajskega občinstva, ki ju je potem po vsakem dejanju viharno aklamiralo in po večkrat klicalo pred odrsko zaveso. Gospa Pia Mlakarjeva je tudi dobila več šopkov krasnega cvetja. Navdušenje se je stopnjevalo od slike do slike ter občinstvo po končanem baletu ni hotelo prej zapustiti opere, dokler a« mlada slovenska umetnika nista najmanj petkrat pojavila pred zaveso in se zahvaljevala za izkazano priznanje. S snočnjim nastopom sta Pia in Pino Mlakar doživela pravi triumf. V Belgradu bosta z istim baletom nastopila tudi še v ponedeljek in v sredo, nakar odideta na gostovanje v Miinchen. Opozorilo mestnega poglavarstva glede današnjih letakov. Po Ljubljani so razširjeni letaki s podpisom »Združena akademska mladina«, s katerimi se sklicuje za danes 26. t, m. ob 6. popoldne v prostore magistrata nekak »narodni svet«. Sporočam javnosti, da mestnega poglavarstva ni nihče prosil za prostore, zato tudi niso nikomur oddani in tudi niso na razpolago. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 26. marca 1938. Dr. Adle-šič Juro, predsednik. Ljubljana, 26. marca. V Ljubljani so se danes pojavili letaki, ki pozivajo prebivalstvo na protestno zborovanje proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Klub koroških Slovencev v Ljubljani pa izjavlja, da ni niti posredno niti neposredno v nobeni zvezi s to akcijo. Klub koroških Slovencev Nobenih novih jamstev za nikogar Angleški predsednik vlade je odločno branil politiko svoie vlade ,Na Jadranskem morju vlada v resnici mir' R inski glas ob obletnici sporazuma med Jugoslavijo in Italijo Izjava ministra za socialno politiko Dragiie Cvetkoviča Razširjeno pokojninsko zavarovanje za nameščence Področje Pokojninskega zavoda v Lgubtiani se je še povečalo I Mariborske občinske zadeve Mariborski občinski svet je imel snoči svojo II. redno sejo v letošnjem letu pod vodstvom mestnega župana dr. Juvana. Poleg običajnih tekočih zadev je obravnaval tudi nekaj splošno važnih vprašanj, ki so za Maribor zelo pomembne. Tako stopa v odločilni stadij vprašanje preimenovanja mariborskih ulic Celo vrsto Ulic brez imena imamo že v mestu, pri drugih pa se je {»kazala potreba, da se preimenujejo. Mnogo velikih slovenskih mož so, po katerih so imenovane prav neznatne uličice, imena drugih, katerih pomen je bil za našo narodno zgodovino dosti neznatnujši, pa se šopirijo na reprezentativnih ulicah. Pred dvema letoma je bil izvoljen poseben odsek za preimenovanje ulic. V odseku so poleg občinskih svetnikov tudi razni strokovnjaki. Odsek se je zlasti zadnje čase temeljito bavil s tem problemom, vendar se je pokazala potreb«, da se sklepanje še odloži do prihodnje občinske seje. medtem bo imel odsek svojo zadnjo, odločilno sejo, ki ji bo predsedoval župan, udeležili pa se je bodo lahko tudi ostali občinski svetniki, ki se za to vprašanje zanimajo. V zvezi s preimenovanjem ulic je tudi naročitev novih uličnih napisov in hišnih številk. Zavod „Vesna" in njegova usoda To vprašanje 60 je na snočnji občinski seji temeljito obravnavalo. Občina je prevzela »Vesno« leta 1919 od društva, ki jo je do takrat upravljalo. Obvezala se je, da bo zavod vzdrževala, država oziroma sedaj banovina pa bi morala plačevati učne moči. V zavodu je ženska obrtno nadaljevalna šola in gospodinjska šola. Država in sedaj banovina pa svojih obvez ni izpolnjevala ter^ je morala občina zalagati iz svojega plačo za učno osebje. Država dolguje zaradi tega občini znatne vsote. Občinski svet je sklenil, da se banovina obvesti, da bo v primeru, če banovina ne povrne občini dolga in ne plačuje v bodoče osebja, stopil v veljavo 5. člen pogodbe, po katerem pripade vse premoženje s poslopjem vred mestni občini. Ta način rešitve bi bil še najbolj primeren, ker bi tako prišla občina v posest zgradbe, ki bi jo lahko porabila za šolske namene. Ustanovitev hotelirske šole je važno vprašanje, ki so ga sprožili mariborski gostilničarji že pred mnogimi leti. Občinski svet je sklenil, da pozdravlja ustanovitev take šole ter obljublja pomoč mestne občine, ki bo vsako leto ob priliki proračunske razprave določila potreben znesek kot svojo podporo. Občina je pripravljena dati novi šoli tudi potrebne prostore na razpolago in 6icer osem razredov v poslopju Trgovske akademije, čim 6e iz teh prostorov izseli II. realna gimnazija v novo zgradbo, katero bo banovina zgradila v Magdalenskem predmestju. Kakor iz-gleda, obstoja tudi v Ljubljani na merodajnih mestih dobra volja, da se ta šola v Mariboru osnuje. Potreba po hotelirski šoli je zaradi naraščajočega tujskega prometa v naših krajih res ve^ka. Razmerje med občino in gasilsko četo se je na snočnji seji definitivno uredilo. Maribor se nahaja v zavidljivem položaju, da mu ni treba vzdrževati poklicne gasilske edinice, kakor jo imajo druga večja mesta, ker ima res vzortio or- | ganizirano prostovoljno gasilsko društvo. Vendar ! je občina dolžna, da to gasilsko četo primerno | podpira. Poleg redne podpore, ki jo votira v ta J namen v proračunu, je odobril občinski 6vet, da bodo prodajala Mestna podjetja gasilski četi bencin in olje po režijski ceni, da bodo dajala svoje tehnično osebje brezplačno na razpolago za popravilo gasilske alarmne napeljave, da se mehanik in šofer gasilske čete vzdržuje iz proračuna občinskega poglavarstva in da bo četi brezplačno dobavljala potrebno kurivo. Nakup parcele pod dravskim mostom Občinski evet je sklenil, da kupi od tovarnarja Berga parcelo, ki leži levo od Usnjarske ulice pod dravskim mostom. Za to parcelo bo plačala občina 700.000 din. Potrebuje jo zaradi regulacije tega mestnega dela, kjer se bo zgradil nov stanovanjski blok ter se bo reguliralo dravsko nabrežje, tako da bo dobilo mesto reprezentativno promenadno in prometno cesto ob Dravi. Maksimiranje cen v gostinskih obratih Posebna komisija, v kateri so bili zastopniki občinskega tržnega odseka, tržnega nadzorstva, turističnega odseka in Združenja g06tinskih obratov je prekontrolirala vse gostilniške, kavarniške in hotelske cene ter je sestavila poseben maksimalni' cenik za prenočišča ter ceno jedil in pijač. Komisija je cene nekaterim predmetom znižala, drugi pa so ostali na sedanji višini. Občinski svet je predloženi maksimalni cenik odobril. Ureditev mariborskih kopališč Prvič je podal na občinski seji svoje poročilo tudi novocsnovani pokopališki odsek. Na podlagi njegovega poročila je občinski svet sklenil: Mestni gradbeni urad bo napravil načrte za ureditev pokopališča, ki se bodo postopoma izvajali. Tisti del pokopališča, kjer so se nahajali do lanske jeseni vojaški grobovi, se bo takoj uredil po novih načrtih, ki jih bo napravih ing. arh. Černigoj. Izraba pokopališkega zemljišča bo sicer manjša, zato pa bodo vsi grobovi obdani z zelenjem. Uvede se kontrola za nagrobnike in napise ter bodo morali kamnoseki za vsak nagrobnik posebej predložiti načrte pokopališkemu odseku. Odkup Prešernove rojstne hiše Ljubljana, 25. marca. Zbirka za odkup Prešernove rojstne hiše je dosegla 22. marca 1938 znesek 152.316 din. — Ta znesek je po veliki večini nabrala šolska mladina s svojimi učitelji; vštetih je pa tudi nekaj prispevkov, ki so jih ob priliki zbiranja prispevkov po šolah poslali drugi darovalci. Ker prispevki še vedno prihajajo, se poročilo o uspehu zbirke še ni zaključilo; zaključilo se bo pa z 10. aprilom 1938 in nato razposlalo vsem šolam. — Po pooblastilu bana načelnik prosvetnega oddelka: dr. Sušnik, 1. r. Zavednim Slovencem! Po narodnosti smo Slovenci, po državnosti Jugoslovani. Čeprav smo udje malega naroda, hočemo vendar ostati živi členi tega naroda, kakor smo z njim spojeni tesno po jeziku, po krvi naših prednikov, po zgodovini, po značaju, po prostoru in položaju, po jeziku in izrazu. Zavedamo se, da bomo le tedaj tudi dobri Jugoslovani in državljani, če bomo živi Slovenci, saj bo Jugoslavija močna in bo procvitala najbolj le tedaj, kadar bodo močni in živi vsi njeni členi države, ki jo bitno sestavljajo. Čakajo nas velike naloge. Ali smo že pomislili, da v teh dneh naš kralj Matjaž ni> «oi več v globokem snu, _ . ~ . ., Sveta vojska duha je to, ki mora slejkoprej vstati med nami, vojska zavednih vojščakov, oboroženih z uma svetlim mečem in z voljo za podrobno narodnoobrambno delo. To je, za kar dramimo. Tega dela je veliko za vsakogar. Najprej pa je treba narodne zavesti in vzgoje v tem narodnem duhu. Da bi dvignili in oživili kar najbolj našo narodno zavest, zavest odgovornosti do načrtnega narodnoobrambnega dela pri nas in tako vzgojili čvrst rod požrtvovalnih in zavednih narodnjakov, ki bi bil dovolj odporen za nujen življenjski boj za obstanek našega naroda v sedanjosti kakor v bodočnosti, je nedvomno želja in skrb nas vseh. Zato je naša posebna naloga, da se notranje okrepimo in osvestimo. Spoznanju in zavesti bo sledilo teženie in botenie in temu tudi potrebna dejanja, ^ „>. izseljenstvu zadostno duhovno zaledje, da bodo laže vztrajali kljub oviram. S tem vršimo Slovenci kot mali slovenski narod tudi veliko borbo za kulturne pravice malih narodov, hkrati pa smo steber jugoslovanske države, živ ud vseslovanske družine in dika celotnega svetovnega kulturnega organizma, ki ga je zamislil Stvarnik. »Slovenska straža« se prebuja k reševanju novih nalog in hoče postaviti med nami trdnih osnov za potrebne zgradbe naše narodne obrambe v sedanjosti in tudi za bodočnost. Slednji naš človek se mora do dna svoje duše zavesti, da je sin tega naroda in biti vsak čas pripravljen, zanj vse žrtvovati. Drugi narodi so nas v tem že prekosili, naš položaj pa nas zdaj k temu podrobnemu narodnoobrambnemu delu še posebej priganja. O tem je vsaka razlaga odveč, . . .. Oklenimo se ]e vsi v tem skrajnem trenutku in Dodimo njeni živi udie! — Priglasi in podpore se sprejemajo v prostorih Prosvetne zveze, Ljubljana, Miklošičeva 7. »Slovenska straža«. Ogenj uničire gozde Lukovica, 25. marca. V Razborju pri Lukovici je zvečer pred praznikom izbruhnil požar, ki je uničil nad 5 oralov mladega gozda. Ker je bilo med drevjem mnogo suhe trave, se je ogenj širil z vso naglico navzgor po hribu. Ljudje, ki so prihiteli gasit, so po hudem naporu preprečili, da požar ni zavzel še večje širine. Oškodovana sta zlasti dva gospodarja. Zažgali so baje otroci, ki so tamkaj delali butare, Mladinski pevski nastopi so za starše otrok in za širšo pevsko javnost vedno velika privlačnost. V nedeljo, dne 3. aprila t. 1., ob pol enajsti uri dopoldne bomo imeli priliko slišati v akustični frančiškanski dvorani pevske uspehe učencev in učenk vseh ljubljanskih meščanskih šol, njih devet po številu. Kakor so pokazali naši srednješolci lepe pevske uspehe, tako mislimo, da bodo tudi učenci meščanskih šol izpričali napredek, ki nas bo v polni meri zadovoljil. Na ta pevski nastop naših meščanskih šol opozarjamo ljubljansko občinstvo že danes. »Poročnik indijske brigade« je izšel! Govoril je z gostilničarjem, z njegovo ženo, z otroki in nekaterimi gosti po galski. Dr. Griitli je z vidnim zanimanjem ’ poslušal njihov razgovor. Bil je ves v svojem svetu. Nikdar nisem bolj obžaloval, kakor sedaj, da nisem zares profesor Ferdinand Gerard. Da ne bi delal slabega vti6a, sem vstal in ogledoval 6labe oljnate slike, obešene na stenah. Bile so same podobe velikih irskih mož kakor Sarsfielda, Wolftoneja, Parnella in drugih. Nenadno sem močno vztrepetal. »Gramska strela! — Gromska 6trela!« Bil je glas doktorja Grutlija. Profesor je šel za mano, si nataknil naočnike in je prav z zadovoljnim nasmehom opazoval prav tisto stvar, ki je mene tako zelo presenetila. V preprostem okvirju pod zamazanim steklom je visela okorna oljnata slika. Venec iz deteljice je po sredi delila črta, nad katero je bila harfa. Na levi in desni strani črte je bil tieti napis. Na eni strani v gal-ščini, na drugi strani pa — v mojo srečo — v angleščini. »Gromska strela, gromska strela!« je ponovil doktor. Z vidnim zadovoljstvom je polglasno bral: >Na velikonočni ponedeljek v letu 1152, je Devorgilla, hči Antrima in žona Tournaua O. Ruarca zagrešila zločin. Tedaj je izpolnila sedemkrat pet let. Ko bo hči Antrimova spot izpolnila na velikonočni ponedeljek sedemkrat pet let, bo oprana Devor-gillina krivda. Nebo bo tedaj odmevalo od mogočnih tromb in veliki jez bo priča zmage Finna MacCoulsa in bega vsiljivčevega. « Pierre Bžnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bojev za svobodo 17 Z glavo kimajoč in vidno vesel je ponovil: »... bega vsiljivčevega.« Presenečeno sem ga pogledal. »To je Donegalova prerokba,« je rekel počasi. Nisem mogel spraviti besede iz sebe. Profesor je napačno razumel mojo zmedenost. »Da, dragi tovariš, čudno je, ampak je res. Po vseh irskih hišah visi na stenah ta Donegalova prerokba. Tako Irci pripravljajo čisto odkrito in Angliji v brk upor, čigar upravičenost in vit-iški značaj naj mi ugotovimo. Res, zelo zanimiva dežela.« Nisem ga posluša! več. Nenadno mi je vstalo v spominu nekaj, kar se je dogodilo pred dvajsetimi leti. Pomislil sem na izredno resnost, s katero mi je Antiopa povedala v zdravilišču dan svojega rojstva: 24. april 1881. Tudi gospod Tžrence mi je pojasnjeval: »V enem mesecu, približno 20. aprila, bo Irska začela boj z Anglijo.« Tega dne, na velikonočni ponedeljek, bo ena Antrimovih hčera spet izpolnila sedemkrat pet let! To je bila moja mala prijateljica iz Air-lee-Bainsa, moje suho dekletce s kostanjevimi la*mi in s prekratkim krilom. Njo je torej zadela strahovita slava, da lx> oprala stoletja staro sramoto in Devorgillin greh. Kako 6em bil zdaj ponosen nanjo! Kako srečen 6em bil, da sem poslušal skrivnostni glas svojih spominov! Dr. Gtirtl je sedel zopet nazaj k ognju. »Vsekakor je to nekaj čisto posebnega«, je ponovil. Pogledal sem *?a. »Ali niste mojih misli? Ta prerokba je znana po vsej Irski. To je kakor dokaz njihove svobode, napoved irskega Mesije. Otroci se je uče v šoli in profesorji vsega sveta jo razlagajo v svojih predavanjih. Po ukazu te prerokbe bo upor zatrdno izbruhnil v enem mesecu. To tako gotovo kakor pijeva midva tukaj mleko, pomešano z whiskyjem. In kaj dela med tem Anglija? Spi! V tej prerokbi vidita angleško zunanje ministrstvo in politična policija samo preperelo besedilo, ki je tu kvečjemu zaradi tega, da se zanimajo zanj jezikoslovci našega kova. Irski podkralj in njegov glavni tajnik v Dublinu sedita mirno v svojih naslanjačih in delata iz poročil, ki jima jih pošilja nesrečna policija in v katerih napoveduje upor na vseh straneh, papirnate barčice. Res, Čisto posebna stvar!« Zopet sem se pomiril. »Morda je značilno, vendttr ni tako nemogoče, kakor 6e vam dozdeva«, sem odvrnil. »Ravno da Irci upor tako odkrito pripravljajo, pomirjuje te gospode. Mislim, da ste brali Edgarja Poeja. Ali se spominjate na Dupina in na ukradeno pismo. Kje je bilo tisto pismo? Na povsem vidnem kraju in nihče se ni spomnil, da bi ga tam i6kal.« »Nedvomno imate prav«, je rekel gospod Grtitli. »Treba je poizkusiti najti pojasnila za te stvari. Toda, če pogledamo vprašanje od druge strani; ali ste že pomislili na veliko usodo to Antrimove hčere, ki združuje v sebi vsa stremljenja in vse nade vsega irskega naroda? Ne poznam grofice Antiope. Ali je vredna te mogočne U6ode? Ali sluti sama v sebi vse te misli in pričakovanja irskega naroda? Mi, navadni smrtniki, lahko svobodno razpolagamo e svojimi dnevi. Ali pa ona razume, da ni sama gospodarica svojih dni?... Da, res, to je zelo nenavaden položaj!« Lahko si je predstavljati, kako nn je bilo pri srcu, ko je celo zakrknjena učenjaška duša ob tem razmišljanju vzvalovila. Še enkrat sem preživel tisti večer iz otročkih let, še enkrat sem se spomnil hladnega večera v Savoyi, ko mi je Antiopa pri slovesu podarila podobico od birme, na kateri je bila zapisana Donegalova prerokba. Nenadno je razgovor v gostilniški sobi prenehal, a se je takoj zopet nadaljeval, toda v angleščini. V sobo je vstopil mož z rdečim obrazom, pokrit s pokockano čepico. Njegov gumijasti p'ašč je bil oškropljen z blatom. Mož jc silovito prekli-uja.l, Požar uničil mlin Zlato polje, 25, marca. Požar je upepelil znani Kumerčev mlin v 6amotni dolinici pod Zlatim poljem blizu Lukovice. V noči na četrtek proti jutru je prebudilo gospodarja silno lajanje domačega psa; čulo se je že prasketanje in neka čudna svetloba se je razlivala po sobi. Brž je planil s postelje in sklical družino, ki pa iz gorečega poslopja ni mogla oteti nič drugega kakor svoje življenje, Ogenj se je bliskovito razširil na bližnji hlev in svinjak, v katerem je zgorelo nekaj prašičev. Domačim se je posrečilo spraviti odraslo živino iz hleva, na katerem je že gorela streha. Zgorelo pa je tele, vsa krma, orodje, žito, obleka, vsa oprava in okrog 5000 din gotovine. Nesrečna družina je ob vse svoje imetje. Ku-merč je zavarovan za nizko vsoto. Zažgala je nedvomno hudobna roka. Požig je moral biti nalašč preračunan na čas, ko ni bilo nikogar zunaj. Ljudje 60 zapazili ogenj šele tedaj, ko je bilo že vse uničeno in razdejano. Danes proračunska razprava v senatu - končana Belgrad, 26, marca m. Na današnji dopoldanski sej; senata se bo nadaljevala in zaključila razprava o finančnem zakonu. Od senatorjev bo govoril samo še senator Lujo Vojnovič, nato pa bo predsednik 6enata Želimir Mažuranič odredil končno glasovanje o državnem proračunu za 1. 1937/38, ki bo s 1. aprilom 6topil v veljavo. Po sprejetju državnega proračuna bo senat še na svoji današnji seji sprejel spremembe in _ dopolnitve v zakonskem osnutku o zdravstvenih zadrugah, nakar bodo izvoljeni namestniki predsednika in podpredsednikov senata za državni odbor za volitve narodnih poslancev. Seje senata bodo nato za nekaj časa končane. Šlagerkomedija! Bomba smeha! Žena le Izginila..! 1 Paul Kemp. Theo Lingen, Hans Maser. lucie Engliscfi, Oskar Sima Danes premiera! Predstavo danes oo 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Jutri v nedeljo ob iu 30 dop. matineja LumDaeii vagabund Matinejske cene 3.60 do Din 6.50 KINO (JNEON Tel. 22-21 Občinske volitve v Razkrižju pri Ljutomeru Za občinske volitve, ki bodo julri, v nedeljo, pri nas vlada veliko zanimanje. Zanje se zanimajo celo nekateri čakovski odvetniki, ki se vozijo na Razkrižje pogajat se z nekaterimi tesarji, da bi to novo občino lako stesali da bo več odpadkov (tre-ščja) kakor pa porafonega. Kakor se nam zdi, sedijo čakovski odvetniki greli tako, kakor so se greli takrat, ko so nas imeli pod kremplji v Savski banovini. Mi pa povemo tem tesarjem in hujskariem 6aino eno: »■Pogajati se morejo le e tistimi ljudmi, ki so 6i občino naredili in ki jo bodo po 27. marcu tudi vodili.« Tesar pa, če hoče imeti delo, naj se ne pogaja z odvetniki, ampak s kmeti, delodajalci. Postavljeni imamo dve kandidatni listi. Ena na vladni stranki JRZ, tej načeluje g. šajnovič Ignac, druga pa gospodarska lista, — jeenesarska krinka. — ki ji načeluje g. Škramlec Štefan, do; sedanji član 6tare štrigovske uprave, ki si lasi* naslov in 6e sam imenuje »mi uprava«. Ljudska volja pa se hoče enkrat za vselej iznebiti te centralistične štrigovske uprave in si je zato ustvarila novo laslno občino, v kateri bodo vladali po; stenjaki, dobri, praktični katoličani katerim 'tu' zaupamo in jim bomo to zaupanje izkazali tia dan volitev. 27. marca, Tistim pa ki 6e skrivajo p°o raznimi drugimi firmnmi političnih strank, t*011’, volivci pokazali hrbet in če bo treba, tudi vrata. Od tu in im Francoska letalska družba »Aire France«, ki vzdržuje letalski promet med Parizom in Bukarešto z vmesnim pristankom v Belgradu, je sklenila skrajšati čas vožnje na tej progi za uro in pol. Družba je sklenila opustiti pristajanje letal v Niirnbergu, obenem pa je dala v promet nova hitrejša letala. Vožnja od Pariza do Belgrada bo trajala odslej le sedem ur in pol. Letalo bo pristajalo v Strassbourgu, Pragi, Dunaju in Budimpešti. Letalo, ki bo krenilo iz Pariza ob 7 zjutraj, bo priletelo v Belgrad že okrog treh popoldne. V obratni smeri pa bo letalo odletelo iz Belgrada ob devetih dopoldne in pristalo v Parizu ob pol petih popoldne. Od tod bo mogoče takoj nadaljevati potovanje z letalom v London. Belgrajska trgovska in obrtniška zbornica se je začela zavzemati za uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanja trgovcev v vsej državi. Trgovci bodo poslali predlog trgovinskemu ministru, da s posebno uredbo to zavarovanje predpiše, še prej pa zasliši^ o stvari vse trgovske in obrtniške zbornice. Iz množice drugih sklepov belgrajske trgovske zbornice je zanimiv tisti, v katerem trgovci zahtevajo, da se vzame državna pokojnina vsem tistim upokojencem, ki se ba-vijo še posebej s kakim trgovskim poslom. Novorojenčka je vrgel ob tla Arnavt Trajko Zdravkovič iz Berancev pri Bitolju samo zato, ker je bilo deklica in ne deček. Trajko se je na večer vrnil s svojimi ovcami iz paše. Ko je izvedel, da mu je žena že rodila dete, je stekel v 6obo in se začel z ženo prepirati, zakaj da ni rodila dečka. V jezi je pograbil novorojenčka in ga vrgel ob tla, pri čemer 6i je otrok močno poškodoval glavo. Pred sodiščem je Arnavt dejal, da deklet ne mara, pač pa samo fante. Sodišče mu je prisodilo deset dni zapora. Dragocen nakit v vrednosti 40.000 dinarjev je , j? stanovanja bogatega skopljanskega trgovca tamkajšnji lahkoživec in pohajkovalec Zakaj Levi. Po-licija je sprva osumila tatvine trgovčevo služkinjo Mil-ko Kepo in njeno hčerko in ju zaprla. Uboga služkinja m mogla prepričati oblasti, da je pri tatvini popolnoma nedolžna ter je morala presedeti nekaj tednov v preiskovalnem zaporu. Prav slučajno pa je policija prišla na sled pravemu vlomilcu. Neki pocestni prodajalec sladoleda je ponujal svojim odjemalcem v prodajo vec zlatnikov. Policija ga je prijela in izvedela iz njega, da mu je zlatnike dal v prodajo Levi. Pod silo dokazov je Levi priznal tatvino in tudi povedal, komu vse je dal Posamezne bisere iz nakita v prodajo. Služkinjo, ki je po nedolžnem sedela v ječi, pa je policija izpustila. Mlado samomorilska družbo, katere dva člana sta že šla prostovoljno v smrt, je odkrila belgrajska policija. Predvčerajšnjim se je pod subotiški vlak blizu Beigrada vrgel 18 letni Andrej Milenkovič in obležal na mestu mrtev. Ob progi je takrat stal njegov prijatelj enakih let Miomir Stanimirovič. Ta slednji je povedal, da so si bili on, pokojni Andrej in tudi .že pokojni Boris Prihodčenko, ki se je pred nekaj tedni ustrelil na Kalimegdanu, najboljši prijatelji; Zmerom so hodili skupaj, da so si nazadnje v cerkvi prisegli zvestobo do smrti. Zavezali so se, da bodo skupaj živeli in skupaj umrli. Prvi se je ubil Boris, drugi Andrej Milenkovič se je čutil dolžnega iti za tovarišem v smrt. Predvčerajšnjim je šel s prijateljem Miomirjem na savski mostin se hotel vreči v vodo. Miomir mu je namero s težavo preprečil, ni mu ga mogel preprečiti skoka pod subotiški vlak. Mlademu samomorilcu je lokomotiva odrezala le obe nogi, toda fante se je V jukem stanju še mogel okreniti in položiti glavo pod "Ulesa vagonov. Tako je končal svoje življenje. Tretji Miomir Stanimirovič pa pravi, da se ne bo ubil, pač Pa b° na grobovih svojih prijateljev prižigal sveče . . *ač žalostna slika današnjih dni. Novo zdravilišče za tuberkulozo bo uredil sarajevski okrožni urad za zavarovanje delavcev v okrevališču Kasindol pri Sarajevu. Izredno visoko število jetičnih, zlasti med delovnimi sloji, daje mnogo misliti. Bosna do sedaj ni imela zdravilišča za jetične, kakor ji" lmata na pnmer Slovenija in Hrvaška. S preureditvijo Kasindola se bo stiska nekoliko omilila. Nenadno umrlega bana vrbaske banovine dr. Todorja Lazareviča so včeraj slovesno pokopali v Banjaluki. Pogreba ee je udeležilo veliko število meščanov, vlado pa sta zastopala ministra Dragiša Cvetkovič in dr. Bogoljub Kujundžič. Zanimiv spor med trgovci v Bački in med ravnateljem vajeniške šole v Vrbasu Gjorgjevičem jo prišel te dni na dan. Združenje trgovcev je izdalo nedavno poročilo o delu vajeniške šole. Ravnatelj je napisal v njem članek, v katerem odkrije da imajo tamkajšnji Nemci hitlerjevska druš-'Va> v katerih je največ trgovskih pomočnikov in v.aiencev. V tem članku stoji med drugim, da ve-. lna nemških trgovcev brani svojim pomočnikom ln vajencem učenje srbskega jezika ter v svojih I Ravnicah tudi prepoveduje občevanje v drugem loziku razen v nemščini. Zaradi teh odkritij so se zaceli trgovci razburjati in so vložili na novosadsko trgovsko zbornico pritožbo. Obenem groze g. Jorgjeviču s tožbo. Morda Gjorgjevičeve obtožbe de odgovarjajo v celoti resnici, vendar je več kot verjetno, da je tudi našim Nemcem po dogodkih v Avstriji zrastel greben. Motor je ukradel izpred zagrebško cerkve Sy. Blaža mladi trgovski potnik Milan Sklavicki in se nato z njim odpeljal v Slovenijo. Policija ga je takoj zasledovala, vendar je nekoliko prekasno Prišla za njim ,kajti Sklavicki je že prodal motor 7'a 300 din v Brežicah. Z denarjem jo je popihal *opet nazaj na Hrvaško. Dosedaj ga še niso prijeli. , Velik požar je uničil tovarno konoplje v Se-'cu pri Novem Sadu. V tovarni je bilo tedaj, ko ie Požar izbruhnil, okoli 4000 meterskih stolov vkoplje, ki jo je vso uničil požar. V bližini to-gg1?6 je pogorelo še nekaj drugih hiš, kajti požar „ h- razbesnel s toliko naglico in silovitostjo, da im niso mogli omejiti. Vso škodo so do zdaj . ni«i na okroglo 700.000 dinarjev, verjetuo pa je, znaša še več. Novo trgovsko ladjo je kupil v Ameriki Dal-®unec Evgen Matkovič. Ladja je najmodernejše Pfetnijena in more prepeljati 5600 ton tovora, daj je ]a(jja ge na poti iz Amerike in bo v Split j r*sPela 30. marca. Cim prispe v Dalmacijo, bo ““Oj natovorila 5000 ton koruze, ki jo bo odpe-Jlnla v Anglijo. . Zveza hrvaških zasebnih nameščencev je imela R dni svoj izredni občni zbor, na katerem so razpravljali o vprašanju kolektivne pogodbe, najmanjših mezd in delovnega časa po trgovinah in z»hPh P°dtetiih Na občnem zboru so izrazili tudi zl i0, da se znatno zniža stanarina, ki da je v “grobu mnogo previsoka. Vsi navzoči so se so-mrn11;0 '?rekli za »o, da bodo vedno pripravljeni Jr'1 P'r<'>ti hrvalsko narodno gibanje. V resoluciji, ... 1® Lihi sprejeta na občnem zboru, je tudi za ■miva zahteva po ukinitvi tistih odredb, ki jih je in L; lzdal Pet(>r Živkovič in po katerih sluge vati B'nv podobni uslužbenci nimajo pravice zalile 11 plačila za svoje nadurno delo. ZADNJE NOVOSTI Še nikoli takšen kroji še nikoli takšna kakovosti še nikoli takšen okus! še nikoli tako nizke cene, kakor je naša letošnja kolekcija. TIVAR OBLEKE: ANTON BRUMEC, Ljubljana Preiemova ulica 54.. nasproti glavne poite Branislav Nušič: Pokojnik Ljubljana, 25. marca. Da se oddolži spominu Branislava Nušiča, je ljubljansko gledališče naštudiralo njegovo poslednje dra-matsko delo »Pokojnik« v prevodu in režiji g. G. De- bcvca. Pred pričetkom predstave je dramaturg ljubljanskega gledališča, g. J. Vidmar v kratkem nagovoru označil vso umetniško pomembnost tega izrednega srbskega komediografa. Poudaril je, da B. Nušič ni za ljubljansko gledališče važen samo zaradi tega, ker je nudil hvaležen repertoar toliko igralcem kakor publiki takoj po svetovni vojni pa do danes, ampak tudi v tem, da je kot prvi načelnik v ministrstvu prosvete takoj po vojni uvrstil ljubljansko gledališče med državna gledališča in mu s tem omogočil nemoten razvoj. »Pokojnik« je literarni podobi B. Nušiča, ki ga pozna ljubljansko občinstvo že po dvanajstih njegovih delih, dodal končne poteze, ki nam morejo šele razjasniti ves ogromni vpljv, ki ga je imel ta srbski dramatik na domače občinstvo in vso veliko in iskreno žalost srbskega kulturnega sveta, ki je nastala, ko se je bilo treba »posloviti«. »Pokojnik« je ena izmed tistih komedij, ki stoje na meji med komedijo ki tragedijo, ki s 6vojim komičnim zunanjim aparatom poudarja vso notranjo tragiko človeškega dogajanja. Pavle Marič odpotuje zaradi ženine nezvestobe neznanokam. Ker najdejo prihodnji dan njegovo obleko in legitimacijo na bregu Donave, vsi mislijo, da se je utopil. — Sorodniki mu priredijo slovesen pogreb, njegovo premoženje pa si razdelijo. — Žena Rina se ponovno poroči. — Toda pokojnik se po treh letih vrne. In tu se razvije obupna borba med njim in sorodstvom, na čelu s Spasojem Blagovičem, ki je podedoval večino njegovega imetja. — Sorodniki zanikajo njegovo eksistenco, hočejo, da ga ni, ker jih moti pri njihovem življenju, ker jim hoče vzeti to, kar je njegovega. — Zavedajo se, da z njegovim premoženjem zgubijo vse: čast, ugled, uživanje. Zaradi tega sklenejo s peklensko zlobnostjo načrt, ki naj proglasi pokojnika za mrtvega, odnosno ga naj odstrani iz države. — Prijavijo ga policiji kot nevarnega človeka z anarhističnimi in prevratnimi idejami, ki ruši osnove državnega in družabnega reda. Z besedami: Ali sem zato morda agent anarhističnih celic, ker hočem razkrinkati vas, roparje in razbojnike? Ali pomeni to za vas razdiranje družbe in družbenega reda? Mar so perverzne žene, lažni prijatelji, razbojniki na univerzi, tatovi tujega premoženja in krivoprisežniki tisti stebri, na katerih sloni ves ta družbeni red? se poslovi in od- potuje pod lažnim imenom v inozemstvo, P. Marič je lahna simbolna podoba samega pisatelja. Svojemu narodu je verno držal ogledalo pred njegovimi očmi. S humorjem in ljubeznijo mu je kazal vse njegove mogotce. V »Pokojniku« pa je hotel, pred-no se je bilo treba za večno posloviti, še enkrat zakričati, še enkrat protestirati proti vsej zlaganosti javnega življenja, proti vsej korumpiranosti povojnega srbskega zasebnega in državnega življenja. Hotel je rešiti človeka. Toda njegov človek je propadel v boju, treba se je bilo posloviti, družba pa se smeje in mirno živi na njegov račun. Režiser g. Ciril Debevc je z uvidevnim krajšanjem in s samo režijo poudaril obče človeški problem v drami. — Drama je s tem izgubila marsikatero 6rbsko — odnosno Nušičevo tipičnost, pridobila pa je na razumljivosti. — Razumljivo je, da je tako režiser kakor tudi g. Kralj, ki je igral Mariča, poudaril predvsem etični problem v drami, kar je tragične momente v sami komediji še bolj podčrtalo. — Novakoviča je igral g. Drenovec, ki je bil izredno dober v maski. — Močno nasprotje Mariču je bil Cesarjev Blagojevič, ki se je odlikoval po odločnosti in brezobzirnosti. Jan je izoblikoval prepričevalno univerzitetnega docenta Lj. Pro-tiča. Anta, ki je v vsej drami edina resnično-komična oseba, je igral g. Daneš, ki je prav zaradi tega včasih celo malo preveč karikiral. Izredno dober in preštudiran pa je bil tip Aljoše v maski g. Severja. Naj omenim še g. M. Danilovo kot Rino, g. V. Juvanovo kot Vukico, g. Skrbinška kot Duriča in g. Šaričevo kot Aginjo. G. Šaričeva je bila, ko je po dolgem času zopet nastopila na odru, pri odprti sceni prav toplo pozdravljena. Nova knjiga: V založbi profesorskega zbora juri-dične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XIV. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 314 strani z naslednjo vsebino: Prof. dr. Aleksander Bilimovič: Organizacija ekonomskega pouka na visokih šolah glavnih evropskih držav, prof, dr. iur. et hon, c. Metod Dolenc: Pravnozgodovinski prikaz dokaznega postopanja pri sodiščih slovenskega ozemlja s posebnim ozirom na ljudska sodišča; prof. dr. Boris Furlan: Problem pravne kavzalnosti; prof. dr. Joso Jurkovič: Ničen upravni akt; prot. dr. Stanko Lapajne: Načrt odškodninsko-pravnih določb 'za jugoslovanski državljanski zakonik; prof. Aleksander Maklecov: Tipologija zločincev; prof. dr. Evgen Spektorski: Tonnies in Michels. Dobi in naroča se pri založniku za ceno 100 din. Člani Društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša letno 40 din. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj j Barometer 1 sko stame 11 Temperatur* v r1 Relativna vlaga v % | 7 C 'G c IT Zi c Veter (smer, jakost) Pada- vine Z * C , «7 cg c 5 o V. u Ljubljana 760 6 17-2 7-9 *2 7 Wj — — Maribor 758-1 17-6 5-0 80 0 0 — - Zagreb 760-0 19-0 3-0 90 4 0 — — Belgrad ] 765-2 -20-0 50 90 7 0 — — Sarajevo 767-4 17-0 30 90 6 0 — — Sušak 7661 17-0 8-0 70 4 NNE, — — Split 767 1 17-0 9-0 80 4 E, — — Kumbor 766-0 17-0 8-0 90 3 N, — — Rab 768-4 15-0 6-0 90 4 0 — — Več pozornosti našim izseljencem Gornja Radgona, 23. marca. V »Slovenskem domu« smo že večkrat pisali o težnjah izseljenstva v Slovenski Krajini in deloma tudi že v Slovenskih goricah in na Murskem polju. V teku zadnjih desetih let se je ta največja rana globoko zajedla v naše narodno telo. Občutili smo močni udarec tujčeve pesti po svojih rojakih, ki iz življenjske potrebe služijo tujcu, ga vzdržujejo in mu kopičijo bogastvo. Majhen narod smo, naša zemlja nas ne more vseh preživljati in vzdrževati v svobodnem sožitju. To težko vprašanje se pri nas Slovencih najbolj občutno poraja v Slovenski Krajini, ki je naj-obljudnejša pokrajina, kjer prevladuje delavstvo, ki mora iskati zaslužka v tujini in na državnih veleposestvih v Vojvodini. Mladina zapušča spomladi svoje starše in odhaja z trebuhom za kruhom v tujino s pogumom v prepričanju, da ji bo mogoče vzdržati svoj skromni dom ali še celo imetje s prislužkom razširiti. Mnogo pa je mladine, ki odhaja iz tega nagiba, da bi si pozneje enkrat mogla ustvariti lastno ognjišče pod lastnim krovom. Nešteti so načrti in sklepi teh mladih ljudi pred odhodom v tujino. Žalostni so mnogi doživljaji mladine v tujini, kamor ne vidi nadzorno oko staršev, kamor ne doseže svarilna beseda. V bridko usodo pada mladina v svoji neizkušenosti in nevednosti. Vse to nam stopa pred oči pred in po odhodu teh mladih delavcev, ki mnogokrat niti ne slutijo težav in zaprek, ki se jim bodo postavile na pot. Pregled dosedanjega izseljevanja delavcev iz Slovenske Krajine v Nemčijo in Francijo, kamor jih je odšlo deset tisoče, nam kaže žalostne posledice. Mnogi slovenski domovi po Slovenski Krajini postajajo pozorišča razvalin. Zavedni kmečki fantje zapuščajo rodno grudo, ki je potem zaseže tujec, ker po vrnitvi mnogokateri noče več obdelovati svoje zemlje. Še več: dosti jih je, ki so v tujini privzeli drug jezik, potem drugo vero, nazadnje pa pozabili na svoj narod. Ko je dne 16. marca spet odšlo 1445 novih sezonskih delavcev v Nemčijo ter se jih ponovno odpravlja večja množina za 28. marec, nam stopa pred oči želja, da bi se vsi, ki so odšli, vrnili spet v domače okrilje in prinesli nazaj polno vero v Boga, vero v svoj narod in ljubezen do Izza naših meja Rop v cerkvi pri Sv. Justu v Trstu. V noči med 20. in 21. marcem je bila izvršena drzna cerkvena tatvina v cerkvi sv. Justa v Trstu. Tatvina, ki je bila pripravljena, je bila takoj zjutraj zapažena. Tatovi so ukradli krono in dragocenosti s kipa žalostne Matere božje in 230 lir, ki so se nahajali v eni izmed dveh skrinjic v zakristiji. Da je bila tatvina pripravljena, je razvidno iz tega, ker so našli v cerkvi vrv, po kateri bi splezali iz cerkve skozi okno, v katero 60 se dali zvečer zapreti, in bi si s tem v vsakem primeru zagotovili izhod. Oblasti so bile o tatvini takoj obveščene. Cerkev ne trpi posebne škode, ker je bila krona, ki je najdragocenejša, spravljena na varnejšem mestu in so tako tatovi odnesli le malovredno kopijo. Pri Bazovici je nastal požar, kakor se te mesece stalno ponavljajo po kraških vaseh. Zajel je v obsegu okoli 35.000 kv. metrov in uničil suho travo ter grmičevje, med drugim pa tudi del lani zasajenega tako imenovanega »imperialnega gozda« rodnega jezika. Želimo pa predvsem, da naše oblasti podprejo njihovo organizacijo Zvezo poljskih delavcev v Soboti ter Rafaelovo družbo, ki po svojih močeh stremita za tem, kako bi pomagali trpečim rojakom v tujini, ki so morali tjakaj po skromen kos kruha, da prežive sebe in svoje domače. Jutri: biti ali ne biti -Ljubljana : Jedinstvo Jutri ob pol štirih popoldne bo na igrišču SK Ljubljane vihral nekrvavi boj za dve točki, ki bosta odločili, kdo bo ostal v ligi, ali naš ligaš, SK Ljubljana, ali belgrajsko Jedinstvo! Brez dvoma bo to srečanje najbolj napeto v vsem državnem tekmovanju —, za nas seveda! Trda koža se bo strojila in klub, ki jo bo ustrojil, bo lahko legel na mehko, 6aj se bo zavaroval pred izpadom iz lige! Premaganec pa, bo od-sviral ligaškemu tekmovanju slovo! Sodil bo g. Bažant iz Zagreba. Ljubljansko moštvo ni slabo, imelo pa je letos izredno smolo, ker je razpolagalo z napadom, ki igra v polju lepo, pred golom pa si kar ne zna pomagati. Koliko točk je šlo samo zato po gobe, ker ljubljanski napadalci niso znali izkoristiti sijajnih prilik, ki so jih bili ustvarili. Jutri bodo ti napadalci, ki se bodo nekoliko pregrupirali, šli v boj z zavestjo, da na njih leži težka odgovornost pred vso slovensko športno javnostjo; ali bomo v bodoče Slovenci še imeli svojega zastopnika v ligi ali ne? Ni dvoma, da bo vse nogometno občinstvo prišlo to pot na igrišče! Pred tekmo s Poljsko V nedeljo 3. aprila bo jugoslovanska nogometna reprezentanca odigrala drugo kvalifikacij; sko tekmo s poljsko nogometno reprezentanco, ki bo odločila, kdo bo sodeloval na mednarodnem nogometnem turnirju za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo letos poleti v Parizu. Lanska tekma ee je končala z znanim katastrofalnim porazom jugoslovanske reprezentance (4:0). Če bo hotela Jugoslavija sodelovati na turnirju za svetovno prvenstvo, mora Poljake premagati z 5:0. Z ozirom na važnost te tekme v Belgradu, je zvezni kapitan odločil, da se morajo vsi igralci, ki pridejo v poštev za reprezentance, kar najtemeljiteje pripraviti za srečanje 3. aprila. Zato so odšli vsi igralci na taborenje v Venac, idilično letovišče pod Fru-ško goro. Dosedaj so prišli v Venac: Puhar, Sto-jilkovič, Dubac, Lehner, Kneževič, Kokotovič, GJi-šovič, Božovič, Andjelkovič, Tirnanič. Lesnik, Pleše, Urh. Jazbinšek, Gajer, Moša Marjanovič, Vujadi-novič, Stevovič in Valjarevič. Program odmora in treninga naše nogometne reprezentance je sledeč: Vstajanje ol» 7 zjutraj, nato gimnastika do 8.30; ob 8.30 zajutrek in odmor do 10. Nato pešačenje do 11.30; kosilo ob 11.80; ob 3 popoldne pa prične trening z žogo in gimnastiko do pol 5, naknr ima igralci prosto. Ob pol 10 pa morajo vsi igralci iti spat. Danes bodo igralci odšli na svoje domove, da bodo še odigrali jutri vsak za svoj klub jutrišnje tekme. V ponedeljek se vrnejo vsi na taborenje na Venac, kjer bodo do nedelje 3. aprila. Definitivna postava proti Poljakom še ni določena, ker igra naša reprezentanca zadnjo trening-tekrao še v sredo. Na jutrišnjih liginih tekmah v Zagrebu pa si bo zvezni kapitan še ogledal formo nekaterih igralcev, ki pridejo še v poštev za sestavo reprezentance in ki niso še ua Vencu. Vremenska napoved; Spremenljiva oblačnost in poslabšanje dosedanjega vremena. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes; V četrtek je bilo do 8.10.večion-ma oblačno, do 10.50 večinoma jasno, do 13.20 se je oblačnost močno spreminjala. Ob 13.30 se je naglo pooblačilo. Na severozapadu je od 13.30—13.40 par-krat zagrmelo, ob 14.20 pa enkrat in obenem je padlo nekaj kapljic dežja. Ob 17 se je pričelo počasi jasniti in je bilo ob 19.20 popolnoma jasno. Včeraj je bila gosta nizka megla do 60.40, nato pa redkejša do 9. Od 9 do 11.50 je bilo jasno in mirno. Ob 12 so se pojavili na vzhodu in zapadu lahki oblaki, ki so se vedno bolj razširjali, tako da je bila polovica neba pokritega. Od 13 do 17.30 je pihal močan jugozapadni veter. Zvečer in ponoči je bilo južno. Najvišja temperatura zraka 24. marca: 17.4° C. Najnižja temperatura včeraj: 2.6° C, Ljubljana danes Koledar Sobota, 26. marca: Dizma. Nedelja, 27. marca: Rupert. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes ob 14-15, 16., 19. In 21. nri Shlrley Templc ,Sirot« mala taogratinRa" »Oficirski dom ljubljanske garnizije« priredi v soboto, dne 26. marca ob 20.30 v veliki dvorani Kazine, Kongresni trg 1, družabni večer s koncertnim delotn v korist fonda za pobijanje tuberkuloze v vojski. Prosimo tovariše rezervne častnike in vse 06tale spoštovane prijatelje naše vojske, da se v čim večjem številu odzovejo temu vabilu z ozirom na humanitarni cilj prireditve. -Vstopnina je 10 din za osebo. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Začetek koncertnega dela bo točno ob 21. Obleka po volji. — Upra va oficirskega doma v Ljubljani. Sklepno predavanje letošnjega predavalnega cikla Danice, Savice in Zarje bo v ponedeljek, due 28. t. m., ob 8. zvečer v beli dvorani Uniona. Predaval bo prof. Edvard Kocbek o temi: Notranja kriza slovenstva. Po predavanju bo debata. Vsi so najiskreneje vabljeni, za člane je udeležba obvezna. Če želite jutri potovati v Trst, se takoj javite v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovi v nedeljo 27. t. m. točno ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani Jurčičevega »Desetega brata« v Govekarjevi dramatizaciji in v režiji g. Milana Skrbinška, režiserja Narodnega gledališča. Pri predstavi sodeluje orkester Frančiškanske prosvete pod vodstvom g. Macha. Kljub visokim režijskim stroškom ostanejo tudi za to predstavo znižane cene po 6, 4, 3 in 2 din. Predprodaja v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 29. marca predava v Mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr, Božo Š k e r 1 j o temi: »Razvoj človeka«. Predavanje bo ilustrirano z diapozitivi. Začetek ob 18.15. Sijajna komedija Žena je izginila6ebno nihalo in jx> njegovem nihanju našel pot, po kateri je prijatelj hodil in točno mesto, kjer se je ubil. Reševatelji 60 šli po označeni poti in res našli na zaznamovanem mestu Paličevo truplo. Stvar 6e je zdela tako nenavadna, da so Meyertnanna obdolžili umora, pa je dokazal, da je bil ves čas doma in da po onih krajih še nikdar ni hodil. Radiestezija v zdravilstvu »Kakor vsi drugi predmeti, tako tudi stanično tkivo človeškega telesa izžareva posebne žarke. Če je torej kako staničje obolelo, 60 njegovi «žarki» drugačni, kakor oni, ki jih izžareva zdravo »staničje.« Tako modrujejo tisti, ki 60 začeli uporabljati navadna, preprosta nihala, da doženejo mesto in značaj obolenja. Tudi v tem imajo že čudovite slučaje ozdravljenja, kakor 60 jih včasih pri nekaterih boleznih imeli 6 hipnozo in sugestijo. Tako je nekdo samo s 6vojim nihalom ozdravil žensko, ki je bila po mnenju več najboljših zdravnikov neozdravljivo bolna. Z nihalom je dognal, kaj ji prav za prav je, z nihalom določil zdravila, ki 60 imela čudovit učinek in z nihalom dognal, da ji zelena barva škoduje. Če 6e je namreč nad zdravilom nihalo ustavilo, je bilo to znak, da je nevarno. Vse te pojave je treba natančno proučevati, pa še ni mogoče postaviti določenih navodil za radiestetično delovanje. Zato ima vsak človek drugačne zmožnosti, drugačna občutja, drugačno sprejemljivost; to 6e da naučiti samo z vztrajno vajo in natančnim opazovanjem svojih refleksov. Tirolski kmetje, ki so jim tudi dali v roke Hitlerjevo zastavo s kljukastim križem FiEmski izraz moderne romantike Najvišja radijska postaja v Evropi V Franciji Imajo že najvišjo cesto v Evropi, eedaj pa grade še najvišjo radijsko postajo eamo zato, da zvežejo z ostalim svetom turistovsko kožo v Pirenejih, kjer radi neprestanih plazov ni mogoče postaviti navadne telefonske zveze. Koča je sicer samo 1870 m visoko, oddajna antena pa bo stala na 2536 m visokem vrhu, ker bogata železna ruda povzroča okrog koče preveč motenj. Najmodernejša naprava v tem zapuščenem kotu Francije je tem zanimivejša, ker tod žive še skoraj na pol divji potomci Saracenov, zadnji ostanki nekdanje arabske vlade v Španiji. V tem gorovju imajo tudi železnico, ki pa jo uporabljajo le na posebno željo kakega turist, za kar mora doplačati malenkostni znesek 30 frankov. Sodba povprečnega, modam podvrženega človeka je, da romantika v modernem življenju nima več mesta, ne pomena. V sedanjosti odloča stvarnost. Na V6eh področjih človekovega osebnega in zunanjega življenja. Toda stoletja so dokazala, da se je človek tembolj udajal sanjarijam, hrepenel in se opajal nad nemogočim, neresničnim, daljnim, čimbolj so bili časi stvarni in za romantiko neprikladni. Najznačilnejši dokaz, kakšno mogočno mesto zavzema romatika v življenju današnjega človeka, je film. Ogromno je zanimanje, ki ga je film po vsem svetu deležen. In vendar nam film, razen redkih realističnih izjem, kaže same stare ali moderne pravljice v oblekah in vsebinskih sestavinah tega ali onega stoletja. Tri četrtine vse filmske vsebine tvori romantika, ljudje pa 60 prepričani, da gledajo stvarnost in so prav zaradi tega zmotnega prepričanja romantični, kakor so bili njihovi očetje in dedje. Zaljubljene filmske štorije in drame so romantične po svoji neresničnosti, marsikdaj pa po svoji pretirani stvarnosti. Spominjamo se filma »Poročnik indijske brigade«, ki ga je vsa kritika tudi pri nas označila za delo, polno vojne in sentimentalne romantike. Kljub temu, da film s svojimi velikimi razsežnimi bojnimi prizori ni bil za vsak okus, sta tempo in dinamika v njem osvojili vsakogar in ga potegnili v cesarstvo domišljije in — romantike. Nihče ni v njem videl kake propagande za vojno, marveč le poveličevanje junaštva, kakršno ee nam zdi danes nemogoče. Toda ali je tako romantično junaštvo dandanes izključeno? Prav fiilm nam spet dokazuje, da ne. Ameriško filmsko podjetje Warner Brothers je pred kratkim izdelalo film »Podmornica D-l«. V tem delu ni maharadž, ne indijske džungle, ne marmornatih palač, ne pravljičnih prizorišč. Pred nami je morje, so mornarji, j>odmornice, bojno brodovje v akciji, boji in življenje polno tovarištva, katastrofa podmornice. Namesto vitezov, ki drve v smrt, gledamo kako drhte jeklena telesa orjaških oklopnic, skrivnostne podmornice pa drve v neznanem poslanstvu pod morsko površino. In na dnu vsega tega jeklenega življenja je spet ljubezen dveh moških do enega dekleta, ljubezen, ki za enega pomeni odpoved, za drugega zmago. Toda tekmec, ki je v boju in v ljubezni pogorel, se ne vrže v smrt, kakor stari romantični junaki, marveč stisne zmagovitemu nasprotniku roko in se vgriz-ne v zobe. In kljub temu je ta drama najsodobnejših oblik, polna neverjetnosti, nemožnoeti, skratka polna romantike, ki ljudi s svojimi novimi oblikami in staro vsebino vedno znova pretresa in osvaja. Uničene nade cesarice Zite Bivša cesarica Žita je s solzami v očeh poslušala po radiu v svojem belgijskem gradu dogodke iz Avstrije. Do zadnjega je utpaila, da bo njen sin Oton prišel na prestol svojega očeta, zato ga je hotela oženiti z italijansko kraljevo hčerko in se trdno zanašala na Mussolinije pomoč. V svojem razočaranju je zelo trpka proti Češki, ki se je najbolj upirala vzpostavitvi Habsburžanov. — Zadnji dan pred zasedbo Avstrije je dala sredi noči brati slovesno sv. mašo v grajski kapelici za srečen izid ali vsaj rešitev svoie hčere princese Adelajde, ki študira na Dunaju. ’ Gora se premika proti Los Angelesu Komaj je Kalifornija prestala eno nezgodo, povodenj, ki je poplavila kakih 10.000 kv. km zemlje, zahtevala okoli 200 človeških žrtev in naredila ogromno škodo z odnašanjem in podiranjem hiš in drugih zgradb, je začela pretiti nova nevarnost. Vode so namreč toliko spodjedle in izpodkopale neko goro, ki je že pred nekaj meseci začela polzeti proti mestu Los Angelesu, pa 6e je jx>tem ustavila. Sedaj pa se je začeila zopet pomikati proti mestu, ruši ceste in hiše, tako da je vse orebi-valstvo v velikem strahu. Mož, ki je očaral neočarljivo Svefovnoznana, nezavzetna in edinstvena igral , . f. , Garbo, katere naklonjenost 60 si zaman skušali že tisoči pridobiti, se je končno resno vnela za slavnega dirigenta Stokovvskega. Leopold Stokovvski je bil 6icer rojen v Lot* donu njegov oče pa je Poljak, ki je priromal iz Poljske v Anglijo m se 6 6vojo flavto dokopal do precej dobrega položaja; bil pa je nesrečen, ker tli mogel uresničiti svojih sanj: postati velik glasbenik. Toda, kar se ni posrečilo njemu, je dosegel njegov sin Leopold. Ko je imel šele 10 let, je že sijajno uspel pri sprejemnih izpitih v kraljevi glasbeni zavod. Učil se je gosli, klavirja in orgelj in s svojo nadarjenostjo vzbujal splošno pozornost. Čez tri leta je šel nadaljevat svoje študije v Pariz, se čez pet let vrnil, dobil mesto organista v cerkvi Saint James v Londonu in tako zadivit prijatelje glasbe, da je takoj dobil dosti ponudb. Takoj se je odločil za Ameriko, šel v New York, pa se ga ni mogel privaditi Zato se je kmalu vrnil v Anglijo, se leta 1908 oženil s evojo »edino ljubeznijo«, Olgo Samorovo in zopet odšel v Ame-rjko. Postal je takoj dirigent najboljšega ameriškega orkestra in si zagotovil slavo ter zadovoljstvo umetnika. Manj srečen je bil kot človek. Leta 1914 je dobil hčerko, _ iz ljubezni do nje 6e je Olga odrekla gledališču. Vendar 6e ni mogel razumeti s svojo ženo, 6e od nje ločil in živel v pričakovanju velike bodočnosti. Sedaj je star 55 let in kot tak je s svojim zagonetnim obrazom, otroškimi ustnicami in gostimi belimi lasmi o priliki nekega granja v Holywoodu popolnoma očaral hladno, nedovzetno Greto! Dunajsko praznoverje Ko je bivši avstrijski kancler Schuschnigg napovedal ljudsko glasovanje za 13. marca, 60 Dunajčani zmajevali z glavami in svarili kanclerja pred nesrečno številko 13. On pa je samozavestno odgovoril, da m praznoveren. In vendar... vsi praz-noverci bodo sedaj v 6voji prazni veri potrjeni! Programi Radio Ljubljana Sobota, 26. marca,- 12 Plošča za ploščo hiti v ven. BtVari -X. Prožila - 13 Napovedi -> 13.20 Plošča za ploščo hiti v venček veselih stvari — 14 Napovedi - 17 Za delopust (igra Radijski .rkister) — 17.40 Psihotehmcm poizkusi v Industriji (jr Avgust Kuhaj) - 18 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 1« 40 Pogovori s poslušalci _ 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Negoš kot potooiseo ITri-fun Cukič) — 10.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 »Strela udri iz višine izdajalca domovine!« Cvetober iz Mar-telančevega šaljivega lista «Jurij g pušo« (Trst 1863). Za pisan večei priredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. drnž., sodelujejo Jožek in Ježek ter Cimermanov Šramel, vmes nekaj plošč — 22 Napovedi po-ročila — 22.15 Vesel konec tedna (Radijski orkester). Drugi programi marca: Belgrad: 20 Operetna glasba, /''STA 22 Plesna gl. — Zagreb- 20 Opera — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.25 Leharjeva opereta «Kjer poje skijanec«. 31.40 Debussyjeve skladbe, 22.20 Plesna i P 0rk' konc- 23.1* Plesna gl., n ?°,n° 21 Igra ~ Praga: 20.20 Radijski film, 22.3o Jazz - Varšava: 2S.1S Mornariški ork. - Hamburg: 20.10 Ork. in solistični »oncert »E, Zofka, zunaj te Paka tvoj zaročenec!« »Kako j)a veste, da je to moj zaročenec?« »Saj vidim, ko kadi mojo cigaro!« ROBERT LORD 42 POD CRNO KRINKO Ko je Jery Mendor omenil Cliffa, je postala Ofelija vtedno bolj resna. Peter se je nekam nenaravno sključil in za čas pre-* nehal mučiti klavirski zaboj. Pearl je bila že precej razgreta od whiskyja, toda ko je opazila, da ji je Ofelija namignila s škiljastim očesom, je postala bolj nevsiljiva. »No, če je tako, vas moram zapustiti, dragi prijatelj,« je dejala in vstala ter odšla spet na svoje mesto poleg klavirja. Jery Mendor ni opazil, da je ta njegov delavec Cliff Sum-mers velika osebnost v nekih družbah. Ljudje so prihajali in odhajali. Nazadnje se je okoli pol desetih pokazal pri vratih tudi Cliff. Takoj je stopil k Ofeliji, jo pozdravil, zamahnil z roko Petru, se nasmehnil Pearli, ki je •anjarila v kotu in šele nato opazil tudi Jerya. Pohitel je k njemu, mu stisnil roko in sedel poleg njega. -»Oprostite, če ste morali malo čakati. Imel sem mnogo opravka.« »O, nič zato, tu je čisto prijetno.« Cliffov glas je naenkrat postal tišji. Sklonil se je k Jeryu in mu zašepetal na uho: »Ste se držali vseh navodil? Vas kdo spremlja?« »Kakor vidite,« je odvrnil brž Jery, kakor da ni pričakoval drugačnega vprašanja. »Lahko greva.« Cliff je vstal, hitro stopil k Ofeliji in ji pošepnil: »Ofelija, mene ni bilo nocoj tu, da veš .., Tudi tega človeka ni bilo, zapomni si. To povej tudi Petru in Pearli, ko bova odšla.« »Gresta daleč?« je vprašala Ofelija in se zlobno pošalila. »Jezik za zobe ...« Cliffove oči so se hudo zabliskale. .Jery je plačal limonado in whisky ter odšel s Cliffom iz bara. »Zbogom, gospoda, pa kmalu spet kaj pridite,« je pozdrav- ljala Ofelija. Peter se je samo smehljal, kakor človek, ki bi se še kmalu smejati ne smel več, kakor bi se mu hotelo. Roke so se mu mi up ° ,C , VSelei' kadar se ie v nieŽovi bližini pokazal I X roke 80 bile dra£ocen »tlakomer za zločince«. In če bi bil Peter v policijski službi, prav gotovo bi z rokami lahko ugotavljal, kdo je zločinec in kdo ni, kajti bile so vselej silno nemirne, kadar se je pojavil sumljiv in nevaren človek v bližini. Ko sta ona dva odšla skozi škripava vrata, se je zadrla Ofelija na Petra: »Hej, strašilo, kaj pa si se tako sključil ko kup nesreče, /.aigraj koračnico!« »Banditi!« je udarila Pearl po mizi.. »Peterček, zaigraj posmrtno koračnico. Kogar Cliff vodi pod roko, je že z eno nogo na drugem svetu. Banda!« je kričala ter pljunila vstran. »Peeaarl!« Samo to besedo je zavpila Ofelija in to tako silovito, da se je Pearl kar sesedla na stol. Ko se je umirila se je spet ljubeznivo nasmehnila: »O. K., Ofelija. Slabost me je obšla..,« Iz kUvirske škatle so skakali skregani glasovi, ki so vzdignili toliko hrupa, da so prevpili brnenje avtomobilskega motorja pred vrati in prestrašeni moški krik. Ko se je ravnatelj Henden-Worksa spet zavedel, je opazil, da sedi v velikem črnem avtomobilu stisnjen med dva človeka V cr"lh krmkah- Spoznal je Cliffa Summersa, ki je vozil avtomobil. Nato je takoj ugotovil, da je hladni dotik na njegovih gkvo °eV1 Sam°kreSa' ki )e bil Prislonjen ob njegovo Samokres je držal človek, oblečen v črno krinko. Avtomobil je hitel iz mesta po pusti cesti brez luči. Jerv je imel zvezane roke. še je čutil v glavi vso težo udarca, ki ga je do-n? V® sklonil, da bi stopil v Cliffov avtomobil pred barom »Ofelija«. Počasi sc mu je vračala zavest. Ljudje v črnih krinkah so molčali. Cliff je vozil z veliko hitrostjo. Ravnatelju Jeryju Mendorju je postalo že nekoliko neprijetno, 1 ,oskllšaI ie nekoliko obrniti, ali samokresna cev se je vselej še tesneje pritisnila na njegove sence. »Mir!« je zarenčala črna senca na desnici. islAnn li« 1_2!! 1 • 1 »Mir!« se je oglasila senca z leve. Skozi odprtine na licih so se režale svetle oči. In te oči niso obetale nič dobrega. Ravnatelja Mendorja je od jeze kar streslo po mozgu. »Tovariš Cliff, prosim vas, pojasnite tovarišema, da je to le pomota.« je poskusil Jery. Cliff se ni niti obrnil, pač pa je samo grobo zakričal: »Molči! Pes ovaduški!...« Zdaj Jery ni več dvomil, da je padel v zanko. Ledeno mrzli pot ga je oblil in okoli srca ga je začelo.nekaj neznansko tiščati. Mrzli znoj je začel siliti v debelih kapljah iz vseh kožnih luknjic. Crni avtomobil se je zagugal. Zavili so z glavne ceste proti gozdu. Kolesa so globoko orala mehko blato. Motor je divjal kakor penast konj, ki mu gospodar še tik pred ciljem ne da miru. V avtomobilu je bilo tiho. Jery je premišljeval vse mogoče, kako bi se rešil te zanke. V svoji preproščini in pod vpit-vom detektivskih romanov je še vedno veroval v svoie sposobnosti, da ni hotel prej pomoči od policijskega ravnatelja in mu ni hotel povedati niti tega, s kom ima nocoj sestanek m kdo bo njegov vodnik. Zdaj mu je bilo žal, toda to spozaanj« je prišlo prepozno. Se ”eka> čas.a *c >e avtomobil gugal po neravnih gozdnih tleh, nato pa se ,e le ustavil. Cliff je prvi stopil iz voza. odprl zadnja vratca m ukazal: »Ven! Ce boste poskušali bežati, vedite, da bo krogla hi- iehnikoU ™ SC &°SPOd raVnatdi mCnda le razume n* Orni krinki stopita iz avtomobila in potegneta ven zvezanega ravnatelja. nrisnJl^L16*1! ,e ukaza* ^si so nato krenili v grmovje. Te Jtalr l/S T ’.aS°' k’Br bU ma’hen °2en>- Okoli nie2* ie stalo kakih dvajset črnih postav, črnih senc... 10 je bil kraj, ki so ga izbrali člani Crne legije za no* cojsnji sestanek. 8’ It’ T ŽC bUi "a mestu- Dvaiset ljudi s krinkami na glavi je stalo tam nemo, nepremično. Le dve krinki sta bili beli« sta vodja, a nihče od teh ljudi ni vedel, kdo sta prav z* prav ta dva človeka. Krinke vseh drugih so bile popolnoma U JogoslovaMko^tfakliiio1"' LfublS? K°cS. Rakov^Vred^k. 4001 do 4005 Uprava‘ K°P,«"^evB oU“ 4