Štev. 59. V Ljubljani, ponedeljek 14. marca 1938. Poštnina plačana v gotovini Leto III. »Priključitev Avstrije k Nemčiji je nemška notranja zadeva ...« Jugoslavija, Evropa in nemška zasedba Avstrije Berlin, 14. marca, m. Vsi tukajšnji krogi z največjim zanimanjem spremljajo razpoloženje, ki je spričo zadnjih avstrijskih dogodkov nastalo v zamejstvu. Dogodki v Avstriji so po poročilih iz Berlina naleteli na veliko razumevanje v Jugoslaviji Takole piše nemško časopisje: »Čeprav ob priliki zadnjega obiska dr. Stojadinoviča v Berlinu ni prišlo do kakšne konkretne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo, vendar je ta obisk zdaj rodil svoje sadove.« Ti krogi poudarjajo tudi, da bo Jugoslavija prej sprejela »Anschluss« kot pa restavracijo Habsburžanov. Vse nemške radijske postaje so danes oddajale med drugimi vestmi tudi naslednjo vest: Iz Belgrada poročajo uradno: 1. Združitev Avstrije z Nemčijo je smatrati za notranjo zadevo Avstrije in Nemčije. Z Jugoslavija razume stremljenja vseh narodov po združitvi v eno državo.^ 3. Stališče Jugoslavije do zadnjih dogodkov v Nemčiji je usmerjeno na podlagi prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Praga, 14. marca. A A. Praški list »Die Zeit« piše pod naslovom: »Jugoslavija se veseli prihoda 7 milijonov prijateljev« o prihodu nemškega^ kanclerja Hitlerja v Avstrijo, Neka belgrajska politična osebnost je izjavila tujim časnikarjem, da se Jugoslavija veseli nad močno nemško sosedo in da se smatra za srečno, da je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič januaria meseca imel priliko razgovarjati se z vodilnmi nemškimi osebnostmi o vseh vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo. Po besedah tega politika je Jugoslavija dobila še 7 milijonov prijateljev ob svoji meji Mala zveza in Avstrifa Praga, 14. marca. Češkoslovaška je zaprla mejo proti Avstriji in noče sprejemati od tam na svoja tla nobenega. Zunanje ministrstvo zanikuje vesti, da bi bila Češkoslovaška mobilizirala in pravi, da spremembe v Avstriji niso take, da bi bile naperjene proti Češkoslovaški. Voditelj češkoslovaških hitlerjeveev Heinlein je poslal Hitlerju pozdravni brzojav, v katerem mu čestita k osvojitvi Avstrije, » t Bukarešta, 14. marca. Poročajo, da bo v kratkem sklicana seja Male zveze, na kateri se bodo posvetovali o položaju, ki je nastal z nemško zasedbo Avstrije. Sestanek bo sklican na zahtevo češkoslovaške. Evropa in Avstri a London, 14. marca. Angleška vlada kljub sobotnim in včerajšnim dogodkom ni sklenila ničesar glede Avstrije. Po večkratnih ministrskih sejah so izdali samo uradno poročilo, v katerem pravijo, da ni na teh sejah, kjer so »proučevali položaj«, bilo niti enega ministra, ki bi bil dejal, da položaj v Avstriji in Srednji Evropi ni resen. Pariz, 14. marca. Novo francosko vlado je sestavil socialistični voditelj Leon Blum ter spravil vanjo vse svoje prijatelje. V nastopni izjavi pred poslansko zbornico je Blum obračunaval predvsem s svojimi domačini političnimi nasprotniki, ni se Pa niti z eno besedo dotaknil težkega mednarodnega položaja, Tudi ni nič omenil, da bi bila francoska vlada prosila Italijo za skupen oborožen nastop v primeru nemške zasedbe Avstrije. Rim, 14. marca. Na seji velikega fašistovskega 6veta je zunanji minister Ciano poročal o dogodkih Celovec, 13. marca. Pripeljal sem s© na Koroško v soboto ^ zjutraj po izvršenih spremembah v Avstriji e prvim vlakom, ki je vozil čez mejo iz Jesenic. Na postaji v Podroščici je bilo vse mirno. Na postajnem poslopju je že vihrala velika rdeča zastava s kljukastim križem. Na peronu sem opazil dvoje, troje mladeničev v navadni civilni obleki, eaen med njimi je imel opasan nov vojaški pas t bajonetom, V6i pa so imeli_ na levih rokavih rdeče trakove s kljukastim križem Videl sem, da no tudi ostali potniki, ki so z brzovlakom potovali čez mejo, z velikim zanimanjem skušali dognati, kaj je novega v Avstriji. Pri vseh oknih vlaka je bila velika gneča in zdaj pa zdaj se je kdo izmed potnikov nekam sramežljivo oglasil e »Heil Hitler« ter pri tem dvignil desnico v zrak. Osebje na postaji pa na lake izraze čustvovanja potnikov Bi odgovarjalo z ničemer. Videti je bilo celo, da je tem ljudem nekam nerodno. Pač pa 60 omenjeni mladeniči, vsi mlajši kakor 24 let, imeli giavno besedo in vso oblast na postaji. Tekali so sem in tja po postaji, pregledali so tudi vlak, svojo pisarno pa so imeli v pisarni policijskega komisariata. Ti miličniki so prevzeli policijsko oblast v svoje roke. Ostalo službeno osebje, tako finančni pregledniki ter železničarji niso kazali nobenega znamenja, da bi bili že podložni hitlerjevski oblasti. Mojo pozornost je zbudil eden izmed miličnikov, ki je pristopil k mnogo starejšemu financarju ter niu nekaj dopovedoval. V službi osiveli mož je moral čisto pokorno stati in poslušati mladeniča * rdečim trakom na rokavu. Pozdravljali pa so se med seboj že vsi, kolikor je bilo ljudi na postaji, s stegnjeno desnico. Ki ukasti kri v slovenskih vaseh Vožnja proti Celovcu, kratka sicer in lepa, bila to pot še krajša. Na vseh postajah so vsto- v Avstriji in dejal, da je bila Italija vseskozi točno obveščena in da je prišla do prepričanja, da bi Schuschniggov plebiscit ne uspel. Zato je treba vse, kar je avstrijsko ljudstvo naredilo, smatrati za izraz njegove volje. Ozadje vseh dogodkov v Avstriji je Italiji pojasnilo Hitlerjevo pismo Mussoliniju, v katerem proglaša Hitler nemško zasedbo Avstrije kot obrambo zakonitih koristi nein-šhega naroda in da bi Italija nastopila prav tako, če bi šlo za usodo Italijanov. V pismu pravi Hitler, da je že začrtal končno in veljavno mejo proti Franciji, zdaj pa je kot končno mejo med Nemčijo Dunaj, 14. marca. AA. DNB: Uradno je bil objavljen ustavni zakon o zedinjenju Avstrije z Nemčijo. Zakon določa naslednje: 2. Avstrija je dežela nemške države; - 2. v nedeljo, dne 10. aprila bo svoboden in tajen plebiscit vseh nad 20 let starih nemških mož in žensk o združbi z Nemčijo; 3. odločila bo večina oddanih glasov; 4. dopolnila o izvedbi tega plebiscita bodo objavljena z naredbo; 5. § 1: ta zvezni ustavni zakon slopi v veljavo na dan proglasitve; § 2: izvedba zakona je poverjena zvezni vladi. S tem se potrjuje, da je ta zakon veljaven v smislu ustave. Podvisali: Seyss lnquarl, Gleise Horslen-an, Wolf, Hueber, Mengin, Jury, Neumayer, Reinthaler, Fischbock. Berlin, 14. marca A A DNB: Zastopnikom tiska je včeraj GObbels objavil naslednji zakon: Zakon o ponovni priključitvi Avstrije k Nemčiji z dne 13. marca 1938 je objavljen in je nemška vlada izdala zakon, ki proglaša: Cl. 1. Zvezni ustavni zakon, ki ga je objavila avstrijska vlada o ponovnem priključku Avstrije k Nemčiji z dne 13. marca 1938 postaja » tem nemško državno pravo. (Nato sledi besedilo zakona zvezne vlade.) Čl. 2. Zakonov, ki se jih sedaj poslužuje Avstrija, ostanejo še v veljavi. Zakoni nemškega rajha se bodo uvajali kasneje, in sicer na ukaz vodje in državnega kanclerja oziroma ministrov, ki jih bo on pooblastil. Čl. 3. Notranji minister je pooblaščen, da odredi posameznim ustanovam vse potrebno za izvajanje tega zakona. čl. 4. Ta zakon slopa v veljavo na dan proglasitve, to je dne 13. marca 1938. Odstop zadnjega predsednika Avstri e Dunaj, 14. marca Včeraj zvečer, ko j« bila že izdelana nova hitlerjevska ustava, ki Avstrijo spreminja v nemško pokrajino, je odstopil dolgo-I letni, zadnji predsednik svobodne Avstrije, pro-I fesor Miklas. Miklas se je vse te hude dni upiral hitlerjevskemu pritisku in dejal, da ne odstopi, pali številni potniki, različnih poklicev in 6tarosti, toda sleherni izmed njih je imel na prsih znamenje kljukastega križa. Vsi so vstopali nasmejanih obrazov, med seboj 60 se pozdravljali z odrezanim »Heil Hitler«, predmet razgovora pa je bil prejšnjo noč izvršeni preobrat. Dobil sem vtis, da se na Koroškem ponavljajo dogodki, ki smo jih mi vsi skupaj doživljali takoj po zlomu Avstrije po vomi. Zmage pijane množice niso v svojem navdušenju vedele, kaj počno. Pozorno sem opazoval ljudi in zemljo okrog sebe. Na prvi postaji za Podroščico, v Podgorju v Rožu, je prav tako vihrala raz postajno poslopje velika zastava, ki pa ni imela kljukastega križa. Vprašal sem sprevodnika, ko sem na drugem poslopju videl dve različni zastavi, katerq je avstrijska in katera je nemška zastava Samozavestno je mož poudaril, da tu ni nikakih avstrijskih, marveč zgolj nemške zastave. Gledal sem pod seboj, ko so drvele mimo nas, skromne in tihe slovenske vasi. Tudi po teh vaseh je že vihralo precej hitlerjevskih zastav. Vtis pa sem imel. da so zastave izobesili le vaški magnati, da je kmet le molče sprejel na znanje novo oblast v deželi. Zastave so namreč po vaseh visele po večini le iz visokih, enonadstropnih hiš ter raz javnih poslopij. Strah in svoboda Bilo mi je nerodno, ko sem se nenadoma zavedel, da sem edini v vlaku, ki nima na sebi nobenega znamenja, čutil sem, da me vsi potniki, ki so se vozili z menoj, vprašujoče iščejo in prebadajo z očmi, češ, odkod pa se je ta vzeli Rekel pa mi ni nihče nič. Opazoval pa sem v teh ljudeh neko otroško razposajenost, ki se je kazala in izpričevala v tem, da so v čudnem nemiru gledali drug drugega, vsak pa tudi sfebe na svojo levico, kjer je viselo pripeto znamenje, ki je bilo toliko časa v deželi prepovedano, pa ga danes svobodno in e ponosom lahko na svoja prsa pri- in Itlijo določil Brenner. Iz tega zagotovila sledi za Italijo prepričanje, da Nemčija ne bo zahtevala od tlalije vrnitve južne Tirolske, česar so se nekateri krogi v Italiji bali. Zaradi vsega leta je italijanska vlada zavrnila zahtevo frncoske vlade, da bi poslala svoje čete v Avstrijo. Zaradi tega prijaznega stališča, ki ga je Italija zavzela do dogodkov v Avstriji, je Hitler poslal včeraj Mussoliniju brzojavko, v kateri spravi na kratko: »Mussolini, tega ne bom nikdar pozabil !< ker ne more prelomiti prisege, ki jo je dal avstrijskemu ljudstvu. Šele ko mu je kancler Seyss Inquart včeraj zagrozil, da ga bodo zaprli, se je Miklas vdal in odstopil. Njegove posle bo do plebiscita vodil kancler dr. Inquart, po plebiscitu, ki bo odobril združitev Avstrije z Nemčijo, pa bo postal Hitler itak tudi državni poglavar Avstrije. Davi je bilo nradno objavljeno, da je Schu-schnigg v zasebnih prostorih dunajskega dvorca Belvedere. Stražijo ga ojačene straže. Hitlerjeva povelja za Pleb’scit Linz, 14 marca. AA. DNB: Vodja rajha in državni kancler je izdal naslednje povelje z ozirom na avstrijski plebiscit 10 aprila: 1. Ukazujem oblastnemu vodji za sarsko in falsko oblast Biirckelu, da naj znova organizira narodnosocialistično stranko v Avstriji; 2. pokrajinski vodja Bilrckel mora kol komisar stranke v Avstriji pripravili plebiscit; 3. pokrajinskemu voditelju Biirckelu sem dal pooblastilo, da odredi vse potrebno in da s polno odgovornostjo izvede vse potrebno. Podpis: Hitler. H!tler - vrhovni poveljnik nemške vojske Linz, 14. marca. AA. DNB: Vodja rajha in vrhovni poveljnik vojske je snoči odredil naslednje: 1. avstrijska zvezna vlada je t zakonom odredila ponovno združitev Avstrije z Nemčijo; nemška vlada je z zakonom, ki nosi današnji datum, priznala ta sklep; 2. na temelju tega je avstrijska zvezna vojska kot del nemške vojske od danes naprej pod mojim poveljstvom; 3. poveljstvo nad nemško vojsko v mejah Avstrije izročam pehotnemu generalu von Bocku, poveljniku osme armade; 4. vsi člani dosedanje avstrijske zvezne vojske morajo položiti prisego meni kot svojemu vrhovnemu poveljniku. Pehotni general von Bock bo takoj izdal potrebna povelja. — Adolf Hitler. S temi uradnimi odloki je združitev Nemčije in Avstrije postala dejanje, samostojne Avstrije ni več, marveč samo še velika Nemčija, ki sega od Hamburga do Karavank i t " v < I f i Nemška vojska ja zasedla Avstriio V soboto je prišlo v Avstrijo ve£ nemških motoriziranih divizij, letalstva, hitlerjevskih napadalnih oddelkov, vrnila se je tudi glasovita »avstrijska legija«, v kateri so hitlerjevski begunci iz Avstrije, ki so po letu 1934 skupno z Dolfusso-vimi morilci pobegnili v Nemčija Prva poročila so govorila, da je prišlo čez mejo skupno 250.000 nemških vojakov v vsej bojni opravi, s topništvom in čez 300 bombnih in lovskih letal. Poznejša poročila očividcev pa pravijo, da ni bilo tako hudo in da sta nemški radio ter časopisje število vsaj početverila, če ne po-peterila. , ' 'r ' ' ■ l • Avstrijsko ljudstvo je Hitlerjevo vojsko povsod pozdravljalo, hitlerjevci pa so jo sprejeli s paradami. Nemška vojska je v soboto in včeraj zasedla vse avstrijske garnizije. Nekaj njenih oddelkov je čez Tirolsko korakalo do italijanske meje na Brennerju in tam stopilo v stike z italijansko vojsko. Na Dunaj je nemška vojska prišla čisto neopazno in po stranskih ulicah v hudem snežnem metežu. Tam ni bilo nobenega slovesnega sprejema in so se Nemci utaborili v neki predmestni vojašnici. Pač pa je že v soboto priletelo na Dunaj veliko nemških letal. Nemški letalski štab je takoj prevzel poveljstvo nad avstrijskim letalstvom. Včeraj so manjši oddelki nemške vojske dospeli v Celovec in Gradec ter bodo danes dosegli jugoslovansko mejo. V Gradec je prišlo 700 mož z letali z Dunaja. pnei... čudil sem se in rad bi bil katerega izmed potnikov vprašal, kjer so se vendar vzela vsa ta znamenja kar čez noč. Nehote sem čutil, da je vendarle morala hitlerjevska misel globoko prodreti med to ljudstva (Nadaljevanje na drugi strani.) Pospešitev pogaianj med Anglijo in Italijo Rim, 14. marca. m. Italijansko-angleška pogajanja, ki so se te dni začela, se bodo jutri nadaljevala. Zdi se, da bodo uspešna. Jutri se bosta sestala spet italijanski zunanji minister grof Ciano in angleški poslanik v Rimu Perth. Veliki fašistični svet je na svojem včerajšnjem zasedanju izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim potekom pogajanj. Vse se tako zdi, da bodo dogodki v Avstriji olajšali italijansko-angleška pogajanja. Berlin, 14. marca. Francoski in angleški poslanik sta pri nemški vladi vložila ugovor proti zasedbi Avstrije po nemški vojski. Nemška vlada pa je ta ugovor kot neumesten zavrnila. Hitler na avstrifskih tleh Za vojsko se je v soboto ob 2 popoldne pripeljal čez mejo Hitler, ki se je ustavil v Linzu. Tam so ga pričakovale velike množice Hitlerjev-cev in ga pozdravljah z vzkliki: »En narod, ena država, en vodja!« Hitler se je pripeljal kot civilist na odprtem avtomobilu in v sivem plašču. V Linzu ga je čakala avstrijska vlada s kanclerjem lnquartom Z balkona mestne hiše je imel Hitler kratek nagovor, v katerem je dejal, da mirovne pogodbe iz svetovne vojne za Nemce ne veljajo več in da se bodo avstrijski in nemški vojaki skupno borili za »mir in svobodo«... Hitler je v Linzu prenočil, včeraj je obiskal svojo rodno hišo v Braunau in grob svojih staršev v Leondingu. V Linzu go mu ves dan prirejali velike manifestacije. Mislili so, da bo že včeraj prišel na Dunaj, a je moral čakati, da je prišla tja nemška vojska in da so hitlerjevci prevzeli vso oblast. - • v H tlerizacHa javnega življenja Dunaj, 14. marca. Slabo vreme in snežni me-tež, ki je včeraj divjal po vsej Avstriji, je ohladil navdušenje, ki je trajalo dva dni tako, da je na zunaj bila slika čisto mirna. Tem večje spremembe pa so bilo izvedene na znotraj. Včeraj so javno upravo, vse časopisje, organizacije in ustanove postavili poti hitlerjansko vodstvo. Imenovali so nove deželne vlade iz samih zanesljivih hitlerjeveev. Za predsednike teh vlad so postavljeni bivši pokrajinski voditelji hi-tlerjeve stranke. Za deželnega glavarja na Koroškem so postavili von Pawlowskega. na Štajerskem pa inž. Helfricha. Prav tako so imenovali na Dunaju in po vseh večjih mestih nove župane. Za dunajskega župana je postavljen Gratze-nber-ger, v Gradcu pa dr. Julius Kaspar. ki je takoj poslal Hitlerju udanostni brzojav in ga prosil, naj osreči s svojim obiskom tudi Gradec. Vlada je odstavila dosedanje vodstvo prote-stantovske cerkve v Avstriji, kjer je priporočalo protestantovskim vernikom udeležbo pri Schu-schniggovem plebiscitu. V vodstvo so imenovali same hitlerjevce. Razpustili so strokovno »vezo avstrijskega delavstva ter ustanovili nemško delavno fronto. V upravni službi so odstavili vse okrajne glavarje, vse policijske ravnatelje, med njimi podtajnika za javno varnost dr. Skubla, vse železniške in poštne ravnatelje ter voditelje drugih uradov. Za novega državnega podtajnika in voditelja policije je imenovan dr. Kaltenbrunner. Za vrhovnega vodjo avstrijske hitlerjevske stranke je imenovan pokrajinski voditelj hitler-jevstva v nemškem Posaarju inž. Biirekel, ki je dobil izredna pooblastila in pravice. Vse te spremembe so osebno odrejali najvišji zastopniki nemškega narodnega socializma, ki eo ie v soboto z letali dospeli na Dunaj. Bili eo to vodja nemške tajne policije in SS-oddelkov Him-mler z vsem svojim štabom, poveljnik berlinske policije general Daluege, povednih hitlerjevskih SS-oddelkov Jobst, nemški policijski general Hei-derych ter voditelj hitlerjevskih napadalnih oddelkov Meisner. Hitlerjevci so že v soboto popoldne prevzeli v svoje roke vso policijsko službo. Aretacije, pregoni Dunaj, 14. marca. Nove oblasti so včeraj i»-dale nalog, naj policija zapre takoj vse voditelj« razpuščene domovinske fronte, vse uradnike, H so se kakorkoli izpostavili pri preganjanju hitlerjeveev pod prejšnjo vlado, vse višje častnik* v vojski, Ki so znani kot pristaši dr. Schuschnigga, vse člane bivše vlade, bodisi ministre ali podtajnike, ki so agitirali za Schuschniggov plebiscit. V Gradcu so zaprli vse generale in višje častnike graške garnizije ter škofa Pawlikovske-ga, češ da so pripravljali državni ndar proti hi-tlerjevcem ter hoteli postaviti na prestol Habsburžane. Prav tako so zaprli v Gradcu vse višje polieijske uradnike. Prijetih je bilo tudi veliko uglednejših Judov. Po vsej državi so začeli tudi z nasilji proti katoliški duhovščin in je veliko duhovnikov dobilo stroge odredbe, da ne smejo nikamor iz župnišč, marveč da morajo čakati nadaljnjih policijskih odredb, Kaj e videl naš posebni poročevalec: Prve ure velike Nemčife na Koroškem Klfukasti kriz od Hamburga do Karavank, Hitler drlavni poglavar 75 milijov Nemcev po do.očbi nove avstrijske ustave Avstrija sinoči uradno združena z nemško državo > Slavje naše pesmi v Murski Soboti Murska Sobote, 14. marca. Kako nestrpno je vsa prekmurska javnost pričakovala gostovanja Akademskega pevskega zbora v Murski Soboti, je dovolj zgovorno dokazal že sam sprejem, ki so ga Sobočani pripravili akademikov-pevcem. drugič pa tudi koncert sani, ki je bil tako Številno obiskan, da je bila velika koncertna dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se koncerta nameravali udeležiti. Akademski pevski zbor se je pripeljal v Mtirsko Soboto v soboto zvečer z manjšo zamudo vU=ka. Na kolodvoru je pevce pozdravil murskosoboški župan g. Hartner v večjem krogu še drugih odličnih predstavnikov soboškega javnega življenja. Župan g. Hartner je v svojem pozdravu izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da jo APZ prišel gostovati tudi v Prekmurje, ter zaželel pevcem, da bi se v Soboti kar najprijetnejše počutili. Kljub temu, da je vlak prispel v Soboto z 20 minutno zamudo, se je vendar Koncert začel takoj po napovedani deveti uri. Največja soboška dvorana je bila na tesno nabita. V prvih vrstah smo opazili vse vidnejše predstavnike soboške in prekmurske javnosti. Koncerta se je udeležil med drugimi tudi okrajni načelnik dr. Bratina, soboški župan g. Hartner, duhovščina z župnikom g. Vojkovičem, ravnatelj tukajšnje gimnazije g. Zobec s celotnim profesorskim zborom, soboško in Številno okoliško učiteljstvo ter mnogo ostalega občinstva tudi iz vse Solvenske Krajine. Ko se je odgrnila zavesa, je občinstvo navdušeno pozdravilo pevce Akademskega zbora ter še posebej njegovega dirigenta g. Franceta Marolta. Zbor je v prvem delu svojega koncerta zapel najprej nekaj umetnih slovenskih pesmi, ki jih je navdušeno občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem, še mnogo bolj navdušeno pa je bil sprejet drugi del koncertnega sporeda, ko nam je Akademski zbor zapel nekaj najlepših slovenskih narodnih pesmi. Hvaležno občinstvo je bilo tako navdušeno, da ni prej odnehalo, dokler ni ovrglo menda stare zborove navade, da nikdar ničesar ne ponavlja. Po dvakrat je moral zbor zapeti »Vojaško« in ^Flosarsko«, pa bi bil kmalu moral tudi »Ribniško«, če ne bi dirigent France Marolt le nekoliko varčeval z glasovi, da se ne bi spričo dolgega programa kaj utrudili. Utrudili pa se gotovo niso, če ne bi tudi zadnje pesmi zbor zapel s tolikšno svežostjo, kakor da bi bil pravkar nastopil. V tem se je pokazala tudi ta zborova odlika, s katero se drugi zbori, ki nimajo tako načrtne in smotrene pevske šole, ne morejo ponašati. Večer je za vse poslušalce le preveč hitro minil. Pomen sobotne prireditve Akademskega pevskega zbora je neprecenljiv v dvojnem oziru. Prvič nam je zbor podal v komaj sluteni lepoti našo krasno domačo pesem, kakor je še nismo slišali zapeli, drugič pa je bil nastop Akademskega zbora globokega pomena tudi v narodnostnem oziru, kajii mnogo je doprinesel k utrditvi in okrepitvi slovenske kulture ob naši skrajni severni meji, po kateri že tako vneto stegujejo roke tujci. Ta nastop naj bi bil tudi dokaz, da mi naše slovenske zemlje in naših narodnih zakladov ne damo nikomur in da bomo vedno z vsem srcem varovali to. kar je čisto našega. Tudi pevci Akademskega zbora s z zadovoljstvom, da so opravili veliko v korist slovenstvu, odšli iz Sobote. Mi pa bi jih radi še kdaj slišali. V Begunjah je boljša hrana. o n Ljubljana, 14. marca, Pred malim kazenskim senatom, ki mu je v petek predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas in sta fungirala kot sodnika gg. Ivan Kralj in Fran Kovač, so se vrstili mali in veliki vlomilci in tatovi, stari grešniki, ki so bili že večkrat zaradi tatvin obsojeni na strogi zapor. Nekateri so prejeli le nizke kazni, drugim pa je senat odmeril večjo porcijo. Pred sodnike sta prišle tudi dve 6tarejši inaloletnici, ki sta se že popolnoma izvež-bali v vlomilskih podvigih in poslih. Zenska — vlomilka je pač prav nenavaden pojav v kriminalistiki. Obe mladenki, ki sta nekdaj celo kradli v frančiškanski cerkvi, sta premeteni plezalki in navadno se splazite skozi okna v stanovanje, ki jih poprej ena prav dobro ogleda, ali pa vlomita v stanovanja, kjer je svoj čas tovarišica Julka služila. Brhka Julka, 19-letna služkinja, doma iz trboveljskih krajev, se je seznanila z 20-letno natakarico Lojzko, Ljubljančanko, ki je pa brez stal* nega bivališča in brez stalne službe. Pohaja okrog. Je zelo premetena in izurjena v_ tatinskih poslih. Obe sta se najprej spravili na žensko gimnazijo v liceju in nato na poljansko. Mnogim dijakinjam sta od 27. novembra do 14. decembra lani pokradli prav mnogo ženskih plaščev, klobukov, dežnikov in šalov. Odnesli sta 14 dijakinjam omenjene stvari v skupni vrednosti okoli 3000 din Kakor sraki sta se z lepimi plašči sami oblekli, lepe klobučke sta sami nosili. Ker je Julka dobro poznala stanovanjske razmere pri Kmetetzovih, sta so 14. decembra splazili skozi okno v to stanovanje. Odnesli sta prav čeden plen. Ukradli sta med drugim 2600 din vredno moško, zimsko suknjo in mnogo ženske obleke. Dva dni poprej sta se splazili skozi pritlično okno v stanovanje Alojzije Kramarjeve in ji odnesli 2 ženska plašča v vrednosti 1800 din. Drž tožilec je obe obtožil zločinstva vlomnih tatvin. Vsaka je bila že dvakrat obsojena zaradi tatvine na večmesečni strogi zapor. Juka in Loj-zika sta v glavnem in v bistvu pred sodniki priznali svoje tatinske posle. Bili sta obsojeni: Julka na 1 leto in S mesece, Lojzka pa na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Kazen sta brez ugovora sprejeli. Senatni predsednik g. Lederhas je po končani sodbi očetovsko pripomnil: »Za enkrat vama sodišče ni prisodilo prisilne delavnice, ker pričakuje, da se bosta poboljšali. Dekleta, poboljšajte se!« Ko je senatni predsednik na zadevno vprašanje prve obtoženke omenil, da gresta obe lahko v Begunje, sta soglasno obe prosili: »Prosive, da greve takoj! Takoj! Takoj, gospod predsednik.« Predsednik: »Če bo šlo tako naprej, bosta za vedno ostale v Begunjah. Zakaj pa rajši v Begunje?« Julka in Lojzka: »Tam je boljša hrana!«... Primerilo se je že večkrat, da so ženske ob-.--ojenke milo prosile senat, da jih pošlje v begunjsko kaznilnico, ker tam da je vzoren red in dobra hrana... Filmi »Taraufela«. (Kino Matica) Ime operclne pevko Jeanelte MacDonaldove je postalo za obiskovalce ljubljanskih kinematografov najbolj zveneče in vabljivo ime. Res je, da so bile vse štiri operete z MaeDonaldovo kot glavno junakinjo in odlično pevko odlične operete, ki so polne zunanjega bleska v sijajni inscenaciji, lepih slikah, dobri režiji in tudi sicer odmaknjene od običajnega stila nemške operete, ki se polni s samimi najbolj neverjetnimi prizori in situacijami. Veličastnost. ki jo {»udarja proizvajalec filma, daje filmu silno prikupnost. Razkošje domislekov in tehnične opreme človeka naravnost osupne. Pač stara pesem, da se da z denarjem mnogo narediti, vsebina filma skuša sloneti na zgodovinskih dogodkih ob času silnih naporov Napoleona, da bi si podvrgel Španijo. V osišču pa so tekme med špijoni z ene kakor z druge strani. Čeprav opereta ne rabi tako doslednega utemeljevanja za vsak dogodek, vendar se vidi zgodba kar verjetna. Največ užitka pa pripravita brez dvoma Joanetta Mac Donaldova in njen novi partner s krasnim petjem. Če film sodimo po merilih za operete, moramo reči, da je »Tarantela« lepa opereta, vredna obiska. Manifestacije hitler.evcev v Radgoni Gornja Radgona, 18. marca. V petek okrog desetih je naše prebivalstvo v Gornji Radgoni nenadoma presenetilo silovito kričanje velikanskih množic v sosednji nemški Radgoni. Ta nenadni alarm je spravil skoraj vse prebivalstvo trga pokonci. Ljudje so hiteli proti drž. mostu in v sosednjo mesto Radgono, kjer so se vršile velike manifestacije v čast Hitlerju, ki pa so bile bolj podobne demonstracijam proti Schusch-niggu. 2e dalj časa pozno zvečer so se zbirale velike množice hitlerjevcev iz raznih krajev spodnjega dela štajerske. Nato so se te skupine združile in priredile velik obhod po Radkersburgu. Vsega se je zbralo okrog 2000 hitlerjevcev, ki so z velikim navdušenjem manifestirali za Hitlerja in demonstrirali proti Schuschniggu. Nosili so velike lampijone in kljukaste križe pozno r noč. Do spopadov ni prišlo, ker ni bilo nobenega odpora od nikoder in je bilo vse »enodušno« razpoloženo za Hitlerja. Manifestacije v manjših skupinah so se ponavljale še tudi v soboto, 12. marca. Hal poročevalec na Koroškem (Nadaljevanje s prve strani.) Toda čemur sem se čudil, je bilo to, da so ta znamenja na prsih nosile tudi ženske in celo priletni ljudje. Torej ni samo mladina bila tista, ki je nosila polet hitlerjeve misli? To vprašanje mi je pojasnila dama, napram kateri se vendarle nisem mogel več zadržati, da bi jo ne bil na vsem lepem vprašal, kako je v resnici s lemi kljukastimi znamenji. »Kaj pa ženi?« je rekla, »saj sem ga morala vzeti, ko so mi ga dali!« Torej stvar le ni tako preprosta, svobodna! Veselje v Cc’ewc« V kolodvorski restavraciji v Celovcu so v kotu sedeli trije prijatelji, ki se jim je očitno jx> znalo, da so z velikim zanimanjem, pa ne z enakim samopremagovanjem, vso noč spremljali razvoj dogodkov. Glave so se same od sebe nagibale tem možem na vse strani, oči so se same od sebe zapirale, roke so sklenjene držali na mizi pred seboj, prazni kozarci od piva so živo izpričevali, da je mera polna do vrha. Vodia družbe je bil zavaljen dedec, ki je sedel v sredini trojice. Z velikim poudarkom, z bahatimi gestami je mož razsajal in razlagal svojo novo teorijo o Avstriji, klel dosedanji režim, vihtel kot bat debelo roko, neprestano ponavljal svoj »Sclvvveinerei iste, medtem ko sta ostala dva sauio kimala in pritrjevala. Ostanki nedavne preteklosti Pogled v mesto ni bil nič manj zanimiv. Po glavni ulici je bilo ko listja in trave malih lističev, ki so vsi še govorili o nedeljskem plebiscitu. Na kioskih so bile nalepljene velike podobe kanclerja Sušnika, razen tega tudi ogromni plakati o napovedani mobilizaciji... Vse to, kar je izpričevala ulica in plakat, seveda popoldne ob enih, ko sem hodil tam mimo, že zdavnaj ni bilo več res. Srečaval sem le ljudi, ki so tihi hodili mimo, zaverovani sami vase in v znamenja kljukastih križev, ki so jih vsi nosili na prsih. Na vogalih so stala dekleta iz papirnic ter v ogromnih množinah prodajala rdeče zastavice s kljukastim križem. Ta dan je bil v Celovcu v resnici tržni dan samo za zastavice. Ne cesti sem srečaval vse več ljudi z našitimi rdečemi trakovi. Po mestu so kakor divji drveli sem in tja kurirji z motocikli in kolesi, vsi 6eveda opremljeni s kljukastimi zastavicami. Tu pa tam sem 6rečal kakega rjavega miličnika, v vsem Celovcu sem videl v soboto popoldne eno samo jekleno čelado miličnika, sicer opravljenega civilno. Drez čelad, brez puške Ko sem šel v mesto, sem pravkar prišel pred poslopje deželne vlade, ko se je tam pred vrati izme-n ala straža milice. Kako je bilo tem dečkom nerodno! Videlo se jim je očitno, da tega posla niso še vajni, da jih je čisto iznenada doletela vsa ta reč, vsa 'ta ceremonija s komando, mirnim gledanjem pred se, z razkoračenimi nogami in brezgibnira stavom. Na vsaki strani pred vrati poslopja Je stal po en mladenič, molče in negiben, z razkoračenimi nogami, brez orožja, brez uniforme, brez člema, odkrite glave. To je bila straža, ki je prevzela koroško deželno vlado in policijo v Celovcu v svoje rokel Skozi okna poslopja pa 6e je sklanjalo kakih pet enakih fantov, ki so smehljaje motrili položaj na cesti in ljudi, ki so hodili mimo molče in brez pozdravov. Tudi policija, ki je stala pred poslopjem, je stala molče ter ni še imela nobenega znamenja, po katerem bi se videlo, da je nastala uradno kaka sprememba. V središču mesta je bilo vrvenje zmerom bolj živahno. Po mestu so v skupinah hodili oddelki hitlerjeve mladine, se ustavljali na vogalih ter strumno v zboru vzklikali: »Nationalsozialistische Jugend, her-aus!« in še naprej, da naj se mladina zbere ob pol treh na glavnem trgu na zbor. Po mestu so tudi drveli že napadalni oddelki, ki so se utaborili v mestni hiši. Medtem, ko so trgovci ob dveh popoldne kakor po navadi odprli svoje trgovine, je kmalu potem prišel ukaz, da je treba trgovine zapreti, ker bo ob treh popoldne prikorakala v mesto nemška armada. V resnici se je, na glavnem trgu in v bližnjih ulicah zbralo ogromno ljudstva, ki je čakalo, kdaj bo ta vojska v Celovec prišla. Čakali pa so Celovčani v soboto popoldne zaman, ker je nemška vojska menda korakala prepočasi, da bi mogla že v soboto popoldne biti v Celovcu. Toda praznično razpoloženje v Celovcu je vendarle zavzelo splošen obseg. Vse hiše 60 že bile v zastavah, po vseh oknih so se že pojavile zastavice s kljukastimi križi, v trgovskih izložbah pa sem mogel videti vse polno Hitlerjevih slik ter cele armade njegove knjige »Mein Kampf«. To vse je bilo seveda doslej prepovedano, zato se človeku pojavlja vprašanje, kako močna je morala biti ta sila, ki je na skrivne Kmalu so ostali na postaji samo še častniki, vsak pred vrati svojega oddelka, nekaj železniških uslužbencev, ki so vihravo tekali, in pa vojaški poveljnik postaje v črnem plašču ter z belimi trakovi na čepici. Zamolkli ropot, ki je dosedaj polnil postajo, je ponehal, le vedno hitrejše sopihanje lokomotivo se je slišalo. Kradoma sem pogledoval na svojega gostitelja, ki je nepremično strmel tja doli S skrajno napeto pozornostjo je opazoval to samo po sebi neznatno in vendar tako velikansko igro. Oglasilo se je drugo znamenje, poveljnik je dal zapoved za odhod, Pierre Bžnoit: VELIKI JEZ Roman iz Irskih boiev za svobodo vprašanje. V tem trenutku se je v meni borila množica nasprotujočih si občutkov. »V Parizu,« sem si rekel, »izdajajo množico smešuih varnostnih u-krepov, da bi ohranili skrivnost o odhajajočih četah. Toda s svojega okna lahko vsak tujec, morda celo nocoj bodo v blatu ...< morali še veliko trpeti sovražnik, mirno prešteva noč in dan Stroj'je zažvižgal. Počasi ee je vlak polke, ki jih pošiljajo v Verdun... začel premikati Bolj slišen ko viden Zelo bi se^ čudil, če bi na primer s je bil, ko je peljal mimo naju... >Ah, kje so bili zdaj vlaki iz leta 1914, iz katerih se je slišalo petje in ki so bili okrašeni z rožami k Ko je bil videl zadnji vagon pod najinim oknom, 6em spet pogledal gospoda Terenca; videl sem, kako se je prekrižal. Iztegnil je roko v temo, tja, od koder se je slišalo le oddaljeno ropotanje, ki je kmalu utihnilo. »Umrli bodo,« je rekel, kot bi govoril samemu sebi. Oči so sc mu obrnile zopet proti postaji, na to strašno zbirališče, kamor se je stekala množica sivkasto-sinjih postav, čakajoč novega vlaka. Tudi ti bodo umrli.« je rekel gospod Terence. »Vsi bodo umrli.« In minuto zatem je spet ponovil: >Vsi, vsi bodo umrli . In zakaj? Zakaj?« Komaj sem slišal njegovo čudno postaje v Mainzu ...« Že prve besede gospoda Terenca so mi potrdile, kako pravilna so bila moja opazovanja. »Že nekaj dni komaj zapuščam to okno, še celo ponoči ne. Videl sem na tej postaji vse tiste, ki so jih poslali v brezno... No, gospod profesor, resnično se boste začudili, če vam povem, da nisem med temi šivimi uniformami videl niti ene same sivkasto-zelene. Ponovil je: »Niti ene same sivkasto zelene.« Močno mi je znšumelo v sen.:a'i. Kam meri njegova ugotovitev? Čemu rabi vedno ta čudni naslov: gosjx>d profesor? »Kaj hočete s tem reči?« sem zamrmral. Gledal me ie nekam posebno. »Kaj hočem reči? Nič, česar ne bi že vedeli, gospod profesor Popolnoma se je stemnilo. Ubogi ljudje, Molče sva sedla spet k mizi. Gospod Terence je prižgal luč, ki je prijetno napolnila sobo. Zastri je okno s težkimi zavesami, toda pustil je odprto. Opazil gospod profesor« . V pregledu vse- nalil čašo vode. Potem pa je 'lerao-bine, ki mi jo je pokazal gospod Tč- leno nadaljeval svojo himno hvalež-rence, sem čital: nosti; Kako pa na deželi Iz Celovca sem se napotil dalje proti gornji Koroški ter v delavske kraje okrog Judenburga. Tam pravijo, da so vasi in trgi, kjer vsak drugi ali tretji človek slovensko zna in razume. Tega nisem dognal, ker me je topot zanimala druga slran. Točnega odgovora pa niti glede na nove dogodke nisem mogel dobiti, ker sleherni svoje mnenje iz razumljivih razlogov skriva. Vsak se najprej ozre okrog sebe, predno že kaj reče, naposled pa'niti nič ne reče jasnega. Ljudje zmajujejo z rameni; pripenjajo na prea kljukaste križe, obešajo na okna in raz strehe velike zastave, poslušajo ves dan pred vaškimi gostilnami poročila, ki jih vsak hip razglaša dunajski in berlinski radio. Ko sem se vozil skozi Judenburg v soboto popoldne, je stal na kolodvoru mlad fant, očitno miličnik. Bil je v civihi, opasan je imel nov vojaški pos. čez ramo pa mu je nerodno visela vojaška puška. Fant je s svojo pojavo napravil zelo k.avern vtis. še bolj pa se je zdelo 6mešno, ko smo potniki videli okrog poslopja postaje letati mlade fantiče, očitno še šolarje, ki so vsi imeli čez rokave obešene pasove 6 kljukastim križem. In ti fantu.i so delali videz, kakor da jim je izročena vsa oblast in da smejo ukazovati starejšim uradnkom. V I ohnsdorfu, k je delavska vas z 11.000 pre-bvalci, blizu Judenburga, sem 6amo eno hišo opazil brez sleherne hitlerjevske zastave. To je bila hiša vaškega trgovca Žida, ena največjih hiš in trgovin v tem kraju. Na poslopju ni bila razbita niti ena šipa. Sploh je sicer jjovsod vladal red in mir. nikakega razburjenja ali nemirov. Nova oblast je povsod brez najmanjšega odpora mogla prevzeti vse postojanke. Nedelja v Belšaku Beljak je v nedeljo izgledal ves živ. Dopoldne je bil napovedan prihod nemške armade. Po vsem mestu je vihralo vse polno zastav, niti eno okno ni bilo brez nje. Glavna cesta, ki vodi od kolodvora v mestu, je bila vsa v zelenju, tudi postajno poslopje je bilo okrašeno. Tik pred odhodom sem napravil kratek sprehod v beljaška predmestja. Tam sem mogel ugotoviti še, da so čez noč nastali po velikih zidovih' z rdečo barvo naslikani križi domovinske fronte m napisi »Heil Front!« ter »Heil Schuschnigg! Teh^ napisov je bilo precej, barva napisov je bila sveža; očitno je to nastalo v zadnji noči. V hudem navdušenju lntlerjevcev seveda nihče ni mi* slil na to, da bi šel uničevat ta zelo vidna znamenja notranjega odpora mnogih, ki jih je spre* meniha hudo zabolela. Naj končno povem še to, da v obeh dnevih nisem videl niti enega častnika niti vojaka, ki hi nosil hitlerjevski trak čez roko. In vojakov jo bilo zlasti v nedeljo popoldne po beljaških ulicaft videti mnogo. Prišli so iz vojašnic, kakor da so m ničesar zgodilo. Hodili so po ulicah v skupinah in posamič, nekateri z dekleti, drugi s tovariši iz civila. Govorili pa so vsi največ o sijajni opremi nemške armade, ki je bila dopoldne pri-sla v Be-ljak ter odšla dalje proti Celovcu.< moderno, vse motoriziranol«, to je bil gla6, ki se je največ slišal ta dan. Sprememba čez noč Ko sem se v nedeljo zjutraj vračal, je tudi tam, kjer prejšnji dan še ni bilo videti sprememb, nastopilo novo stanje. Železniški uradniki po po-ii- i'"50 Vez noč dobili čez rokave rdeče trakove s kljukastim križem, lokomotive so po progah drvele vse v zelenju in v hitlerjevskih zastavah. V Celovcu in Beljaku, kjer eem se zopet ustavil, so ze vsi policaji imeli enake trakove. Enako tudi v Podroščici finančni organi ter carina. Ko je na§ vlak vozil nazaj čez mejo proti Jesenicam, sem tik pred vhodom v predor na avstrijski strani mogel opaziti troje hitlerjevcev v civilu, ki so tukaj na robu države kot zadnja straža bili najglasnejši opomin, da se je nemška meja prestavila tik nad Jesenice, na vrhove Karavank ... Strah Fr. Avtobus podrl dečka Kamnik, 11, marca. Danes opoldne, ko je šofer avtobusnega podjetja »Peregrin« vozil avtobus iz garaže na trg, kjer je postajališče za progo Motnik—Vransko, se je zaradi drznosti dečka zgodila nesreča, ki bi se lahko končala s hujšim izidom. Na trgu je bilo kot običajno polno otrok iz vseh predmestij, kjer so se lovili in igrali. Začuli so trombo prihajajočega avtobusa m se stistinili k mest. vodnjaku. Ko je avtobus vozil mimo njih, sta dva dečka hotela pokazati svoj pogum ter skočila zadaj na lestvo, ki vodi na Streho za nakladanje prtljage. Eden je takoj odskočil na tl«, medtem ko se je drugi peljal do konca, stopil je na tla m se ozrl po ostali družbi. Šofer seve-da m videl m vedel, da stoji kdo za avtobusom, je avtobus reviziral nazaj in že se je dečko znašel pod kolesom avtobusa. Na klice in signale drugih ljudi je šofer takoj ustavil avtobus, skočil iz voza in videl, da bi dečko, ki se je izkobacal izpod avtobusa, rad vstal, pa ga desna noga ni držala. Šofer je pograbil dečka m ga odnesel k zdravniku, ki mu je desno nogo, ka-jr° J m 1 zlomljeno nad kolenom, zašilo poveza! in odredil prevoz v bolnišnico. Nove orgle na šmarni gori Častilcem šmarnogorske Matere božje sporo-čarno veselo vest, da so bile v tem tednu dostavljene na Šmarno goro nove orgle, le zgodovinska omara orgel je ostala prejšnja. Orgle so delo naj-boljšega orglarskega mojstra Franca Jenka i* bt. Vida. Slovesno blagoslovljenje orgel bo na gori na praznik Marijinega Oznanjenja v postu. Ob 1° bo blagoslov orgel, nato pa slovesna maša z K0’ vorom. Ta dan bo tudi ob pol 9 maša s pridigo. Popoldne ob 2 pa bodo pete litanije Matere božje z ljudskim petjem. Koncert »GRAFIKE« drevi ob 8. zvečer v Frančiškanski dvorani Od tu in tam Tajnik dr. Mačkove politične pisarne prof. Jakob Jelašič je v soboto zjutraj v Zagrebu umrl. Jelašič je dopolnil komaj 42 let, vendar se je politično uveljavil :se Stjepana Radiča. Za poslanca je bil izvoljen .. v Ludbregu. Ponovno je bil v tem okraju iz- J' 1935. Na februarskih senatskih volitvah pa !e za senatorja. Med Mačkovimi prvaki 6i je Jelašič hitro pridobil veljavo in 6e izkaza! kot ideolog hrvaškega gibanja. Kot tajnik dr. Mačkove politične pisarne je urejeval tudi tednik »Seljački dom«. časa diktature je moral mnogo pretrpeti, preživeti mnogo mesecev v zaporih, največ pa v preiskovalnih zaporih. Nazadnje je bil skupaj z dr. Mačkom obsojen na tri leta težke ječe, kar je silno neugodno vplivalo na njegovo zdravje. Danes popoldne ga bodo v Zagrebu pokopali. Cene pšenici so začele padati na svetovnih tržiščih. Po podatkih poljedelskega zavoda v Rimu je znašala svetovna proizvodnja pšenice v pretekli sezoni 210 milijonov kvintalov, medtem ko je znašala potreba držav, ki uvažajo pšenico, le 145,000.000 kvintalov. Zaradi razlike, ki je ostala doma v skladiščih, je postala ponudba na svetovnih trgih večja, kar ima za posledico padec cen. Seveda so začele padati cene tudi na vojvodinskih tržiščih, kjer je bila pšenica še nedavno visoko nad svetovno pariteto. Tudi cene koruze so se ustalile, vendar je za njo več zanimanja in povpraševanja kakor za pšenico. Varaždinski župan dr, Milkovič je * 18 občinskimi svetniki odstopil. Kmalu za temi pa je podal ostavko tudi podžupan. Nov župan še ni bil imenovan, niti se točno ne ve, kdo bo. Časopisje poroča, da se je za župana javilo izredno veliko kandidatov. Največ upa-ko nik* men(^a ne*1‘ Dragotin Perko, upokojeni pol- Konferenca glavnega tajništva Delavskih zbornic, 151 je bila v Splitu, se je zaključila. Izdano je bilo poročilo, po katerem izvemo, da so se tajniki vseh Delavskih zbornic v državi največ bavili z uredbo o minimalnih mezdah za delavstvo in ugotovili, da je imela uredba ugoden vpliv na mezde delavstva, ki je bilo od sile slabo plačano, na delavce z bol;šimi mezdami pa je uredba pomenila majhen minus, ker so začeli podjetniki uredbo izrabljati. Delavske zbornice bodo zbrale vse podatke o zlorabah odnosno o slabem vplivu uredbe na mezde ter bodo poslale ministru za socialno politiko in narodno zdravje. S smrtjo se je končala boksarska tekma med Draganom Miletičem in Grgom Pezom v Belgradu v petek. Tekmeca sta se obdelovala s pestmi toliko časa, dokler ni Pezo pogodil Miletiča v brado in ga podrl na tla. Miletič je padel tako nesrečno, da je z glavo treščil ob tla in si pretresel možgane. Zdravnik fia je z injekcijami 6pravil k zavesti, nakar so ga pre-pe'' li v bolnišnico. Toda zjutraj se je Miletiču stanje poslabšalo, da je spet padel v nezavest in kmalu izdihnil. Slavni norveški pisatelj Knut Hamsun se v družbi svojega sina Toda mudi že nekaj dni v Dubrovniku. Hamsun živi popolnoma zase ter ne daje časnikarjem nobenih izjav niti o svojem delu niti o svojih vtisih. Časnikarji so najprej poskušali, da bi jim dal pismene izjave, ko je pa ostal vsak napor v tej smeri brezuspešen, so s svojo vztrajnostjo vendar izsilili od slavji? P[satelja, da jih je sprejel in povedal nekaj o doživljajih ob priliki svojega prvega obiska v Jugoslaviji. Povedal je, da mu Jugoslavija izredno ugaja, f , ‘..P3 Dubrovnik. Hamsun ni prišel k nam le na pVišče, temveč dela in piše. Sedaj končava roman j?“rstan se zapira«. Povedal je tudi, da se je prišel v a*macijo okrepčat in popravit od posledic gripe, ki 10 je dobil za časa obiska v Nemčiji. Ce bo vreme lepo, bo Hamsun ostal v Dubrovniku odnosno v Jugoslaviji, dva meseca. k žalosti do umrlega rabina dr. Mavra Undermana je v Petrovgradu umrl nadkantor Ludvig Salzmann. Ko so rabina pokopali, je Salzmann dejal, da njegove smrti ne bo mogel preboleti, ker sta bila dolga lela nerazdruzljiva prijatelja. In res je Salzmanna udarila kap, čim jc naslednjega dne prišel v sinagogo in vzel v roke molitvenik. Najlepše darilo je »Poročnik indijske brigade«! Preiskava o umoru župana občine v Prokuplju Lazarja Djenadiča še ni rešila uganke, kdo je prav 2a prav morilec, odnosno če je bil Djenadič umorjen paradi političnega sovraštva, ali pa iz osebnega maščevanja. Oblasti so prijele nekega Milka Miljkoviča ui njegovega sina, ki sta imela s pokojnim županom nek sodni spor zaradi meje. Orožniki so prijeli tudi nekega Pauna, ki je šel usodnega večera skupaj z županom proti njegovemu domu. Ko sta se na razpotju ločila, so nekaj minut kasneje padli streli. Ljudje, ki so bili takrat nedaleč od pozorišča dogodkov, pa so jasno videli, da je Paun naglo stopal po cestri vstran in hitel za dvema človekoma, ki se jima je zelo mudilo. Zaradi tega oblasti sklepajo, da je ta Paun umešan v zločin ter da je bil v zvezi z Miljkovičem. Na šest mesecev zapora je belgrajsko sodišče obsodilo starega odvetnika Boro Milenkoviča zaradi utaje. Milenkovič je bil skrbnik umobolnega Stanislava Saviča, bivšega sodnika. Odvetnik je prejemal varovančevo pokojnino, ni pa ravnal z njo tako, kakor bi se spodobilo poštenemu človeku in še zraven od-vetniku-skrbniku. Poleg tega je obtožnica navajala za Milenkoviča tudi to, da je prenesel nekatere stvari, ki so bile zarubljene, k svojemu prijatelju in jih potem prodal. Na razpravi se je odvetnik zagovarjal s tem, da je moral denar vzeti za kritje stroškov, ki jih je imel s Savičem, ko ga je vodil v pariško bolnišnico na poseben pregled. Še mnogo večji stroški pa so nastali s tožbami, ki jih je moral v imenu svojega varovanca vložiti proti državi zaradi izplačila pokojnine. Sodišče pa mu vsega tega ni verjelo v celoti, temveč ga je obsodilo na šest mesecev zapora. Obenem bo izgubi! pravico do odvetništva. Divja malkn je odkrila zločin, ki je bil izvršen pred dvema letoma v Kraviču pri Novem Pazarju. Pred dvema letoma je brez sledu izginil vaški cestar Zarija. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Zarija je živel nedovoljenih odnosih z neko Daro, za katero so lazili tudi drugi fantje. Enkrat se je Zariji že primerilo, da sta ga dva Darina sorodnika zvečer dobila v pest, ga zvezala ter nato pretepla. Toda vse to ni nič pomagalo, Zarija je še naprej stalno obiskoval svojo ljubico Nekega dne ga je zmanjkalo Šele pred nekaj dnevi so lovci v gozdu zagledali divje mačko, ki jo iz skalne dupline prinesla v gobcu kos človeškega mesa. Lovci so nato našli truplo pogrešanega cestarja Preiskava je ugotovila, da so Žarijo ubili fantje tekmeci. Obvezno zavarovanje poljskih posevkov proti toči so vpeljali v dunavski banovini. Poljedelski minister je te dni podpisal posebno uredbo, ki Ure)a to zavarovanje. Banovina bo ustanovila po sebeu denarni zavod. Zavod za zavarovanje polj |*ib posevkov proti toči« ki bo samostojna insti Ucija, banovin? pa bo vršila nad poslovanjem h neposredno nadzorstvo. Nič ne »omaga! Prvič v samostojnem velikem in prekrasnem filmu znameniti deški zbor Wiener SSngerknaben Danes nepreklicno zadnjikrat! Ta naš film Je tako iep, da si ga morate danes ogledati! Film. ki je imel povsod ogromen uspeh Mladina prepeva Predstave danes ob 16 ,19 i5 in 21’15 uri KINO UNION 22-21 Kuharska razstava v Mariboru Maribor, 13. marca. Maribor je v znamenju kuharske razstave, ki je razgibala zlasti ženski svet; ves današnji popoldne so mariborske gospe in gospodinje kar napolnjevale veliko unionsko dvorano ter se niso zamogle prečuditi vsem razstavljenim dobrotam in krasotam. Otvoritev razstave se je izvršila v soboto dopoldne ob 11. uri. Izvršil jo je pokrovitelj mariborski župan dr. Juvan. Otvoritvi so prisostvovali odlični gostje, med njimi oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, garnizionar podpol-kovnih Maslač, podžupan Franjo Žebot, predsednik Zveze gostilničarskih združenj Ciril Majcen iz Ljubljane, zastopnik Trgovske zbornice Pinter in Obrtne zbornice Sojč, ravnatelj Tujskoprometne zveze Loos, številni občinski svetniki, odlični predstavniki mariborskega gospodarstva in trgovine ter mnogo drugih osebnosti. Vse goste je pozdravil predsednik Združenja gostinskih obrti in aranžer cele razstave kavarnar in restavrater Aleksander Klešič. Besedo je nato povzel pokrovitelj župan dr. Juvan, ki je naglašal v svojem nagovoru velik pomen prireditve ter zasluge mariborskih gostilničarjev za napredek tujskega prometa. Obljubljal je, da bo tudi mestna občina podpirala gostinsko obrt. ker se zaveda njenega pomena ter ji bo šla v vsakem pogledu na roko. Izrekel je inicijatorjeni razstave v imenu mesta občine in v imenu ma- riborskega prebivalstva prisrčno zahvalo za tako veiiko potezno in z velikim žrtvami združeno prireditev. Že površni ogled razstave kaže, da so podjetni mariborski restavraterji in gostilničarji priredili nekaj edinstvenega. Že pogled z galerije na celotno dvograno je presenetljiv. Ogledovanje posameznih miz in predmetov pa napravi nenavaden vtis na opazovalca. Skoraj neverjetno se zdi, da so vse te za oko in grlo enako prijetne reči izdelane v kuhinjah mariborskih restavracij in gostiln. Poleg restavraterjev pa so razstavili svoje proizvode še razne tvrdke, med njimi Mestna podjetja, Cirilova knjigarna in tiskarna, Rogaška Slatina, trgovine stekla, porcelana, tovarne konzerv in mesnih izdelkov, veletrgovine z vinom in žganjem, pivovarne, sodarji, skratka sploh vse kar se rabi v gostilničarski in kavarniški stroki, je zastopano na razstavi. Združenje gostinskih podjetij v Mariboru je izdalo za razstavo tudi program, ki pa je izredno praktičen. Poleg običajnih podatkov je izpolnjeno tudi z raznimi recepti, tako da ima zlasti za gospodinje trajno vrednost. — Za obisk razstave vlada izredno zanimanje ne samo med Mariborčani. temveč tudi drugod. Najavljenih je že veliko število obiskovalcev iz drugih mest. Razstava bo gotovo velikega tujskoprometnega pomena. Hašk : L.ublfana 1:0 (0:0) Ljubljana, 14. marca. Današnja nedelja je bila športna nedelja. Ze dopoldne so se na zel. tratah mikastili prvorazredni klubi, Slovan je pogostil Kranj, Trnovčani pa so odpravili Marsovce. Popoldne pa je bila glavna tekma. Hašk : Ljubljana, prvi in eden slabotnejših, Goli jat proti Abelu, revni slovenski klub proti imovitemu hrvaškemu, požrtvovalnost proti mogočnemu, samozavestnemu znanju. Goste trume so se vsipale na igrišče SK Ljubljane. Za prvi obed so »gustirale« na prvenstveni tekmi med Svobodo in Hermesom. Marsikaj razburljivih scen je pokazala igra, ki je bila ob hudem vetru še kar dovolj čedna. Po mnogih dramatičnih peripetijah se je to važno srečanje končalo z rezultatom 2:1. Ljudstvo se je oddahnilo, pa je kaj kmalu spet zajelo sapo, kajti izpod tribune so se že začeli spuščati prvi Haškovci, ki jih je bil novi trener g. Opata takole razporedil. Po postavi sodeč je ta postava najmočnejša Haškova zasedba zadnjih let. Žmara — Golac, Konstantinovič — Pajevič, Gajer, Dukovič — Fink, Kacijan, Hitrec, Horvat’ Kokič. Ljubljana pa je postavila tele svoje najzaupljivejše izbrance: Pogačnik — Ilassl, Žitnik — Slapar, Pupo, Boncelj — Janežič, Lah, Šercer* Tičar, Bertoncelj Stanko. Nato se je pojavil še sodnik g. Bertoglio iz Torina. V velikem mrazu in vetru se je nato kmalu začela velika pustolovščina za točke. Potek: Ljubljana ima prvi udarec, toda takoj izgubi žogo. Hassl oddaja Lahu, Gajer vzame, da Kacijanu, ta Finku, Boncelj izsili komer. Pupo rešuje v polje. Takoj nato Gajer silovito tolče tik čez prečko. Pupo odda Lahu, Gajer vzame, Kokič zgreši žogo, Slapar oddaja Lahu, Konstantinovič Kacijanu. Pogačnik je prej gospodar položaja. V 10 minuti Janežič strelja pred gol, Tičar lepo tolče z glavo, ali kaj pomaga — usnjena melona gre tik nad prečko. Vrsti se serija izmeničnih napadov. Zdaj je v nevarnosti Žmara, pa takoj v isti minuti spet Pogačnik. Vendar ima Pogačnik neprimerno težje delo. V 18 minuti Fink centrira, Hitrec tolče s petih metrov silovito in na ljubljansko veselje nespretno čez prečko. Tu pa tam se v sicer fair igro ukrade od časa do časa le kakšen faul. Haškovci se v njih boljše spoznajo. V 24 in 25 minuti Kacijan strelja dvakrat od sile nevarno. Haškovci napadajo za spoznanje bolj smiselno kot ljubljanski uapad, ki nima običajnega intelektualnega vodje Pepčka Bertonclja. Kacijan in Hitrec, pa tudi Gajer streljajo sicer bolj pogosto kot je to bilo v modi prejšnje čase v Haškovi familiji, vendar se spet v potu obraza trudijo, da bi čim več časa zapravili s hiperkom-biniranjem in estetiziranjem v polju. Streljajo pa Haškovci še dvakrat bolj netočno kot Ljubljančani: umirajo v prizadevanju, da bi udarili najmanj pet metrov čez prečko ali pa mimo nje. V 39. minuti strelja Gajer prosti strel proti Ljubljani; žoga se natakne na bodečo žico na ograji, izgubi dušo in kot žalosten meh brez življenja obleži v prahu Tyrševe ceste. Nov globus mora na igrišče. Ljubljana postaja nevarnejša. Haškovci streljajo vselej krasno in kar nedosegljivo visoko preko prečke. Drugi polčas: Začno Hašk. Slapar vzame, Lah se spotakne, Kacijan prodira, daje Finku, kateremu sname Boncelj. V 2, minuti Kacijan strahovito strelja po tleh, Pogačnik zelo lepo brani v padcu. Janežič dobiva zelo lepe žoge povsem na čisto, ima pa slab dan in stalno kvari. Ljubljana kuha gosto kašo za Žmaro; Hašk pa ima popravljeno >poparo«. Vendar pa kar ne moreta priti do pogostitve. Obe obrambi, Haškova in ljubljanska, se otepata na vse kriplje in konoplje. Ljubljana je v polju popolnoma enakopraven nasprotnik. Hašk napada v 15. minuti izredno nevarno. Tičar po nesreči poruši Gajerja. Piosti strel konča v outu. V 20. minuti si Hitrec predloži žogo, na katero štartata Hassl in Boncelj. Dobi jo pa Kokič. Hassl reši s skrajnim naporom v korner. Nov Haškov napad, ki ga Ljubljana energično odbije. Žoga roma v out. Lah sname Kokiču žogo in jo pošlje Janežiču, Janežič pa je spet v zelo lepem offsideu. V 25. minuti tolče Lah tako strahovito, da zelektrizira vse občinstvo, tik ob prečki v out. V 28. min. sodnik izključi Bonc-lja zaradi foula. Takoj nato nov incident. Janežič zruši Pajoviča, Haškovci operirajo s čudodelnim etrom, ki v hipu preganja omedlevico. V 32. minuti po Pogačnikovi napaki Fink postavlja 1:0 za Hašk. Tudi po tem golu Hašk še napada. V 34 minuti Fink še enkrat ostro strelja. Hašk napada, hkrati pa skrbno pazi na zaledje. Ima precej lahko delo, saj Ljubljana igra okrnjena. Zadnje minute potečejo v njegovi nadmočnosti. Hašk se je predstavil kot tehnično in kombinatorno nekoliko boljše moštvo. Po igri in po situacijah zmage prav za prav ni zaslužil. Moštvo spet do obupa podaja in kombinira ter težko prihaja pred gol. Glasovifi zvezdi Kacijan in Hitrec tačas nista ne nebeški, ne zlati, ne filmski, ampak pločevinasti. V napadu je nekaj vreden edini Horvat. Halflinija je odlična, le ožja obramba je odlična. Ljubljana je imela odlično obrambo — Pogačnik ga je sicer usodno polomil — in odlično halflinijo, iz katere se je visoko dvigal Pupo, ki je bil odločno boljši od Gajerja in najboljši na terenu. V napadu sta bila le dva človeka, Lah in Šercer. Poslednji se je pokazal v presenetljivo ugodni svetlobi za svoj prvi nastop. Obe krili sta odpadli; Stanko je in ostane izboren branilec, kiilo pa ni, Janežič, ki je že od nekdaj razmiš-Ijen, pa je danes vzel zakup na vso razmišljenost. Tičar ni za zvezo, šanse ima na krilu — in samo na krilu, kjer služi toliko, da o priliki zabije gol. Tak napad seveda ni mogel poraziti Haška. Ne bo kmalu spet prilike, da bi igrali s tako slabim Haškom! Vodstvo kluba je kombinacijo s »tanki« poskusilo sicer v dobri volji; obnesla se pa ni. V celoti se včerajšnja tablica ni izpremenila niti na vrhu niti na koncu; mesta so zamenjali samo Hajduk, Slavija, BASK in Jugoslavija. V Belgradu je BSK pred kakimi 1500 gledalci premagal Jedinstvo z 2:0. Jedinstvo se je na vse mogoče načine trudilo ohraniti rezultat, vendar v tem ni uspelo Moša Marjanovič, ki je bil v odlični formi, je dvakrat potresel mrežo Jedin6tva. Druga tekma na igrišču Jugoslavije se je odigrala pred jedva 1000 gledalci. BASK je nepričakovano premagal Jugoslavijo z zelo visokim rezultatom 4:0 (1:0). Jugoslavija je bila v začetku tekme celo v premoči. Najboljši Baskov igralec je bil Tomaševič. V Splitu je gostovala sarajevska Slavija, Hajduk se je krepko maščeval za svoj lanski poraz in je premagal Sarajevčane z 3:1 (2:1). Tekmo je gledalo okoli 2000 gledalcev. Gole so zabili za Hajduka Bakotič, Pesagič, Mujadžič, za Slavijo pa Kalember. Svojo zmagonosno pot gre nevzdržno naprej Gra-djanski in je pomandral včeraj zagrebško Concordio kar z 6:1 (5:1). Ta velik Concordijin poraz je zakrivil pred vsem njen vratar, ker Concordia še daleč ni bila tako podrejena kot to kaže rezultat. Gole so zabili Lešnik 3 ,Antolkovič 2 in Kokotovič 1. Sodil je Ljubljančan Macorati po pisanju zagrebških listov zelo 6labo. Tablica je sedaj takale: Hašk 11 9 1 1 28:10 19 (3) B. Š .K. 11 9 1 1 38:15 19 (3) Gradjanski 11 6 2 3 35:15 14 (8) Hajduk 11 4 4 3 22:24 12 (10) Slavija 11 4 2 5 14:17 10 (12) Bask 11 4 1 6 21:22 9 (13) Jugoslavija 11 3 2 6 12:15 8 (14) Ljubljana 11 2 3 5 12:23 7 (15) Jedinstvo 11 3 1 7 5:21 7 (15) Concordia 11 2 1 8 15:40 5 (17) Prihodnjo nedeljo v Ljubljani ne bomo imeli programa. Naši gredo v Sarajevo. Ostali pari pa se bodo borili po temle redu: BSK : Jugoslavija, Bask : Jedinstvo, Hašk : Gradjanski, Concordia : Hajduk m Slavija : Ljubljana. Tekme v Planici S včerajšno planiško tekmo smo takorekoč zaključili smučarsko sezono za letos. Prihodnjo nedeljo je na Pokljuki še 50 km tek in pa kasneje triglavski smuk, toda ti prireditvi ne bosta mogli pritegniti ljudi. Včeraj pa je bilo v Ratečah ob železniški progi prav gotovo nad 3000 gledalcev, ki so prišli z rednimi, turističnimi in posebnimi vlaki, ter še z ostalimi prometnimi sredstvi. Med gledalci je bilo opaziti tudi precejšno število Avstrijcev, in Italijanov. S športnega vidika je včerajšnja tekma na srednji 65 m skakalnici pokazala, da še vedno precej zaostajamo za svojimi sosedi Avstrijci in Nemci. Vseh pet inozemskih skakačev se je pla-ciralo na prvih pet mest, šele na šesto mesto je prišel naš letošnji novi državni prvak v^ skokih Palme Franc (Ljubljana), ki si je letos že petič priboril ta naslov. Priznati moramo sicer, da naši tekmovalci niso šli v to težko mednarodno borbo kompletni in da jih je še spremljala silna smola. Tako sta manjkala zlasi Bevc Edo, ki je v Milanu in Pribovšek Franc, ki ga je bolezen ravno v soboto vrgla na posteljo. Pa tudi ostale skakače je spremljala velika smola; vsi naši favoriti, Nov-šak Albin, Jakopič Albin in Klančnik Karel so pri posameznih skokih padli in si tako onemogočili ugodnejši placement. Uradni rezultati skokov so: 1. Josip Bradi (Oesterr. Skibund), 340 točk, 57, 60.5 in 61 m. 2. Dellakarthe (Oesterr. Skibund), 317 točk, 54, 59 in 57 m. 3. Wiedemann (Nemč.), 315.5 točk, 58, 58 in 57 m 4. Schneiderbach (N.), 312,8 točk, 54, 55 in 55 m 5. Galleitner (Oesterr. Skibund), 301.3 točk, 53 53 in 53 m. 6. Franc Palme 298,7 točk, 49, 52 in 49 ni, Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj - i 5 c ■£ o a ~ S c «■¥ 22 tempe- raturi pi C - 5 --7 ; o Veter Pada- vine if ~S = c « (amer, jakost) š e X K U > Ljubljana 776 2 5-8 -1 4 68 0 N, mmm, Mari boi 776-9 2-2 -4-0 80 0 0 — — Zagreb 772-3 4-0 -l-o S0 10 0 — — Belgrao 771* 3-0 -5 0 0 3 w, — — Sarajevo — — — — —‘ — — Sušak 772-6 •0 2-0 6 0 N. — — Split 769 <•0 4-C 6«» 5 NE, — K n in bor 766-3 8-0 3-t. HO u NE, — Rab 772-6 5*0 It) 50 4 NE« — Vremenska napoved. Stanovitno sončno, hladno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V soboto zgodaj zjutraj se je nekoliko pooblačilo, male plasti visokih oblakov so naraščale do 10, ko je bil tri četrtine neba pokritega, Jo 14 je ostalo tako, nato pa se je oblačnost močno spreminjala. Zvečer in ponoči se je pooblačilo, pihal je močan jugozapadni veter. Včeraj je bilo ves dan večinoma oblačno. Dopoldne so pričele ob 9.45 naletavati snežinke in pihala je zmerna burja. Tudi popoldan je pihala počasna burja in dosegla jačino 10. Zvečer se je zjasnilo in tako ostalo v noč Najvišja temperatura v soboto 5.2 C, najnižja temperatura včeraj —0.1 C, najnižja temperatura včeraj na aerodromu — 5.0 C, najnižja temperatura na aprodromu danes —6.9 C. Ljubljana danes Kol^r Danes, ponedeljek, 14. marca: Matilda. Torek, 15. marca: Klemen. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. KINO SLOGA Tel. 27-30 Vesel karnevalski film Trije neumni dnevi Drevi ob četrt na 7 nastopijo na ID. javni produkciji naslednji gojenci ljubljanskega drž. konservatorija: Korošec Anton (klavir), Polajnar Ljudmila (sopran), Kruljc Štefka (klavir), Pavlovič Štefanija (mezzosopran), Ogrin Ksenija (klavir), Burger Kajetan (violina), Loger Edita (klavir), Gostiša Alojzij (tenor), Osterc Marta (klavir) in komorni kvintet: Osterc Marta, Burger Kajetan, Novšak Vinko, Žižmond Ivan in Čehovin Bogomil, Na sporedu so dela izključno le čeških avtorjev. Produkcija se vrši v počastitev spomina češkoslovaškega predsednika T. G. Masaryka in bo imel uvodno besedo univ. prof. Vaclav Burian. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ponovno uprizori v torek, 15. t. m., ob 8. uri zvečer v frančiškanski dvorani na svojem rednem prosvetnem večeru Max Mellovo igro s prologom in epilogom »Sila ljubezni«, ki prikazuje zmagovito moč vere iz današnjih časov. Igra, katero režira poklicni režiser, je pri premieri sijajno uspela. Rezervirajte si vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et booum po 6, 4, 3 in 2 din. Člani imajo običajen popust. O formalistični šoli v literarni zgodovini bo predaval v torek, dne 15. marca, ob 20. uri na drž. trgovski akademiji (Bleiweisova c.) g. priv. docent dr. Anton Ozvirk. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstop prost. Jugoslov. češkoslovaška liga v Ljubljani dovoljuje si opozoriti svoje članstvo in prijatelje na javno produkcijo ljubljanskega državnega konservatorija, ki bo v jponedeljek, dne 14. t. m. ob 6.45 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Produkcija obsega izključno le dela češkoslovaških avtorjev in se vrši v spomin blagopokojnega pre-zidenta T. G. Masarvka. Vabimo k obilni udeležbi! Vstop prost. Program 3 din. Češkoslovaški konznlat v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane letnikov 1918, 1917, 1916 in starejših, ki se še niso prijavili k naboru, da nemudoma sporoče konzulatu svoj naslov. Sestanek štaršev poskusne ljudsko šole zu Bežigradom bo v ponedeljek, dne 14. t. ni. ob 8. uri zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. prof. Venčeslav čopič s>0 pomenu okolja za vzgojo otrok«. Takoj po predavanju bo ustanovni občni zbor društva »Sola' in dom«. Ker je samo predavanje in še občni zbor društva »Šola in dom« za starše važen, vabimo k čim obilnejši udeležbi. Začetek bo točno ob 8. uri. Šentpetrsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi danes, v ponedeljek ob 8. zvečer skupno predavanje g. prof. dr. Šarabona: »Izlet po svetu«. Vabimo vse! Odbor. IV. jugoslovanski kongres proti tuberkulozi bo v času od 22.-24. maja t. 1, v Herceg-Novem. Udeleženci naj najdalje do 1. aprila t. 1. dostavijo prijave za udeležbo na kongres Protituberkulozni zvezi v Ljubljani, da bi se sprejemnemu odboru v Herceg-Novem olajšalo delo, osobito glede stanovanj. Za udeležence bo dovoljena polovična vožnja. Protituberkulozna zveza želi, da bi bila udeležba na kongresu iz Slovenije čim večja. Ljubljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Torek, 15. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju' Sne- gulčica, Rdeče rože.) Sreda, 16. marca: Gospoda Glembajevi. Red Sreda. Četrtek, 17 marca: Bela bolezen. Red A. Petek, 18. marca: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Ponedeljek, 14. marca: zaprto. Torek, 15. marca: Tosca. Red A. Sreda, 16. marca: zaprto, Četrtek, 17 marca: Jevgenij Onjegin. Red Četrtek. Petek, 18. marca: Jakobinec, Red B Radovljrca Za Jožefovo pripravlja fantovski odsek Iz Radovljice svojo akademijo, za katero se zelo skrbno pripravlja že veo zimo. Akademija bo predvsem telovadna z nekaj simboličnimi slikami. Pred telovadnim naatopom bo primeren slavnostni nagovor. Vabimo vse slovenske zavedne Gorenjce na k> akademijo, ki bo spričo najskrbnej-še priprave povsem zadovoljila. Ne svidenje na Jožefovo v Radovljicil Žalostna zgodba iz domačih krajev Otrok, za katerega sta se potegovali dve materi in dva očeta V Zalem logu, prijaznem slovenskem trgu, se je Cvetana razvijala v lepotico. Oče je bil majhen kajžar, pa pridnih rok. Dekle je bila prav razumna, zato je dovršila meščansko šolo v domačem trgu s prav dobrim uspehom. Po preteku več let se ji je s posredovanjem poslanca posrečilo, da je dobila službo dnevničarke v državnem uradu v Marindolu. Kdo popiše njeno veliko veselje, ko je prejela dekret! To veselje pa ji je kalila bridka zavest, da bo morala zapustiti domači kraj in oditi precej daleč v svet. V novem kraju je dobila borno stanovanje s hrano — saj je bila tudi njena plača kaj borna; zahajala je pridno v urad, prosti čas je uporabila za čitanje in za ročna dela, njene misli so neprestano uhajale v Zali log, kjer je preživela svojo prvo mladost. V uradu se je kmalu privadila, posebno pa se je privadila uradnega tovariša Branka; med njima se je razvila ljubezen, ki je postala usodepolna za oba Branko je bil namreč oženjen, za kar je Cvetana zvedela šele potem, ko je bilo že prepozno. Silno potrta je zapustila službo in odšla domov. Da je oče ni posebno prijazno sprejel, 6i vsakdo lahko misli, vendar se mu je sirota smilila in ji je dal streho. Kmalu nato je porodila hčerkico; ker je bila ta dan v pratiki naslikana sveta Marjeta, so dali otroku pri krstu ime Marjetica. Sodišče v Zalem logu je povabilo Cvetano, ki je navedla ime in etan očeta. Ta je pri svojem sodišču v Marindolu priznal očetovstvo in se zavezal, da bo plačeval mesečne alimente. Toda devet mesecev se Branko ni nič zmenil ne za Cvetano ne za Marjetico, zato so mu zarubili njegovo plačo. Toda sedaj pa je bilo joj! Branko ob mesecu ni prinesel toliko denarja svoji ženi Darinki kakor po navadi; žena je šele zdaj zvedela za možev greh Kako sta Branko in Darinka prve čase po tem dogodku orala, 6e ni dalo zvedeti, toda opravljivi jeziki so marsikaj namigavali. Brankov zakon je bil brez otrok, Darinka pa bi jih rada imela. Doma ji je bilo dolg čas, mož je bil v uradu čezmerno zaposlen, seveda po odhodu Cvetane je imel manj uradnega dela. Darinki je prišla pametna misel v glavo. Podala se je na pot. V glavnem mestu je obiskala neko prijateljico, s katero sta se potem odpeljali v Zali log. Najprvo sta šle na sodišče, kjer sta zvedele, da Darinka lahko dobi Marjetico, če v to dovoli mati. Nastanili sta se nato v gostilni, kamor sta poklicali Cve- tano. Darinka je z vso zgovornostjo pripovedovala, da bo njen mož izgubil službo, če bo njegova plača zarubljena; najbolje je, če Cvetana izroči otroka in ustavi izvršbo, zapadle alimente pa plača Darinka. Cvetana je bila s tem zadovoljna. Naslednjega dne sta šle na sodišče, kjer se je zapisalo sledeče: »Cvetana izroči nedoletno Marjetico v popolno oskrbo in vzgojo Darinki in se odreče vsaki nadaljnji pravici do tega otroka; ne zahteva preživnine; Darinka prevzame otroka in se zaveže ga preskrbeti in vzgojevati, da postane vreden član človeške družbe.« Ta dogovor je varuško sodišče v Zalem logu odobrilo. Marjetica je bila tedaj stara 20 mesecev. Darinka in prijateljica 6ta se odpeljali, rekoč, da se bodo glede izročitve otroka že še podrobneje v pismu dogovorili. Naslednjega dne je Cvetana povedala očetu, kaj je ukrenila glede otroka. Oče je bil hud, ker je lastna mati izročila otroka v tuje roke. Tudi Cvetani je vest očitala, da ni prav storila; zato je šla na sodišče, da bi včerajšnji ukrep razveljavila; sodnik ji je ob kratkem razložil, da se brez Darinkinega privoljenja poravnava ne da predrugačiti. To je bilo 23. novembra 1930. Dne 1. januarja 1931 je Cvetana po svojem zastopniku predlaga pri sodišču v Zalem logu, da bi se poravnava razveljavila toda to sodišče je spis že prej odstopilo sodišču v Marindolu, ker naj bi bila imela Marjetica na podlagi poravnave svoje nadaljnje redno bivališče pri Darinki. Ker Cvetana nikakor ni hotela izročiti otroka Darinki, je ta predlagala pri sodišču, da se otrok izvršilnim potbm, t. j. 6 silo odvzame materi. Sodišče je to izvršbo dovolilo. Dne 20. marca 1931 se je v Zalem logu pred hišo, kjer je stanovala Cvetana, ustavil osebni avto, iz katerega so izstopili eksekutor, orožnik in neka gospodična, ter jo mahnili naravnost proti Cvetanimem stanovanju. Cvetana je vsa prestrašena takoj zaslutila, kaj pomeni ta obisk, in je sobo zaklenila; toda pomagalo ni nič, uradna gospoda sta otroka materi vzela, ga izročila navzoči Darinki, ki je odbrzela ž njim v avtomobilu. Cvetana je v mestu našla Marjetico in Darinko. Vsa besna se je zakadila v Darinko in ji hotela iztrgati Marjetico, pa ni šlo; polfcga ie posegla vmes in jih odvedla na stražnico. Če je ob tem času šel kdo mimo stražnice, je moral ustaviti korak, ko je otroče presunljivo klicalo: »Mama, mama.« Na pod-' lagi sodnega odloka, ki ga je imela Cvetana s seboj, I ni mogla policija ničesar ukreniti. Darinka se je z Marjetico dopeljala v Marindol, užaljena mati pa 'f .. -'—Tj • r' IPfr A.J.-..,... . .„.<,.'8 Vstajenje pomladi. 800 ni dolg prekop pod Zugspitic. Vrtali so ga štiri mesece. domov. Naslednjega dne je bil ta dogodek popisan v nekem dnevniku s pristavkom: »Slučaj je pač edinstven in kriči po čimprejšnjem pravičnem raz-čiščenju.« Kakor izvemo, so primer sporočili tudi že na najvišje sodišče in prav nič ne dvomimo, da bo dobila užaljena ljubezen matere polno zadoščenje. To zadoščenje pa je prišlo šele sedem let pozneje; ves ta čas je bila Marjetica pri Darinki v Marindolu. Cvetana je nato pokrenila nadaljnje sodne korake, ki so skoraj po preteku sedmih let dovedli do pravične rešitve te kočljive in žalostne zgodbe. Teden dni, preden 60 otroka vzeli, je Cvetana re-kurirala na okrožno sodišče v Starem mestu, toda z rekurzom ni uspela. Jeseni 1931 je Cvetana predlagala pri sodišču v Marindolu, da se otroka odvzame Darinki, češ da se mu slabo godi, da bo 6labo vzgojen, da se bo lastni materi popolnoma odtujil itd. Niti prva, niti druga, niti tretja insUnca ni ugodila temu predlogu; odločba stola sedmorice je izšla 27. februarja 1932. Ko je tedaj tudi najvišja instanca imela gluha ušesa za njene prošnje, je bila Cvetana popolnoma obupana. Toda sreča je ni popolnoma zapustila. Prišla je služit v Središče, kjer se je kmalu seznanila s sicer postamim, pa zelo simpatičnim vdovcem, ki je bil v državni službi; otrok ni imel. Spočetka je odklanjala ljubezen, ker je imela slabo izkušnjo z Brankom; končno se je udala in se dne 25. julija 1932 poročila s Srečkom. Srečko je prinesel srečo Cvetani, pozneje pa tudi Marjetici. Dne 20. septembra 1933 je Cvetana vložila pri okrožnem sodišču v Starem mestu tožbo na razveljavitev poravnave, katero je nekoč sklenila pri sodišču v Zalem logu. Po preteku skoraj enega leta je sodišče dne 31. avgusta 1934 razsodilo, da se poravnava ne da razveljaviti, da ostane tedaj Marjetica še nadalje pri Darinki. Apelacijsko sodišče je že 30. oktobra 1934 potrdilo to sodbo Cvetana pa še ni obupala Pritožila se je na stol sedmorice. Spis je potreboval za rešitev dve leti in dober mesec. Med tem časom se je pa doma zgodilo nekaj pomembnega. Dne 11. decembra 1935 je Srečko predlagal pri sodišču v Marindolu, da bi se mu dovolilo pohče-riti Marjetico, Branko pa je dne 3. septembra 1936 prosil pri banovini, da bi smel dati Marjetici svoj priimek. Ker so bili vsi 6pisi v Zagrebu, niso oblasti mogle rešiti niti enega niti drugega predloga, dokler ne bo zadeva rešena na najvišjem sodišču. Dne 3. februarja 1937 je najvišje sodišče odločilo, da so bili vsi dosedan i ukiepl sodišč neprav ni in je vse skupaj razveljavilo. Izreklo je, da ima prvenstveno pravico do otroka edino le mati in nihče drugi. Le če utegne biti dobrobit in odgoja otroka v materinih rokah v nevarnosti, potem je stvar varuškega sodišča, da odloča o nadaljnji usodi otroka. Ko je Cvetana prejela ta odlok, je takoj predlagala pri varuškem sodišču v Marindolu, da se Marjetica odvzame Darinki in vrne materi. Sodišče je takoj uvedlo poizvedbe in odločilo dne 29. maja 1937, da se Marjetica odvzame Darinki in izroči pravi materi Proti temu odloku se je Darinka priložila na okrožno sodišče v Starem mestu, ki pa je dne 24 julija 1937 to pritožbo kot neosno-vano zavrnilo. Ker se Darinka ni več dalje pritožila, je mala Marjetica po preteku skoraj sedmih let zopet prišla v varno naročje svoje ljubeče in ljubljene mamice, in sicer še tako pravočasno, da je v za- ; •' . četku letošnjega leta lahko pričela hoditi v četrti razred ljudske šole. Marjetica, ki bo letos na dan sv. Marjete dosegla 10 let, bo sedaj mirno in zadovoljno živela, saj je do sedaj že dovolj bridk h ur pretrpela. Ka-kar smo izvedeli, je že tudi dobila legitimacijo režijski vozni listek na železnici. Radio Programi Radio Ljubljana ^ Ponedeljek li. marca: 12 Dvorak: Slovanski plesi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisan® polje (plošče) — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ur;'*: Zadušitve in umetno dihanje (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče^ — 18.40 Kulturna kronika: O dr M Opeki (ms^r. dr. Josip Debevec) — IM Napovedi poročila — 19.30 Nacionalna ura: Ciijj in pota vzgojne politike (g. dr. Karel Osvald, univ. prof.) — 19 50 Zanimivosti — 20 Orkestralni koncert, sodelujejo: Radijski orkester, g. prof. Karlo Rupel in g Slavko Korošec — 22 Napovedi, poročila -> 22.15 Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona. Drugi programi Ponedeljek 11. marca Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Zenski kvartet, 20 30 Violina, 31 Odlomki i* Schubertove orerete «Pri treh mladenkah«, 21.30 Lahka glasba, 22.20 Kavarniška godba — Dunaj: 18.55 Opera • Džamileh«, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 21.10 Gledališki prenos, 23.15 Ciganski orkester — Rim-Bari! 21 Violina, 22 Operetna glasba — Praga: 19.10 Koncertni večer — Varšava: 20 Mali orkester, 22 Simfonična glasba — Berlin: 20 Veliki orkester. Maršal Vorošilov, poveljnik sovjetske vojske na Daljnem Vzhodu, ki ga je po zadnjih vesteh dal Stalin tudi aretirati. Meščan je na deželi 6rečal kmečkega fanta, ki je gnal konja. »Kam pa ga pelješ?« »■K živmozdravniku.« »Tako? Daj, da pogledam konja, ker se tudi razumem na to.« >Le poglejte ga.« Meščan je hodil okoli konja, mu gledal v gobec, privzdigoval mu noge in učeno zmajeval z glavo. »Ja. lant, kaj pa je konju?« »Nič« »Cernu pa ga pelješ k živinozdravniku?« »Ker je njegov.« ROBERT LORD 33 POD CRNO KRINKO Cliff je zajahal stol in začel dajati od sebe čudne glasove: »Tuf... tuf... tuf... šiii... tuf... tuf... šiii«, pri tem pa mahal z rokami, kakor vzvod pri kolesih lokomotive. Čeprav je bil do konca pijan, je še vse eno rogovilil sem in tja in razsajal. »E, poslušaj, kaj se ti je zmešalo?« je zavpil nanj Jones in ga brcnil. Frank se je zvijal od smeha, ko je gledal pijanega Cliffa. »Tuf ... tuf... tuf... šiii... šiii... Očka in sinček Dom-browski se peljeta v širni sveti... Tuf... tuf... šiii ...« je Cliff oponašal vlak, se zvalil k Jonesovim nogam in jih začel objemati in jim prisegati večno zvestobo.., Frank se je krohotal, da ga je popadala slabost... Solze so mu začele rositi iz rdečih oči... Med pijanim smehom se je v hipu spet spomnil na vse, kar se je zgodilo prej. Bilo je to eno samo stotinko sekunde zdravega razuma... Frank se je ob tem strašnem spoznanju zgrabil za lase in udaril z glavo ob mizo. Krčevito je zajokal... »Pijanca! Ničvredneža!« je godrnjal Jones in se opotekal po sobi. »Treba je, da vsaj jaz ostanem trezen... ta dva sta tako znorela...« Šel je k vratom in poklical natakarja: »He, dečko, vrč mrzle vode ... Gospodi je nekam slabo ...« Natakar je prinesel vodo, Jones pa jo je brž zlil Franku in Cliffu za vrat... Dalje niso pili... Mera je bila poln«. Hladna prha tudi ni bila napačna. Frank ni vedel za nič več. Čutil je samo strašno praznino in puščobo .,. Cliff je tudi nehal potovati s stolom. Stresel je glavo, nato pa svečano izjavil: »Jones, tl si svinja ... Kako moreš zlivati vodo na naju ...« »Le pomiri se, -le! Voila čisto dobro učinkuje na tvojo glavo...« »Čas je že, da gremo domov .. •« Vse tri niso noge nič dobro nosile. Natakar jim je pomagal, da so prišli do Frankovega avtomobila pred vrati. Srečno so se naložili vanj in avtomobil se je pomaknil naprej in se zaganjal zdaj na levo, zdaj na desno stran ceste.,. Bilo je pozno ponoči. Na ulici ni bilo žive duše več, le stražniki so stali na križiščih, pa so bili prepričani, da je mnogo boljše, če se sploh ne zanimajo za avtomobil, ki se je počasi in čudno negotovo pomikal naprej, kakor da bi bil vsak hip hotel zaviti v ulico, ki je nikjer ni bilo. - • Ko je avtomobil peljal mimo tiskarne »New Herald*, so prebrali lepak na uredniškem oknu: ^Zagoneten požar na farmi Dombrovskega! Neznani zlikovci, ki so si nadeli krinke, so razdejali in zažgali hišo Dom-browskega. Oče in sin izginila!. • • Ku-Klux-Klan v našem mestu ...« »Poglejta no, to so zanimive novice ...« je dejal Cliff, ki se je bil medtem že precej streznil. »Bomo jutri kupili časopis in ga prebrali, da vidimo, kaj se je pripetilo...« je še zasmehljiveje pripomnil Jones. Tudi Frank se je na svežem zraku malo streznil. Avtomobil je že boljše vedel za pot.. > I’rank je odpeljal Jonesa domov, Cliffa pa je pustil na nekem križišču, Ko se je znašel sam v avtomobilu, se je šele dobro zavedel, da se mu prav za prav mudi domov. Pognal je hitreje avtomobil in jo ubral naravnost prota Bowery Hillsu. Po tako razburljivi noči in po strašnem kričanju, ki so ga zagnali v baru, je tihota na Bowery Hillsu čudno učinkovala Spet se mu je začela vračati zavest. Nazaj ni mogoče več! Frank je zato trdno sklenil, da pojde naprej po tej poti, na katero ga je vrgla usoda. Ko je prispel domov, je hitro spravil avtomobil v garažo in šel v stanovanje. Ko je prižgal v prvi sobi luč, je zagledal Rutho, ki je ležala na zofi — oblečena. To ga je neugodno iznenadilo... Ruth se je zbudila, ko je prižgal luč. »Frank!... Ti si?« Trudil se je, da Ruth ne bi opazila, kako je pijan... Pre- vidno je hodil po sobi ob omarah in ob zidu ... Toda Ruth je takoj prvi trenutek spoznala, kaj je z njim. »Frank... Ti si...« »Kaj?... Kaj sem jaz?... Ti misliš, da sem pijan, ne? O, to se pa motiš! Nikar me ne žali... Kdo je pijan?...« »Nič nisem rekla. Počakaj, da ti pomagam. Pojdi spat. Sezula ti bom čevlje ...« »Rekel sem ti, Ruth, da me ni treba čakati.,, Zakaj nisi odšla spat?« »Bala sem se zate, Frank. Ura je že štiri proč... Frank je stal sredi sobe in se gugal... »Kaj, ti vohuniš za mano? Pazi, žena, kaj delaš!« »Bala sem se zate, da se ti ni morda kaj zgodilo!« »Nikar nič ne skrbi zame. Saj se lahko sam varujeml...« Franku bi bilo ta trenutek najbolj všeč, če bi se mogel z ženo prepirati. Toda Ruth je bila razumna in pametna žena. Nič več mu ni ugovarjala, pač pa se je trudila, kako bi ga z lepimi besedami spravila spat. Sezula mu je čevlje in mu pomagala, da se je slekel. Kar zvalil se je v posteljo in v trenutku globoko zaspal. Ruth ni več legla. Sedla je v naslanjač in premišljevala. To je bilo prvič, odkar sta bila poročena, da se je tako zelo napil. A tudi sicer se je vse njegovo vedenje čisto pre-j drugačilo. Bila je v velikih skrbeh in tako je čakala jutranjega j svita. * V mestu je bilo drugi dan silno vznemirjenje. Ljudje so zvedeli nekaj podrobnosti o tem, kako sta Dombrovvska morala stopiti na prvi vlak in se odpeljati. Farma je do temelja pogorela. Policija je začela strogo preiskavo. Pri policijskem predstojniku so se kar vrstili razni sestanki, ki naj bi odkrili vsaj neznatno sled za neznanimi zločinci. Toda sled za njimi je ostala zabrisana. Časopisi so polnili cele strani o tem dogodku. Celo vlada v Washingtonu se je po radiu zanimala za stvar. Vse je bilo silno razburjeno. Delavci iz tovarne Hendon-Worksa so postajali v majhnih skupinah in govorili samo o tem. »Slovenski dum« Uboja v tak delavnik ob 12 Mesečna naročnina I* O! n u inozrm*tn> J* Din Kr«lnIMvo Kopit«r|e*a alte e Vlil Melon Za jBgotlotaiukfl U*karn« > Uabljanii k Cefc Izdajatelji Ivan Rakovec Uredniki jote kotiieJt lelrlon M91 do MO) Upravni KopitarJevn oJJca *>