TRST, četrtek 31. maja 1956 Leto XII. - Št. 126 (3364)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638. 93-808, 37-338
JjHEDNISTVO: UL. MONTECCH1 St. 6, II. nad. — TELEFON 83-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel.	MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir, - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 <Jin.
Višin ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zal°ZDa VCI ' ne v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 7. - 375 - Iztlaia Založni štvo tržaškega tiska o. z
VSE MOŽNOSTI SO ODPRTE RAZEN SEDANJEGA STATUS QUO
Fanfanijevo .zapiranje na levo in na desno ie že nerealno, ker vodi v .komisarstvo
II
II
lomita in Gonella za zbližanje s PSI, ki postavlja kot edini pogoj izključitev liberalcev; kredov ata naj bi UP. Notranje ministrstvo še vedno ni sporočilo uradnih izidov volitev
(Od našega dopisnika) jSlM, 30. — gpričo dejstva.
s° levičarske stranke na k °vih pridobile; da center il„ aaPredoval ter da je za-da ni nazacoval, v na-4ci,iJaniu njegovega levega U f‘demokratskega krila; da (oj? le nazadovali desničarji, «*Ja vedno bolj jamo, da itj tWo ne more ostati. Dalj s° si politični opazovalci v tem, da je revizija ^®iega stanja nujna ter da No^°ral° priti do razjasnitve (jj?)a.Že prihocnji teden.
SSv Jvažnejše vprašanje je se-io,j ..občinskih odborov. Dvig C-Ktičmh jp socialdemo-i, s*'h glasov je povzročil. loč1* na obe stranki vedno iojj Zvrača glavna odgovor-
'ietf1 P.ravi j o socialdemokrati? - Njihovimi prvaki je vzel
Si
lini«6 P°bud° mali Romita, er za javna dela v se-So ,v'adi, ki je med vo-lii kampanjo mnogo govo-S nujno£'ti postopnega zbli-
/ J. Z M O n n I l o i r l rvs 1 n,.m n 1 leti
Ijj sez Nennijevimi socialisti. a ura. ko je postalo
da je sečaj nastopila
Sij
kot
logično, da svojo
J,. aanj0
za zbližanje okrepi-
j tj 'ki se je nekako umak-
mu lajša nalogo Sa-
se, da njego-1 j01e Polemike z Nennijem k - knattijem še nikakor ni-!tj ZaMjene. Neka novinar-t^cija. ki s-e smatra za >-i# koncentracije, je obja-Va,Ves(' ^a se )e Romita Vail>el z Gonello glede jt A po katerem naj bi Jtjka zbližanja sil prišlo. JSi^laevajo sklenitev nekak-ksij Pakta o akcijski enot-
hoi?ed PSI in pSDI- ki> 'tfjrjagal Nenniju do osa-
jt u]k(ve v odnosu čo KPI ®)šai podporo v občin-:tve °dborih v okviru razši-b a.lihove baze.
;i £'(a naj bi igral v okvi-\ji ( analogno vlogo kot v okviru Krščanske iRJacije. Ista agencija pi-\ cCeč. da bodo stranke V Prisiljene, da Se prila-V. novemu položaju, pri J, .dorajo upoštevati, dej-ie Fanfanijevo «zapi-aa levo in na desno» , berealno. Videti je to-so koncentracionisti .'tij-..°dločno stališefe proti fcjJevem imobilizmu. De-\ ‘Janški nasprotniki Fan-ikli-Paje že sečaj grozijo \ anjem izrednega kon-franke v primeru, da ir 0HK!edan'u njenega glav-St (PPora v nedeljo ptevla-
INt v 0 komisarskih u-kamor neizogibno vo-"'"ie* n° fanfanijevo «/a-
■keh'
1,1 o P'ievi fSl pa razprav. kjjAeč možnostih. Nekate-,	• da bodo dali pobu-
> h7aza'ritev baze občin-A	kandidati Parri-
Jji na popolare, ki naj bi Ab-Palogo, da odstranijo )n° nezaupanje. V "i Pa se ne veruje.
■K 1 w	M	OC.	ilC	ELI	UJU,
-, ip. Cglo priti do vključi-,'t, ^alistov v. občinske od-
'"'tli
i“db
katerih bi bili si socialisti pa so
32,87. PSDI je pridobila 84.000 glasov ali 0.94 odstotkov, tako da znaša njena udeležba v celokupnem številu oddanih glasov 7.32. PLI je pridobila samo 35000 glasov in povečala odstotek od 3.77 na 4.13. PRI pa je padla od 1,92 na 1,55 odst. Skupno število glasov strank centra je padlo od 45,20 v 1. 1953 na 44,93 odst.
Iz gornjih podatkov za 88 glavnih pokrajinskih mest iz-haja_torej, da Fanfani nikakor ne more govoriti o napredovanju strank centra temveč le o napredovanju levice. In če center ni izgubil mnogo več. gre zahvala PSDI, to je levemu krilu centra.
Desnica:	glasovi monarhi-
stov so padli od 8.19 na na 4,48. MSI pa je padel od 8.62 na 7,26. Izjema je le Laurova monarhistična ljudska stranka, ki je prejela 4.44, kar pa ne more nadoknaditi ostalih
izgub desnice, tako da je njen odstotek 1. 1953 znašal 16.89, sedaj pa 16,29.
A. P.
Ustavni sodnik Lampis umrl
RIM, 30. — V neki rimski kliniki je danes umrl ustavni sodnik adv. Giuseppe Lampis. Rodil se je 1. aprila 1886. Leta 1914 je postal sodnik, leta 1932 pa svetovalec prizivnega sodi.šča, leta 1937 kasacijski svetovalec. Leta 1945 je bil imenovan za predsednika oddelka kasacijskega sodišča, leta 1949 pa je prevzel vodstvo zakonodajnega odbora v pravosodnem ministrstvu.
Sodeloval je pri raznih italijanskih delegacijah za sklepanje mednarodnih sporazumov. Predsedoval je odboru
ministrske komisije za sestavo besedila o reformi kazenskega zakonika (1949-1951). Napisal je tudi več rafprav
ni hotel upoštevati imenovanja malajskega generalnega guvernerja in prenosa pristojnosti za Singapur od ministr-
o privatnem in javnem pra- stva za kolonije na drugo mi. vu in je več let poučeval nistrstvo. «To je dokaz, je kazensko sodno pravo na rim-j dodal Marshall, da Anglija na-ski univerzi.	merava	še	dalje	ravnati	z	Sin-
XT ,	. ..	..	. I gapurom kot s kolonijo». Za-
Na današnji javni seji ustav'-|t0 je Marshall mnenja, da nega sodisca je predsednik De, je sedsj zaprta pQt za nada!j_
nja pogajanja. Zaradi tega namerava odstopiti, kakor je
Nicola s kratkimi besedami komemoriral umrlega sodnika.
Marshall o pogajanjih z Anglijo
SINGAPUR, 30.	— Singa-
purski ministrski predsedni« Marshall je objavil izjavo.
že javil.
ATENE. 30. — Sovjetski poslanik v Atenah je danes obiskal predsednika poslanske zbornice Rodopulosa in mu izročil vabilo vrhovnega sovjeta SZ, naj pride v Moskvo z grško delegacijo, kateri pravi, da je Anglija Rodopulos je sprejel vabi- 1.  a- _	lo	in si pridržal, da bo pozne-
je odločil, kateri poslanci naj bodo v delegaciji in kdaj naj
«zaprla vrata za nadaljnja po gajanja o usodi Singapura«. Marshall sporoča tudi, da bri-
tanski minister za kolonije ta odpotuje.
Čuenlajeva poslanica Eisenhowerju?
NEW YORK. 30. — Nekateri listi objavljajo danes vest,
da je Cuenlaj poslal predsedniku Eisenhovverju poluradno pismo, ki mu ga je prinesla indijska ministrica za zdravstvo Amrit Kaur.
Po zatrjevanju časopisov, je gospa Kaur, ki je imela včeraj t ričet rturn 1 razgovor s predsednikom Eisenhovverjem, sporočila Eisenhovverju izraze «spo-štovanja» Cuenlaja do njega «kot človeka vdanega miru*.
Poslanico je baje Cuenlaj izročil gospe Kaur med obiskom, ki ga je napravila jeseni v Pekingu Cuenlaj je tudi zaprosil gospo Kaur. paj Eisenhovverju sporoči željo Kitajske po miru.
LONDON. 30. — Britanski minister za stanovanja Dun-can Sandys se je po dvotedenskem obisku v SZ danes vrnil v London. Izjavil je, da so sovjetski napori na področju gradbeništva, in to zlasti na področju gradnje montažnih hiš na veliko, napravili nanj močan vtis. Sandys je zet bivšega ministrskega predsednika Winstona Churchilla.
DJAKARTA, 30. — Predsednik Sukarno je sprejel vabilo češkoslovaškega republiškega predsednika Zapotockega, naj pride v jeseni v CSR. Vabilo je Sukarnu izročil češkoslovaški odpravnik poslov v Indoneziji Ladislav Kisljar.
mO, KARDELJ IN POPOVIČ odpotovati včeraj v
«Na naš obisK je treba gledati Kot na rezultat bitrejše normalizacije odnosov in vzpostavitve prijateljsKih stiKov in sodelovanja), je izjavil Tito pred odhodom
SKUPNO POROČILO O TOGLIATT1JEVIH RAZGOVORIH V BEOGRADU
Togliatti: Tovariš Tito želi normalizacijo odnosov s socialističnimi gibanji v Italiji*
V kratkem bo obiskalo Jugoslavijo več članov CK KPI - Togliatti o delovanju Kominforma - «Borba» pozdravlja vzpostavitev stikov med KPI In ZKJ
(Od r.ašega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Po dvodnevnem bivanju v Beogradu sta danes okrog 13. ure odpotovala z letalom iz Beograda generalni tajnik KPI Palmiro Togliatti in član CK KPI Lui-gi Amadesi. Pred odhodom je Togliatti prebral novinarjem skupno poročilo o svojih razgovorih v Beogradu, v katerem se ugotavlja, da so med razgovori z generalnim tajnikom CK ZKJ maršalom Titom ob udeležbi drugih članov izvršnega komiteja CK ZKJ in v drugih srečanjih izmenjali v tovariškem ozračju misli o vprašanju skupnega interesa in o nadaljnjih stikih z namenom obnovitve sodelovanja italijanskih in jugoslovanskih komunistov.
Na vprašanje novinarjev je Togliatti izrazil svoje zadovoljstvo nad razgovori z visokimi jugoslovanskimi funkcionarji in je dodal, da med razgovori, ki so potekali v prisrčnem ozBjčju, ni bilo nikakih tenkih vprašanj. Togliatti je nadalje izrazil upanje, da bo delegacija KPI obiskala Jugovlavijo, kajti italijanski komunisti že-Jijo proučiti jugoslovanske izkušnje pri izgradnji socializma in zato so potrebni stiki med obema partijama.
Na vprašanje novinarjev o
delovanju Kominforma je Togliatti izjavil, da je bilo delovanje Kominforma deloma pozitivno deloma negativno. Po njegovem mnenju je bilo pozitivno to, da so z ustanovitvijo Kominforma bili prvič po vojni vzpostavljeni stiki med posameznimi partijami, ki so bile prej ločene, negativno pa je bilo delovanje Kominforma v odnosu do Jugoslavije.
V posebni izjavi «Borbi» je Togliatti dejal, da ni dovolj samo priznati napake, ki so bile storjene v odnosih do Jugoslavije. temveč da je potrebno spoznati njeno gospodarsko družbeno stvarnost.
■(Upoštevati moramo, je dodal Togliatti, da splošni odnosi med Jugoslavijo in Italijo še prej niso bili taki, kot Di morali biti, da se mnoge stvari o'Jugoslaviji še vedno napačno tolmačijo. Zato je potrebno, da se bolje seznanimo s spremembami, ki so nastale v Jugoslaviji in da z njimi seznanimo napredni del italijanskega ljudstva in da mu pravilno objasnimo njihov pomen. Tovariš Tito, Je poudaril
Togliatti je dodal, da bo v kratkem obiskalo Jugoslavijo več članov CK KPI. in je izrazil željo, da bi tudi jugoslovanski tovariši obiskali Italijo in se seznanili z delom Komunistične partije Italije.
«Borba» pozdravlja vzpostavitev stikov med KPI in ZKJ kot pomemben dogodek in poudarja, da je široka izmenjava misli med delavskimi strankami, med socialističnimi in naprednimi gibanj velikega pomena. Kljub vsem razlikam in medsebojnim sporom imajo vsa ta gibanja nalogo, da najdejo pota za mednarodno sporazumevanje, ki naj olajša reševanje spornih vprašanj v svetu.
»Borba* ugotavlja dalje, da Jugoslavija z zanimanjem sledi originalnim novim koncepcijam o vprašanjih notranje in zunanje politike, ki so prišle do izraza v nedavnih govorih Togliattija, in njegovo idejo o italijanski poti v socializem. Ti znaki govore, da skuša KPI zgraditi bolj elastična zunanjepolitično koncepcijo, ki bo omogočila par-
stikov med KPI in ZKJ pozi- . poudarja, da bodo potrebni
Togliatti, je pokazal v prvi tiji, da igra aktivnejšo i,n po-
vrsti željo, da se normalizirajo odnosi med ZKJ in socialističnimi gibanji v Italiji, in nam je dai veliko možnost, da se to čiinprej ostvari.it
membnejšo vlogo v naporih za nadaljnje zboljšanje mednarodnih razmer. «Borba» izraža ob koncu prepričanje, da bo vzpostavitev neposrednih
J .."“rov izključijo libe-v k da	sestav-
'Jamokristjanov, social.
' to v in	republikancev.
» ba so	seveda doslej
.t»jhfv°rice. ki jih razširja-asi ra ni politiki.
>(,J Sovorijo samo o tem, 11 ? in ‘nbknstjansko vod-jj»i hi sestalo, ker bo Njo °“bor zasedal žele v
I *S,S*stal0 se j15 vo(f
ciln- kl je začelo raz-. (iJ.f,. 0 položaju in bo rVj Valo jutri zjutraj-, jJ1 teden	pa se bo seji 0žtm'jev	centralni ko-
r vodstvo demokrist-«16(1 sestalo konec te-4 jn bo pripravilo
Danes 1; Irnncnslti skupščini cinkala o splošni politiki vlado
3
Ji
t
o'
r
5»
[0.
n>
l!>
'd.
)!>
S
er
d*
tc-
d»
-idi
))“
išč’
•vi*
jo)
Jj« i!> r s
jv*
v
1 *
ih0
oi°
,n*
. *lta -----------
•/Sli, Sestali V( j • liberalc
j1
važnosti, da se je V s republike v enem jv[U ,estankov s Segnijem K1- k *i komisarskim re-j/iij smo o tem tedaj k n Stn° poudarili, da je tijj ato Fanfani preneha
zasedanje. V petek
odstvi KPI lei pa šeie
Mollet pooblaščen postaviti vprašanje zaupnice - Arabske države razpravljajo o bojkotu proti Franciji - Nehru o A!žiru • Maroška osvobodilna vojska o delovanju francoskih sil v Maroku
TUNIS, 30. — Tunizijska ustavodajna narodtm skup- i danes Nehru na vprašanje ne-ščina je danes soglasno izglasovala resolucijo, ki izreka | kega poslanca odgovoril, da
zaupnico vladi in med drugim odobrava stališče, ki ga je vlada zavzela glede Alčira.
A
tudi
komisarjih. Vseka-
Gronchijevo sta-določen vpliv na
K,i"n'lu uulu«
\ ?"iožaja,- Sedaj se pa ■ la a sta Gronchi in Se-K,)v|. današnjem sestanku k Pol?.. 0 možnosti, da bi p n. .ne volitve pred-zPisane. o||?- ministrstvo še ved-
.javilo uradnih skup-
i )o
t.i ,?'kov o volilnih izidih.
Xj. Podatki le za 88 po-
foU
4 k
Iti j« Slavnih mest, ta At *amo za ta mesta
l\^vršiti primerjavo s vk 1 Volitvami iz leta ftiAPrs
imi iz 1, 1952. političnimi je
4,ki)r 'etos prejela 22,42 \ do .Pomeni, da je od l »I, , ,os izgubila 56.IMI0 1 1*. *'°6 odst. PSI je pri-?(ilt 8 207.000 glasov ali ktrjj Obe stranki sta J Slabili letos skupno It 0h?°V' kar pomeni, da branjenih 88 mestih iNartr' milijone glasov 1 odstotek od 35.30
J*t.
V, 0 krščanska demokra-V»v' J""a 53.000 ali 1.20 (lt ' tako da se je njen n-žal od 34,07 na
PARIZ, 30.	— Ministrski
svet je na svoji današnji seji pooblastil Molleta, da postavi vprašanje zaupnice med debato o splošni politiki, ki se bo začela jutri v narodni skupščini.
Na geji je zunanji minister Pineau poročal o potovanju francoske delegacije v Moskvo in o konferenci o eura-tomu v Benetkah, generalni rezident Lacoste pa o Al-žiru. Na jutrišnji seji narodne skupščine bo Mollet govoril o splošni politiki vlade, Pineau obrazložil zunanjo politiko. minister za tunizijske in maroške zadeve in minister rezident Lacoste pa bosta govorila o vprašanjih, ki spadajo v njuno področje.
I.acoste je včeraj imel govor pred republiškim svetom in je dejal, da popolnoma zaupa, da se bo položaj v Alžiru spremenil v korist Francije. Dejal je, da bo prihodnji mesec v Alžiru 364.000 vojukov. Lacoste je tudi izjavil da lahko pride nevarnost' iz Maroka in Tunizije ter -da so v Libiji zaloge orožja, ki bi lahko prišle v Alžir preko Tunizije. »Francoska vojska, je dejal Lacoste, ni v Alžiru. da bi branila privilegije, pač pa da brani Francijo. Jutri se- bo porodil nov Alžir, nov, toda francoski*.
Očital je nato glavnemu tajniku mednarodne zveze svobodnih sindikatov Brow-nu. da »vodi korupcijo v Severni Afriki z ustvarjanjem sindikatov, katerih glavna na-t
loga je boriti se proti nam*. Na koncu je Lacoste izjavil: «Ve naj se, da je alžirsko vprašanje francosko notranje vprašanje, ki ne bo nikoli rešeno na mednarodnem področju*.
Omenjena zveza sindikatov je danes objavila izjavo, s katero protestira proti aretacijam sindikalnih voditeljev v Alžiru in zahteva njih izpustitev.
Republiški svet je sprejel resolucijo, ki poziva vlado, naj «z odločnostjo* vodi svojo alžirsko politiko «za vzpostavitev potrebnih pogojev za pravo francosko - muslimansko skupnost*.
II Kaira javljajo medtem, da je včeraj bil v tajništvu Arabske lige sestanek komisije, ki proučuje vprašanje bojkota proti Franciji. Predstavnik komisije je po sestanku izjavil med drugim, da je ((komisija začela proučevanje političnih,	gospodarskih in
kulturnih vezi posameznih držav članic Arabske lige s Francijo in je sklenila proučiti koristi in neugodnosti, ki bi nastale, če bi posamezne države bojkotirale Francijo s stališča svoje politike, svojega gospodarstva ali svoje kulture*.
\ Port Saidu pa je sindikat pjistaniščnikov sklenil bojkotirati vse francoske ladje. ki potujejo skozi Sueški prekop. S tem v zvezi so že odklonili natovarjanje in raztovarjanje	blaga francoske
trgovske ladje «La Marseillai-se».
V indijskem parlamentu je
je indijska vlada bila v stiku z afriško - azijsko skupino OZN glece Alžira, ni pa mnenja, da je umestno predložiti to zadevo Varnostnemu vetu. «V sedanjem stanju, je dodal Nehru, ne bi tak korak imel nobenega rezultata glede ponghanja bojev ali glede rešitve tega vprašanja. Postavil sem predlog v petih točkah in ne bi bilo v skladu s tem predlogom podpirati akcijo Varnostnega sveta, ki bi utegnila biti v nasprotju z našim načinom načenjanja vprašanja*.
Kar se tiče Maroka, pa je maroška osvobodilna vojska sporočila v posebni izjavi, da prepušča vladi skrb za varnost v Maroku in zaradi tega bo uradno prenehala z vsako dejavnostjo na tem področju.
Osvobodilna vojska prepove duje svojim članom, da bi krožili oboroženi izven določenih področij, in poziva' naj francoske sile prenehajo sleherno nadzorstvo nad maroškim ozemljem, zlasti pa ob alžirsko - maroški meji, ter opozarja, da je to nujen pogoj za vzpo“tavitev dejanske stabilnosti.'
Izjava pravi dalje, da so voditelji maroške osvobodilne vojske soglasno ugotovili z obžalovanjem delovanje francoskih oboroženih sil, ki si lastijo absolutno nadzor-‘tvo na raznih področjih.
Poročilo omenja tudi ((ponavljajoča se izzivanja, za katera so odgovorne francoske čete*. V zvezi s to izjavo je francoski visoki komisar v Maroku protestiral in zanikal, da bi francoska vojska izvršila izzivalna dejanja proti maroškemu prebivalstvu.
tivno vplivala tudi na razvoj dobrih sosedskih odnosov ined obema državama, ki so se pričeli uspesno razvijati v obojestransko zadovoljstvo po rešitvi tržaškega vprašanja.
Danes dopoldne si je Togliatti ogledal .muzej narodnoosvobodilne boebe na Kale-megdanu. Pred odhodom je Togliattija sprejel član izvršnega komiteja CK ZKJ Aleksander Rankovič. Njun razgovor je trajal poldrugo uro in navzoči so bili tudi Luigi Amadesi. član CK ZKJ Mijal-ko Todorovič in Dušan Petrovič.
B. BOŽIC
Poročilo Menicheile na občnem zboru Italijanske banke
RIM. 31). — Guverner Italijanske banke Menichella je danes na rednem občnem zboru podal poročilo o letu 1955.
Med drugim je Menichella izjavil, da se je industrijska proizvodnja v lanskem letu povečala za 9,3 odst. in da se je zaradi ugodnih vremenskih prilik zvišala tudi kmetijska proizvodnja (6 odstotkov). Narodni dohodek se je zvišal za 7.2 odst., tako da je Italija za leto 1955 glede tega na drugem mestu v zahodnoevropskih državah.
Poročilo pravi dalje, da se je privatna potrošnja povečala za 4.4 odst., investicije pa za 9,7 odst., če se upošteva gradnja stanovanj, in za 6 odst., če se te ne upošteva. Za finasiranje proizvodnje iz državnih in privatnih virov je bilo potrčbnih v preteklem letu 1.652 milijard proti 1.505 v prejšnjem letu.
V zvezi s povečanjem denarnega obtoka v lanskem letu pravi poročilo, da se je ta uravnal v prvih mesecih tega leta. Kar se tiče potrošnje, se je zlasti povečal nakup gospodinjskih predmetov za trajno rabo in nakup privatnih prevoznih sredstev. Med investicijami zavzemajo posebno važnost izdatki za nakup stanovanj.
Zatem pravi poročilo, da bo drugačna razdelitev uporabljanja dohodka s povečanjem produktivnih investicij možna, če se pri izvajanu desetletnega načrta omeji določena potrošnja.
Menichella poudarja nato nujnost vzpostavitve ravnotežja v proračunu tudi zaradi tega, ker bodo od spomladi leta 1959 nekaj let zaporedoma dozorelo zapadlosti devetletnih državnih ohveznic.
Kar se tiče trgovine s tujino, se je poslabšala bilanca, ki se tiče živil, tako imenovanih pomožnih snovi (premoga in mineralnega olja), surovin in metalurških proizvodov, medtem ko se je močno izboljšala bilanca glede mehanskih proizvodov, precej izboljšala bilanca tekstilnih proizvodov zlasti zaradi manjšega uvoza naravnih tkiv in se je znatno povečal izvoz nekaterih proizvodov srednje in majhne industrije. Poslabšanje bilance glede živil je treba predvsem pripisati večjemu uvozu mesa, rib
‘n ia)c- -
Trgovinski primanjkljaj kot razlika med uvozom in izvozom znaša 409 milijard. Za 64 odstotkov pa' ga krijejo dohodki turizma (119 mili jard), pošiljke emigrantov (78 milijard) in saldo manjših aktivnih in pasivnih postavk (67 milijard). Tako znaša primanjkljaj 145 milijard ali 233 milijonov dolarjev. Poročilo
še znatni najiori za znižanje primanjkljaja v trgovinski bilanci.
Kar se tiče cen, zatrjuje poročilo, da tudi s te strani ni b.ilo nobenega znatnega inflacionističnega pritiska, in
dodaja, da se je indeks življenjskih stroškov od decembra 1954 do decembra 1955 zvišal za 3 odst. in (la ga je skoraj za eno tretjina treba pripisati zvišanju najemnin. Položaj se je znatno poslabšal v prvih mesecih tega le^ ta in tudi to zaradi novega zvišanja najemnin in zaradi zvišanja cen. Marca tega leta je indeks življenjskih stroškov bil za 6 odstotkov višji od marca 1955 (cena olivnega olja se je zvišala za 81 odst.). Tako se je splošni življenjski indeks zvišal za 6,4 odstotkov.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 30. — Predsednik republike maršal Tito je odpotoval nocoj opolnoči s posebnim vlakom na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Z njim so odpotovali njegova soproga, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo, državni tajnik Koča Popovič s soprogo. član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, predsednik izvršnega sveta Hrvaške Jakov Blaževič, generalni tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan in drugi.
S predsednikom Titom je odpotoval tudi sovjetski veleposlanik v Beogradu Nikolaj Firjubin.
Pred odhodom iz Beograda je maršal Tito izjavil dopisniku Tassa, da je odprta pot za vsestransko sodelovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
»Odnosi med našima dvema državama so dobili popolnoma jasen in stabilen značaj odnosov dveh enakopravnih držav. S tem hočem istočasno poudariti, da so brezpredmetna vsa ugibanja, češ da Jugoslaviji grozi nevarnost, da bo zgubila svoj neodvisen položaj.*
Poudaril je zatem, da odhaja v Sovjetsko zvezo z zadovoljstvom, ker je prepričan. da bo skupno s svojimi odelavci imel možnost izmenjave nnsli o raznih vprašanjih, ki interesirajo obe državi, in o mednarodnih vprašanjih. «Na naš obisk je treba gledati kot na rezultat lii trejše normalizacije odnosov in vzpostavitve prijateljskih stikov in sodelovanja med obema državama*, je pnuda ril maršal Tito, in je ugotovil, da je pri tem imela ve? liko vlogo beograjska deklaracija, ki je bila v vseh svojih točkah že izvršena.
Dalje je maršat Tito ugotovil, da med Jugoslavijo m sovjetsko zvezo ni več težko rešljivih vprašanj, da je' bilo uspešno likvidirano vse, kar se je negativnega nakopičilo v preteklosti, tako da je od prta pot za vsestransko sodelovanje na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Poudaril je tudi uspešen razvoj gospodarskih odnosov in je dodal, da je Jugoslavija z razvojem teh od nosov popolnoma zadovoljna, posebno zato. ker so dane možnosti za razširitev in poglobitev gospodarskega sod lovanja, kar bo, še bolj utrdilo medsebojno zaupanje Tudi kulturno sodelovanje, ki je šele na začetku, ima vsi pogoje za širok razvoj,
«Glede našega sodelovanja na zunanjepolitičnem področju, je izjavil Tito, mislim, da ne bi smeli podcenjevati do sedaj doseženih rezultatov, ker imata Sovjetska zveza in Jugoslavija podobne pogled o tako velikih vprašanjih, kot so razorožitev, kolektivna var nost, miroljubna koeksisten ca. utrditev miru, medsebojno gospodarsko in kulturno so delovanje in drugo, V kolikor različno gledamo na nekatera mednarodna vpraša nja, je to popolnoma normalno med državami, ki vodijo samostojno politiko.* Maršal Tito je dejal, da je pojiolno-ma razumljivo, da bo lahko k razvoju sodelovanja na zunanjepolitičnem področju prišlo do enakih pogledov tudi
Trgovinski sporazum med FLRJ in Norveško
BEOGRAD, 30. — Danes so ’ Jugoslaviji podpisali trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Norveško. Novi sporazum določa širše in liberalnejše okvire in izmenjave od prejšnjega sporazuma. Jugoslavija bo izvozila na Norveško kmetiske pridelke, razne stroje in kemikalije, polindu-strijske izdelke in drugo blago v zamenjavo za baker, medicinsko ribje olje, margarin časopisni papir, specialno jeklo in drugo blago. Med pogajanji so proučili tudi možnosti novih sporazumov za izgradnjo ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah za norveške paro-1 o vprašanjih, kjer obstajajo
se sledi naši dosedanji zunanji politiki, v kateri prevladuje želja po okrepitvi miru in mednarodnega sodelovanja, želja po miroljubni koeksistenci med državami ne glede na njihov notranji sistem, mislim, da se ne more dvomiti v namene našega obiska in v željo po čim boljšem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.* B. B.
raioeio o m Penna in Plnuia
MONTREAL, 30. — Glavni tajnik OZ.N Dag llammar-skjoeld je imel govor v Društvu za mednarodno pravo na univerzi Mac Gill. Med črugim je dejal:
»Najboljši prispevek za realizacijo takega sveta, ki ga hočemo ustvariti, je v tem. da postavimo vse svoje človeške rezerve na razpolago manj razvitih držav. Človek in ne denar ima ključ naših problemov Zaradi tega, je dostavil, sprejemam z naklonjenostjo sugestijo zunanjega ministra Kanade Lesterja Pearsona. da se
ke vrste, kot jih predlagata odlična politika, ki sem ju omenil*.
na „
RIM, 30. — Podpredsednik Indije Radha Krishnan se je danes na poti v London i štirimotornim letalom indijskih prog ustavil na rimskem letališču Ciampino. Na letališču so ja pozdravili funkcio-rarji indijskega veleposlaništva.
Radha Krishnan, ki je odpotoval iz Novega Delhija včeraj, je na ((potovanju prijateljstva* po Evropi in Afriki, ki bo trajalo dva meseca Podpredsednik Indije bo obiskal Anglijo, Belgijo, številne vzhodnoevropske države s SZ, potem Egipt ter vzhodno in srednjo Afriko.
V oktobru pa bo Radha Krishnan obiskal Kitajsko, Japonsko in Indonezijo.
pravna služba 07,N, kjer bi se pripravili specialisti, ki bi jih potrebovali manj razvite dežele. Ta sugestija je po mojem mnenju prav tako važna kot predlog francoskega zunanjega ministra Pineauja. da se ustanovi nova ustanova držav za manj razvite dežele. Polovični ukrepi, je zaključil tajnik OZN, ne bodo prinesli nikakih koristi. Zaradi tega moramo biti pripravljeni, ča izberemo nove poti ta-
PARIZ. 30. •— Francoska poslanska zbornica je zopet razveljavila izvolitev nadaljnjih ustanovi u-i dveh poujadističnih poslancev,
tako da je teh razveljavitev že devet.
TOKIO. 30. — Japonski zunanji minister Sigemicu je danes v parlamentu izjavil, da bo Japonska priznala vodjo sovjetske misije v Tokiu Sergeja Tihvinskega za uradnega predstavnika sovjetske vlade. To priznanje, je dostavil. je prvi korak za nadaljnjo izmenjavo pravih diplomatskih predstavnikov.
Tudi Twining v Moskvi za «dan letalstva» 24. junija
Za obisk so dali svoj pristanek Eisenhovver, Dulles in obrambni minister VVitson. «Vljudnostni obiski* ameriških in sovjetskih vojnih ladij v pristaniščih SZ in ZDA?
plovne družbe.
WASHINGTON. 30. — V soglasju s predsednikom Eisen-howerjem je šef vrhovnega štaba ameriških letalskih sil general Nathan Tvvining spre. jel vabilo SZ, da pride za «dan letalstva*, ti je 24. junija, v Moskvo. Spremljali ga bodo številni častniki ameriškega letalstva. Tajnik za letalstvo Donald Quarles je povedal, da j i odobril Twinin-gov obisk v S/, tudi državni tajnik Dulles ter minister za obrambo VVilson.
Ko so predstavnika Bele hiše Jamesa Hagertvja vprašali, če nameravajo Sovjeti razširi, ti vabilo tudi na ostale šefe vrhovnih štabov ZDA, je odgovoril, da njemu ni znano kaj takega.
Pač pa je predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Washingt.,nu izjavil, da je želja Sovjetske zveze, da bi a-meriške in ruske vojne ladje napravile »vljudnostne obiske* v obeh deželah. Dejal je še, da so sovjetski mornariški a-tašeji že imeli v preteklem poletju rfekaj razgovorov v tej zvezi s predstavniki ameriške mornarice. Dostavil je, da doslej ni bilo po vsem tem r,i-
danes še različni pogledi. »Če kakega rezultata. Vsekakor
Za izboljšanje odnosov
med Vzhodno in Zahodno Nemčijo
pa je sovjetsko poslaništvo vedno pripravljeno se zopet pogovarjati s Pentagonom o tem vprašanju. Predstavnik je tudi dejal, da mu ni znano, da bi se križarka «Ordjoni-kidze* udeli^ a slavnosti leta 1957 ob 350-u:tnici ustanovitve mesta Tlamestovvn (Virginia).
Predstavnik .ameriške mornarice pa je rekel, da bo v kratkem izdano uradno poročilo o tej zadevi.
Resolucija Bundestaga in socialdemokratske stranke • Predlog za amnestijo političnih obsojencev v obeh delih Nemčije
BONN. 30. —- Danes je bila v Bundestagu debata o združitvi Nemčije, Socialdemokratska stranka je položila resolucijo, s katero poziva Vlado, naj začne .»z oblastmi sovjetskega področja* razgovore za izboljšanje odnosov med Nemci Zahodne in Vzhodne Nemčije. Ta pogajanja naj bi zlasti privedla (lo obojestranske amnestije za politične kaznjence, do svobodnega kroženja tiska in do normalizacije osebnega in blagovnega prometa čez demarkacijsko črto.
Predstavnik demoknstjanske skupine v Bundestagu Wal-ter Brookman je izjavil, da njegova skupina pristaja na to, da se predloži pristojnim oblastem socialdemokratska resolucija. vendar pa je izrekel nekatere pridržke glede oblike stikov, ki jih zahteva resolucija, zato da ne bi »de faeto priznali pankowske vlade*.
Ob zaključku debate je Bundestag soglasno sprejel skupno resolucijo, s katero se pozivajo pristojne oblasti, naj sledijo razvoju na vzhodnem področju Nemčije ter naj poročajo parlamentu o vsaki važni spremembi. Stranke so se tudi sporazumele, da se izroči komisijam socialdemokratska resolucija, s katero se vlada poziva, naj išče praktična sredstva za normalizacijo odnosov med Nemci obeh delov Nemčije
«7. vsemi potrebnimi pogaja-1 olajšanje stikov z Vzhodno nji z oblastmi sovjetskega I Nemčijo in je na koncu dejal
okupacijskega področja*. Resolucija priporoča tudi, naj proučijo, v kakšni meri bi amnestija političnih obsojencev v Zahodni Nemčiji lali-ko prispevala k pomiritvi med obema Nemčijama.
Med debato je minister za nemške zadeve Jakob Kaiser na vprašanje socialdemokratskega ministra Branda odgovoril, da po mnenju zahod-nonemške vlade v Vzhodni Nemčiji ne vlada še zakonitost. Dejal je, da je od 8. maja 1945 do danes umrlo v zaporih in taboriščih 70.000 ljudi. 23.000 jih velja za *gub-ljene, 24.000 pa za pogrešane. «Zgubljeni so tisti politični kaznjenci, o katerih se po aretaciji ni nič zvedelo, pogrešani pa so tisti, ki so se po aretaciji oglasili* Kaiser je dalje dejal, da so od januarja 1954 izpustili 13 tisoč 428 kaznjencev, od katerih 1285 od lanskega decembra. Toda prve dni maja t. 1. je bilo v zaporih na sovjetskem področju še vedno 18.900 političnih kaznjencev. Od 800 oseb, ki so jih obsodila sovjetska vojaška sob'* šča zaradi upora 17, junija 1953, jih je 600 še vedno v zaporu Tako tudi drugih 1200 oseb, ki so jih še prej obsodila ista vojaška sodišča Minister Kaiser je na koncu predlagal vrsto ukrepov za
da bi »najprimernejši ukreu za pomiritev bila izpustitev političnih kaznjencev na sovjetskem področju in povratek k ustavnosti*.
Za socialdemokratsko opozicijo je govoril poslanec Mommer, ki jc priporočal, naj se vlada zavzema za povečanje trgovinskega prometa med obema Nemčijama, naj razglasi amnestijo za politično kaznjence in naj da pobudo za vse stike z vzhodnonemškimi oblastmi za normalizacijo odnosov.
Govorili so tudi drugi govorniki in so zahtevali od vlade vse napore, da dosežejo izpustitev kaznjencev in povečanje prometa z Vzhodno Nemčijo.
V imenu večine je govoril poslanec Brookman, ki je dejal, da «pot združitve ne gre skozi Pankow». «Večina, je dejal, je pripravljena podpreti sleherni ukrep za okrepitev enotnosti med Nemci, toda absolutno odklanja priznanje sedanjih državnikov sovjetskega področja.*
Demokristjanski poslanec Lemmer pa je zahteval, naj «z velikodušnostjo proučijo primere oseb, ki so bile obsojene v Zahodni Nemčiji zaradi zločina izražanja mnenja, katerih število presega tisoč*.
Lennoxove obtožbe za nemire na Cipru
ATENE, 30. — Predstavnik zunanjega ministrstva je izjk. vil. da se Grki ne bodo udeležili sprejema na britanskem veleposlaništvu, ki bo za bližnji god kraljice Elizabete II.
V intervjuju ameriškemu tedniku «Newsweek» je britanski minister za kolonije Lennox-Bovd zatrdil, da pada velika odgovornost za nasilja na Cipru na atenski radio, ki, po njegovem mnenju vodi tako hujskaško kampanjo za nasilje, kakršna v zgodovini v mirnem času nima primere. Potem je Lennox-Boyd obtožil tudi voditelje grške pravoslavne cerkve, da so onemogočili vse britanske napore za uved. j bo demokratičnih reform, ker i so Vedeli, ,i bi s tem izgubili svojo oblast, ki' so jo toliko časa uživali.
Zaradi hudih incidentov včerajšnjega dne med Grki in Turki' so izgubile življenje tri osebe, dvajset pa je ranjenih. Danes so britanske čete napeljale žično oviro med grškim in turškim delom mesta. Ta kilometer in pol dolga pregraja, ki je že dobila po predsedniku varnostnega odbora za cono Nikozije ime «linija Clemens*. ima pet vrat, ki jih bodo ob vsakem znamenju nemirov takoj zapili.
Danes so pripadniki varnostne službe streljali v nekega Grka. ki jim je holel ubežati, in ga ubili. V Fama-gusti pa sta bila ubita dva varnostna organa zaradi eksplozije neke bomt)e. ki so jo vrgli proti nekemu vojaškemu vozilu. Pri tem je bilo še 16 agentov ranjenih. Oblasti so takoj uvedle policijsko uro.
Londonski «Daily Telegraph* je povzročil precej prahu s svojo «vestjo», da je neka 120-tnnska ladja hotela ugrabiti nadškofa Makariosa; potem bi ga odvedla na neko nevtralno ozemlje, od koder bi z letalom odšel v • Atene. Toda iz uradnega britanskega vira je prišla izjava, da ladja, ki se je potopila v Indijskem oceanu, sploh ,ni bila zapletena v kako operacijo ugrabitve Makariosa. Ladja je bila preiskana, preden je prišla v bližino Sevchellskih otokov, in na njej niso našli nič posebnega. Pet članov posadke je doseglo Comorske otoke z rešilnim čolnom, kaPilan in lastnik ladje Hunt ter dva mornarja, ki sta bila na nekem drugem čolnu, sta izginila. Tudi za ostalih 22 članov posadke se nič ne ve.
31. maia 19!*
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 26,7, naj-nižja 19,5. ob 17. uri 26,7, zračni tlak 1016.8 pada. veter 11 km na uro vzhodmiik, vlaga 40 odst., nebo 6 desetin pooMačeno. mor-ie skoraj rmrno. temp. morja 22,5.
	B«—
	I
mA	
	
Danes, ČETRTEK 31. >"ala
Angela, dev., B°is'av -Sonce vzide ot> 4.19 in. zat 19.46 Dolžina dneva 15.21. vzsde ob 23.58 In zatone ob 1U.J ., Jutri, PETEK 1. J«n|Ja .invenim muč.. Radovan
UGIBANJA 0 SESTAVI NOVEGA ODBORA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Za sestavo netašističnega odbora je usmeritev	na
Neodvisna socialistična lista bo imela v občinskem svetu dva svetovalca • Desničarska reakcionarna fronta ponovno operira z obrabljenimi gesli o «slovenski in komunistični nevarnosti»
Sinoči je bila objavljena dokončna razdelitev novoizvoljenih pokrajinskih svetovalcev, kot objavljamo v posebni raz. predelnioi. Sedaj pa se postavlja novo vprašanje: kako sestaviti odbor tržaškega občinskega sveta. Po objavljenih izidih	in	razdelitvi mest	v
tržaškem občinskem svetu je razvidno, da štiristranska koalicija ne more sama sestaviti odbora, ker ima skupno komaj 21 svetovalcev. Tudi če bi hoteli vključiti v odbor še MEN,	bi	dosegli komaj	29
svetovalcev, kar je enega manj	od	polovice. Zato	je
treba na vsak način najti takšno večino, ki bo štela najmanj 33 glasov, če hoče kljubovati močni opoziciji.
In prav na to število se opirajo tržaške desničarske sile, med njimi predvsem monarhisti in fašisti, da bi prisilili Krščansko demokracijo na sodelovanje z njimi. Sodeč po nekaterih včerajšnjih izjavah in tudi po željah Bartolija in nekaterih drugih desničarskih demokristjanov, je razvidno, da si ti želijo odprtje na desno. Ti elementi trdijo, da je treba postaviti v Trstu občinski odbor, ki ne bo izraz socialnih in gospodarskih potreb in interesov mesta, ampak ki bo predvsem izraz »italijanstva Trsta v borbi proti Slovencem in komunistom*. To geslo v Trstu ni novo. Z njim so se do sedaj skrivala in prikrivala vsa protidemokratična dejanja, šovinizem, fašizem in tudi vsa protidržavna gospodarska politika pretekle občinske uprave je slonela na tem geslu. Vsa povojna leta so govorili, da je treba najprej rešiti Trst pred slovensko in komunistično nevarnostjo in da bodo šele potem' prišla na vrsto gospodarska vprašanja mesta.
Vse to se v teh dneh ponavlja. Da bi lahko v Trstu ustvarili enotno desničarsko reakcionarno fronto, se ponovno sklicujejo na nacionalistične in šovinistične argumente in pravijo celo, da vprašanje brezposelnosti, dela, pristanišča, trgovinske mornarice in gospodarskega napredka mesta sploh ni važno češ da je treba najprej »zajeziti napredovanje social-komunističnih sil*. Tako si ne. kateri ljudje tudi pri KD zamišljajo nadaljnjo politiko občinske uprave. To politiko podpirata «Piccolo» in <cM. V », ki z zadovoljstvom objavljata izjave monarhistov in drugih, v katerih je rečeno, da je sedaj možno samo odprtje na desno.
Sicer pa so tudi ti računi še vedno brez krčmarja. Ce bi v resnici prišlo do desničarske koalicije, bi v opoziciji ostali poleg KP. PSI-DP in N SL tudi PSDI in PRI. Ustva. rila bi se takšna opozicija, proti kateri bi sc desnica na oblasti * težko borila. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je tudi med demokristjani toliko poštenih ljudi, ki se gotovo ne bodo kar tako spustili v objem fašistov in monarhistov samo zato, da zadovoljijo Bartolije'-o in misinsko-monar-histične težnje po oblasti. Zato smo mnenja, da so bile dosedanje izjave in mnenja o možnosti odprtja na desno le poskusni balon, kako naj bi to delovalo med, javnim mnenjem. Kljub vsemu pa so nekateri mnenja, da bi bil •poskus demokristjanskega in fašističnega sodelovanja zelo poučljiv in da bi še nekatere ljudi, ki so se do sedaj skrivali pod plaščem demokra-
cije enkrat za vselej razgalili.
Menimo pa, da bi bil takšen poskus zelo nevaren za naše mes*o in smo prepričani, da se bodo našli pošteni ljudje tudi v vrstah KD, ki bodo to preprečili. Zaradi tega popolnoma soglašamo s tistimi zmernimi politiki, ki predlagajo »odprtje na levo*. To pomeni, da naj bi bil občinski odbo * sestavljen iz predstav-nilov KD, PRI. PSDI in PSI-UP Čeprav takšen odbor ne bi imel gotove večine, bi lahko živel podpig-o drugih levičarskih skupin v občinskem svetu.
Iz gornjih ugotovitev lahko vidimo pred kakšnimi težavami se bo znašel tržaški občinski svet. ko bo moral sestavljati občinski odbor in izvoliti novega župana.
Ce pa se ne bodo mogli sporazumeti ne za eno in ne za drugo »odprtje*, potem ne moremo pričakovati drugega, kot prefekturnega komisarja in za nekaj mesecev nove občinske volitve.
Ko že pišemo o tem, moramo tudi pojasniti netočno in tendenciozno pisanje Alessije-vega lista, češ da je eno mesto Neodvisne socialistične liste v tržaškem občinskem svetu v nevarnosti zaradi visokih ostankov KP in KD in zaradi precejšnjega števila spornih glasov, ki naj bi jih po pregledu morda naknadno dodelili dvema omenjenima strankama. To nevarnost si je izmislil «Piccolo» sam. ker so volilni izidi in razdelitev mest za tržaški občinski svet. ki smo jih včeraj objavili v našem častniku dokončni in jih ne more nihče več spreminjati. To je včeraj izjavil piedstavniku Neodvisne socialistične liste tudi predsednik tržaškega sodišča Santomaso in to je rečeno tudi v zgko-nu. Zato ponovno poudarjamo. da so vsi glasovi, da ho Neodvisna socia.stičjpa lista morda zgubila eno mesto v tržaškem občinskem svetu, popolnoma neosnovani. Neodvisna socialistična lista ima v občinskem •Vvetu 2 svetovalca. kot smo to sporočili že včeraj,. ■ ——-■
Pojasnilo
Izpod tabele o rezultatih občinskih volitev, kjer so bili tudi objavljeni rezultati prejšnjih volitev, je bilo včeraj izpuščeno sledefe pojasnilo: Italijanska socialistična stran, ka ni sodelovala tla volitvah leta 1949. medtem ko je leta 19.12 sodelovala brez političnega gibanja »Ljudske enotnosti* Radikalna stranka se je na letošnjih volitvah prvič
Izvoljeni svetovalci v pokrajinski svet
V posameznih volilnih okrožjih so bili izvoljeni:
NABREŽINA:	MARIJ	GRBEC	(KP	neodv.)
MILJE: GIOVANNI POSTOGNA	(KP)
TRST I.:	RAFFAELLO CORBERI	(KD)
TRST II.: ETTORE GREGORETTI	(KD)
TRST III.: GIORDANO DELISIl	(KD)
TRST IV.: LUCIANO PERSOGLIA	(KD)
TRST V.: ANDREA RADOS	(KD)
TRST VI.: ALDO PONTE	(KD)
TRST VII.: LAURA EULAMBIO	(KD)
TRST VIII.: GENNARO DEGANO	(KD)
TRST IX.: BONOMO TOMINEZ	(KP)
TRST X.: MARCELLO FRANCESCHINI (KD) TRST XI.: ALCEO LUCHESI	(KP)
TRST XII.:	FRANCESCO SFERCO	(KD)
TRST XIII.: KAREL SISKOVIC.	(KP)
TRST XIV.: ERNESTO WEISS	(KP)
Iz ostankov so bili izvoljeni:
JURAGA ANTONIO (KP)
SARTORI LIONARDO (KP)
PIER1 ORSEOLO (MSI)
SGANZERLE IDA DE VECCHI (MSI) BOLOGNA GIACOMO (KD)
BAZZARO GIUSEPPE (PRI)
DULCI GIUSEPPE (PSDI)
ANTONINI BENIAMINO (PNM)
V pokrajinskem svetu bodo politične stranke zastopane torej s sledečim številom svetovalcev:
KRSCANSKA DEMOKRACIJA ...............11
KOMUNISTIČNA PARTIJA .................S
ITALIJANSKO SOCIALNO GIBANJE ...	2
ITALIJANSKA REPUBLIKANSKA STRANKA 1 ITALIJANSKA SOCIALISTIČNA DEMOKRATIČNA STRANKA ................... 1
NACIONALNA MONARHISTIČNA STRANKA 1
Skupaj
24
POMEMBNA SVEČANOST NA KROVU TURŠKE MOIORNE LADJE „KGE“
Uvedena nova pomorska zveza
med tržaškim pristaniščem in lukami Turčije
Nia novi redni progi, ki jo vzdržuje zasebno turško podjetje, bosta vozili dve moderni ladji, ki bosta prevažali tovor in potnike
Včeraj popoldne je bil na krovu motorne ladje »Ege*
‘■prejem, katerega so se udeležili številni predstavniki’ tržaškega javnega življenja in predstavniki pomorstva. Sprejem so priredili ob uvedbi nove redne pomorske zveze med Trstom in Turčijo, katero je otvorila lačja »Ege*, ki je priplula v torek v naše pristanišče.
Na novi progi bo spočetka vozila motorna ladja «Ege», ki ima sledeče značilnosti: 'dolžina 122,65 metrov, grez 5,79 m. neto reg. ton 3291
vila turška pomorska banka »Denizcilik Bankasi TAO Ca-lata Istanbul*, katere predsednik je prof. Enver Tekand in ki vzdržuje največja turška pristanišča (med njimi Istanbul in Izmir) ter nudi vrsto drugih pomorskih uslug. Družba vzdržuje floto, ki ima 140 ladij.
Redne pomorske zveze vzdržujeta dve pomorski družbi, ki sta nekaki sekciji omenjene banke. Družba «Denizyol-lari Lcletmesi* vzdržuje hitre potniške zveze, medtem ko vzdržuje tovorne zveze po
bruto reg. ton 6042. Prostor Sredozemlju, Jadranu, Severni
za tovor sprejme 141000 kubičnih čevljev žita ali 12750 kubičnih čevljev zavojev.
Poleg tovora ve na ladjo lahko vkrca 638 potnikov razdeljenih na 16 v luksuznem razredu. 51 v prvem razredu, 74 v drugem razredu in 496 v tretjem razredu.
Tej dalji, katero so pred kratkim zgradili v nemških ladjedelnicah, se bo pridružil parnik #Istanbul», ki ima sledeče osnovne - značilnosti: dolžina 123,27 metrov, grez 7.03 metrov, bruto reg. ton 5236. neto reg. ton 4430, v prostor za tovor se lahko naloži 3042 ton. Prostor za tovor razpolaga za žito s 138.000 kubičnimi čevlji kapacitete odnosno za zavoje s 125.000 kubičnimi čevlji kapacitete. Hladilnik tma kapaciteto 3100 kubičnih čevljev.
Poleg tega se lahko na parnik »Istanbul* vkrcajo 303 potniki. Luksuzni razred sprejme 59 potnikov, prvi razred 54 potnikov, drugi razred 74 potnikov in tretji razrec' 116 potnikov.
Novo pomorsko zvezo med Trstom in Turčijo' je ustano-
terist rešil brez poškodb. Zen. sko pa, ki se je potolkla in se ranila po roki, prsnem košu in nogah so odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so jo iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v tednu dni na opazovalnem oddelku.
SPRIČ1I RESUlKGa PM.OŽAJft VELIKEGA ŠTUULl BRHZPflSELNIH
SELAD in prekvalifikacijski tečaji se morajo nadaljevati tudi po 30. juniju
Dokler se ne bodo našli novi viri zaposlitve, se ne smefo ukiniti ustanove, ki vsai ublažijo brezposelnost
V zadnjih dneh pred volitvami je sindikalna dejavnost nekoliko zaspala, kar je vsekakor razumljivo. Med samo volilno kampanjo pa so razni govorniki obravnavali razna socialna in gospodarska vprašanja, do, katerih so zavzemali tudi določena stališča ter nakazovali razne rešitve.
Med temi vprašanji je na primer sindikalist Pinguenti-pojavila. Nacionalno monarhi-|„i ki je bil kandidat PSDI,
stično gibanje je sodelovalo leta 1949 skupno z »Italijanskim blokom*, ki je na tabeli vključen pod kolono »MEN*. Nacionalno gospodarsko gibanje (MEN) ni sodelovalo na volitvah v letu 1949 in 1951, vendar pa združuje Lavrove monarhiste, nacionalsocialiste in kvalunkviste. zaradi česar so na tabeli primerjani ti rezultati z rezultati teh gibanj v preteklih letih. Italijanska socialistična	demokratična
stranka se je na prejšnjih volitvah predstavila kot Socialistične stranke Julijske Benečije Indipendentistična lista je bila izključena na zadnjih volitvah in upošteva tabela združene glasove dveh indi-pendentističnih list v pretelo-lih letih (Fronte za neodvisnost ter Tržaškega bloka).
obravnaval prekvalifikacijske tečaje in SELAD. Dejal je, da se bo njegova stranka odločno borila proti ukinitvi prekvalifikacijskih tečajev in nadaljnjemu krčenju števila delavcev pri SELAD, ker gospodarski položaj ne dopušča, da bi se ukinila ta <rbl;ka pomoči brezposelnim, kateri i število je naraslo že nad 21.000.
V času vol.lne kampanje je že običaj, da nekatere stranke mnogo obljubljajo, malo pa izpolnijo. Toda vprašanje SELAD in prekvalifikacijskih tečajev se ne da izigravati niti obiti. Krediti za prekvalifikacijske tečaje so določeni le co konca junija, to je samo še za mesec dni. Za sedaj še nič ne kaže. da namerava vladni komisariat nakazati finančna gredstva za nadaljeva-
Palmiro Togliatti v Trstu
J
Včeraj pozno popoldne, in s,cer ob 17,45 je v spremstvu sekretarja SZDL Slovenije Staneta Kavčiča in generalnega konzula FLRJ v Trstu Mitje Vošnjaka, prispel na obmejni blok Fernetiči generalni sekretar KPI Palmiro Togliatti, ki se je vračal z obiska v Beogradu.
Generalni sekretar italijanske komunistične partije je prispel iz Beograda na ljubljansko letališče nekaj pred 15 uro, kjer ga je pričakal sekretar CK ZKJ za Slovenijo Miha Marinko. Skupaj so nato odšli na kosilo, takoj ne bi bilo že v uradnem ko-potem pa se je Togliatti vse-1 munikeju, medtem ko je na
del v avtomobil generalnega i vprašanje, če je bilo kaj go-konzula FLRJ v Trstu ter od-jvora o Trstu, odgovoril nega-
potoval z njim proti Sežani.
Ko se je na jugoslovanski strani bloka poslovil od Staneta Kavčiča, je Togliatti z. avtomobilom prešel mejo in izstopil. Tu sta ga že pričakovali soproga Nilda Jottije-va z malo Mariso, ki sta Togliattija prisrčno pozdravili.
Medtem so generalnega sekretarja KPI že obkrožili novinarji in fotografi. Na vprašanje, če bi dal kakšno izjavo, je Togliatti dejal, da ne more povedati nič takega, kar
tivno.
Obmejne formalnosti so bile medtem že zaključene in Togliatti se je zopet vsedel v avtomobil ter se z njim odpeljal na Opčine, in sicer v vilo, kjer je že bil lani. ko ga je zadela sončarica. Tu se je poslovil od generalnega konzula Mitje Vošnjaka in vstopil v vilo. kjer so ga že pričakovali Vidali in drugi funkcionarji partije. Med tem časom je vilo tudi obkrožila policija in ko so se zaprla vrata, niso pustili nikogar . več blizu,
nje teh tečajev tudi po 30. juniju. Zato so se tudi začeli širiti glasovi, da bodo s tem datumom tečaje ukinili, oziroma da ne bodo zaposlili novih brezposelnih delavcev.
Te govorice so vsekakor u-temeljene. če pomislimo, ca se je število delavcev prekvalifikacijskih tečajev in ustanove SELAD stalno nižalo. Samo preteklega leta 1955 je skupno število zaposlenih pr* obe|) omenjenih ustanovah padlo od 5.141 na 2,774. Nato je še vedno stalno padalo, čeprav ni bilo novih možnosti za produktivni zaposlitev brezposelnih. Statistike sicer pravijo, da se je v približno 15 mesecih število zaposlenih v produktivnih panogah povečalo za okrog 3.000 enot. Kljub temu pa je ostalo* celotno število zaposlenih na našem področju bistveno nespremenjeno, medtem ko je število brezposelnih celo naraščalo. Res je sicer, da je treba pripisati porast števila brezpo-lnih tudi dejstvu, da so spričo volitev tali rezidenco velikemu številu ezulov. <■ čimer so dobili tudi delavs-ko knjižico in so jih vpisali v sezname namestitvenega urada. Toda glavni vzrok za tako veliko število brezposelnih je ge vedno gospodarska kriza.
Zaradi tega se ne smejo ukiniti prekvalifikacijski tečaji niti krčiti število zapo-lenih pri SELAD vse dotlej, dokler se ne najdejo novi viri trajne zaposlitve. V zvezi s tem so tudi razne obljube glede povečanja teh virov z ustanavljanjem novih industrijskih obratov v industrijskem pristanišču v Zavljah ostale neizpolnjene, ker smo žal videli, kako so pri Zavljah ustanavljali nove obrate, po drugi strani pa jih zapirali. Kot primer naj nam služi le podjetje Kraftmetal, ki je po kratki dobi svojega ufostoja prenehalo delovati, tako da so ostali novi delavci in nameščenci brez dela in je bilo zanje zato tudi Barto-lijevo predvolilno darilo 5.000 lir le slaba tolažba.
Zato je naloga -vseh delavskih strank in sindikatov, da odločno nasprotujejo ukinitvi prekvalifikacijskih tečajev in SELAD. če bi oblasti nameravale kaj takega. Sedanji gospodarski položaj namreč zahteva, da se število delavcev v tečajih in pri SELAD celo pomnoži. Deiavci teh dveh ustanov zh tako dobivajo zelo nizke prejemke, s katerimi se lahko le zelo skromno preživljajo. Ce bi odpadla še ta vira zaslužka, tedaj bi postal položaj brez-poselnih res obupen.
in mu povzročila precejšnjo rano z verjetnimi kostnimi in mišičnimi poškodbami.
35-letni Romano Vincenzin iz S. Giorgia di Nogaro pa je med delom v neki tovarni žaveljskega industrijskega pristanišča nerodno zdrsnil in padel, pri čemer je z roko za. del ob neko jekleno ploščo. Posledica je bila, da se je moral delavec zaradi rane na zapestju desne roke zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico. Po izpranju rane, ki se bo zacelila v 8 dneh, .je Vincenzin zapustil bolnišnico.
Kmalu za njim se je zatekel z rešilnim avtomobilom v bolnišnico tudi 24-letni Klavdij Zgur iz Ul. S. Davis, kateremu se je med delom v »Tržaški steklarni* v industrij-SKcm pristanišču razbila sipa, ki jo je hotel potegniti iz nekega stroja. Drobci so ga porezali po podlahtnici le ve roke, vendar poškodbe ni so nevarre in mladenič bo okreval najkasneje v tednu dni. Po izpranju ran v bol nišnici so ga zdravniki ' odslovili in mu priporočili po-■c počitka tudi zdravljenje v domači oskrbi.
V centru prekvalifikacijskih tečajev pri Sv. Soboti ,e 35-letnemu V.irgiliu Morettiju iz Ul. Valentini 10 včeraj po poldne padla z delovne mize na nogo debela železna plošča. Moretti se je z rešilnim avtomobilom zatekel v bolniš nico, kjer so ga zaradi udarca z verjetnimi kostnimi poškodbami na 3 prstih in zaradi rane na četrtem prstu desne noge sprejeli na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v dneh.
Žrtev čudne in nenavadne nezgode na delu je včeraj proti večeru postal tudi 31-let-ni Osvaldo Depase iz Ul. delle Docce. ki je bil zaposlen pri pleskanju neke trgovine, na Miramarskem drevoredu. Skupno S svojimi delovnimi tovariški je Depase snel veliko železno ogrodje izložbenega okna in prav sredi tega dela je začutil čuden pok v levi roki. kateremu so sledile hude bolečine. Delavcu ni preostalo drugega kot da se je z delodajalčevim avtomobilom odpeljal v bolnišnico, kjer so mu zdravnik: ugotovili zlom nadlahtnice. Seveda so ga pridržali na ortopedskem oddelku in če ne bo komplikacij bo okreval v 60 dneh.
Evropi, Ameriki itd. nova sekcija imenovana «D. B. Deniz Nakliyati TAO*.
Novo progo je ustanovila družba «Denizyollari», ki vzdržuje progi Turčija - Marseille z ladjama «Samsum» in «1-skenderum*. ki gre ob južnem delu Sredozemlja, medtem ko se dotika druga proga Turčija - Marseille severnih sredozemskih pristanišč in na njej vozita ladji »Ankara* in «Ac'ana».
Ista družba je ustanovila sedaj nov« progo med Istanbulom in Trstom. Ta nova proga bo štirinajstdnevna ter se bodo na njej ladje ustavljale v sledečih pristaniščih: Istanbul - lzmir - Pirej _ Brindisi - Benetke - Keka - Trst. ■Matični pristanišči bosta I-stanbul in Trst. V Trst bo na tej progi priplula ladja vedno zvečer ob 21. uri in odplula čez dva dni ob 24. uri, zaradi tega ker je tržaško pristanišče po mnenju turških brocarjev izredno pomembno za nakladanje tovora, medtem ko se v Benetkah vkrca in izkrca večina potnikov.
Izredno so zanimivi razlogi, katere so navedli turški brodarji za ustanovitev te nove hitre potniško-tovorne pomorske zveze s Trstom. Po njih izjavah je namreč družba hotela ugoditi željam vseh zainteresiranih, saj se dobršen del turškega prometa s tržaškimi tradicionalnimi zalednimi deželami razvija skozi naše pristanišče. Poleg tega vzdr. žuie sorodna, že omenjena turška pomorska družba «Nakli-yati» redno tovorno pomorsko zvezo s Trstom s parnikom »Hopa* in »Ardahan*.
To pomeni, da je privatna turška pomorska družba ugotovila potrebo pr ustanovitvi nove redne pomorske proge med Turčijo in Trstom in je na to progo postavila dve moderni ladji. Istočasno pa so se v Trstu in v Genovi vršile dolge polemike okrog ustanovitve redne pomorske proge družbe #Adriatica» me.l Jadranskim morjem in Turčijo z dvema novima motornima ladjama, kateri sedaj še grade v tržaških ladjedelnicah. Kot smo obširno poročali, bo od teh dveh motornih ladij ostala v Trstu samo ena, medtem ko bo druga premeščena v Genovo.
Vsa ta dejstva ponovnef jasno govore o dejanskem zapostavljanju našega pristanišča in dokazujejo, da med tem časom, ko Trst pošilja papirnate resolucije, konkurenčne pomorske družbe ne izgubljajo časa ter ustanavljajo redne pomorske zveze, katere bi morale ustanavljati jadranske pomorske družbe.
IZ KOPR A «
Turistični teden"
n
V okviru »Turističnega tedna*. ki ga prireja koprsko Turistično olepševalno društvo, so včeraj ob 18. uri v telovadnici slovenske gimnazije v Kopru odprli razstavo ((Slovenija na zemljevidih*. Razstava, ki jo je pripravil Zemljepisni muzej iz Ljubljane, bo odprta do 10. junija vsak dan »d 9. do 17. ure. Ogled razstave je brezplačen.
Drevi pa bo na Trgu Revolucije v Kopru svečana otvoritev ((Turističnega tedna* z uprizoritvijo	Goldonijevih
«Primorskih zdrah*. Na o-gromnem odru s površino nad 400 kvadratnih metrov bo nastopilo nad 60 igralcev in sodelavcev SNG iz Trsta. Vstopnice za prvo in drugo predstavo so naprodaj v pisarni Turističnega olepševalnega društva v Kopru v Nazorjevi ulici št. 2 .Društvo obvešča prebivalce okoliških vasi. da bodo zadružna vodstva zagotovila na njihovo željo skupne prevoze do Kopra.
cJl i G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes, četrtek 31. t.m. in jutri, petek 1. junija ob 20.30 na trgu v KOPRU Goldoni - Rupel
«PRIMDRSKE Z0RAHE»
Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Sceha: JOŽE CESAR in inž. arh. VIKTOR MOLKA Glasbena priredba: OSKAR KJUDER Ples:
OLGA GORJUPOVA
Godi se v primorski vasi v starih časih.
VABILO
Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole- za mladino od 6 let dalje.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR)) - TRST
V soboto 2. junija 1956 ob 20.30 uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*
KONCERT
INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ LJUBLJANE
Izvajal bo partizanske in umetne pesmi ter operne arije.
Sodelujejo:
mezzosopranistka Vanda Zihrl, članica Opere iz Ljubljane baritonist Konrad Orožim član Opere z Reke
Dirigent: prof. Radovan Gobec
Zbor spremlja s harmoniko prof. Janez Kuhar, soliste spremlja pri klavirju dr. Gojmir Demšar
Vstopnice bodo v prodaji v Tržaški knjigarn) v Ul. sv. Frančiška 20 od petka dalje.
Alabarda. 14.00:	‘ITroe!
rajši plavolaske*. M. thaj J. Russell. Ob 21.15. »O®1 ali nadaljuješ*	lin bežen
Ariston. 14.00:	»Kruh. h^ L
in ljubosumnost*. L. n ,, qo; e u da, V De Sica. Ob *
« Odnehaš ali rl» d at ju .1 eš» - KaU. Armunia. 15.00: »Osvojitev fornije*.	.	.	v	njn-
Aurora. 14.30: »Deževje v chipuru*. L. Turner "“J* Ob 21.00:	«Odnehaš ali
Garibaldi. 15.00:	»PerverznezA.
S. Granger. J.
21.00: ((Odnehaš ahnadalJ , Ideale. 14.00:	«Saadia». u
Wilde.	Ah	2i,oo:
Toren, R. Basehart. OD ((Odnehaš ali nadaljuješ*. M Impero. 15.45:	»Zlata zila*.
Toren, R. Basehart	E.
Italia. 15.00: «Same žena« ^ Rossi Drago, E ^nn. 21.15: ((Odnehaš ali..n"**1, M. S. Marco. 14.00:
Bru. M. Vitale. F. •Ihte" ,a. Ob 21.00: «Odnehaš ali 1 ju ješ* ,	(.cude"
Kino ob morju. 16 r*ie V. gospod Morris*.	a)‘
Harts. Ob 21.00: »Odnehaš nadaljuješ*.	-^i*.
Moderno. 14.00:	»Komu *T()b
G. Cooper, I. Berg"Jljujfi». 21.00: »Odnehaš ali nadau Savona. 15.00:	((Tragična
ta*. V. Mature. V. Le*' : p*. Viale. 14.30: «Hellgate, vel*' ^ kel», S. Hayden. dd
»Odnehaš ah nadMjuježJ^i. Vittorio Venelo. 1500. Tayior,
taneč v Far VVestu*. "Vvjnehaš E. Parker. Ob 21.00: « ali nadaljuješ*. ru-jnoiatsk' Belvedere. 14.30:	*D'S?2i.OO:
sel*. T. Povver. — G", ((Odnehaš ali nadaljuješ, g Marconi. 14.30: »Sombrere*" Montalban, A. Piefan^ reke" Massimo. 15.00: «Onkrai j jj; A. Munph.y, L. Ga.ye. 00
n. iviuiipu.r, u. j,
«Odnehaš ali nadaljuj vt».
Novo cine. 14.30: «B-rez z P. S-toppa, M. Sera<tx>. . «Odnehaš ali nadaljujem. g, Odeon. 15.30:	«RaP®
Taylor. V. Gassm-an. h jo-Radio. 14.30: «Vohu n rdeč« H pičev». G. Mon'te<^e. jli Carter. Ob 21.00: «Odrveh» nadaljuješ)).	t	.	-n,nar
Venezia. 16.00: «Morski r v2\.00: princesa», B. Hope*. V‘ * «Odnehaš ali nadal.ij1^ 'uotw Skedenj. 16.00: «UporrttKi v du r asu ».
POLETNI KIN° a{
Arena dei fiori. 21-00: *9Krec», ali nadaljuješ*. Sledi «-Red Skelton.	.iv|i ju-
Stadio. 20.15: »Topkid. 01 gucha' nak*. B. Johnson, D.
,zsod;
\ pisovarije ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16 do 17, ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu «Prvi maj*. Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon* 38-236. vnak dan od 9. do 13. ure.
FOTOGRAFIJE
v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču in Trgovski akademiji so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20.
PROSVETNO DRUŠTVO IZ BORŠTA priredi v soboto 2. junija 1956 ob 20.30 uri v prosvetni dvorani v Borštu JAVEN NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE. Nastopajo gojenci za klavir, violino, harmoniko, trobento, otroški pevski zbor iz Boršta ter mlidinski pevski zbor iz Trsta.
Vljudno vabljeni ljubitelji mladine.
Slovenska osnovna šola v Slivnem vabi na zaključno šolsko prireditev s pestrim sporedom, ki bo danes popoldne ob uri v šolskem poslopju.
Obvestilo odpuščenim delavcem podrtja CRDA
Delavci CRDA, ki so bili odpuščeni z dela v zadnjih dveh letih, naj se zglasijo na sedežu Delavske zbornice v Ul. Zonta 2. kjer dobe informacije glede zaostankov doklade za menzo.
Nezgode na delu
Včeraj je smola že zgodaj zjutraj začela preganjati delavce, ki so se morali zaradi raznih nezgod na delu zateči v bolnišnico. 49-letni Emanuele Ardetti je n. pr. moral celo ostati na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil verjetno 1' dni. Delavec je na gradbišču v Ul. Sinico nadzoroval delovanje betonskega nie.-alca. ko ga je ena izmed rečic pošteno udarila po prstu
Kuhalnik se Je razletel
Da bi segret kosilo, ki si ga je prinesel z doma, je pleskar Valneo Zimolo iz Redipuglie št. 62 včeraj v bližini svetilnika zmage, k.ier ;e zaposlen, prižgal petrolejski kuhalnik, ki se je nepričako\ r’no razit:-tela.
Tekoč:n* in tuiii vroča hrana je delavca ooiiia po raznih delih teiesr. :n se posebno po obra/.u, prsnem kosu in rokah, zaradi česar so moreli moža nujno od p? I.'ali v oolnisnicc. Ker so mu tu zdravniki ugotovili hude opekline, so ga s prognozo okrevanja v 10 ah 15 dneh sprejeli na dermatološkem oodelku.
Urnik trgovin
I., 2. in 3. junija
Združenje trgovcev na drobno obvešča, da so lahko v petek 1. junija odprte vse trgovine do 20. ure. V soboto 2. junija so zaprte vse trgovine razen mlekarn, ki bodo odprte od 7- do 12. ure, cvetličarn od 8. do ‘13. ure, slaščičarn od 8. do 21.30 ure, mesnic, ki bodo odprte od 6. do
II. ure in centralnega ribjega trga ki bo odprt od 8. do 12. ure. V nedeljo 3. junija velja običajni nedeljski urnik.
S srpom se je porezala
Med pobiranjem zelenjave na vrtu pri Sv. M.M. Sp. se je 46-lelna Herta Tessmer por. Debeliš iz Ul. Koštalunga včeraj malo pred 13. uro hudo porezala s srpom po levi nogi, zaradi česar je bil potreben njen sprejem na II. kikur-škem odaelku splošne bolnišnice. Po mnenju zdravnikov bo ženska okrevala v 7 ali 8 dneh.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA.	SMRTI	IN POltOKb
Dne 30. maja se je v Trstu rodilo 14 otrok, poro k je bilo 20 umrlo pa ie 8 oseb.
POROČILI SO SE: upokojenec Marcello Parčmzan in »ospodinja Erama Rubinato, varilec pietro Maiier in	šivilja	Maria Latin,
trg. zastop. Sergio Peritli in gospodinja Leonilda Bancovieh. čistilec min NI col a De Palma in uradnica	Rosalia	Del Kovere,
pleskar Ciuseipoe Rlgutti in ba-rintJca .Inna Agostinis. uradnik Flavio Frausin in uradnica Lu-cia Gazzella, uradnik Giorgio Faidiga ' in uradnica Livia Rebula, delavec Peter Jerman in gospodinja Nerina Razza, prodajalec A Ido Rieci i.n gospodinja Adetoa Gavagnin. uradnik Giulio Cesaire Gubbiotti in uradnica Natalia Miniuasi, trgovec Licio Martinuzzj iu gosi>odinja Nivea Fortuna, uradnik Marcello M and ero in gospodinja Anna Zuidich. pleskar Umberto Pe-trovieh in gospodinja Maria Sandrin, pomorščak Rodolfo Vidia-ni in gospodinja Maria Bernardi, mizar Nicola Andconiico *n uradnica	Liliana	Majcen, me-'
h »ni k Armarvdo Balbi in gospodinja Dorata Bravin. radioteh-nik Giuseppe Glessi in gospodi-na Alberta Ciaechi, prodajalec Ignaci i Jerjan in gospodinja E-rrvilija Glavina. uradnik Bruno Buiese in gospodinja Nicolina Dessardo, zidar Gilvanni Pao-lett.i in gospodinja Maria Villa-novioh
UMRLI SO:	70-letnl	Stefano
Eteri, 8 M etn* Maria Acetii por Busatto. 62-1 el Oj Jaroslav Svko-ra. 68-letm Vittorio Buda. 72-letna Marija Ambrožič por. Pahor, 75-letni Ubaldo Predonzan, 79-letna Nataba Davla vd. Ta-boga. 50-Jetina Maria Camien Vocco por. Pelizon.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina gospe Marije Patior daruje družina Ka-riš 2.000 liir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina naše dira-ge matere Antonije Pahor poklanja družina ob obletnici smrti 1000 lir za Dijaško Matico.
Z vespo oodrl Zensko
Med vožnjo z vespo po Ulici Flavia v smeri Milj je 20-letni Duilio Bossi s Sprehajališča sv. Andreja včeraj zgodaj popoldne iznenada opazil pred seboj žensko, k.i je prekoračila cesto. Mladenič je sicer zavrl in obenem zavil na stian, vendar s tem ni preprečil trčenja.
Tako on kot ženska, katero so identificirali za 38-letno Alfonso Cirelli por. Brazzati s Stare istrske ceste, sta padla na tla, vendar se je sku-
( OLEDAtlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Uprava gledališča Verdi je sklenila, da zaključi pomladansko koncertno sezono s koncer tom VVagnerjevih skladb. Koncert bo jutri, 'v petek, in sicer z naslednjim sporedom: ((Leteči Holandec* - Uvertura, «So mrak bogov* - Sigfridovo potovanje po Renu, «Tannhaeuser» -Uvertura. «Sigfrid» - Idila, «Par-sifal* - Opojnost velikega petka. «Valkira» - Wotanovo slovo in Car ognja, «Nuernberški moj strl pevci* - Preludij.
nan.
Paradiso. 20.15: ((Zadnja ^21,15: ualdi.
«Odr,ehaš ali nadalJuR5
ba», A. Lualdi.
«Odr,ehaš ali nZ-- -. Ponziana. 20.30:	«K‘,aJ	plemiči'
man*, R. Reagan. R’ -Ob 21.00: »Odnehaš a“
Rojanei>>'20.15:	((PriljuMJ^j	*li
sem*. Ob 21.15: «Odnen nadaljuješ*.	.	-	kaP*?.'
Arinonia. 20.30:	»60f ..h jlJ-
A. Ladd, L Genn
»Odnehaš ali nadaljuj«,#' Valmaura. 20.15:	«Ka‘ob	21>5'
pionirji*. R. Cameron-»Odnehaš ali nadaljuješ .
............... mala	l’51
ČETRTEK, 31. maJa
TRST l'OS I A
JA A
Sl0"
8.00 Jutranja glash?' (jeke*1*!,
vetnske pesmi; 9.00	^,»
Fred VVaring;	...gj u;-n.
melodije poje sopran i- fio na Otta; 11.20 SKerJ*^ v » cert za klavir in ock” fiirn« molu; 11.45 Melodije
12.00 Predavan ie;	te*
Selc Orglar: 12.33 Vok® ^ Meiuljček- 13.30 OP«rel Krik*« dije; 13.55 Schumann-	„pe
14.30 Puccini:	Stavki	orke*tr.
«Turanck>t»; 15.35 ha*1'
16.00 Slušna igra
Tržaško ozemilie’.
18.00
pevci; 18.30 Pa-gaoim- ^ Mj() za violino in orkester, gela . lodije iz revij; l9/,i„ne "fja vzgoja; 19.30 Priljubil 5 Ve^J,
di te- 20.00 Šport: »,8^
glasba; 20.30 Zbor harmonije; 21.00 ?r,r Ot* nci-zgodiba: 21.30 Stavki 0v* ,Ke ebove opere	vWdO*
povedke*: 21.40 Konce* pVe sta Karla Sancina; 22. ju jj vanski simfoniji; t»vkfi ameriške ritmične P^L^ein-Pianist Arthur Rdh"16
. K s .	- p0rf»
11.40 Operna 81«% lt^jr
i1
  _	.	nia^
San r emu* 17.15 Igra n?
o Giru ob 13.00. 14.9®'(altt*?^V 19.30:	14.45	Glasbena^
16.00 Pesnili s f est t v® .a0ist Sanremu- 17.15 I8ra_S,s "i rol Garner; 18.30 G°d,veiJJ'
hala: 21.00 Glasbeni
n o r 14 11 )0el%j'
5.00-6.00 Spored ^-40 0},#
1.00 Jutranja glaS]?a,ano if 1)^ a dobro jutro; 7.0?~1jatie:
2.00 Spored iz LjnOlJ’ it
Rosselti. 15.00: «Nihče me ne bo UBtavil*. S. Ha.vden. K. Booth
Excelsior. 15.00: »Kurtizana Dia-na*. L. Turner, P. Armendariz
Fenice. 15.00:	»Ognjeno obzor
je*. P. Graves, J. Tavlor.
Nazionale. 15.00: »Morilec je izgubljen*, J. Cotten. R. Fleming
Filodrammatico. 15.00: »Mošeja v puščavi*. V. Mac Laglen. M. Povvers.
Supercinema. 15.00: »Vlak za povratek*. R Egan. D. VVinter.
Arcobaleno. 14.30:	»Zarota	ne-
dolžriiih*. E. Gvvervn, J. For-s.vtihe.
Astra Rojan. 15.00: »Tam-tam Ma-yumbe», P. Armendariz, Ke-rima.
Capltol. 15.00: ((Plavolasa mrzlica*. Diana Dors. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ*
Crtetallo. 14 30: »Tujka*. G. Gar-son. D. Andrevvs. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ*.
Grattacielo. 15.00: »Veliki prijatelji*. G. Mevnier. A. Scire.
BOTRI, nabavite svojim birmancem uro znamke
\ESKB
u r a r n i In zlatarni
MALALAN
OPČINE, Alpinska 83/1 — tel. 21465
Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENUS dobite tudi vrsto priznanih švicarskih znamk. — Velika izbira verižic, zapestnic in drugih darilnih predmetov. Sprejema vsa popravila ur m zlatnine.
12.uu sporeu iz ‘•'•'JVii)
Glasba po željah: l»- enot* jne' glasba; 15.00-16.00	•	jjed* rto0
Ljubljane; 16.00 Prti) ^«f1,
lodije i&ra orM**J $ ,»
Gould; 16.20	Cetrtk'o	f0SMjP,
17.15 Pojel a	Bin« I(,te%jrit:
Frank Sinatra: l7-5^. biu 18.00-19.30 Spored	1
19.30 Prijetni motim r; Gp stroin Malcolm L°°a,janrLlTi»1’:
22.15 Spored iz
Igra sekstet	Benn.v	pu:
22.45 V valčkovem Plesna glasba.	.	,
,.»* .4 a •	$
11.00 Radijski k0,gl5 Za dom in f.enr.	piti':
veliki zabavni arH rr>J-eft; Slovenski skladatelj j K« j3.3? 12.00 Opoldanski wJaij)Ki: . lG
12.40 Koncertni Jki»dbe'ni^1 Znane orkestralne paJ«1 jVč Nove knjige; 14 ,5j5 Z19% zbor Iz Kranja. * , iz K, glasba- 15.40	Utrlo,*':
ture - Vlado H*1 rešec sem!: 16 00 G _ P^«tJ* ke: 17.15 Želeli ste , st le!; 18.10 Peseir' JCJd z.
18.40 Poie Joe Staf jO.O®#« strom Paul WeS.2| 15 «C turni obzornik:	2 ■	(
večer* domačih Pe j, p||)Ck); vov; 21.00 Dr. M*"* Aškerc in Slovar1
niči rojstva An*
21.30 Ris to Savin:	j
Poročila o Glrd-jj in 23.00: 21.15 daljuješ: 22.05 12
SOT''"'J i
odbornice Eve*1,;« so**
;	"	iie	90
izraža najiskrenej bor SPDT.	Alf'
Družinam Spacal in Premrl > 0b jc globoko soz A rJid
if . . :	TD..	Pinr	.,Q	*
Marije Pahor rg' uredništvo in kega doevniks.
va
\
31. maja 195*
Sovjetska zunanja politika in pomirjevanje v svetu
C' Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda
V sedanjem procesu pomir-Jevanja v svetu in popuščanja Napetosti med Vzhodom in Zahodom je vrsta dogodkov neposredno povezana s spremembami v ZSSR in z zunanjo politiko sedanje sovjetske vlade. Orientacija sovjetske Politike v mednarodnih odnosih, ki je prišla v zadnjem času do izraza, je v več primerih nudila vzrok za nove "Pe in nadaljnje napore za izboljšanje splošnih razmer in *a Vzpostavitev večje strpno-*bi in boljšega razumevanja med državami.
Se pred letom dni, v času vključitve avstrijske mirovne pogodbe in obiska Bulga-nina in Hruščeva v Jugoslaviji, je bilo opaženo, da začenja v sovjetski zunanji politiki dobivati realistični duh Prejšnjih let se je tedaj pom svojo vrednost. Za razliko od Prejšnjih let se je tedaj pokazalo, da sovjetski politiki
ob
ocenjevanju mednarodne-
ga razvoja in vloge ZSSR v tem razvoju začenjajo jemati v poštev činitelje, ki pozitivno vplivajo na mednarodne odnose, činitelje, ki so bili v Sovjetski praksi doslej skoro-da neznani. Danes ni nikake-8a dvoma več, da je na tako orientacijo moskovske politike v znatni meri vplivala krepitev neodvisnih miroljubnih in konstruktivnih sil v svetu, ki delujejo v smeri razumevanja in sodelovanja med narodi. Tak razvoj v svetu je objektivno pospešil notranji proces — spremembe v ZSSR in to, da so prišli do jtraza činitelji, ki na temelju 'skušenj in zgodovinskih naukov potiskujejo ob stran napake prejšnje. Stalinove dobe, in se prilagajo pogojem mirne koeksistence.
Od ženevske konference •štirih velikih«, na kateri so se sovjetski državniki izjasnili za reševanje mednarodnih Sporov na miren način preko razgovorov in za vzpostavitev taupanja in sodelovanja med državami, se ta proces izmenjave mišljenj in razgovorov tako z državniki kakor z vodilnimi osebami držav, ki so izven blokovske razdvojenosti, razvija z večjimi in manjšimi Uspehi. Ze sedaj se opažajo — sicer začetni — vendar pa o-Pogumljajoči rezultati takih stikov. Čeprav se pri teh stikih ne uresničujejo takoj ve-^i'ki , koraki, se vendarle tolaži
iz oporišča Porkale na finskem ozemlju, kakor še pred tem izpraznitev pomorskega oporišča v Port Arturu.na Kitajskem.
Pri velikih silah, ki so odgovorne za ustavitev tekme v oboroževanju, se pojavljajo že mnenja, da je ta moskovska poteza vredna pozornosti in da daje nove upe bližnjim razgovorom o razorožitvi.
Sovjetska zunanja politika je v zadnjem času zabeležila izboljšanje zvez s posameznimi državami, kot na primer s skandinavskimi deželami. Sklep o razpustitvi Ko-minforma je odstranil eno največjih ovir iz preteklosti. V zadnjih dneh se boljšajo odnosi tudi med Moskvo in Tokiom, ker se po zaključenem sporazumu o ribolovu čedalje bolj pogosto napovedujejo tudi razgovori o mirovni pogodbi in vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov ter trgovinskih zvez.
Razmere na Bližnjem vzho-
du so po prodaji orožja iz Vzhodne Evrope arabskim deželam, ki težijo po neodvisni politiki in nočejo pristopiti k blokom, izzvala na Zapadu določene dvome v namene SZ. Toda zadnji dogodki, posebno sovjetske uradne izjave in razgovori med Bulganinom in Edenom, dajejo upati, da bo Sovjetska vlada podprla napore vseh držav, da na tem občutljivem področju prav tako preide do pomirjenja.
V gospodarski tekmi in razvoju širših trgovskih in gospo-; darskih zvez z inozemstvom, predvsem z nerazvitimi deželami, je Sovjetska vlada pre-živahnost tudi pri drugih ve-vzela iniciativo, ki je vnesla likih gospodarskih silah, predvsem pri ZDA, Veliki Britaniji in Zapadni iiemčiji. S svojimi trgovskimi ponudbami, ki gredo od Asuanskega jezu v Egiptu do jeklarn v Indiji in do južnoameriških tržišč, je SZ stopila v novo fazo mirnodobske bitke za prestiž.
PRED PARLAMENTOM ZAKON O POKOJNINAH GOSPODINJAM
Materam ■ gospodinjam dolžna zagotoviti mirno starost
Predloženi so štirje zakonski osnutki, med katerimi zadnji, ki predvideva, naj bi tudi gospodinje prispevale v pokojninski sklad
Tudi v Italiji, kakor v mno-. (Državna ustanova za oskrbo gih drugih evropskih državah, J in pomoč materam) naj bi se
Tržaško Slovensko narodno gledališče pripravlja predstavo Goldoni-Ruplovih uPrimorskih zdraha na prostem na Trgu Republike v Kopru. Kot vidimo, je scena že pripravljena in tudi samo naravno okolje zelo primerno za to lepo odrsko delo, ki nam ga je naše Slovensko narodno gledališče že večkrat posredovalo v Trstu
Egiptovsko ljudstvo si bo junija izvolilo	parlament
Po zakonu so moški obvezani voliti, za ženske pa je odvisno od njih, če se hočejo vpisati v volilne sezname, pri čemer pa pogosto odločajo stare tradicije in celo odnosi v samih njihovih družinah
Egipt bo zadnje dni junija dobil nov parlament, ki bo
prvi po revoluciji. Hkrati bodo prvič izbrali predsednika lepublike. Na volitvah, ki bodo 23. prihodnjega meseca, bodo Egipčani izvolili okoli 300 svojih predstavnikov, ki bodo sestavljali bodoči parlament in s plebiscitom odločili, komu naj se poveri mesto predsednika republike. Brez dvoma bo to zelo važen datum zgodovini novega Egipta, bo to datum močne politične a<k-tivizacije najširših slojev .V dosedanjih zakonih' in predpisih o volitvah se je skušalo število volivcev omejiti. Novi zakon, ki je bii spre-et v začetku maja letos, pa redvideva čim širšo udeležb
Nezaupanje in nerazumevanje ter se hkrati ustvarjajo pogon ji za nadaljnje vzajemno zbliževanje. Istočasno pa se razširja sodelovanje na področjih, kjer je to že možno.
Potovanje sovjetskih prvakov Bulganina in Hruščeva v Jugoslavijo, nato v Indijo, Burmo, Afganistan in Veliko Britanijo ter njuni nedavni tazgovori s skandinavskimi in francoskimi državniki v Mo-•kvj predstavljajo za sovjetsko politiko izhod iz izolacije,
V katero je bila v prejšnjih letih prišla. Za te obiske je Značilno, da so pripomogli k Popuščanju napetosti in pe-žaupanja in da so vnesle v od-Nose med SZ in drugimi deželami nov element — spoštovanje enakopravnosti. Pet Načel koeksistence, ki so bila •prejeta kot osnova sovjetskih odnosov do Jugoslavije in •žijskih <ležel, vsebujejo duha tealizma in elastičnosti, ki se kaže kot nujna potreba naše 'šobe. Razgovori sovjetskih državnikov z britanskimi in francoskimi političnimi delavci so odstranili vrsto dvomov na Zapadu, in čeprav niso takoj privedli do konkretnih •Porazumov, so vsekakor od-Prli vrata možnosti, da se pri Poznejših stikih do takih u •Pehov oziroma sporazumov
Pride.
Sovjetski odnosi do ZDA Prav tako kažejo določeno izboljšanje, Pa čeprav zaostajalo za razvojem stikov vzpo-'tavljenih z Zapadno Evropo, f^orispondenca med Bulgani-Nom in Eisenhovverjem, nato Pogoste izmenjave trgovinskih *h političnih delegacij ter •Nanstvenikov in strokovnjakov, kakor tudi napovedi c Ntoinosti neposrednih razgovorov sovjetskih in ameriških državnikov v skorajšnjem ča-•u kažejo, da se med dvema Najmočnejšima državama na 'vetu zmanjšujejo pregraje. ki •° jih do pred kratkim ostro
'očile
Zunanjepolitične poteze Mo-•kve v sedanji fazi so bolj u-•hterjene k vzpostavljanju po-',Qljnejše atmosfere in k izboljšanju mednarodnega zau feševanju velikih svetovnih •Porov, ki so že dolga leta o-•tali nerešeni. Izrazit primer Panja kot pa k neposrednemu Nudi sedanja situacija v zveri z razorožitvijo. Na londonskih razgovorih pododbora °ZN se Sovjetska zveza mi •avzemala za obrambo atom skogg orožia, ampak za zrfianj •Snje klasičnega orožja in ie-'e potem, ko so se razgovori končali brez rezultata, je b °bjavljen v ZSSR sklep o no-'etn zmanjšanju oboroženih !'l za milijon dve sto tisoč v°jakov. Ta demobilizacija j" Predvidena v teku enega leta 'N predstavlja nadaljevanje '^hskoletnega zmanjšanja I* Po sovjetskih poročilih za^ v*el0 demobilizacijo 840.000 vPjakov. Med sovjetskimi po-fazami na vojaškem področju le izzvala povoljen odmev to di evakuacija sovjetskih čet
bo ljudstva pri volitvah. Ta zakon daje pravico do glasovanja vsakemu Egipčanu, ki je dopolnil 18. leto. Poleg tega zakon nel^iko obvezuje vsakega Egipčana, da gre na volitve, saj so celo predvidene denarne kazni za one, ki bi brez opravičila ne volili. Vsled tega, da se volilna pravica pridobi z 18. letom in ne z 21.. kot je bilo prej, se je število volivcev povečalo za okoli poldrugi milijon oseb in to je omogočilo predvsem mladini, da bolj aktivno sodeluje v političnem življenju. Vsi dosedanji zakoni so prepovedovali vojski in častnikom »vmešavanje v politiko« in potemtakem tudi sodelovanje na volitvah. „Z novim zakonom je bila tudi
Slovenske srednje šole zaključujejo šolsko leto. Na slikali vidimo prizore tradicionalnih običajev ob zaključku leta: Abiturienti izročajo eoblaste svojim naslednikom, namreč za njimi najvišjemu razredu: Slika s slov. real. gimnazije
ta krivica, ki je težila precejšnji del mladih ljudi, odstranjena.
Poseben problem je volilna pravica, ki so jo pridobile ženske, posebno ker je to prvič v zgodovini Egipta. Vendar v tem primeru ne velja isti zakon kot za moške, kajti do-čim moški morajo voliti, je ženskam volilna pravica dopuščena. Od njih je namreč odvisno, da se do določenega roka prijavijo volilnim komisijam in se vpišejo v sezname volivcev. Ta prostovoljnost, ki se minu.ša na ženske, je pogojena v posebnih razmerah Egipta, namreč v običajih in seveda odnosih, ki vladajo v posamezni družini. To je vsekakor polovičarstvo, vendar je važno dejstvo, je važen čini-telj za nadaljnji notranji razvoj Egipta, kajti s tem se že začnejo rušiti stoletne ali celo tisočletnte tradicije, v katerih je živel Egipt, ko so bile ženske vedno potiskane ob stran in se jim ni dovolilo nikakršno sodelovanje v javnem in družbenem življenju.
Da bi se omejil vpliv tujcev, ki žive v Egiptu in katerih število zares ni majhno, je z zakonom predvideno, da ((naturalizirani« Egipčani dobe volilno pravico šele tedaj, če je minilo najmanj pet let, odkar so postali državljani Egipta. Tisti državljani Egipta, ki bodo na dan volitev izven dežele, ali pa tisti, ki dolgo živijo v tujini, ki pa so še vedno egipčanski državljani, so
s slovenskega učiteljišča
Volilno pravico pa so izgubili obsojenci ter nekateri bivši javni delavci, ki so bili ozko povezani s starim režimom. Na nedavno objavljenem se znamu tak h bivših političnih mogotcev zasledimo tudi imena nekdanjega predsednika vafdistične stranke in vlade Nahasa pašo, ime bivšega ministra notranjih in zunanjih zadev Favda Edina ter večje število imen visokih funkcionarjev izgnanega kralja Faruka. Ta ukrep je povsem razumljiv zaradi vloge, ki so jo' te osebnosti imele v bivšem režimu
Da bi se izvedle volitve na katerih bi sodelovalo toliko ljudi, je treba prebroditi mnogo ovir V Egiptu je namreč nepismenost /zelo razširjena Poleg tega so doslej v Egiptu glasovali pri volitvah le redki državljani. Zaradi tega so egiptovske oblasti sestavile posebne komisije in organe, ki imajo nalogo, da pojasnijo množicam ves potek in način volitev, da izdelajo sezname volivcev in si umislijo različne ukrepe, ki naj omogočij da bo vsak volivec povsem svobodno izrazil svpjo voljo Zaradi tega bodo seznami kandidatov za parlament tiskani v različnih barvah in obeleženi s posebnimi znaki, da bo nepismenim laže ločiti posamezne kandidate. Komisije in volilni organi že doglo in neprestano pojasnjujejo političn pomen volitev, hkrati pa so v teku tudi tehnične priprave
prav tako dolžni glasovati, za prihodnje volitve.
se je že pred časom pokazala potreba zagotoviti gospodinjam pokojnino in zdravniško oskrbo. Te pomoči so sedaj deležni že neposredni obdelovalci zemlje, prav tako pa so v teku tudi priprave za zajamčenje pokojnine m zdravniške pomoči obrtnikom in njihovim	družinskim	čla-
nom.
Gospodinje-matere, ki ne poznajo določenih ur, niti odmerjenega počitka, vsekakor zasluzijo, da	se za njih	po-
briga država in posebne ustanove, ki bodo zanje skrbele starostni dobi. Prevečkrat se namreč zgodi, da gospodinje, razen majhne pokojnine po možu, če je bil ta seveda v državni službi, ostanejo na starost celo	brez najnujnej-
ših dohodkov. Stari pregovor pravi, da mati lahko preživi 10 sinov, toda ti vsi skupaj ne morejo svoje matere,. Mnogo resnice je, žal v tem reku, vendar pa nas pri razmišljanju o važnem problemu zavarovanja	gospodinj	vodi
predvsem misel, da so si te ene z dolgoletnim delom, ki je mnogokrat težje od drugih del in poklicev, pošteno zaslužile mirno starost, v kateri bodo vsaj materialno preskrb-nj ene.
Pred parlamentom so že trije zakonski osnutki, od katerih je trem skupna zahteva po oskrbi in pokojnini, ki naj bi jo gospodinjam neposredno nudila država, kakor jo nudi nekaterim drugim delovnim kategorijam. Četrta kategorija, za katero se je izrekla na primer večina od 3.000 mater, med katerimi je neki rimski časopis razpisal referendum, pa pravi, naj bi država samo uzakonila pravice gospodinj do pokojnine ni zdravniSKe oskrbe, direktno pa naj bi o gospodinjah vodila račune posebna ustanova. V to ustanovo — ENPAM
obvezno vpisale t>se (jospodi-nje od 18. do 60. leta, gospodinje od 61. pa do 70. leta in tiste, ki bi zapustile svoje službeno mesto v uradu ali tovarni pa bi morale na ustanovo nasloviti posebno pismo. V poštev seveda ne bi prišle tiste gospodinje, katerih mesečni dohodek presega 60.000 lir. Po računih, ki so jih napravili, bi se v ustanovo ENPAM vpisalo 9.500.000 žena v Italiji, od katerih pa bi jih bilo 1.000.000 iz revnih družin
oproščenih kakršnegakoli mesečnega plačila. Ostale zavarovanke pa bi morale mesečno plačati od 200 do 600 lir (po starosti) ustanovi, ki bi poskrbela, da jim izplača od 10.000 do 22.500 lir mesečne pokojnine.
'Kot smo že omenili, je med rimskimi ženami ta predlog dobil največ pristašinj, vendar so vse izjavile, da vsaka žena ustanovi ne bi smela plačati več kot 200 lir mesečno, ostali denar naj bi dala država, s tem, da naloži večje davke osebam z večjimi
dohodki, ali pa si pomaga k*-ko drugače.
Vsekakor je čas, da se odgovorni ljudje v Italiji pobrigajo za številno kategorijo državljanov, ki v starostni dobi nimajo nikakršnih dohodkov. Mnoge žene, ki bi bile deležne pomoči bodisi direktno od države ali po ustanovi ENPAM, so prebrodile velike težave, da so vzgojile svoje otroke v zdrave ljudi in so pripravljene nadaljevati delo svojih prednikov v delu za boljšo bodočnost novih generacij.
«V MLADOSTMII DNEH SO VSE SANJ K, RAZEN GLADU»
Fizične spremembe pubertetnika zahtevajo nenehno skrb staršev
Drobni nasveti
Ako se jed prismodi, moramo zliti v lonec nekaj mlačne vode in pest -soli in pustimo stati čez noč. Skorja na dnu bo sama odstopila.
Madeže tintnega svinčnika očistimo tako, da jih zdrgnemo najprej z maslom in potem očistimo z bencinom.
Mehko kuhanih jajc ne jej-
V dobi zrelega otroštva, to je od devetega do enajstega ali celo dvanajstega leta, o-trok raste sorazmerno počasi Po tej dobi se pa organizem nekako vznemiri, zruši se o-troško ravnotežje in telo začne hitreje rasti. Vendar pa rast ni nikoli enakomerna. Razlike v rasti so že po naravi velike. Razen tega pa na rast vplivajo tudi zunanji činitelji. kot prehrana, klima, letni časi itd. Teža telesa se v tem obdobju še hitreje veča. Začel se je čas, ko se mladi organizem pripravlja na naloge v zreli dobi. Zunanjost postaja izrazitejša: črte obraza se izostrijo, muskula-tura pojača. glas se spremeni. Pri dekletih se razvijejo prsi in kolki. Spremembe notranji organov so prav tako velike. Jetra dosežejo največjo težo, srce pubertetnika se -od dvanajstega do šestnajstega leta podvoji, možgani pa po štirinajstem letu več ne rastejo. Povečajo se tudi žleze z notranjim izločanjem- Torej ves organizem, ng samo da raste, pač pa Še*tudi spreminja. Ze ta bujna rast in te spremembe zaslužijd kvso pozornost vzgojiteljev, posebno še staršev. Duševne spremembe pa so nemara še večje kot telesne. Saj je to doba, ko se otroška miselnost razblini v sanjah, da bi potem do-zoiela v zrelo razsodnost. Ni torej nič čudnega, če je neki pisatelj izrazil misel:	v
mladostnih dneh je vse sa-pja razen gladu.
In res! Od štirinajstega do osemnajstega leta potrebuje fant 8 desetin količine hrane, ki jo porabi organizem odra-
nizem in duševnost mladega človeka.
Omenimo še, da nikotin in alkohol zelo negativno delujeta na razvoj mladega organizma.
Skrb za pravilni telesni razvoj mladostnika je zelo važna, še važnejše pa je, kako to skrb uveljavimo. Kljub vsej dobri volji, da bi vaš
mo s srebrno žličko, ker dobijo neprijeten okus, žlička J slega moškega. Dekleta potre pa počrni. K njim serviramo bujejo 7 desetin omenjene ko-
pokromano ali pa leseno žličko.
Zelenjave pri dušenju ne smemo mešati z železno žlico, ker dobi zelenjava neprijeten okus.
DROBNE VESTI IZ FILMSKEGA SVETA
Na beneški festival zares najboljše filme
s slovenske klasične giuinazije
s slovenske trgovske akademije
Predsednik beneške Bien-nale in novi direktor mednarodne razstave kinematografske umetnosti v Benetkah sta pred dnevi na tiskovni konferenci v zvezi s pripravami 17. beneškega filmskega festivala, ki bo letos od 28. avgusta do 28. septembra, povedala, da vodstvo filmskega festivala letos ne bo povabilo na festival producentov filmov, ampak da bo poslalo povabila izrecno samo za one filme, za katere smatra, da so po svoji umetniški vrednosti dostojni za festival. Novi direktor razstave dr. Ammannati je rekel, da bo letos na festivalu prikazanih največ 14 do 15 filmov. Posebnost letošnjega festivala pa bo piikazovanje mladinskih i?i dokumentu-ričnih filmov, ki bodo na dnevnem redu cd 16. do 25. avgusta. Se. prej, 11. junija, pa bo o priliki otvoritve Biennale upodabljajočih u-metnosti prikazan novi Clou-zotov film «Ye Mgstere Picassov, ki je bil pred kratkim prikazan v Cannesu, kjer je žel med seboj zelo različnih ocen.
* * #
Od 28. junija do 2. julija letos bo ob tretji mednarodni razstavi elektronike v Rimu tudi mednarodni kongres kinematografske tehnike. Ta kongres organizira predsedstvo rimske vlade, oziroma njeno poizkusno središče za kinematografijo, s katerim sodelujejo tudi razne organizacije, ki se u-
21. t. m. se je v Parizu končal prvi mednarodni kongres filmskih avtorjev, kateremu je prisostvovalo nad sto predstavnikov 29 dežel. Pariški tisk je o tem kongresu mnogo pisal, ker da je ta kongres omogočil filmskim strokovnjakom, predvsem režiserjem, da so se med seboj porazgovorili in si izmenjali mnenja. To je — po pisanju francoskega tiska — posebno važno zaradi tega, ker so na kongresu sodelovali filmski ljudje zares z vsega sveta. Na kongresu je bilo posebei poudarjeno načelo nacionalne izvirnosti in avtentičnosti filmov, ki naj se predvajajo na filmskih festivalih ter še posebej težnja, naj se že enkrat odstranijo vse težkoče za svobodno izmenjavo filmov med državami. Na kongresu je bilo govora tudi o ustanovitvi velike mednarodne filmske revije in o uvedbi ukultur-nega potnega lista», ki naj omogoči filmskim avtorjem prosto gibanje iz dežele v deželo. Na kongresu so sklenili, da se bodo tako kot letos sestajali vsako leto.
* * »
Indijska cenzura je prepovedala predvajanje v Indiji osmih tujih filmov, za katere smatra, da «močno 1 žalijo čustva afriških tiaro-dov». Med temi filmi so sSneg na Kilimandiarn)), uZapadno od Zanzibar jan, nA f r i š k a dogodivščinam, aKraljica Afrtken in drugi. Ti filmi — poudarja urad
kvarjajo s kinematograf vjo. [ za cenzuro — ne prikazuje-
jo življenja Afričanov na pravilen in realističen način, ampak poudarjajo le najbolj primitivna obeležja njihovega življenja, da bi tako napravili čim bolj slikovite prizore. Ti filmi so-lažnivi in žalijo čustva A-fričanov.m
* * #
Filmska igralka Mery Pic-ford je dala holywoodski občini ultimat. Izjavila je, da bo svojo bogato filmsko zbirko poklonila raje nekemu tujemu mestu, če si Hollgvcood ne zgradi posebnega filmskega muzeja. Filmska metropola Hollg uiood še nima filmskega muzeja.
* * *
Letos predvideva načrt hollywoodske filmske metropole produkcijo nič manj kot 250 filmov, kamor niso všteti še filmi za televizijo. Pri televiziji pa se v zadnjem času opaža tendenca po daljših filmih, tako da so za televizijo posneli 214 dilgometražnih filmov, med katerimi je 188 filmov s trajanjem ene ure in 62 filmov s trajanjem poldruge ure. Iz tega sledi, da bodo letos v Hollyivoodu izdelali okoli 500 filmov.
* * *
Za Orsonom Wallesom, ki je po Shakespearovi drami snemal film «Macbeth», je najavil tudi LaurCnce Oli-vier svoj film po isti temi. Glavno žensko vlogo bo i-gy/la Vivien Leiph, sam O-livier pa bo igral Macbetha. Film bo izdelan prihodnje leto.
fant ali vaše dekle doraslo v močnega in lepo raščenega človeka, se vam lahko pripeti, da se vaši nasveti in navodila izjalove ter dosežete prav nasprotno od tega, kar ste želeli. To bi se dogodilo če ste pozabili, da vaš fant ali dekle ni več otrok in da želi sam odločati o načinu svojega življenja.
ličtne. To pomeni, da je petnajst let staremu fantu potrebno prav toliko hrane kot odrasli ženi.
Ni pa dovolj, da skrbimo samo za izdatno hrano! Skr beti moramo tudi, da bo bogata z vitamini, ker ti blagodejno vplivajo na rast.
Kako važna je prehrana za pubertetnika, nam bo jasno, če se spomnimo samo na napore, ki jih mora premagova ti bodisi pri športu, pri delu ali pa pri učenju za bodoči poklic, Fizkultura ,šport in življenje na čistem zraku so za pravilen razvoj organizma prav tako nujno .potrebni. Kakšno vlogo igra v puberteti bivanje na čistem zraku, nam jasno pove to, da so ga nekatere države predpisale z učnimi načrti. Ne pozabimo še to, da je jetika najbolj nevarna bolezen v tej dobi. Cist zrak, fizkultura in šport so najpotrebnejši mladostnikom, ki se šolajo, vajencem, pomočnikom in učencem ali delavcem v industriji, Ti so največ v zaprtih prostorih s slabim zrakom in se tudi ne gibljejo dovolj ali pa je njih gibanje preveč enostransko (ročno delo). Mladostnikom na kmetih igre in šport koristijo, ker razvijajo čut za skupnost. Pri tem pa grozi druga f nevarnost. Dogaja se namreč, da mladi ljudje zaradi prevelike vneme za šport, zaradi pretiranega zadovoljstva nad doseženimi rezultati in samoljubja, ki je v tej dobi močno razvito, prenašajo napore, ki presegajo njih moč.
Tudi vsaka športna panoga m primerna vsaki starostni
Mlada dekleta so letos prišla na svoj račun. Zopet so zelo moderni boleri, ki segajo do pasu. K sivemu krilu iz lahke volne ali težjega po'etnega blaga si bodo sešite bolero, ki jim bo prišel prav posebno ob hladnejših večerih
Najboljši način za konserviranje
Sadje ohrani prvotno obliko in ne izgubi prijetnega vonja
«Suho hlajenje«
Američani nov postopek za predelavo živil. Po novem načinu konservirajo v Združenih državah že jakolka, marelice, grah in špansko papriko. Nova metoda se je obnesla tudi pri konserviranju drugega sadja in zelenjave, na primer:	češenj, breskev,
korenja, robidnic in kockasto narezanega krompirja.
Novi način pa sadje in zelenjavo ne le konservira, ampak mu tudi zmanjšuje težo„ kar je velikega pomena pri prevozu. Medtem ko se ie pri dosedanjih postopkih trgalo notranje tkivo, tako, da e bilo sadje zgrbančeno in da je izgubilo poprejšnji prijeten vonj, je novi način pre-
imenujejo žo. Vmesne stelie zagotavljajo pri vrtenju tudi mešanje sadja ali zelenjave, vsa naprava pa.se vrti počasi, približno štirikrat na minuto.
Iz suhih jabolk pripravljene močnate jedi so na primer prav takšne kot zavitki iz zve-žega sadja, marelice pa imajo boljši okus, ker njih ni odvečne vlage. Razen tega sadje ne razpade niti med vretjem.
mernejši, sadje in zelenjava dobi. Pubertetniki naj gojej Sg sicer prostorninsko zmanj
do šestnajstega leta predvsen: gimnastiko in igre. Sele potem. ko so preboleli pubertetno krizo, naj se ukvar- mo_ jajo tudi s športom in vajami na orodju. Med atlet-kimi disciplinami pa kaže, da tek najugodneje vpliva na pubertetnika. Pri izbiranju športne discipline upo-, števajmo predvsem splošno konstitucijo organizma, ki pa je ne določamo samo za oko. pač pa naj nam svetuje tudi zdravnik. Fantom in dekletom bodo koristile mnoge skupinske športne discipline (na pr. odbojska, rokomet, skupinski tek, tenis). Medtem ko fantom bolj ustreza nogomet, je za dekleta bolj priporočljiva košarka, ki je manj groba in zahteva več spretnosti.
Pretiravati pa ne smemo samo pri športu, pač pa tudi ne pri opravljanju dela in pripravah za bodoči poklic.
Planinarjenje in taborenje zelo ugodno vplivata na orga.
ša za polovico — ko ga kasneje pred uporabo namoči-dobi prvotno obliko — važno pa je da ohrani prejšnje sestavine.
Kakšen pa je novi postopek? Najprej je treba sadje ali zelenjavo pripraviti prav tako kot za dosedanje konserviranje. Z naglim sušenjem mu odvzamejo odvečno vodo, nato ga vložijo, ohladijo, vskladiščijo in prevažajo pri 18 stopinjah pod ničlo.
Za susenje sadja in zelenjave uporabljajo po novem
NEDELJSKO PECIVO Goriška pinca
I kg ostre' bele moke, 3—4 dkg kvasa, nekaj žlic mlačnega mleka, čejrt kg presnega masla, četrt 'kg sladkorja, II.1 rumenjakov, vanilija, limonini olupki, rum, (za večjo družino l.
Iz 15 dkg moke, kvasa m mlačnega mleka naredi mali hlebček, ki naj pokrit vzhaja. Vzhajanega nato strgaš v male kosmiče v ostalo moko. Maslo zmešaj, da se speni in naraste, počasi pridevaj sladkor in neprestano mešaj, nato postopoma pridevaj rumenjake. Mešaj neprestano pol ure. Dobro zmešano, in spenjeno zmešaj sedaj z moko, v katero si nacefrala vzhajani hlebček. Po okusu odišavi z vanilijo, rumom ali drobno narezano lupinico, pogneti v hlebček, g«
postopku različne naprave. | razpolovi tako, da dobiš dva Slive in marelice razpolovijo, enako velika hlebčka. Položiš
sušijo pa jih tri do štiri ure, medtem ko so jaboljčni režnji in paprika primerno suhi že po eni uri.
Najpogosteje uporabljajo sušilni boben, ki se vrti, znotraj pa je obložen z žično mre-
jo v prt, ki ga prej potreseš i moko in pustiš počivati preko noči. Naslednji dan položi hlebčke, vsakega posebej, na vroč pekač navedi od sredine proti kraju tri zareze in speci v vroči pečici.
(j
D
DO VŠTEVŠl SOBOTE. 2. JUNIJA
Začasno prekinjena stavka
tekstilk v Podgori in Ronkah
S tem sklepom bo dosežena pomiritev, ki naj ugodno vpliva na stike med sindikati in delodajalci
Sindikalne organizacije 50 »klenile ukiniti stavko do sobot« 1. junija, da se zmanjša napetost med delavkami in delodajalcem Toniello. Zmanj-ianje napetosti naj bi tudi Ugodno vplivalo na spor, kajti delodajalec ie vedno noče pristati na pogajanja in na predloge sindikatov, ker naj bi bil mnenja, da pred stavkajočimi ne bo klonil.
Ce ne bo med tem časom prišlo med obema strankama do pogajanj, odnosno če To-niella ne bo spremenil svojega stališča do svojih uslužbencev, potem se bo stavka nadaljevala v ponedeljek 4. junija.
Delodajalčevo ravnanje nam pove, da ne namerava kloniti pred zahtevami delavcev. Sindikati in notranja komisija ter prefekt so pri Zvezi industrij-cev že večkrat posredovali, vendar so bila vsa posredovanja zaman. Sindikati so s svoje strani pokazali razumevanje za proizvodnjo in so eeld preklicali stavko v no-oddelka za, izdelovanje ravona, da ne hi prekinili poskusnih del. Kljub temu se njegovo ravnanje ni spremenilo. Zaradi tega nameravajo iindikati zadevo poslati v pretres ministrstvu za delo. kajti to je najvišji organ, ki lahko posreduje v korist upravičenih delavskih zahtev.
Delavke pričakujejo, da bo med sindikati in Zvezo indu-strijcev prišlo do sporazuma in da se bo delavcem priznala tretja «ekstra» plačilna co-!
Življenjski stroški v stalnem porastu
Državni , indeks življenjskih stroškov, ki ga za leto 1938 označujejo z 1, je znašal v 61 pokrajinskih glavnih mestih v mesecu februarju 62,33, v mesecu januarju 61.10, v lanskem februarju pa 58,67. V primerjavi z januarjem s* 'e v februarju indeks dvignil za 2 ^odstotka, v primerjavi z. lanskim februarjem pa za 6.2 pdstotka. Indeks prehrambene
na, ki bi omogočila poviške izredno skromnih mezd.
10. junija splovitev «Barbare» v Tržiču
V tržiški ladjedelnici bodo 10. junija dopoldne splovili turbocisterno «Barbara» za lastnika Enrica Insoma iz Rima. Ladja ima 19.200 ton nosilnosti. Pri splovitvi bodo prisotni predstavniki občine in pokrajine.
Medtem v Tržaškem zalivu preizkušajo ladjo «Rosandra», ki so jo zgradili v tržiških ladjedelnicah za Tržaški Lloyd. Predvidevajo, da jo bodo izročili lastniku v polovici prihodnjega meseca.
Urnik trgovin za 2. junij
Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo trgovine s sadjem in zelenjavo na praznik republike v soboto 2. junija ves dan zaprte, medtem ko bodo v nedeljo 3. junija odprte do 12. ure..
ASK «S. GREGORČIČ»
PRIREDI
V NEDEIJO 1. JUNIJA OB 20.’ URI NA DVORIŠČU KONZUMNE GOSTILNE V ŠTANDRE2U
Večer narodnih plesov in pesmi
Folklorna skupina iz Brega
Nastopata dijaška folklorna skupina ASK S. Gregorčič iz Gorice in Folklorna skupina iz Brega pri Trstu.
DELNI REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV
Seja občinskega odbora
11. junija seja
“Avtonomija in obnova,, v opoziciji občinskega sveta v sedmih občinah Beneške Slovenije
Kljub odsotnosti več kot polovice prebivalcev z volilno pravico in postavitvi nekakšnih «neodvisnib»
list, demokrščanom	ni	uspelo	obdržati starih		pozicij	
Končni iziči za pokrajinske padni Beneški Sloveniji;			volitve	v vzhodni in		za-
KP-PSI		MSI	PLI	KD	PSDI PNM	
Sentpeter Slovenov	302	75	89	738	279.	153
Podbonesec	47	14	173	1121	69	288
Sovodnje	.59	8	46	499	192	23
St- Lenart	109	105	216	546	98	41
Srednje	2	87	71	382	27	43
Dreka	2	11	154	333	19	11
Grmek	68	42	61	448	92	20
Tipana	161	50	85	815	47	26
Brdo	47	129	112	513	127	38
Rezija	85	93	14	964	83	—
	882	614	1021	6359	1033	643
Manjkajo	podatki	za	meša- i omogočajo	sodelovanje v u-
itroškovne skupine je znaSalj ne	občine	Ahten,	B'ojda,	Ne-	pravi teh	občin, v večini katerih so	doslej brezskrbno
zračili in vedrili demokristjan-ski upravitelji, ki so v deset
v februarju 73,74, v januarju1 me in Tavornjan. Včeraj se 71,56, v januarju 1955 pa 69,36.'je izvedelo, da je na občin-S-V občinah z nad 250 tisoč s*ih volitvah lista »Avtono-
prebivalci se je indeks v februarju letos v primerjavi s februarjem 1955 povečal za 3,8 odstotka v Benetkah in za 9 odstotkov v Neaplju. Indeks življ*nj*kiK1 stroškov v Gorici pa je naslednji:
Stroškovna skupina
Prehrana ......................
Oblačila ......................
Elektrika in gorivo , . .
Stanovanje ....................
Razni stroški ......
skupno
mija in obnova# tudi v občinah Praprotno, Tavornjan. Ahten, Neme. Fojda, poleg Grmeka (kar smo javili že
letnem upravljanju pokazali nezainteresiranost za najbolj pereče probleme v tem pre-celu videmske pokrajine. V
včerajšnji številki) prejela j St. Petru bodo prišli v opozi-
potrebno število glasov, ki ji
December	Januar	Februar
72,55	73,08	75,36
52,00	52,03	52,03
48,57	48,72	49,21
18.02	. 20,49	20,49
53,10	53,10	53,13
59,56	60,28	61,74
Gradnja novega telovadnega igrišča na Rojcah dobro napreduj*. Postavljeni so že temelji za telovadnico, ki bo najmoderneje opremljena.
cijo socialdemokrati in prav* tako v St. Lenartu, v Reziji pa je »Demokratska rezijanska lista« prejela tudi dovolj veliko število glasov, da bo prisotna v občinski upravi te občine.
Umik trgovin danes
V dopoldanskih urah bodo odprte mesnice, pekarne in mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
Pokriti trg bo odprt do 11. ure.
Brivnice in frizerski saloni bodo danes obratovali le v doDoldanskih urah.'
Javno kopališče bo odprto od 7.30 do 12.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18 • tel. 21-24.
V torek zvečer je bila seja občinskega odbora, na kateri so‘odobrili več upravnih zadev, kot na primer preskrba občinskih uslužbencev s poletnimi uniformami, za katere s*o dah 617 000 lir, plačilo bolniške oskrbe v znesku 136.000 lir, plačilo raznih računov za 1,890.000 lir za nakup hrane za tromesečje januar - marec za inštitut Le-nassi. Odbor je sklenil predložiti občinskemu svetu načrt, ki predvideva 9 milijonov lir stroškov za obnovo šole v Ločniku. Nameravajo namreč odstraniti stare peči in jih nadomestiti p centralno kurjavo.
Prihodnja seja občinskega sveta bo v ponedeljek 11. junija ob 18. uri.
Končno so proučevali regulacijski načrt za goriško občino, ki ga je izdelal tehnični urad. Načrt bo odbor proučeval na prihodnjih sejah, nakar ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu.
Popravljali bodo šole v okolici
Podjetje Clementa Marchija bo popravljalo šole v Ulici Cappuccini, Cappella, R;>ma ter šole v Pevmi. St. Mavru, Podgori in Standrežu. Podjetje Marchi je namreč na kmkur-zu včeraj dopolčne znižalo stroške gradnje za 7.56 odstotka. gradbeni stroški naj bi predvideno znašali 388 782 lir.
KINO
CORSO. 15.00: «Moški se poročijo s črnolaskami#, J. Russell.
VERDI. 15.00:	«Gugalnica iz
rdečega žameta#, cinemasco-pe.
CENTRALE. 15.00:	»Deviška
kraljica#, J. Simmons in S. Granger; ob 21.: «Odneha:> ali nadaljuješ#.
VITTOH1A. 15.00: »Zadnje de janje#, A. Skoda in S. Ver-ner; ob 21.: ((Odnehaš a 1 * nadaljuješ#
MODERNO. 15.: »Čarodej Hou-dini», T. Curtis in J. Leigh; ob 21.: «Odnehaš ali nadaljuješ#.
DAROVI
Anton Petejan iz Podgore je daroval podpornemu dru štvu 1000, lir-
:::	mm u-uumth
=•	ig;-
•;H.:
!#
PO VČERAJŠNJEM POČITKU V LIVORNU
|3. KOLO TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL
Današnja etapa na kronometer J 1111,1 v	.
odločilna za letošnji «Giro»?
Magni verjetno ne bo startaI. Med kandidati, ki naj bi danes prišli v ospredje, se omenjajo Brankart, Gaul, Fornara, Moser, Nencini itd.
LIVORNO. 30. — Vsi udeleženci «('ira» so današnji odmor v Livornu izkoristili predvsem za počitek, vendar so popoldne tudi trenirali. V sprehajalnem tempu so prevozili kakih 50 km, ravno toliko, da jim mišice ne otrpnejo. Kljub utrujenosti se vsi počutijo v glavnem dobro in z zaupanjem pričakujejo jutrišnjo etapo na kronometer Livorno - Lucca, dolgo 54 km, ki bo po vsej verjetnosti vrgla na plan kandidate za končnega zmagovalca letošnje .največje italijanske dirke.
Toda med njimi prav gotovo ne bo Fiorenza Magnija. ki je v predvčerajšnji etapi nesrečno padel in si zlomil ključnico. Zdi se. da se stari kolesarski lev kar ne more sprijaznit; z bridko usode. Kljub nasprotnemu zdravniškemu nasvetu in čeprav ima poškodovano mesto zavito z gumijastim povojem, ter prejema injekcije, je danes popoldne zajahal kolo in naredil «majhen» izlet, dolg samo o-krog 50 km. A kljub izrednemu pogumu in športni volji se je že med vožnjo moral prepričati, da je zanj «Giro» letos končan. Formalno tega sicer še ni priznal, vendar so vsi mnenja, da se jutri ne bo pojavil na startu. Zdravniki so celo mnenja, da bo moral dolgo počivati.
Po Coppiju je tako odpadel drugi in zadnji predstavnik stare italijanske generacije. Besedo imajo odslej najprej izključno mladi in že jutri se jim nudi prva priložnost, da jo jasno izrečejo. Na splošno velja namreč prepričanje, da se bo «Giro» jutri šele pričel. Športni direktor ekipe, kateri pripadajo «roz.a majica« Fantini. Astrua in Monti je na
landec Wagtmans ter še Italijani Moser, Nencini, Defilip-pis, Monti, Astrua in končno tudi Fantini, ki je znal vse doslej tako pogumno in spretno čuvati svojo roza majico. Za vse naštete kolesarje in še za katerega bo čas, ki ga bodo dosegli jutri, verjetno odločilen za njihovo končno klasifikacijo. Do najvišjega prelaza Stelvio, preko katerega bo karavana vozila 7 junija, je seveda še okrog 1000 km, ki pa najbrž ne bodo posebno pomembni, tako da bo do nadaljnjih sprememb lahko prišlo le še na omenjenem prelazu.
Po vsem tem je razumljivo, da vlada za jutrišnjo etapo, ki jo bodo kolesarji vozili na kronometer, veliko , zanimanje. Start zanjo bo v Livornu točno ob 13.15, ko se bo podal na pot dirkač Van Dormeal kot zadnji plasirani v splošni klasifikaciji. Ostali dirkači bodo
startali v razdobju dveh minut in kot zadnji Fantini, dosedanji nosilec «roza majice#.
Coppi v stezniku Robič pa v mavcu
GENOVA, 30. — V kliniki Montallegro v Genovi so Faustu Coppiju danes nadeli steznik zaraci zloma hrbteničnega vretenca. Čeprav bo moral noviti 2 meseca, je izjavil novinarjem, da se ne misli odpovedati nadaljnji kolesarski aktivnosti in da hoče častno zaključiti svojo športno karijero.
PARIZ. 30.	— Znanega
francoskega kolesarja Jeana Robiča je danes med treningom podrl avto, pri čemer si je Robič zlomil stegnenico in prit desne roke, zaradi če-
preveč odskakujejo.
Med italijanskimi igralci l® vodstvom prevladuje zmeren optimizem. Računajo na zrna go z najtesnejšim rezultatom'
HOKEJ NA KOTALKAH __
sar se nekaj mesecev ne bo mogel udeleževati kolesarskih igrišču, rročno pa občutijo vro-dirk.	|	čino.	Nezadovoljni	so	tudi
Včeraj so bile izžrebane dvojice
BOLOGNA. 30.	—	Danes	italijanskimi	žogami,	ki	baje
zvečer je bilo na sedežu teniškega kluba v Bologni žrebanje parov za teniški dvoboj v okviru Davisovega pokala med Italijo in Dansko. Določen je bil naslednji vrstni red tekmovanja:
V petek prvi dve srečanji posameznikov Merlo - Nielsen in Pietrangeli - Ulrich. V soboto srečanje dvojic, ki pa še nista bili sestavljeni. Po vsej verjetnosti bodo nastopili Pie-trangeli ir* Sirola za Italijo ter Nielsen T. in Ulrich za Dan sko. V nedeljo zadnje srečanje posameznikov T. Ulrich -Merlo in Nielsen - Pietrangeli.
V odsotnosti francoskega sodnika Le Besneraisa. ki še ni prispel v Bologno, je žrebanje izvedel pomožni sodnik Bom-pani.
Tako italijanski kot danski igralci so danes intenzivno trenirali. Danci so igrali skoraj 4 ure. Nielsen in oba Ulricha so se že privadili lešastemu
9. IN 10. JUNIJA V OKVIRU MEDNARODNE PRIREDITVE
LUCCA
a	~ j
Si >' e • t f 4
;; 1	VAH? AT
4 /
LIVORNO
Današnja etapa
primer :7javil: Jutri bomo zvedeli, kdo bo zmagovalec letošnjega «Gira». Ce bo Brankart dosegel dober čas. gre prednost njemu. Toda če bo dobro vozil tudi Gaul. potem res ni mogoče piedvidevati, kako sC bo stvar končala.
Za nepoučenega zasledovalca dirke se zdi taka napoved pretirana. toda strokovnjak kakršen je Savioni gotovo ni govoril brez razlogov. Seveda je res nekoliko drzno omejiti prognoze samo na dve imeni ko je znano, da je med 99 kolesarji. ki še tekmlijejo, še mnogo takih, ki računajo na uspeh in ki so tudi sposobni, da ga dosežejo. Tu je predvsem Forrara, ki ima vse možnosti, da postane ze jutri no-
Določeni jug. plavalci ki bodo nastopiti vTrstu
OPORTO, 30. — Po četrtem dnevu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah, ki ** odvija v Oportu na Portugalskem. je klasifikacijska lestvi ca bila taka:
5 4 1 0 27	2	*
Španija
Portugalska
Nemčija
Italija
Holandska
Anglija
Francija
Švica
Belgija
Norveška
Brazilija
5 4	1	«	21	3	9
5 4	1	9	14	2	*
6 3	2	1	19	7	\
5 3	0	2	7	11	•
5 2	1	2	12	16	J
4	112	8	1®	J
4	10 3	4	12	Z
6	10 5	5	2«	2
4	0 13	6	1®	*
5 0	0	5	4	22	•
AVTOMOBILIZEM
Flaherty zmagovalec
«500 milji v Indianopolisu
INDIANOPOLIS, 30.
pat
Romuni bodo nastopili samo z waterpolo reprezentanco. Možen nastop francoskih, švicarskih dziroma avstrijskih plavalcev
MILAN, 30. — Jugoslovanska I bazen na Salati v Zagrebu plavalna zveza je potrdila I prizorišče največjega doseda-r
FIN (Italijanska plavalna zve za) udeležbo jugoslovanskih plavalcev na mednarodni plavalni prireditvi v Trstu, ki bo 9. in 10. junija. Jugoslovansko ekipo bodo sestavljali:
Moški — 100 m prosto: Matej Nieguš, Milan Jeger, Boris Skanata; 40Q m prosto: Milan Jeger; 200 m prsno:	Dušan
Pandur; 100 m hrbtno: Skana. ta; štafeta 4 x 100 m mešano.
Zenske —	100 m prosto:
Dušanka Mežnar; 100 m hrbtno Mladena Stapič.
Od italijanskih plavalcev in plavalk bodo nastopili; Gui-do Elmi, Gilberto Elsa, Paolo Galletti, Giorgio Grilz, Roberto Lazzari, Francesco Ma-speri, Lorenzo Roman, Remo Sacchi, Arlette Faidiga, Mari-sa Felici, Giovanna Martinelli, Alessandra Valle.
Na tej mednarodni plavalni prireditvi bi morali nastopiti tudi romunski plavalci, toda romunska plavalna zveza je prireditelje obvestila, da bo iz tehničnih razlogov nastopila v Trstu samo s svojo vvaterpolo - reprezentanco, ki bo prispela v naše mesto 6. junija z Dunaja. Zaradi tega je FIN že stopila v stik s plavalnimi zvezami Avstrije, Francije in Švice, da zžgotovi namesto odsotnih Romunov u-deležbo nekaterih plavalcev iz omenjenih držav.
V pokritem bazenu CONI v Trstu se je včeraj začel kolektivni trening članov italijanske vvaterpolo reprezentance, ki se bo pomerila z romunsko reprezentanco. Pod vodstvom trenerja Maionija in tehničnega komisarja De Fi-lippisa trenirajo naslednji i-gralci:	Marcotulli, Pedersoli,
Marciani. Cavazzoni, Rubini. Pucci, D’Achille, Galli, De Stefano. Russo. Parmeggiani. D’Altrui, Bonocore, Lonzi in Bardi.
# * *
ZAGREB, 30. — 23. in 24.
va »roza majica#. Tu sta Span ca Bahamontes in Poblet, Ho-I junija bo olimpijski plavalni
njega plavalnega tekmovanja v Jugoslaviji. Plavalna zveza Jugoslavije organizira namreč mednarodno tekmovanje, na katerem bodo razen vseh n-limpijskih kandidatov in drugih znanih tekmovalcev in tekmovalk sodelovali tudi najboljši plavalci Italije, Francije, Madžarske, Romunije, Avstrije, Zahodne in Vzhodne Nemčije. Med povabljenimi so tudi*— «asi» evropskih plavalnih bazenov Zaborsky, Ma-gvar in Szoeke (Madžarska). Popescu (Romunija), Fritsch in Geisler (Vzhodna Nemčija). Eminent in Chrfstoph (Francija), Pedersoli, Lazzari in Denerlein (Italija) in Keller (Zahodna Nemčija).
(iUKiŠIU SIMIHT
Juventina-Isontina 1-0
Tekma v Gorici, ki bi morala biti zelo lahka za Juven-tino, je bila v resnici zanjo zelo težka, kljub popolni premoči. ki so jo imeli na igrišču. Goriški nogometaši so se namreč trmasto postavili v obrambo in iuventinski napad jim ni mogel do živega. Sele v drugem polčasu, po skoro pol ure igranja se je Orlan-rii.iu posrečilo zabiti edini in zmagoviti gol. Kljub tej zmagi pa Juventina ni še na varnem.
Prvak je že znan; to je 'Ponziana iz Trsta, ki je v nedeljo premagala Edero z 2-1. Tako so splahnela vsa upanja Muggesane, da bi Ponziana iz. gubila ali izenačila in da bi oni zmagali, medtem ko ;e prav Muggesana morala remizirati s Postelegrafonici, ki so se obupno borili za rešitev. Sant’Anna je v bortii za rešitev premagala moštvo iz. Za-graja s 4-1, Romans pa Mosso z visokim rezultatom 5-1. For-titudo je premagala Libertas z 2-1, Cormonese je premagala
San Giovanni z 1-0. Brezpomembno tekmo sta igrala Ron-chi in CRDA (1-1).
CRDA je namreč že obsojena na izpad.
Prihodnja nedelja bo prinesla odločitev: kdo bo nazadoval? Isontina in CRDA sta dva gotova kandidata, a ostala dva? Sant’Anna, Juventina ali Romans? SantlAn-na igra v Miljah proti Mug-gesani in bo verjetno pridobila kakšno točko zaradi nezanimanja Miljčanov, ker ne morejo več doseči prvega mesta. Vendar pa je za Sant’An-no potrebno da zmaga m da Juventina in Romans izgubita, čs se hoče rešiti. Te možnosti skoraj ni, zato je verjetno .tretji kandidat Sant’An-na Juventina igra v Standrežu proti Zagraju; tega je prav SanPAnna premagala v nedeljo z visokim rezultatom, zato obstaja možnost, da bo tudi Juventina zmagala. Romans bo igral v Trstu proti Libertas. Tudi tu ima možnost zmage. Kdo bo torej četrta nesrečna ekipa? 3. junija bomo to izvedeli. Juventincem želimo vso srečo.
BOKS
JOHANNESBURG, 30.	—
Boksarski dvoboj med Mitri-jem in EUiotom. ki je bil določen za 2. junij, je bil preložen, ker je Elliot obolel.
Flaherty je zmagal na av mobiUki dirki «500 milj* Indianopolisu. Drugi je P’’, šel na cilj Sam Hanks, tre pa Don Freeland. Pat FlahcrT ty je star 29 let in je la® v isti dirki prišel na C11 deseti. Med dirko je bilo ses^ incidentov s prav toliko ra njenimi, med katerimi so li vozači Jimmy Daywalt 1 Tony Bettenhausen, dva me hanika in dva gledalca.
Izključitve, globe-
MILANO, 30. — Na svoj1 zadnji seji ie svet italijans nogometne zveze diskvalm ral igrišče v Catanzaru zara incidentov med tekmo Ca'an zato - Carboisarda. S Pre_ povedjo dvoneceljskega iSr® nja je kaznoval Berto (M° fetta), z enonedeljsko PrePlT vedjo pa Bronea (Novara), mentica (Juv.), Morina (Spa itd. Z opominom je bil kazno^ van Petagna od Triestine, za radi protestov sodniku Pa med drugimi Camaschi (Na
poli), David (I.anerossi)
itd"
Odgovorni urednlK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - TT*
IIIHIII ŠUKDHUj
predvaja danes 31. t. m-oo 18. uri RKO film: UPORNIKI
V HONDURASU
Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ
KINO PROSEK-K _
predvaja danes 31. t. ro-ob 19.30 uri W. Bros fil«111
CASABLANCA Igra I. BERGMAN
predvaja danes 31. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film:
Itiu U§ [w'ttičict§
(Anton in Virgoleta)
SABINE EGGERTH. PETER FEI.DT in HERTA FEILER
Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ»
00000000000000000000000000000030000000003000
ooAoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooopoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooosoooocooooooooooooooooooooo0
"Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
88. i= Četrto poglavje: Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja
Ko sem se odpravil s Hasanom na to pot, sem čutil okrog sebe samoto, da mi je naravnost bučala v ušesih. To bučanje se je prelivalo v simfonije, ki sem jih zamaknjen poslušal in *o me opajale, da sem ves trepetal. Tu so se misli grških antičnih filozofov iskale in harmonično spajale med seboj, druga je drugo skladno potegnila za seboj v skupni začarani krog. Sredi tega začaranega kroga je bil brezdanje globok tolmun in na njegovem dnu je bila strašna skrivnost; vrhovni izrek izmailcev. In ko se je Hasan, kakor sam pripoveduje Mirjam, sešel po dolgih letih s sošolcem in prijateljem, {lesnikom, matematikom in astronomom Omarjem Hajamon, ki je bil kot strašni izpovedovalec vesoljne skepse skozi stoletja preklet, da so se njegove čudovite poezije širile v islamskem svetu inenatlsnjene) samo v prepisih in med skrivnimi pro-svetljenci in svobodountniki, so se njuna spoznanja, pridobljena po najrazličnejši poti, ujela v veličastno strašen akord, ki je v mojih ušesih zabučal kakor mogočen koral na orgle.
Ko sem zdaj tretjič pisal Alamut, sem ves čas občutil, da sem bil v nenehnem «kontaktu». Pisal sem mirno in zbrano kakor; pobožen kronik in vendar sem čutil nad seboj najhujsi »visoki pritisk*. Praktično sem delal skozi mesece po štiriindvajset ur na dan. Duh ni niti za trenutek počival. Bil sem v družbi in sredi najzivahnejšega pogovora sem si v notes zapisal beležko, ki mi je padla brez zveze s pogovorom kakor zrel sad v naročje. Ko sem zvečer pri pisanju omagal, sem
se naslednje jutro ali kadar koli sredi noči prebudil sredi nadaljevanja teksta. Vse moje takratno življenje je bilo ena' sama medsebojna povezava teksta, bilo ko sem delal, ko sem spal, ko sem sanjal, bilo ko sem bil v družbi in celo v naj intimnejših trenutkih. Čim močnejša je bila presija, tem mirneje sem pisal.
Ena izmed velikih in pretresljivih avantur je bilo tudi alamutsko življenje Ibn Tahirja, v katerem se mi je šele med pisanjem kakor v daljni zrcalni podobi pokazal moj lastni obraz. Ibn Tahir je pesnik in filozof in po usodi in po struk turi svojega karakterja določen, da bo prišel nekoč do višjega spoznanja. Naiven in prostodušen je prišel v utrjeni grad. poln želje po spoznanju in žejen resnice. Okrog sebe začuti polno skrivnosti, ki jim ne ve dati drugače izraza koc v pesmi. In tu se mi je posrečil — nehote in nevede - svojevrsten zadetek: Ibn Tahir preživi v teku svojega razvoja in svoje rasti duhovni razvoj (evropskega) človeštva od srednjega veka v naš vek, ali, kar je izraženo v njegovi pesniški produkciji, od starovisokonemškega «knitelverza» (ki je, kot sem nekje zasledil, baje celo iranskega ali staroarijskega izvora) do sodobnega prostega (nerimanega) verza. Pot, ki sem jo v Alamutu napravil z Ibn Tahirjem, je šla v nasprotno smer od poti, ki sem jo napravil s IBsanom; namreč • kvišku, navzgor. Tudi Ibn Tahir se vznemirja po «Platonovi lestvici* do višjih in višjih spoznanj; od prijateljstva in tova-
riške zvestobe do sošolcev in sobojevnikov, preko plat.onlčno-strastne ljubezni do Mirjam, preko brezdanje bolečine nad dvakratno prevaro oboževanega vodje in preko tega izpovedi na pot, ki pelje skozi proučevanje in spoznavanje človeka, življenja, sveta in vesoljstva do «giedanja» resnice same.
15.
Ena od najočarljivejših, a tudi najbolj pretresljivih avantur, ki sem jih bil doživel z Alamutom, je bil Hasanov umetni raj s svojimi ženskimi prebivalci, skopljenci in živalmi. O tej stvaritvi sem slišal najbolj entuziastične pohvale in najbru-talnejso grajo, ki je vrsičila v cinicni psovki; pornografija V tem pogledu nisem celo v naši skromni slovenski literatuii brez dobre in najboljše družbe. Sama Prešernova poezija je bila svoj čas deležna iste ocene	in	Cankar se	ni s	«Hišo
Marije Pomočnice* in z nekaterimi	drugimi deli nič	bolje
odrezal. Zavist in ljubosumnost imata nasproti ustvarjalcu dve strahoviti orožji, za katerima skrivata svoj pravi obraz: prvo tako zakrinkano orožje je poza vzvišenega morainega sodnika, ki postavi kot zlagano brižljiv skrbnik javnega zdravja neko delo svetohlinsko na sramotni oder. Tako početje je «karakt,erna odlika* posameznika in nima nič opraviti ne s kakim svetovnim ne s kakim političnim nazorom. Takih ljudi boš našel v vseh nazorih in v vseh strankah.
Drugo orožje je redkejše, toda	po	možnosti se	nevarnejše.
Temelji na načelu «primite tatu*	in	vršiči, kazoč	tako	rekoč
s prstom na tega ali onega po avtorju ustvarjenega junaka, češ: poglejte, to in tako misli avtor, to so njegovi nazori, to so njegove ideje, to je njegova ideologija. V Shakespearovi dobi so prosvetljeni duhovi bili srdit in težaven boj zoper inkvizicijo' in sežiganje čarovnic: njihovo prizadevanje je slo za tem, da bi prosvetlili neuko množico in ji dopovedali, da čarovnic po prirodnih zakonih ni in ne more biti in da so zatorej vse obsodbe v čarovniških procesih juridični umori. Shakespeare je dal v »Macbethu* čarovnicam kri in meso. Če bi bil tak prosvetljenec hudoben, bi lahko Shakespearu zabrusil v obrag, da je agent in plačanec inkvizicije.
Shakespeare je bil «pogan» in je spravil vse antične bogove
na oder. Njegovi junaki tudi sicer kdaj govorijo rajši o vih kot o edinem bogu. V očeh inkvizicije bi moral biti t0 zrel za grmado.
Malone vsi Shakespearovi »politični* junaki so «niap1ri. velisti* začenši z njegovim ljubljencem Hamletom, ki mu v Q dejo prav vse zvijače zoper osovraženega ocima-kralja, Pr 9 Cezarja, Macbetha in Lady Macbethove, preko Learovih hc itd. pa tja do Riharda III., ki je živo utelešenje Machia^® g jevega «Vladarja*. Toda Shakespeare je nnel to fantasti^
srprn da nipanui cndnhniU vsai nipp^nvp HrnmaT.ikp niSO ®
tOVO
srečo, da njegovi sodobniki vsaj njegove dramatike niso za resno, marveč za zabavno umetnost, sicer bi bil za g° -proglašen za propagatorja makiavelizma. Danes seveda Vq*L.' da je bila takratna doba «makiavelisticna* in da je “' _ kespeare kazal v svojih delih samo kakor v zrcalu njen 0 nj
Vendar moram v	zagovor	tudi nekaterih	svojih	ma ,e
dobrohotnih sodobnikov povedati haslednje: Izid Alamuta J padel v dobo, v kateri je slovenska kulturna javnost vsaLp Ljubljani še zmerom živela pod sugestijo dveh nevaL0r izrastkov Cankarjeve	muze. za katerih vpliv	ni bil	a	^
«Hlapca Jerneja* kajpada niti kriv niti odgovoren. VecJ1 ta pisateljev, mojih sodobnikov, je šel iz pravilnega *ns ,ain iskat zoper eno od teh sugestij zdravja na kmete in ča .‘^o tudi našel. Sam seveda nisem imel s svojo problema tam kaj iskati.
e
Prva od teh dveh	sugestij	iz Cankarjeve dediščine	»	vg9
tikala erotike. Nisem	prvi, ki	je opazil, da je	v bistvu
Cankarjeva erotika nezdrava in da se avtor v tem P°Lauii ni nikoli izvil iz prve pubertete. Cankar pozna med žensK• samo dva »tipa*: svetnico in vlačugo. Kdaj je lah*$°.aVlja vlačuga »svetnica*, če namreč tisto «ostudnost*, ki preds'ca-r)e za Cankarja sleherno konkretno erotično izživljanje, tako rekoč proti svoji volji (Milena v »Milanu in M Nina v «Nini» itd.) in zraven sanja in hrepeni po jnlo-življenju. Sugestivni vpliv tega nezdravega erotičnega P°Ljti vanja je šel tako daleč, da so celo po odru smele str_egi-samo «breztelesne duse», kar sem bil takrat promptno striral v neki svoji noveli,
tNadaljevanje sie<M