DELAVSKA POLITIKA IZHAJA. DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH! 'Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica —* Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din mali oglasi, ki V. social,it namene delavstvu ,iu. nameščencem. vsaka beseda Din OM Ste v. 27 Maribor, sobota, dne 2. aprila 1938 * ..Demokracija spada v Tako bi radi diktatorji zgodovino" Norveška delavska stranka vstopila v Socialistično internacionalo Sklep sprejet z veliko večino Na kongresu norveške delavske stranke, ki je prvotno pripadala komunistični internacionali, iz katere je pred leti izstopila, je bil sedaj sprejet z veliko večino sklep, da stranka vstopi v Socialistično delavsko internacionalo. Norveška delavska stranka je dala s tem vsemu evropskemu proleta-rijatu vzpodbuden vzgled. Vatikan se pogaja z nemSkim faSizmom Pripravljen je, da se podredi Kakor znano so avstrijski škofje klonili pred silo nemškega fašizma in se podvrgli. V posebni izjavi pozivajo škofje svoje ovčice, da naj slede njihovemu vzgledu. Dunajski škof in kardinal dr. Innitzer je to izjavo avstrijskih škofov sporočil zastopniku Biircklu in je v znak pokorščine zaključil svoje pismo s »Heil Hitler!« Trdi se, da so ta korak storili avstrijski škofje sporazumno z Vatikanom. ki si s to gesto hoče pridobiti naklonjenost nemškega fašizma, da-si so v rajhu razpuščene vse katoliške organizacije, zadušen ves katoliški tisk, ukinjene vse verske šole in še vedno trajajo procesi proti katoliškim duhovnikom. Vatikan je pripravljen brez pridržka sprejeti zahtevo nemškega fašizma, proti kateri je pri nas z vso odločnostjo: da je duhovnikovo torišče edinolfc v cerkvi, v politiki pa, da ne sme imeti ne besede, ne vpliva. Mehika ne da nafte faSistiinim državam Nemčiji, Japonski in Italiji Mehiška vlada je vzela privatnim družbam pravico izkoriščanja nafti-nih vrelcev. Sedaj so se obrnile Nemčija, Japonska in Italija na mehiško vlado radi nakupovanja nafte. Mehiška vlada pa je prodajo nafte fašističnim državam odklonila, zvesta načelu, da bo z njo zalagala samo demokratične države, katere bo tudi sicer podpirala, ako bodo potrebovale pomoči. AngleSki konservativci proti nacionalizaciji rudnikov in predlogu angleške delavske stranke Angleška delavska stranka je Predlagala v spodnji zbornici, da naj se rudniki podržavijo (nacionalizirajo). Predlog delavske stranke .ie zbornica odklonila. Za predlog je glasovalo 117, proti predlogu 167 poslancev. . i. • Predlog Amerike za pomoč iz avstrijskim izgnancem. Predsednik Roosevelt je obvestil velesile, da nameravajo Zedinjene države organizirati akcijo za pomoč iz Avstrije iz-Snanim in beguncem. Fašisti pravijo: »Demokracija spada v zgodovino«. Ž drugimi besedami bi označili to misel tako-le: Demokracija se je preživela; ljudje ne marajo več političnih pravic in svobode, ampak si žele samo še diktatorje in komandante. Trdijo, da s6 skoraj po vseh državah pojavlja to stremljenje, po nekaterih odkrito, po nekaterih tajno. Tako prodira naziranje polagoma v mnogih državah. Fašizem je dokazal, da je parlamentarna navlaka nepotrebna in da se dela lahko brez nje — proti vsem državam in celemu svetu. Fašizem torej prav odločno omalovažuje sporazum med državami in mednarodne dogovore. Za nas nastane pri tem važno vprašanje. Kdo zagovarja fašizem, njegove metode in kakšne so metode prodirajočega fašizma? Predvsem se zavzema za diktaturo kapitalizem in vsa reakcija okoli njega, za fašistično diktaturo so klerikalizmi, ker so za avtokracijo, v kateri narod nima veljave. Časopisje orožne in druge industrije, bank in reakcije na vse načine dela razpoloženje za diktatorske režime. Pravijo vojna grozi in oboroževanje je potrebno, napad nam grozi, treba se strniti v šovinistične fronte itd. Nihče seveda ne more verovati, da narod odklanja svobodo. politične pravice in sodelovanje v javnem življenju, ker je tesno v zvezi z njegovo eksistenco. Drugače je, če si reže kruh človek sam, kakor, če ga mu drugi režejo. To zavest je pa po fašistični morali treba zamoriti v človeku, ker bi se končno le utegnil potegniti za svoje naravne pravice. In kaj opazujemo v svetu? Vsa vzgoja, vsa tiskana propaganda je usmerjena v praznih fantonih. v šovinističnem nacionalizmu, poveličevanju orožja, gojitvi veseljačenja in parad v uniformah. Resna razmotrivanja o političnih in socialnih interesih so pa prepovedana. razen v zmislu diktatorskih režimov. To se vrši v interesu kapitalizma, ki želi zatreti v človeštvu čut za realnost in zavest, da mu gredo v družbi politične in socialne pravice. Z neverjetno rafiniranostjo in usiljivostjo 'se ta proces vrši po vseh državah, ki se nahajajo v politični negotovosti in preobrazovanju. Ta sistem vzgoje je največje zlo današnje dobe. Potrebna bi bila energična in dejanska protiakcija, za katero je predvsem poklican delavski razred po svoji' misiji, zlasti pa zaradi tega, ker je vsa vzgoja in teroristična metoda današnjih dni naperjena prav proti delavskim množicam. Klic po demokraciji, ki ga včasih državniki naslavljajo na meščan- stvo, je morda nehote tudi klic delavstvu. Tudi delavstvo potrebuje in zahteva demokracijo. Delavstvo se mora boriti za demokracijo. Še mnogo važnejši ali vsaj bistvenejši del boja za demokracijo pa je vsestransko, kulturno delo delavskega razreda, ki naj razblini moderno psevdokulturo. Ni se treba bati kulturnega boja, ni se treba bati političnega in socialnega boja. Ne! Boj je jako potreben! Najpotrebnejše je pa prosvetno delo na vseh poljih človeškega udejstvovanja, da se delovni narod vrne zopet v resno realnost in se v njej ohrani. Delavstvu šovinizem in parade ne morejo koristiti. Koristi mu lahko samo dejansko udejstvovanje ob popolni svobodi v praktičnem življenju. Za to udejstvovanje se pa moramo kljub zaprekam pripravljati s kulturnim delom ter ustvariti zdravo kulturo delavskega razreda in sploh delovnega naroda, ker bi zanemarjanje te dolžnosti samo olajšalo prodiranje fašistične reakcije. Spominjajmo se ob sedanji' duhovni krizi prvih kulturnih, političnih in socialnih bojevnikov, ki so ob enakem terorju delali, trpeli in zmagovali za človeštvo. Današnje razmere prav resno kličejo onega duha na plan: za kulturo in človečanstvo! NemSki socialni demokrati v ČSR za republiko in demokracijo Novi predsednik stranke s. Vencel Jaksch V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil strankin zbor nemške socialne demokracije v ČSR v Pragi, ki se ga je udeležilo 560 delegatov/ Kongres je v čehoslovaški javnosti vzbudil mnogo zanimanja, ker se je vršil v atmosferi, katero je ustvarila med Nemci v ČSR zasedba Avstrije po Hitlerju in ki je imelo za posledico, da sta sc nemški meščanski stranki: agrarci in krščanski so-cialci, podredili nemškemu fašističnemu gibanju v ČSR. katerega vodi znani učitelj telovadbe Henlein s podporo Nemčije. Nemške socialne demokracije to ni moglo omajati in odvrniti od njene dosedanje poti. Namesto odstopivšega predsednika stranke s. dr. Czecha. ki vsled starosti ni mogel več uspešno vršiti funkcije, je bil soglasno izvoljen s. Vencel Jaksch. Jaksch jc imel velik govor, v katerem je poudaril, da so se z vstopom agrarcev in krščanskih socialcev v Henleinovo stranko' združile vse meščansko - kapitalistične sile proti socialističnemu delavstvu. Nemško socialistično delavstvo pa je in bo ostalo zvesto svojim idealom: demokraciji in socializmu. Ono ve in hoče, da bo meja Čehoslovaške ostala neokrnjena, da bo ostala v republiki demokratična ustava in da se ne bodo nikoli uresničili načrti nemških fašistov, spraviti vse pod svojo oblast in vistosmeriti. Stranka bo sledila vzorom švedske socialne demokracije, oprta na vse delovne sloje, ki si v današnjem gospodarskem redu niso več sigurni svojega obstoja. Pogajanja med Anglijo In Italijo Kako le odmeva preko Brennerja? Angleški in italijanski listi poro- čajo, da pogajanja med Italijo in Anglijo ugodno napredujejo. Pri pogajanjih ne govore o španskem in azijskem vojnem vprašanju. Znani baron Papen postane nemški poslanik v Ankari. Njegova naloga je, da pripravi boljše gospodarske zveze med Nemčijo in Turčijo. Prej je bil poslanik na Dunaju. Spremembe v romunski vladi Kabinet patrijarha Mirona Christea v novi formi Christea Patrijarh Miron unnstea je izmenjal svojo vlado. K tej spremembi pravi posebna vladina izjava: »Te dni je bil izdelan proračun in z uspehom zaključena reorganizacija državnega aparata. Na ta način je zgrajen most, preko katerega vodi pot v normalno življenje v državi, tako, da ni več potrebna vlada v dosedanjem sestavu.« Iz vlade je izpadel zunanji minister liberalec Tatarescu, namesto njega je prišel Petrescu Comnen. V vlado, sta vstopila tudi dva ministra, ki sta se izneverila kmečki stranki dr. Maniua. Politični kurz ostane kot doslej, vse politične odločitve so od naroda prešle na kralja. Dr. Maniu interniran Bivši romunski predsednik vlade in predsednik kmečke stranke dr. Maniu, ki je dobila pri zadnjih volitvah v parlament tudi največ glasov od vseh strank, je bil interniran v nekem kraju Transilvanije. RepuUili anslc Ja nuJi vedi ansKa armada nudi vedno eva Razbremenilni napadi vladinih čet v odseku Teruel resneisi odpor Ji Glavni sunek Francove armade se je v početku tedna razvijal zapad-no od Saragosse proti Leridi, mestu v Kataloniji in pa severno od tega mesta pri Barbastru. Nekatera poročila so trdila, da se je Francovim četam, ki so sestavljene iz Italijanov in Maročanov, posrečila zavzeti Lerido. Zadnje vesti pa vele nasprotno, da so republikanske čete zadržale prodiranje Francove vojske pri Leridi in jo pognale nazaj. Istotako so pri Barbastri. v dolin reke Cinco preprečile, da bi sovražnik dospel na levi breg. Razdrli so vodne naprave v reki in poplavili dolino. Voda je odnesla dva od nacistov postavljena pontonska mostova, vsled česar so bili odrezani odre- di mavriških čet, ki so že prišli preko reke. Sunek nacistov pri Alcanizu skušajo republikanci zadržati v gorskih predelih. Položaj še ni popolnoma razčiščen; izgleda, da je tudi tu Francova ofenziva zastala. Nacisti trdijo, da so tu samo še 70 km zračne črte od morja. Ako bi dospeli do morja, bi bila Katalonija ločena od ostale Španije. Vladine čete napadajo pri Teruelu Južno - zapadno od Teruela je 29. marca pričela ofenziva vladine vojske v smeri proti Albaracinu. Vladine čete zaznamujejo uspehe. Vsekakor ima akcija vladinih čet pri Te- ruelu namen razbremeniti aragon-sko - katalonsko fronto. Francoski listi pišejo, da je Francova ofenziva zastala. 280.000 mož republikancev na fronto Z veliko naglico koncentrira vrhovna komanda republikanskih čet rezerve, gre za 280.000 mož. ki odhajajo na fronto v Aragonijo in Katalonijo. Uspehi nacistov so posledica novo dospelih pošiljk orožja. Zadnje dni so prejeli tudi republikanci nekaj več vojnega materijala in poročila trdijo, da bi to moglo zopet vzpostaviti ravnotežje sil obeh taborov. Preprečile naihuJSe! Delavstvu v samotni tovarni v Štorah grozi odpust radi povišanja carine na uvoz gline Delavstvo te tovarne je zadnja leta preživljalo hude čase, ker se je vedno delalo okrnjeno. Letos se je konjunktura malo izboljšala in smo živeli v nadi, da bomo lahko poplačali naše dolgove pri trgovcih, ki sedaj vsak dan pošiljajo svoje agente v pisarno podjetja z rubeži na delavske mezde. Pa tudi teh dolgov bi bilo enkrat konec, da se ni povišala carina na Samotni materijal, katerega moramo dobavljati iz inozemstva za izdelavo Samotne opeke. Čim se je carina na ta materijal zvišala, nam je podjetje odpovedalo službo za 26. marca. Lahko si vsak misli, s kako težkim srcem smo pričakovali ta 26. marec. Ni potrebno posebej povdar- jati, da smo na vse oblasti pisali prošnje, naj se ta velika napaka popravi. Tudi ministrstvu socialne politike smo poslali prošnjo, naj v našem interesu apelira na ministrstvo trgovine in industrije in finančnega ministra, da se ta carina omeji in prepreči brezposelnost, ki je že itak ne manjka. Dasi do danes ni od nobene strani pov oljnega odgovora, se podjetje vendarle nada, da bo v prihodnjem tednu prispela ugodna rešitev ter nam je podaljšalo odpovedni rok do 2. aprila. Ako pa te rešitve ne bo, bomo pač šli, z beraško palico v rokah po naši Jugoslaviji, kot delomrž-neži. Prizadeto delavstvo. Doma u% si/eiu Pojasnilo. Iz par krajev smo prejeli obvestilo, da so krajevni oblastveni organi pri naročnikih zaplenili št. 22 A »Delavske Politike« z' dne 1,6. marca. Opozarjamo, da gre tu za očitno pomoto. Državno tožilstvo v Mariboru je zabranilo št. 22 z dne 16. marca, r-*»flT m mu i *» ^ n • • ft i tri i avhiH<. ne pa štev. 22 A. Komur je bila od oblastvenih organov zaplenjena št. 22A, naj jo takoj reklamira pri dotičnemu, ki mu jo je vzel in jo zahteva nazaj. Proračun je sprejet tudi v senatu. Proračun za 1938-39 je sprejel senat s 53 glasovi, 16 senatorjev je glasor-valo proti proračunu. Dogovor glede francoskih posojil Jugoslaviji so dne 27. marca podpisali v ministrstvu financ v Beogradu. Dogovor velja od 14. oktobra 1937 do 13. oktobra 1939 in sta ga podpisala minister Letica in predsednik odbora jugoslovanskih državnih posojil s pristojnimi referenti. Dogovor se tiče vračanja dolgov. Sirite naS list! Uvedba delavskih knjižic. V »Službenih novinah« je izšla nared-ba o uvedbi delavskih knjižic ali legitimacij, ki bodo javen dokument. Za kvalificirane delovne moči bodo legitimacije obvezne. Torp&dovka »Zagreb«. V Splitu so dne 30. marca spustili v morje prvo doma zgrajeno torpedovko. Slavnosti je prisostvovalo mnogo občinstva. »Cesar« Oto je izgubil zadnje šanse. Odvezal je svoje pristaše v Avstriji od prisege in se sedaj poteguje za belgijsko državljanstvo. Izplačila v markah. Iz Avstrije nam poročajo, da so dne 26 marca prejeli delavci prvič izplačilo v markah. Bankovci so bili še čisto sveži in se jim jc poznalo, da so: šele pravkar prišli iz stroja. Tiskanje denarja se vrši v Berlinu pospešeno, da ne bi nastalo pomanjkanje papirnatih bankovcev. Kaj bo z Donavo? Donava je mednarodna reka in promet na njej ureja posebna mednarodna komisija. Pojavljajo se vesti, da hoče Nemčija Uspehi Kitajcev Japonci niso mogli osvojiti Sučaua Vojna sreča na Kitajskem je sedaj precej naklonjen i Kitajcem. Napori Japoncev, da bi osvojili važno železniško križišče Sučau na progi Tientsin—Pukau so se izjalovili. Japonska armada se umika. Okoli 5000 japon. vojakov so Kitajci obkolili. Tudi na severnem Kitajskem, pri Šantungu, je položaj Japoncev resen. Jptfonski generali se bodo. imeli torej priliko prepričati, da njihov vojaški izprehod na Kitajsko ne bo tako lahek kot so mislili. Čim dalje traja vojna in čim večje so žrtve, tem bolj bodo postajali nemirni Japonci v domovini. Vsemu steklarskemu delavstvu Jugoslavije! Odpoved kolektivne pogodbe v Sisku Vodstvo steklarne v Sisku je odpovedalo kolektivno pogodbo in hoče pri nekaterih proizvodih reducirati postavke do 12 odstotkov, razen tega pa ukiniti tudi druge ugodnosti, katere je stara pogodba predvidevala. Delavstvo se bo temu uprlo, zato poziva Splošna delavska strokovna zveza, podsavez steklarjev, da noben steklar ne potuje v S:sak radi zaposlitve, dokler spor ni likvidiran. Obvestili smo tudi sodruge v Čeho-slovaški, da pod nobenim pogojem ne sprejmejo dela v tej tovarni. Torej, sodrugi steklarji, pokažimo, da pravilno razumemo boj naših sotrpinov in da pod nobenim pogojem ne gremo v Sisak. SDSZJ, Podsavez steklarjev. proglasiti Donavo do Bratislave nemško reko. Proti temu so Rumuni, Bolgari, pa menda tudi Madžari (stališče Jugoslavije ni znano), ki bi v slučaju, ako se ne bi Nemčija ozirala na njihove želje, lahko vrnili šilo za ognilo, ker brez toleriranja teli držav, nemške ladje ne bi mogle v Črno morje. Mednarodna trgovina s sirovina-mi se je zopet znatno popravila, cene pa še vedno padajo. Francoski kapitalizem < proti Blumovi tfladi Država rabi sredstva, kapitalisti jih ne dajo S. Blum zahteva finančna pooblastila od parlamenta in senata, da bi spravil v red finance. Temu se upira francoski kapitalizem po svojih zastopnikih v parlamentu in senatu, Pa tudi v vladi ljudske fronte. Vlada ljudske fronte je izvršila precejšnje delo na socialno političnem polju, ko pa sedaj prihaja vrsta na kapitalizem, da se omeji njegov vpliv na politiko in onemogoči rušenje državnih financ, pa se vse očitneje kažejo razredne razlike in radikali, kot vedno manj zanesljivi zavezniki resnične ljudske fronte. Mussolini svetuje Ita* lijanom — be2ite iz mest Govor o vojni Mussolini je te dni govoril o vojni pripravljenosti Italije. Rekel je, da ima Italija največ podmornic, pa tudi aeroplanov več kot dovolj. Sto-tisoči delavcev so militarizirani in delajo za vojne potrebščine. Za slučaj vojne more poslati Italija 9 milijonov ljudi v vojno. Prebivalcem mest je rekel, da naj se že sedaj selijo na deželo, ne pa šele ob 12. uri. Govoril je tudi o meji na Bren-nerju in utrditvi Alp, te od Boga postavljene meje. Ta del njegovega govora nemški listi ne komentirajo. Vsekakor je govor Mussolinija imel namen vplivati na Anglijo, ki se pogaja z Italijo, pa tudi na Francijo, da bi se ne vmešala v Španijo. Bolgarske parlamentarne volitve koniane Izvoljen s. Krsto Pastuhov Bolgarske parlamentarne volitve so se vršile več zaporednih nedelj v raznih pokrajinah po znanem reakcionarnem volilnem redu. Sobranje ali parlament ima 160 poslancev, od katerih so se pred volitvami prištevali režimovcem 103, 57 pa opozicio-nalcem. Med opozicionalci je izvoljen tudi s. Krsto Pastuhov. Med izvoljenimi poslanci so tudi uglednejši politiki, ki bodo v sobranju nedvomno imeli svoja mnenja ter se utegne opozicija v sobranju znatno povečati. Koliko je kmetiSkega prebivalstva v Jugoslaviji 11,480.000 ljudi živi od kmetijstva Jugoslavija šteje okroglo 15 milijonov prebivalcev. Od tega prebivalstva jih živi od kmetijstva 11 milijonov 480.000 in je drugega prebivalstva le okoli tri milijone in pol-Poučen bi bil pregled o posestni!1 razmerah, ki bi pokazal tudi socialno sliko kmetiških razmer in kmetiške-ga delavstva. Ob priliki objavimo nekaj številk po uradnih podatkih. M. de Jong: 106 IZDAJA Otroška leta Mereyntjeja Geysena (Konec.) Iz grla divjega lovca jc prihajal glas kot renčanje. Za hip je zaprl oči, grozeče in istočasno kot v obrambo je iztegnil svojo težko roko in prsti so se mu krčili. Z omotično naglico so se mu podile misli po glavi in v možganih mu je šumelo... edino bitje, ki ga je ljubil na tem svetu, je stalo tu... sredstvo v rokah tistih, ki so ga morali spraviti v past... kakšna podlost... Baš njega ... baš Mereyntjeja, njegovega malega prijatelja ... Mereyntje ... On ga je izdal... Napetost v njem se je polegla. Vsa moč, vsa sila, vsa hrabrost za kakršenkoli odpor je izginila. Ničesar več ni videl. Pred očmi so mu vstajali zeleni in modri kolobarji... Sedaj se je moral udati, nič več se ni mogel boriti... vse je bilo brez pomena ... Mereyntje ... ta ni vedel, kaj je bil storil. Njegov spačeni obraz je postal grozno bled. Odprl je oči in rekel hripavo: »Dobro je ... odpeljite me ... Jaz sem ju.« Okovi so zarožljali in se oprijeli njegovih zapestij. Častnik je pomignil z roko ... Nepriseben je stal Mereyntje v sobi. Mehanično se je razgledoval okoli sebe. dokler niso ostrmele njegove od groze široko odprte oči pri pogledu na mrtvi trupli, na katerih sta bili vidni dve strašni rani, da ga je zazeblo v srce. Sedaj šele je spoznal Mereyntje jasno vse, kar se je bilo zgodilo, kot kamen mu je legla na srce zavest spoznanja, kakšne posledice bo rodilo njegovo dejanje. Žvenketaje je padel nož na tla. Prestrašeno 1 in v zadregi so zrle temne otroške oči, proseč odpuščanja k Vrču, ki je že stopal mimo njega proti odprtim vratom. Mereyntje je pobledel, da je izgledal bel kot papir na mizi, od katerega se je širil svetel lesk. Težek vzdih se mu je izvil in že je tudi omahnil vznak na tla .. • Na pragu se je morilec še enkrat ozrl in pogledal na dečka, čigar mala postava je ležala negibno. Napravil je, kot da hoče skočiti k nezavestnemu malčku; bolestno se je izvilo iz njegovega stisnjenega grla: »Mereyntje! ...« Toda Mereyntje ga ni slišal in orožnika sta surovo potisnila jetnika skozi vrata. Sklonil je glavo in stopal brez odpora ... Tako je končal prvi dotik Mereyntjeja z burnim življenjem odraslih: bil jc kot frfotajoči, nic hudega sluteči metulj, ki si je tako grozno osmodil svoja krila ... Ljubljana Trbovlje Delavci cementne tovarne v mezdnem gibanju Tukajšnji delavci cementne tovarne TPD so odpovedali kolektivno pogodbo in s tem stopili v mezdno gibanje. V tovarni so izredno slabe delovne razmere, zlasti trpi delavstvo radi zdravju škodljivega Prahu, podjetje pa dela z velikimi dobički. Povprečno vse delavstvo je bolno, ker zelo nizke mezde ne zadostujejo za preživljanje. Odpraviti se bode pa moralo tudi šikaniranje delavcev, v čemer se posebno odlikuje nek velik gospod, čez katerega je bilo že mnogo pritožb. Širša seja ZRJ. V nedeljo, dne 3. aprila ■se bo vršila ob 4. uri pop. širša seja ZRJ, na kateri se bo razpravljalo o predlogih in zahtevah rudarjev za predstoječe skupne razgovore glede mezdnih in drugih zahtev. Vabljeni so dolžni priti na sejo! Hrastnik Rubeži brez konca in kraja. Odkar je z novim letom padla zakonita zaščita delavske mezde pred rubežjo, dežuje eksekucij. Pisarna rudniške uprave je preplavljena z rubežnimi odloki sodišč, delavci pa dobivajo dan na dan opomine, gr.ožnje s tožbo itd. Podjetje šele sedaj vidi, kakšna revščina vlada med rudarji in kako je vse zadolženo, v kako strašen položaj je zašlo rudarsko delavstvo vsled večnega praznovanja in nizkih mezd. Uprava podjetja pravi, da ji eksekucije mezd povzročajo toliko posla, da bo morala najeti uradnika ali pa odpustiti delavce-rudarje, ki so jim mezde zarubljene. Zaslužek je itak majhen in vsled draginje čisto nezadosten za preživljanje, sedaj pa pridejo še odtegljaji za dolgove. So taki, ki z raznimi odtegljaji ne dobe več kot din 35 do din 70 na 14 dni! S tem denarjem naj sedaj živi družina, naj delavec plača mleko, kurivo, najemnino? Ako velja zaščita za kmečke dolgove, naj velja še za delavske! Sicer bo posledica teh razmer samo še več tuberkuloze in družinskih tragedij. — Delavcem pa bodi to v opomin, da se oklenejo predvsem svojega konzumnega društva rudarjev, ki jim bo z nizkimi ■cenami in plačilnimi olajšavami šlo na roko do skrajnih mej možnosti. (Okrožno sodišče v Celju je zaenkrat razsodilo, da v zmislu določb rudarskega zakona rudarska mezda Hi rubljiva, ako bo to mnenje osvojilo tudi apelacijsko sodišče, potem bodo vse izvršbe na rudarske mezde ustavljene, če bodo prizadeti to zahtevali. Op. ur.). Hreiice Po burji in viharju. V nedeljo, dne 27. marca smo imeli občinske volitve. Zadnje so bile pred dobrim letom, ker je takrat zmagala opozicijska lista, to ni dalo miru gotovim gospodom. Priporočili so komasacijo in jo tudi dosegli, združili so okoliško občino z mestno. Računali so, da jim pade ) mestna občina s pomočjo okoliških občin v roke, pa so se uračunali. Najbolj značilno je to, da so gospodje, ki so zahtevali komasacijo, potem ko so uvideli, da sta okoliški občini proti, začeli valiti krivdo na opozicijo. Opozicija je pa tudi iskala očeta od rojenega otroka, t. j. od komasacije in nihče ni hotel biti kriv. * • ■ ■■"- Opozicija je dobila večino 31 glasov. Ome,-niti je treba, da so bili zelo agilni o. o. frančiškani, ki so v osmih velikih vaseh obiskali vsako hišo in to kar po dvakrat. Po večerih so prirejali sestanke. - - - “i' • , Nas socialistov vsa stvar posebno ne zanima, ker se pa o tem mnogo govori, je prav, da tudi čitatelji »Delavske Politike« kaj zvedo. Socialist. Sv. Lovrenc na Pohorju Zanimanje za »Delavsko Politiko« raste. Zlasti zadnjič je bilo veliko povpraševanje po št. 22A. I 1 .1 > ' » ■ i i n -t , tu i Zelenci so se že hudo veselili, ker bi tako radi pokopali socialiste z našo »Delavsko Politiko« vred, pa ne boš Jaka — iz svoje lastne nemoči, kot je »Lorenški Glasnik«, mi ne bomo zaspali. Razen tega je nek zelenec zadnje čase trdil, da bi »Delavsko Politiko« lahko tožil, ker da je o njem priobčila neke laži. Pozivamo tistega resnicoljubnega zelenca, da naj kar pomoli svojo glavo na sonce. Vse ostalo pa bo zvedel potem. — Opazovalec. Naše delo na kulturnem polju lepo uspeva. Pevski zbor se krepi in vežba, da je veselje. Tamburaši pridno vadijo. Vse to pa boli tiste, ki ne marajo ne petja, ne glasbe, ker imajo hudobno srce in slabe namene. Zato se zaganjajo v nas. Le dajte — ne boste nas! Črna pri Prevaljah 2. občni zbor »Vzajemnosti« bo 10. aprila s pričetkom ob 2. uri pop. v prostorih gostilne Knez-Krulec. Pol ure po napovedanem času je občni zbor sklepčen ob vsakem številu navzočih. Pridite! Odbor. Jesenice Zvočni kino Radio predvaja v soboto ob 8. uri zvečer, v nedeljo ob 3. uri pop., °b pol 7. uri in ob pol 9. uri zvečer in v Pondeljek ob 8. uri zvečer velefilm »Pater Vojteh« z J. Stepničkovo v glavni vlogi. Dodatki kot običajno. V nedeljo ob pol 11. ufi matineja Aerokluba »Rivali-zraka«. Studenci pri Mariboru Na poslovilni venček rekrutov vabi »Vzajemnost« v soboto, dne 2. aprila t. 1. s Pričetkom ob 7. uri zvečer v gostilni Mraz. Spored bo zelo pester. Pridite gotovo v spremstvu znancev in prijateljev! Odbor.' Vodovod za Štepanjo vas. Prejeli smo od mestnega poglavarstva (tiskovni referat)': Ker si Štepanjci žele napeljati vodovod, je v programu za razširitev ljubljanskega vodovodnega omrežja za leto 1938-39 predvidenega na 1200 m vodovoda v Stepanji vasi na levem bregu Gruberjevega prekopa, kjer je že precej zazidanega sveta, tako da bo dosežena preskrba z vodo za vso stran Stepanje vasi na levi strani Gruberjevega prekopa. Nadaljnje povečanje se bo pa nadaljevalo sukcesivno od leta do leta, dokler vodovoda ne dobi vsa Ljubljana in okolica. V zadnjih letih se je vodovodna mreža podaljšala od Poljan preko Kodeljevega ter je zlasti na Kodeljevem precej gosta. Vse pa pride seveda na vrsto samo v okviru proračunskih razpoložljivih kreditov. Kranj Mestni delavci so dobili kolektivno pogodbo. Na eni predzadnjih občinskih sej je bila sprejeta tudi od JSZ predložena kolektivna pogodba za mestno delavstvo. Pogodba v glavnem določa: da se vsem zaposlenim ob sklenitvi te pogodbe prizna stalnost zaposlitve. Na novo zaposlenim se prizna stalnost po preteku enega leta zaposlitve. Delovni čas traja 8 ur dnevno. Za nadure pripada delavcem 50 odst. pribitek, za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih pa 100 odst. pribitek. Delo počiva na dan 1. maja, ako to zahtevajo delavci. Delavcu pripada po dveh letih zaposlitve 3 dni plačanega dopusta na leto, za vsako nadaljnje leto zaposlitve pa en dan več, do največ 14 dni na leto. Mezde so sledeče: delavci za navadna dela prejemajo od 4 do 6 dinarjev na uro, delavci za kvalificirana dela pa od 5 do 7 dinarjev na uro. Ako se cene življenjskih potrebščin zvišajo za več kot 10 odst., se zviša tudi plača v sorazmerni višini. Za božič dobijo delavci nagrado v višini enotedenskega zaslužka. V slučaju bolezni jim pritiče mezda po zakonitih določilih. Dovoljeno je delavcem tudi, da se organizirajo v zakonitih strokovnih organizacijah. Nadalje dobijo delavci pri delu še v slučaju potrebe gumijaste škornje, dežne plašče, zaščitna očala in usnjene rokavice. Ali se bo ta pogodba izvajala, se bo še videlo v praksi. Vsekakor se bodo pa morali postaviti za svoje pravice tudi delavci sami in je njih dolžnost, da se strokovno organizirajo ter si za bodoče leto izvolijo tudi svoje obratne zaupnike. (Pogodba je posnetek okvirne pogodbe, ki jo je za mestne delavce priborila v 1. 1928 številna socialistična delegacija v tedanjem še izvoljenem občinskem svetu v Mariboru). Zahvala. Dramatični odsek »Vzajemnosti« se vsem sodrugom in sodružicam v Litiji najiskreneje zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob priliki gostovanj^ z gledališko predstavo »Kralj na Betajnovi«. Posebno gre zahvala še sodrugu Vuku. — Želimo, da nas tudi Litij-čani obiščejo v Kranju. — Družnost! Ustanovni občni zbor »Delavske nabav-Ijalne zadruge«. Ker so bila pravila zadruge od oblasti zavrnjena in jih je treba prilagoditi novemu zadružnemu zakonu, sklicuje »Delavska nabavljalna zadruga« v nedeljo, dne 3. aprila ob 9. uri dop. v rest. Semen ponovni ustanovni občni zbor, na katerega se opozarja delavstvo, ki ima interes za zadružništvo. Občni zbor krajevne protituberkulozne lige se bo vršil 3. aprila ob pol 11. uri dopoldne v gimnazijski telovadnici. Delavstvo, pridi! Jugoslovensko - čehoslovaška liga bo imela redni občni zbor 3. aprila ob pol 11. uri dopoldne v prostorih hotela »Jelen«. Na občni zbor vabi liga tudi nečlane in jih poziva, da se včlanijo, ker vsled današnjega mednarodnega političnega položaja je potrebno, da se še bolj poglobi prijateljstvo med Jugoslovani in čehoslovaškim narodom. Želimo ligi, da v tem uspe. Zborovanje stavblncev, ki se je vršilo 27. marca, je bilo prav dobro obiskano, iz tega se vidi, da stavbinci budno zasledujejo potek pogajanj za kolektivno pogodbo. Po izvajanjih referentov se da soditi, da borba ne bo lahka, toda slabe delovne razmere in zaslužek silijo stavbinske delavce, da se za zboljšanje eksistence borijo z nepopustljivo doslednostjo. Rekruti so vpoklicani dne 9. aprila. Naša želja je, da bi ne bilo na dan vpoklica, kakor tudi ne dneve poprej, pijančevanja, razgrajanja in pretepov, kakor je to žalosten in nekulturni običaj pri slovenskih fantih. Torej fantje, trezni in dostojni, ker s tem se pokaže največ — korajže! Selnica ob Dravi Masarykova proslava se bo vršila v nedeljo, dne 3. aprila s pričetkom ob pol 9. uri dop. v gostilni Dopler. Predavala bosta ss. dr. Reisman in Eržen. Pridite! Ribnica na Pohorju Občni zbor stavblnskega delavstva se bo vršil v nedeljo, dne 3. t. m. s pričetkom ob pol 9. uri v gostilni Pur. Poročal bo s. Hrovat iz Maribora. Pridite vsi! Matica Pevski koncert priredi »Vzajemnost« iz Guštanja dne 3. aprila v dvorani g. Toffa s pričetkom ob 8. uri zvečer. Nastopita moški in mešani zbor. Bogat spored. V odmorih sodeluje Šramel. Vstopnina običajna. Vabimo vse sodruge in sodružice ter delavstvu naklonjeno javnost k obilni udeležbi! — Družnost! Kolesu ..Mem" v vseh cenah in izdelavah OtroSki vozički na krogljičnih ležajih v najmodernejši opremi Franc LeooSa Maribor, Aleksandrova c. 39 Najnižje cene! Ugodno odplačevanje na obroke Vsak naročnik gotovo želi. da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa naiboli ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku? Maribor Veliko zborovanje mariborskega delavstva proti izigravanju socialne zakonodaje se je vršilo v četrtek, dne 31. marca v dvorani bivšega »Apolo«-kina. Zborovanje je sklical krajevni medstrokovni odbor URSSJ. Zborovanje je otvor-il predsednik kraj. medstr. odbora s. Bibič Martin, nakar je pevski zbor pekovskih pomočnikov zapel delavski pozdrav. Kot prvi referent je povzel besedo s. P e t e j a n, ki je obrazložil položaj delavstva v sedanjih kritičnih časih, ko podjetniki in žal tudi številni obrtniki, kršijo delavsko zaščitno zakonodajo na debelo ter je delavstvo navezano v obrambi svojih zakonitih pravic edinole na svojo lastno moč, Zlasti se sabotira naredba o omejitvi nočnega dela v pekarnah, na katero se večina pekovskih mojstrov ne ozira, ampak so izpostavljeni roganju in preganjanju mojstri, ki uredbo uvažujejo in pomočniki, ki jo skušajo uveljaviti. Mojstri se zanašajo tudi na amnestijo za kršitelje te nared-be, ki je bila razglašena 1. aprila. Pričenja pa sedaj tudi hajka podjetnikov proti socialnim določilom obrtnega zakona. Vlada ima pooblastilo za izmenjavo tega zakona. Delavstvo ve, kaj pomeni poslabšanje določb obrtnega zakona. Pa tudi merodajni faktorji se morajo zavedati, da ne Važno zborovanje stavbinskega de-lastva se bo vršilo v pondeljek, dne 4. t. m. s pričetkom ob 6. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu je poročilo o pogajanjih za kolektivno pogodbo. Pridite vsi! S. G. R. J. Iz »Vzajemnosti«. V sredo, dne 6. aprila t. 1. ob 20. uri bo predaval s. dr. R e i s-man o temi: Novi čehoslovaški zakon o obrambi države. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9.II. Krstni list kot potniški izkaz. Potniki iz Avstrije nam poročajo: Vsi, ki zadnje čase potujejo iz Avstrije v Jugoslavijo in prosijo pri jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju za potniški vizum, morajo predložiti krstni list, da s tem dokažejo, da niso — židovskega pokoljenja. Pri poslaništvu jih potem še posebej opozore, da naj vzamejo krstni list s seboj, da ga pokažejo tudi našim obmejnim organom. Zidom je potem takem potovanje v Jugoslavijo zabra-njeno. Kako pa je s krstnimi listi, ki so izstavljeni v nemškem jeziku, je pa zopet vprašanje zase. Naši državni organi bi praviloma morali zahtevati, da se prediože krstni listi v overjenem prevodu, ker dokumenti v nemščini ali sploh v tujem jeziku — razen potnih listov — niso priznani oz. se oblastva na nje na smejo ozirati. Potniki iz Avstrije se zanimajo, da li velja tudi v naši državi arijski paragraf. Na to vprašanje smo jim odgovorili, da nam o kakšnem takem zakonu ni ničesar znano. Dobro bi bilo, ako bi oblasti izdale kakšno splošno navodilo za širšo javnost, da se bodo ljudje znali ravnati. Mariborski hoteli še niso bili nikoli tako prazni kot sedaj, dasi so v preteklih letih baš v tem času bili prenapolnjeni. Izguba, ki jo utrpi hotelirska obrt je ogromna. Težave v meddržavnem prometu. Potniki iz Avstrije, ki so postali zelo redka prikazen, pravijo, da je potovanje v Jugoslavijo združeno s silnimi težkočami. Iz nemške Avstrije sme potnik vzeti s seboj največ 20 šilingov. S tem denarjem pride lahko do Maribora, dalje ne. Pa tudi v nemško Avstrijo je potovanje omejeno, ker ni mogoče vzeti s seboj več denarja kot 45 šilingov. Kaj naj to pomeni? V »Mariborer Zei-tung« je izšla z velikimi črkami objavljena vest, da se bo te dni vršil shod rajhovskih Ptuj Ptuj za Čehoslovaško, Zanimivo predavanje o »Čehoslovaška v vojni in miru* se je vršilo v petek, dne 18. marca v tukajšnjem gledališču. Gledališče je bilo prenapolnjeno občinstva. Po pozdravu predsednika JČ lige dr. V. je povzel besedo g. konzul Minovsky, ki je v poučnih, statistično podprtih izvajanjih orisal borbe čehoslova-škega naroda za svobodo in samostojnost, podčrtavajoč vzvišene ideale svobode, demokracije in človečanstva, na katerih je zgrajena bratska ČSR. Izvajanja govornikov so bila sprejeta z velikim navdušenjem. Sledilo je predvajanje krasnih zvočnih filmov. S klici: Živela Čehoslovaška! se je zaključil lepo uspeli večer. —ac— Ali sl te poravnal naročnino? Ako ie ne, Izpolni svojo dolžnosti gre jemati delavstvu zaščite, ki je že sedaj dokaj problematična. Nadurno delo, brez plačila dodatka, nočno delo žensk in otrok je vpeljano kljub zakonu oz. prepovedi. Govornik se je zlasti zavzel tudi za razdolžitev delavcev, ki so bili vsled krize prav tako prizadeti, kot kmetje, katerih dolgove je država sanirala. Nato je pozval s. P e t e j a n vse navzoče na agitacijo za pristop vseh delavcev v svobodne strokovne organizacije. Izvajanja s. Petejana so bila večkrat prekinjena z glasnim odobravanjem. Za njim je govoril s. Horvat, ki je omenil, da mora delavstvo izstopiti prgani-zirano, da mu ne bo treba zabavljati po vogalih in na skrivaj ter se pri tem plašno ozirati ali ga morda ne čuje podjetnikov ogleduh. Najavil je zborovanje stavblncev, ki bo v pondeljek, dne 4. t. m. zvečer ob 6. uri v Delavski zbornici, na katerem bo podano poročilo o pogajanjih za kolektivno pogodbo. Soglasno je bila sprejeta od s. Petejana predlagana resolucija, nakar je sodr. Bibič zaključil zborovanje, ki je pokazalo, da je mariborsko delavstvo vseh strok s svobodnimi strokovnimi organizacijami. podanikov v Mariboru, na katerem bo govoril vodja nemške fašistične stranke za Jugoslavijo. Mislimo, da shodov rajhovskih državljanov v Jugoslaviji ne gre sklicevati potom časopisja, ampak naj rajhovske oblasti svoje podanike pismeno vabijo. Zlasti ne gre, da se s tem dela reklama in propaganda v obmejnem ozemlju. Razen tega bi bilo zanimivo vedeti ali veljajo za taka zborovanja naši zakoni ali rajhovski oz. ali je po naših zakonih rajhovskim državljanom sploh dovoljeno, da sklicujejo shode? Obleke za gospode, trenchcoati, otroški kostumi, prilegajoči se, dobra kakovost. Konfekcija H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova cesta 7. Ponovno opozarjamo na veliko tombolo, katero priredi v nedeljo, dne 3. aprila t. I. Rdeči križ v Mariboru. Glavni dobitek je avto, razen tega pa še motorno kolo, pohištvo in še mnogo lepih dobitkov. Tablice so po 5 din. Strojniki in kurjači! Vabimo vse člane in nečlane na redni mesečni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila t. 1. v Delavski zbornici, II. nadstr., s pričetkom ob 9. uri dopoldne Pododbor. Mariborska gledališče »Firma«, komedija poljskega pisatelja Hemarja nima nobenih idejnih globin ter nam prikazuje le zunanje kontraste trgovskega in umetniškega sveta. Vsa drama izzveni v lahkotnem, včasih preveč razvlečenem kramljanju, o katerem ne ostane gledalcu ničesar. Režijsko je bila komedija zajeta preveč resno, tako da delo kot komedija ni prišlo do polne veljave in je ostal glavni lik igralke Helene Otočke nejasen in nepojmljiv. Zdelo se je, da se je Otočka odločila, da zapusti svojo umetniško karijero in resno misli na bogatega šefa firme Brandt in sin. Končno pa je razvidno, da igralka ni mislila na to, temveč ji je šlo le za uspešno reklamo njenega umetniškega slovesa. Starčeva je Heleno premalo »igrala«, vzela jo je skoro brez vsake komedije in je s tem zabrisala njen značaj. Nakrst je v Hugu Brandtu ustvaril tip, ki je opominjal na nekatere njegove kreacije, ki je v njih povdarjal plahost značaja. Igro je z neprisiljeno realistiko prijetno poživljala Zakrajškova kot gledališka garderoberka. Ustrezal je tudi Kosič v vlogi knjigovodje Chiliczka. —e— Predavanje o krivdi Ui kazni, dne 23. t. m. na žalost ni bilo tako številno obiskano kot po navadi, dasiravno je bila tema zelo zanimiva in podučna. Predavatelj s. Šegula je v uvodu razčlenil gledanje na družbo in njen razvoj s stališča marksističnega pojmovanja družbe. — Govoril je o svobodni volji ter iz prakse pokazal, da ne obstoja, temveč se ravna po okolju in razmerah. Citiral je zakonski osnutek znamenitega italijanskega misleca vseuč. prof. C. Fererra, ki je predlagal, da se uvede najnaprednejši kazenski zakon, v katerem ne bi bilo ne krivde in ne kazni, temveč uveljavljen princip odgovornosti. Človeka, ki napravi kak delikt, bi morali dati v poseben zavod, da se vzgoji za dostojnega in vrednega člana človeške družbe; česar se s kaznimi ne da doseči. O Masaryku v obmejnem Narenbergu Predavanje zapuščenemu delavstvu, ki se je vršilo pretečeno nedeljo, dne 27. , marca t. 1. v obmejnem Marenbergu v Drav- j ski dolini, je bilo izvanredno dobro obiska- j no, tako da je delavstvo obširno dvorano pri Brudermanu čisto napolnilo. Sicer v tem kraju že dolgo ni bilo delavskega zborovanja in smo mislili, da je postalo delavstvo vsled tega brezbrižno. Tembolj smo bili zato presenečeni, kako so. prihiteli ti zapuščeni delavci na svoje predavanje o Masa-ryku in socijalni zaščiti ne samo iz Maren-berga, ampak tudi iz bližnjih sosednih občin, iz Mute, Vuhreda, s hribov, iz zapuščenih »grab« in celo od Sv. Antona na Pohorju. Videlo se je, kako iščejo ravno ti reveži poduka in pomoči v svojem obupnem položaju, ko celo v bližnji tovarni Železarne Muta ne dobivajo za svoje težko industrijsko delo niti minimalne mezde, niti zakonitega poviška k itak nizki mezdi, čeprav morajo garati preko dopustnega časa, celo 11 ur dnevno. Tudi drugi delodajalci ne poznajo ali nočejo poznati delavske zaščitne zakonodaje. Sodrug urednik Adolf Jelen je pred nabito polno dvorano otvoril skromno mišljeno svečanost v spomin velikega soci-jalnega politika, umrlega prezidenta ČSR, Tomaža Masaryka. Med zbranimi delavci jih je bilo nenavadno veliko število analfabetov, mladih in starih trpinov s hribov, ki se niso nikdar učili pisati in ne brati. Druga polovica pa tudi iz tega ali onega vzroka, večinoma radi revščine, skoro nikdar ne dobi v roke časopisa, posebno ne našega delavskega in je vsled tega tako velika nevednost, največja sovražnica delavstva. Umljivo bo torej, da so ti samemu se- C«ai» Dramska predstava. »Vzajemnost« uprizori v nedeljo, dne 3. aprila 1938. ob 4. url popoldne v »Narodnem domu« P. Goli-jevo ljudsko žaloigro v 6. dejanjih »Bratomor na Metavi« v režiji s. Jerama. Med odmori igra tamburaški zbor. — Odbor. 1 KINO DOM, CELJE 2. in 3. aprila:»Povest neke duše«. — 4., 5. in 6. aprila: »Pod masko ljubezni«. — 7., 8. in 9. aprila: »Ešnapurski tiger«. Lltila Občni zbor podružnice delavskih kolesarjev bo v nedeljo, dne .3. aprila s pričetkom ob 2. uri pop. v prostorih g. Lapa. Vabljeni vsi. ki se zanimate za kolesarski šport. bi prepuščeni siromaki iz Marenberga in okolice, kjer ni nobene delavske organizacije, ne strokovne in ne kulturne, kar srkali v sebe govor sodruga dr. Avg. Reismana, ko je pripovedoval, kako se je velik duh, učenjak, Tomaž Masaryk, sin reveža, dvignil iz lastnih sil in posvetil sve svoje bogato življenje delu za revni čehoslovaški narod, za pravično rešitev socijalnega vprašanja. Ravno tu ob meji je bil sedaj v teh dneh potreben takšen poduk, ne samo za delavce, temveč tudi za tisto inteligenco, ki je prišla v precejšnjem številu k svečanosti, da na živem primeru vidi, kaj je resnično narodno delo: Pomagati tem revežem k človeka dostojnemu življenju, da bodo mogli tudi oni, siti in oblečeni, lju,biti domovino, državo in čutiti potrebo, ob Vsaki uri braniti domačijo tu ob meji, kjer so že prejšnji teden krožili nad Dravo nemški bombniki. Boriti še za povzdigo prosvete • in za dostojno mezdo teh ljudi, to je edino resnično, narodno in državotvorno delo... Brez izjeme so vsi navzoči že med predavanjem in ob zaključku navdušeno ploskali razlaganju Masarykovih naukov o so-cijalnem in narodnem vprašanju,'o pravicah in dolžnostih delavstva in inteligence ob meji. Naslednji govornik s. Adolf jelen je nadaljeval s predavanjem o onih zakonih delavske zaščite, ki so dnevno vsakemu delavcu najbližji in jih podjetniki tudi dnevno kršijo. Tudi s. Jelen je žel za svoje predavanje polno pozornost in odobravanje, čeprav sta trajali obe predavanji polni dve uri brez odmora. Vmes se je priglasilo 16 naročnikov »Delavske Politike«. Vsi drugi, ki je še nimajo, žal tako slabo zaslužijo, da jim ničesar ne preostane za duševno hrano. Pač pa so delavci odločno izjavili, da bodo zahtevali po vseh gostilnah, kamor zahajajo, naročitev »Delavske Politike« in povedali gostilničarjem, da se ne bodo več pustili tako žaliti, da bi viseli po gostilnah samo meščanski listi, ko mora delavec ravnotako plačati, kar kijpi, kakor meščan. Navzoč je bil tudi domači poslanec, g. Gajšek in upamo, da bo s pridom uporabil poročila o kršenju socijalne zakonodaje ob meji ter v interesu državne misli energično zahteval v Beogradu in drugod, da se krivce strogo kaznuje, pa četudi se skrivajo v družbi nemških nacijonalcev pod plašč narodno-obrambnega dela. Delavci so se le neradi razhajali ob koncu svečanosti in enodušno klicali: Pridite čimpreje zopet med nas! Predavanje je organiziral naš marljivi sodrug, kamnosek Gradišnik iz Vuhreda. Le tako naprej! Delavski pravni svetovalec Zastaranje sodbe (Crna) Vprašanje: Leta 1928 sem Izgubil neko tožbo in sem bil obsojen na plačilo stroškov v znesku din 750. Do danes me je nasprotnik 16 enkrat rubil za te stroške tn takrat brezuspešno: sieert-■ me :sploh ni terjal. Ali sem še zmeraj dolžan plačata jih ali ne? Odgovor: Plačilne obveznosti na podlagi pravomočnih sod]) zastarajo šele v, -30. litih..Zastaranje.se'prfekfn$ z■ .vsako,'izvršbrt in zač.ue teči od takrat , nova-z^st^ralna-doba. Obresti nezaščitenega dolga (Pesje) Vprašanje: Kojiko odstotne obresti pripadajo upniku proti dolžniku kmetu, če gre za dolg, ki bi sicer spadal pod uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, a je sodno ugotovljeno, da se dolžnik nahaja v boljšem gmotnem položaju od upnika? Odgovor. V takem primeru uredba o likvidaciji kmetskih dolgov sploh ne velja in gredo upniku dogovorjene obresti, vendar ne večje kot S odst. Ce tozadevno ni dogovora, pripadajo upniku 5 odst. zakonite obresti. Pokojnina rudarja (Kapela) Vprašanje: Sem rudar in sem nazadnje delal v rudniku Bakoviču v Bosni, kjer sem bil 30. decembra 1937 reduciran. Zavarovan sem bil pri Bratovski skladnici že od leta 1906 dalje. Ko sem bil reduciran, sem napravil prošnjo za pokojnino, ker sem star že 58 let: do danes nisem prejel še nobene rešitve. Kam naj se obrnem in koliko mi pripada pokojnine? Odgovor: Pokojnina Vam pripada le v primeru, če ste onemogel, to se pravi, če ne morete zaradi starosti ali bolezni zaslužiti niti tretjino tega, kar zaslužijo povprečno Vam enaki delavci v Vašem kraju. Višina pokojnine bi znašala po 32 letih polnopravnega članstva 74 odst. povprečnega katego-rijskega zaslužka, ki ste ga imeli v poslednjih 5 letih. Obrnite se znova na pristojno Bratovsko skladnico v Sarajevu ter zahtevajte, da se Vam izda pismena rešitev o Vaši pokojnini. Zoper to odločbo se lahko pritožite na sodišče rudarskega zavarovanja. Obveznost moža za ženine dolgove (Hrastnik) Vprašanje: Ali sem dolžan plačati dolg, ki ga je napravila moja žena še pred poroko? Odgovor: Takšnega dolga Vam ni treba plačati, pač pa ga je dolžna plačati Vaša žena, če že ni zastaran. Dolgovi pri trgovcih in obrtnikih zastarajo v 3 letih. Odpust brez odpovedi (Sv. Lovrenc na Pohorju) Vprašanje: Nek preddelavec nas je najel za Nab. zadrugo uslužb. drž. žel. Ljubljana za napravo drv v gozdu'grofa Zab$a. Zagotovil nam je delo do’ konca. maja tega leta, da bi napravili 1600 sežnjev drv. V soboto so naenkrat odpovedali, češ, d;i grof nima dovoljenja sečnje. Odgovor: Vsaka služba se mor£i vsaj'14 dnevno prej odpovedati, v nasprotnem slučaju pa plačati mezdo za 14 drli1 naprej, Dota mačehe (Studenci) Vprašanje: Po očetovi smrti* sem gospodaril skupaj z rnačeho in je ona zapisala, vse svoje imetje po svoji smrti za mepfi. Svaječasno je prinesla mačeha očetu din 7000 dote in zahteva sedaj oče mačehe (to doto nazaj. Odgovor: Mačeha je lahko svobodno razpolagala s svojim premoženjem in tor.ej pravoveljavno prepustila imetje Vam. Zato tudi njen oče sedaj ne more zahtevati nazaj dote. katero ji je dal pred leti. Dote mu ni treba vračati. Knjižni dar Cankarjeve družbe za leto 1938 »Sinovi predmestja«, je žalostna in mračna povest iz najglobje-ga dna proletarskega življenja, ki zelo spominja na Seliškarjev© »Hišo brez oken«, ali na »Roke Andreja Podlipnika«, vendar z manj prepričevalnosti. Poteze so tu na-nešene sivo na sivo, brez najmanjšega sončnega žarka, če izvzamemo morda Ivota, katerega življenjski smoter je pa uspeh V družbi v meščanskem smislu. Vse drugo je uničujoče trpljenje, strašna beda in .obup in ne vemo, če je autorica morala vse to kdaj res sodoživljati. Opisovanje je preveč literarno, človek odloži knjigo s težkim srcem in z mračnimi mislimi. Je li življenje res tako obupno in črno? Ali ne posije tudi v predmestne barake včasih kak sončni žarek? Ali ni v njih res nikdar_ kakega veselega trenutka, sproščajočega osmeha, kljubujočega, dovtipa? Reš, so žalostne razmere, so strašne stvari, ali ne smemo se jim vdajati s topo resignacijo, iskati moramo rešilnih poti,‘načinov, da jih premagamo. Tega pa se ne da doseči z 'individualnimi napori, za to jo treba samozavestnih naporov kolektiva. Značaja Vilčeta in Marinke sta tu opisana premalo verjetno, zlasti v prizoru ob slovesu. Taki go- spod.ie urede stvar bolj previdno in J##1' Marički bi ne bilo treba takoj v vodo »točiti. Verjetnejši razplet bi bil možen na različne načine —. Zdi se nam, da je to :vrve-nec mlade pisateljice. Če to vpoštevaino5-moramo vsekakor Š priznanjem ugotoviti, da je ta knjiga zelo lep in mnogo obetajoč začetek, po katerem bomo z zaniman|(pP pričakovali nadaljnjih njenih del, saj in slog zelo dobro obvlada. Morda nas 110-hodnjič preseneti z novim delom, ki bo $ njem manj hromečega obupa in pesimizma zato pa več optimističnega razpoloženja,, samozavesti in volje do življenja, kj nSm je tako potrebna. Predvsem pa smisel ža skupno borbo. Prve intrige prati Mehiki. Razlastitev družb za pridobivanje nafte je izzvala med velekapitalisti ogorčenje proti Mehiki. Prva posledica je. da so Zedinjene države ustavile kupovanje srebra, ki ga ima Mehika v izobilju. POZOR! I Za pomlad ročne torbice, potovalne kovčke, aktovke, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike I. t d. priporoča Ivan Kravos, Maribor, flleksnndrcva c. 13 B.RANGUS- KRANJ zlatar In jnvellr Sodni cenilec Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kristala, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik! Pri zavarovancih vseh zavaroval' nic se pojavlja nek goljuf, ki se predstavlja kot kontrolor Zveze zavarovalnic. Vse zavarovance opozarjamo, da mu ne nasedejo in jih prosimo, da goljufa takoj izroče orožnikom, ali ga vsaj orožnistvu ovadijo. V Ljubljani, dne 30. marca 1938. Zveza zavarovalnic Dravske banovine v Ljubljani IH KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. Z. z o. z( v Prevaljah. 3. Poštni predal štev. _. Telefon interurban itev. 5. ''U&piimn Poštni čekovni račun. V2.048, Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna In centralno sklacHSie v Prevaljah. P o d r n £ n i c e •. 1,1 ’" tl ' Prevalje, LeSe, Mežica, Cm« I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna t‘Prevaljah ter' 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne