Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 296. v umni v torek, 24. decembra 1912. Leto XL. == Velja po pošti: ss Za oelo leto upre) . K 28'— sa pol leU „ . „ 13'— m četrt leta „ . „ 6-50 za en meieo „ . „ 2-20 aa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ za četrt leta „ sa en meseo „ V oprail prejenan nasaOna K 1-70 12--6'— 2- Inseratt: Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat •««.,, 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:= vsak dan, isvzemšl nedelje in prasnlke, ob 5. url popoldne. B3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Rokopisi se co vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "E» Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 14 strani. S prilogo »Narodnoobramboi Vestnik«. Naš Bol. Zopet nam pojo božični zvonovi v tihi sveti noči; ono staro, nepozabno in večno lepo melodijo: mir ljudem na zemlji! Mir, kdo bi ga ne ljubil, katero srce si ga ne želi. In naš narod je še posebno miroljuben. Neka tiha žalost je legla tudi na našo zemljo, ko so udarili glasovi, da bodo letos namesto božičnih zvonov žvenketale sablje in pokali topovi in namesto onega skrivnostnega božičnega zamaknjenja bi močile solze lice našega ljudstva. Obetal sc nam je krvav Božič. Prestano je: avstrijski narodi so sc oddahnili. Želeli bi samo, da bi se tako božično razpoloženje ustalilo in udomačilo med Balkanom in našo Avstrijo in med avstrijskimi narodi. »Kralj miru je poveličan, po njegovem obličju koprni vesoljna zemlja. Poveličan je Kralj miru nad vse kralje vesoljne zemlje.« Ali bo kdaj svet razumel te prelepe besede? Kjer jih svet posluša in kjer gre človeška kultura naprej v tem znametiju, tam vlada mir in tiha sreča. »Kralj miru je poveličan in po njegovem obličju koprni vesoljna zemlja.« Naš narod je miroljuben; njegova roka ne sega y pravice drugih in tujec se čuti pri nas kakor domačega. In vendar je bilo prisiljeno naše ljudstvo na Dunaju izvojevati tik pred temi tihimi pomena polnimi dnevi hudo bitko, morda v najtežjih, najresnejših časih. Dunajski parlament nas je hotel zadušiti, hotel je mimo nas, preko nas, kakor mimo naroda, ki je obsojen na smrt, kakor mimo bolnika, ki nima drugega pomena, kakor da druge vznemirja s svojo nervoznostjo in ki najbolje stori, da kmalu konča. Hvala Bogu! Naša delegacija je pokazala, da je ta misel o našem narodu blazna. Naši poslanci na Dunaju so vodili boj proti ljudem, ki so s svojim postopanjem hoteli naše ljudstvo briskirati, ki so mu odrekali pravico, da bi smelo sploh govoriti poleg »velikih« narodov. Hoteli so nas prepričati, da smo narod beračev, ki sme k večjemu prositi tu in tam kak rajnš. Hoteli so nas enkrat za vselej napraviti za helote, za hlapce velikih strank, za njihove lakaje! Ta boj se je bil pod izvenrednimi razmerami. Peščica naših slovenskih in hrvaških poslancev se jo borila proti velikemu in močnemu sovražniku. Nemci, Čehi, Poljaki, Lahi, vse se je zaklelo, da nas enkrat udari, in sicer za zmeraj. Tudi Čehi in Poljaki so hoteli »bratskemu« narodu dati živo čutiti slovansko ljubezen in srce! Velikemu nasprotniku se je pridružil kot zaveznik še nesrečni zunanji položaj, ki so ga naši politični in na-! rodni nasprotniki zlobno izrabljali. Po-| leg tega je pridno sekundiralo časo-i pisje, ki je hotelo naše poslance straho-vati z grožnjami in jih mislilo z zasra-! movanjem in zaničevanjem odvrniti od i tega boja. Danes je ta boj končan. In končal se je z zmago. Pozdravljeni, borivci, ki ste se zopet vrnili na domačo zemljo praznovat naš slovenski sveti večer! Danes so parlament in vse stranke prepričane, da smo tukaj na jugu ljudje, ki vemo, kaj smo, kaj pomenimo in kaj hočemo. Avstrijska javnost je. dobila sedaj dokaz, da žive tukaj doli žilavi narodi z jekleno energijo. Da nc stoje več kakor berač pred vratmi pravice, ampak so jih odprli in zahtevajo svoje.. Naši poslanci so imeli težko nalogo. ; Težko bi jo bili izpeljali, da jih ni vodila pri tem bojnem načrtu zavest, da se gre tukaj za pripoznanje soodločevanja in . pripoznanje Jugoslovanov v zakonodaj-! nem zastopstvu. Kakor vselej, tako jih je tudi tukaj vodila zavest, da zastopajo vitalne ljudske potrebe, naj že zmagajo ali padejo. V obeh slučajih jim j« zaupanje naroda najlepša trofeja in najslajše plačilo. Danes Čuvaja ni več in naša delegacija jc položila na mizo parlamentu svojo staro pravdo in vtaknila svoj meč v nožnico. Mir ljudem na zemlji, mir našemu miroljubnemu narodu, ali miru ne bo prej, dokler ne pride tudi v naši avstrijski domovini tisti čas, ko bomo rekli s psalmistom: »Mir in pravica sta se poljubila!« „E8S, Dr. Aleš Ušeničnik. Ni navada, da bi urednik sani delal reklamo za list. Moj namen tudi ni delali reklame, temveč le povabiti vse naše inteligente, ki še niso naročniki, , — in takih je žal še mnogo —, da bi naročili list. Saj je znano, da more v naših razmerah znanstven list izhajati le ob podpori vseh, tudi tistih, ki sami morda takega lista ne potrebujejo. A čemu sploh znanstven list? Prav na to bi rad odgovoril. Pred nekaj leti se je izrazila želja, naj bi bil »Čas« list a la »Hochland«, eleganten, pol znanstven, pol leposloven, z umetniškimi prilogami, češ »Dom in Svet« pa naj bi bil družinski list a la »Hausschatz«. Ako bi ne bilo drugega razloga za »Čas«, bi ga sploh treba ne bilo. Takega luksusa si mi ne moremo privoščiti. Kar je Nemcem »Hochland« i n »Hausschatz«, to bodi nam e n list, »Dom in Svet«. Za list, kakoršen je »Čas«, sta pa dva razloga. Pravzaprav sta razloga taka, da bi morali imeti mi dva lista: en katoliško načelen in en znanstven list. Kolikokrat sem že slišal, da bi moral biti »Čas«, kakršen je bil »Rimski Katolik«. Dasi so se torej razmere od tedaj bistveno izpremenile — kar jc bilo tedaj liberalen »tohuvabohu«, je sedaj že davno skrajno ločeno —, sc vendar še vedno čuti, da je potreben list, ki bi presojal vse naše javno življenje po katoliških načelih, ki bi bil klic&r in stražar katoliške ideje. To je tudi moje živo prepričanje. Princip harmoničnega napredka je in more biti le katoliški princip. Zato je zares življenjskega pomena, cla dominira v našem narodnem življenju katoliška ideja. A eno največjih nalog v tem oziru ima časopisje. Dnevno časopisje pa nc more vsemu kaj, ne more vedno z višjega načelnega stališča presojati vseh vprašanj. Zato jc potreben poseben list. A spet nam je živo potreben znanstven list. Mlajša inteligenca ga tudi odločno zahteva. In po pravici! Najsi kdo sodi o slovenskem znanstvu kakorkoli, — s tem vprašanjem jc bistveno združeno vprašanje slovenske univerze — eno je gotovo, to namreč, da naša inteligenca ne sme postati inferiorna. To pa bo, če nc bo znanstveno delovala, in kako naj znanstveno deluje brez znanstvenega lista? Naši nasprotniki se pridno gibljejo: »Veda«, »Naši zapiski«, »Napredna Misel« so kar tri nasprotne revije, ki hočejo biti vse znanstvene, in celo dijaška »Omladina« si nadeva znanstveno lice. To je znamenje časa. Naša doba jc doba »znanstva« in če mi zaostanemo, bodo nasprotniki kmalu potegnili za seboj ves mladi naraščaj, ki v dobi znanstva gre tudi le za znanstvom. Je pa še drug razlog. Nasprotni listi niso le »zgolj« znanstveni listi, temveč delujejo obenem tudi v »kulturnem« zmislu. »Veda« preparira monizem, »Naši Zapiski« socializem, »Napredna Misel« liberalizem, »Omladina« narodni radikalizem — in sicer vse v imenu znanstva. Zato tudi z naše strani ne zadostuje, da bi le tolmačili katoliška načela, ampak treba slediti nasprotnikom na vsa polja in zavračati lažiznan-stvo z resničnim znanstvom. Zato pa je treba znanstvenega lista. Biolog n. pr. ne more biti zadovoljen s splošnim odgovorom, ampak bi rad svoje znanstvene rezultate tudi vsaj nekoliko bolj znanstveno razložil. Etnolog, ki je prepričan o suverenem religioznem stališču krščanstva, bi rad svoje prepričanje tudi podprl in tega v čisto popularni razpravi nc more. Tudi filozof, ki se bori proti monizmu, ne more operirati le s popularnimi dokazi. Itd. Potrebna bi nam bila pravzaprav dva lista. »Leonova družba« je tudi že mislila na to. »Čas« naj bi bil glasnik katoliških načel, znanstvu naj bi služil »Znanstveni Zbornik«. A tc misli vsaj sedaj še ni mogoče vresničiti. Diferenciacija listov jc že itak prevelika, in dajatve za liste tolikere, da jih mnogi nosijo le še kot težak »narodni davek«. »Časov« urednik, ki mora obenem kot l)lagajnik »Leonove družbe« zbirati naročnino, kdo ve kolikokrat to bridko čuti, ko bere na položnicah imena mož, ki žrtvujejo za naša društva, za naše knjige, za naše liste malone vse ali pa še celo več kot zmorejo. Bogu bodi položeno, naša doba je doba silnih žrtev 1 Kaj torej? Kompromis! Ni drugače, »Čas« mora združiti oboje. Biti mora glasnik katoliških načel, obenem pa tudi glasilo naših mladih znanstvenikov. Seveda kompromis nikoli nikogar popolnoma nc zadovolji. Tako bo tucli tu. Enim bo »Čas« premalo znanstven, drugim preveč. Splošno bo menda najbolj ugajal, če bo izbiral v znanstvu bolj praktična vprašanja in vedno prinašal tudi katoliško-načelne članke. Pravzaprav je »Čas« izkušal že tudi doslej biti tak, a se mu bržčas ni posrečilo. Naj bi torej stopilo v krog so-trudnikov mnogo naših inteligentov — eden je enostranski, mnogi bodo mno-gostranski —, zlasti naj bi pa tisti, ki bolje vedo in znajo, krepko pomagali, da bi njih vednost in znanost ne ostala brezplodna! Če pa jc list potreben, je pa še bolj gotovo to, cla brez splošne gmotne podpore vse naše inteligence ne more ni-j kamor. Kdor pozna današnje tiskovne LISTEK. F. S. Finžgar: Balkonski videč. Svetonočna vizija. Sveta noč ... Polnoč ... Ni je naznanilo kladivo, ki bi udarilo ob brneči bron, ni je klical klicar, niso je zapele vriskajoče gosli te polnoči. V zvezdah je zapisana ta ura, harmonija vsemira jo jc izdala. Hitreje od bliska je šinila skozi svetovja, ki krožijo v vesoljstvu, in prvi pramen jutranje zarje ni tako božajoč in tako sladek, in visoko solnce ni tako gorko, kakor je bila sladka in gorka zavest, ki jo je rodila ta ura ljubezni. Sveta noč — polnoč! Sivi orel na Balkanu je skril kremplje in se stisnil na skalni višavi v temno špiljo in groza ga je bilo kosti, ki so ležale obeljene okrog gnezda. Volk je zatvoril režeče se žrelo in se pri-hulil v dračje ob staji, cla je jagnje brezskrbno spalo za njegovim hrbtom. Skozi jjnegove na visoki planini, skozi speča ,dra širokih polj od valov Adrije do •nega morja, od bregov Dunava do leče Proponte — vsepovsod se je zga- nilo tisto uro, in snegovi na visoki planini so se razgreli in polja so zadelitela — in sveta polnoč je rodila čudež — in čudež jc rodil cvetje. Vse široke poljane, vsi strmi bregovi, vse tesne soteske — vsi so rodili rože — in vse rože so pognale cvetje — oj cvetje krvavo. In roža se je nasmehnila roži — in cvet se je sklonil k cvetu — in vonj je drtial od keliha do keliha — in vsi kolibi so praznovali darovanje — povzdigovanje — in v sveto noč je plula iz njih daritev — molitev: stotisoči src junaških, stotisoči biserov — solza deviških, milijoni vzdihov mater trpečih — in truma ročic nedolžnih dojenčkov —--vsi kost od kosti — vsi kri od krvi — vsi bratje in sestre potopljeni v morje go-resti — vsi darujejo — srčno kri . . . In sklonila se je sveta noč, njena roka se je dotaknila vrhov Balkana. Mrzla skala se je odprla, mrtva gora jo rodila... Iz balkanskih gor se je dvignil duh velikan — in je vzrastel do stropa Svete noči — in je. segel od morja do morja ... V njegovih očeh jc bila groza trpljenja in bliski osvete — \ njegovih prsih žareče solnce ljubavi — in ogenj poguma.. Zagledal je vidca -— velikana krvavi polumcsec, ki se je držal kakor žrelo okrvavljene bes i jo nad Orlentom -zagledal jc vidca in jo pobledel. Zagledala je vidca zelena zrnija zavisti mecl narodi — dvignila je glavo in z dvoreznim jezikom sikala strup v preroka. Duh-velikan pa je rastel, claritve-molitve iz kelihov krvavih rož so trkale na vrata nebes. Sveta noč mu jih je odprla. Orjaška roka je segla po meč skozi dveri svetonočne. Iii kakor grom topov, in kakor hrup šrapnelov in bučanje orkana so bile besede preroka: »Moj meč se je napil hrepenenja v nebesih, in glej, on pojde k sodbi nad ljudstvo, ki je klalo moj narod. Poslušajte, narodi, lačni in žejni pravice, poslušajte ljudstva, zavisti polna in togotc: Gorje vam, ki ropate, oropani boste sami. Gorje vam, ki ko-Ijete, ker boste zaklani. Gospod na ne-•beškem prestolu je nabrusil meče, da bodo pisali v črno zemljo, kot piše pisalna. belo polo, s krvavimi pismi Njegovo pravico. Nič več se ne bo pasel lenuh ob žuljih trpina, nič več nc pila zver — nedolžne krvi. Božja jeza planili, vesa grehot je pretežka, nagnila se je skodela, verige se drobe, zapahi ječe. odnehavajo...« In videč balkanski je dvignil meč, kaljen v krvi trpinov, na brušen z božjo osveto, dvignil ga je od zemlje do neba, od vzhoda do zahoda — in ga je vrgel na prostrano polje. J:i kakor bi letela baklja, je letel meč in iskre so pršale od njega — in vsi kelihi rožic krvavih so zagoreli — in nastal je požar, zažgan od Pravice, njegov plamen jc bil kakor treski in strele, da je obmolknil hinavec, katerega brzda v ustih je laž, da je pobledela zavist in drhtela v trepetu... Sveta noč pa je zapela pesem nad Balkanom: »Blagoslovljeno delo božje pravice! In pravice sad naj bo mir —. na veke. Amen.« Roža sveti Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) XV. POGLAVJE. Beg v Emezo. Napočil je čas najmučnejšega čakanja, kar sta ga brata poznala. S sten po votlini je kapljala voda in \Vulf, ki ga je mučila žeja, jo jc zbiral v perišče ter jo pil. Močil si je tucli glavo, da si je hladil bolečine. Godvin je izmival bratove rane. VVulf pa mu je pripovedoval podrobno o boju na mostu. »Pri prvem spopadu se mi jc sulica vjela med členi nasprotnikove čelade ter jo odtrgala, Lozelova sulica pa jc zadela ob moj ščit ter mi ga vrgla iz roke; nato sva a II. Otl solunskega okraja sledeče okraje: strumiški, dojrjanski ku-kiuški, lagadijski, serski, demir - hisar-ski, petrički, melniški, gornje-džumaj-ski, razložki, nevrokopski, dramski, praveški, kavalski in sari - šivanski, naseljeni s 342.338 Bulgari. Celi solunski okraj meri 15.022 kv. km. in šteje krog 550.000 prebivalcev. Srbija je prevzela: I. Od skopskega okraja (vilajeta) sledeče okraje (kaazc): skopski, kuma-novski, prešovski, krakovski in palane-ški s 172.175 Bulgari. II. Od bitol j skega okraja sledeče okraje: bitoljski, prilepski, ohridski, kičevski in deberski s 270.250 Bulgari. Bitoljski okraj meri 18.169 kv. km in šteje krog 850.000 prebivalcev. III. Od solunskega okraja sledeče okraje: gevgelijski, tikveški in ve-leški s 74.942 Bulgari. Obči obseg in število prebivalcev solunskega okraja označeno je zgoraj. Grčija je prevzela: I. Od b i t o 1 j s k e g a okraja (vilajeta) sledeče okraje: lerinski, kostur-ski, kaljarski, naselički, grebenski in kožanski s 98.035 Bulgari. II. Od solunskega okraja sledeče okraje: berski (karaferijski), je-nidževarski, vodenski, kasandrijški in Sv. gora Atoška (Athos) s 105.269 Bulgari. Od makedonskih okrajev jih jc torej Bulgarija prevzela 20, Srbija 16 in Grčija 12. Te številke govore jasno; prav tako j tudi sledeče: Leta 1903, kakor se spominjamo, izbruhnila je v Makedoniji ustaja, znana pod imenom i 1 i n d e n s k a * bulgarska ustaja. Ta je bila pripravljena v Bulgariji, ki je dala v ta namen velikih žrtev. Ustaja je dala povod »Murzštegskim reformam«, žalnega spomina. Izmed onih okrajev, ki so se udeležili te ustaje leta 1903 so v grških rokah: kosturski, kajljarski in lerinski; a v srbskih: bitoljski, resenski, ohridski, kičevski, debrski in prilepski. A v bulgarskih rokah ni sedaj nobeden od teh okrajev. Znano je, da je ta, kakor tako tudi vsaka druga ustaja v Makedoniji imela namen, osvoboditi to deželo izpod turškega jarma in zediniti Bulgare pod enim žezlom. Ker so vse te ustaje in velike žrtve kakor od Bulgarije, tako tudi od Grčije, Srbije in Čr-negore, katere imajo istotako v Makedoniji svoje brate, bile brezuspešne, so se morale končno vse štiri države združiti za občo akcijo proti Turku. To obče delo je imelo lep uspeh, kakor pričajo dogodki poslednjih 45 dni. A ta sloga med štirimi zavezniki, mora trajati tudi v bodoče, drugače preti nevarnost, da sc izgubi morda polovica tega lepega uspeha. Številke — ako so točne in zanesljive — sicer govore jasno, a nad njimi stoji obče geslo: V edinosti jc moč! Zavezniki se naj vsemu temu izogiblje-jo, kar bi moglo edinost rušiti, četudi bi bile to — številke. * Ilin-den, to je praznik sv. Ilije (proroka Elije), dne 20. julija, (ali 2. avgusta) ko je izbruhnila ustaja. Bozic na srbskem. Za »Slovenca« napisal književnik Dimitrij Gligorič — Sokoljanin. Med Srbi so božični običaji po mestih in po selih gotovo eni in isti, toda selski so v vsakem oziru zanimivejši. Mislim, da bo Slovence, ki so geografsko od nas najbolj oddaljeni, toda po srcu naši bližji bratje zanimalo, kako slave Božič na kmetih v zapadni Srbiji — v domovini Vuka Karadžiča, slavnega učenca vašega Kopitarja. Poslednji teden pred Božičem je posvečen temu velikemu prazniku. Kmetje sekajo drva in jih vozijo domov. V mlinu si nameljejo moke, kolikor je treba do novega leta. V hiši in zunaj nje vidiš živahno vrvenje. Vse se pripravlja na praznike. Na Badnji dan to je dan pred Svetim dnevom gresta v ranem jutru gospodar in njegov sin ali pa kak drugi moški v gozd sekat badnjak (božično drevo). V rokavici neseta koruznih zrnc in se podasta vsak v svoj konec gozda. Ko prideta do kakega mladega in pripravnega dreveščka, vzame gospodar žito iz rokavice, ga potrese okoli njega ter prične sekati. Prvi iver, ki pade na tla, pobere in ga ponese domov ženi, ki ga položi pod posodo z mlekom, da se ji boljše zasiri. Sekajoč božično drevce, pazi predvsem na to, da pade proti vzhodni strani. Nato mu odrečeta veje razen vršička in ga ponese-ta domov, kjer ga prislonita k hiši. Toda vse to mora biti izvršeno pred jutra* njo zoro. Sedaj je gospodarjeva skrb, kat ko napraviti božično pečenko. Navadno se speče mlada ovca ali pa prasec, ki pa mora biti najmanj že eno leto star. Večja živinčeta opalijo v ognju, manjša pa parijo z vrelo vodo. Na to ga dene gospodar na božični raženj, ki ga rabijo samo za to priliko. Pečenko napolnijo z jabolki in z drugim sadjem, da sc speče. To pečeno sadje jim služi za različna domača zdravila. Ako je zapadel sneg in ni vetrovno, peko božično pečenko v gozdu, v deževnem vremenu pa doma. Ko pečenko polože na ogenj, prično streljati iz pušk. Pri tem slovesnem in idiličnem poslu krožijo čutare od ust do ust ter sc razlega veselo petje. Ta dan gospodinja nič ne kuha; vsi jedo samo pogačo, pečen krompir, orehovo potico itd. Ko jc pečenka gotova, zagrmi zopet strel. Gospodar jo vzame in jo ponese domov. Pred hišnim pragom zopet poči puška in gospodar stopi v hišo z lepim voščilom »Dober sveti večer vam bodi«. Pri tem vrže gospodinja v njega pest žita, odgovarjajoč mu »Bog pomagaj in častiti sveti večer«. Nato polože pečenko na hladno. Potem vzame gospodar božično drevce, ga razseka in položi na ognjišče, vršiček pa zasadi vrh strehe. Sedaj prinese tudi snop slame. Na pragu ga zopet gospodinja pozdravi z žitom, govoreč znane besede. Gospodar slamo razveže, gospodinja, pa jo raztrese po sobi. Med posipanjem slame govori ona: »Kvo, kvo, kvo«, otroci ji pa odgovarjajo: »Pi, pi, pi, pi.« To delajo zato, da bo na pomlad closti kuretine. Nato pristopi družina k večerji. Pred jedjo moli gospodar glasno, dočim se drugi križajo. Na to posedejo po razmere, ta ve, da tudi pri listih odločuje, žal, le število. Ko bi imel »Čas« 3000 naročnikov, bi lehko naročnino znižal na 5 K in še bi se mu dobro godilo, sedaj ima pa deficit. Zato sem dejal, naj bi v imenu nujne stvari žrtvovali svoj no potrebujejo. Naj spravljajo list ne potrebujejo. Naj spravljajo svoj list v knjižnico, se bo že kdo dobil, ki ga bo vesel, sami pa naj imajo zavest, da je tudi ta žrtev le žrtev za krščansko bodočnost slovenskega ljudstva! XXX »Čas« bo izhajal tudi poslej kot dvomesečni k, v zvezkih po 5 pol. Naročnina znaša 7 1\, za visokošolce 4 K. Naročnino sprejema »Čas« ali »Leonova družba« v Ljubljani. 1. zvezek .VII- letrika »Časa«, ki jo pravkar izšel, ima sledečo vseuino: Krščanski idealizem (dr. A. Ušenič-nik), Kulturni, gospodarski in socialni pomen stanovanjskega vprašanja (dr. J. Adlešič), Valvasor (dr. F. Štele), Iz zgodovine bogomilov (dr. F. Trdan), Izlatn (F. Terseglav) in bogat obzornik iz verstva, filozofije, sociologije in leposlovja. Mir Hudem... V teli bajno-lepili dnevih, v skrivnostno tihem času božičnem, ko se vsepovsod oznanja mir, odmeva bojna trobenta po naši domovini, ki kliče na vojsko, — sveto vojsko proti alkoholu: Tretji slovenski protialkoholni kongres. Ali ni to nekaka profanacija svetega božiča? Ali ni čas za to prireditev neprimerno izbran?! . . . Ne — ni tako! Vojsko oznanjujejo protialkoholiki, — mir prinašajo . . . Mir ljudem na zemlji. — Toda: si vis pacem, para bellum — so rekli stari. Tudi nam velja: če hočeš imeti mir, napovej vojsko! Na vojsko torej, da bo — prišel mir! Mir našim družinam, našim se-lom, našim občinam, celi domovini naši! Kaj pa bolj krši in ruši mir po naših slovenskih hišah, po naših sicer prijaznih mestih in vaseh, kakor krik pijancev, vpitje pivskih razgrajačev? Ne ni miru pred temi nesrečniki — niti v samem svetem božiču! V sveti noči pijejo in pridejo pijani k polnočnici, motijo pobožne vernike ter skrunijo s svojim vedenjem svete skrivnosti, ki se obnavljajo sredi svete noči v svetišču božjem. Ni miru, ni božičnega veselja, ni zadovoljnosti po hišah, kjer gospodari pijanost. Niti v teh svetih dneh se ne morejo njih prebivalci oddahniti in mirno veseliti. Zene se tresejo, otroci se stiskajo v kot, ko pride domu oče — divji . . . Uboge sirotke! Grozno življenje! ... Ni miru po naših vaseh, ni mim tudi za duhovnika, ko se razlega sv. Štefana večer po vasi grozen glas in pridoni na ušesa duhovniku: Brž v sv. olje, enega so zaklali! . . . Ni miru! Pax, pax, et non est pax. Ni miru, dokler vlada pijančevanje. Ni božičnega veselja . . . Mnogo se trudimo, lajšati bedo našemu ljudstvu, mnogo se zgodi dobrega, — pa še ga je gorja med nami! Tre- ba bi bilo pogledati pod naše krove; treba videti prizore, ki so notri vrše. Ko bi se dalo pregledati z enim pogledom, kaj se godi en nedeljski večer, šteti vzdihe, šteti solze, ki jih ima alkohol na vesli! Tedaj bi se marsikomu razta-jalo srce, da bi vskliknil: Tu je pomoč potrebna; nekaj se mora zgoditi! Mnogo se dela med nami Slovenci za blaginjo ljudstva, na vseh straneh se deluje, snuje, organizira. Enega še manjka: da porušimo tistega, ki uničuje velik del našega truda. Kakor tiha pa deroča voda sproti izpodjeda, kar zidamo s trudom. To je, kar nam jemlje moč na znotraj, čast na zunaj: alkohol. Čast naši organizaciji, — a s t r e li c ji še manjka! Noter teče in razmaka sicer lepo poslopje, ter žuga, da bo počasi razpadlo. Preskrbimo to streho, postavimo krono našemu delu! Da, smelo trdimo: organiziran boj proti alkoholizmu bo krona naše organizacije; bo zagotovilo trajnega uspeha našemu trudu. Zato na boj! Na boj v teh dnevih, rojstvenih dnevih onega, ki je rekel: Nisem prinesel na svet mir, ampak meč! — Post nubila Phoebus; po vojski bo pa mir. V miru bodo slovenske žene pripravljale poprtnike za praznike; v miru se nedolžna deca veselila veselega božiča; v miru bo zbrana slovenska družina pred jaslicami. Mir in blagoslov bodo rosila nebesa, mir bodo trosili nad našo domovino angeli božji... Koliko so si prisvojile Balkanske države. Prof. Anton B e z e n š e k. Sofija, 19. decembra. Razni srbski in grški državni možje so izjavili opetovano v svojih in tujih časopisih, da bode vsaka balkanska država toliki kos Makedonije za sebe vzela, kolikor je dotična armada prevzela ali okupirala. To bi sicer bila želja nekaterih zaveznikov, a ne vseh. Bulgarija sigurno ne bi se strinjala s to osnovo radi delenja. Vzroki so statistične narave. Seveda makedonska statistika, niti turška uradna, niti cerkvena ni zanesljiva. Naj navedem s to opazko nekatere številke: V celi Makedoniji je 2,247.274 prebivalcev. Sedaj je prevzela od njih Bulgarija 803.056, Srbija 839.458 in Grčija 594.760. Število Bulgarov v Makedoniji znaša po cerkveno - eksarhijski statistiki 1,154.941. Izmed njih je zdaj pod bulgarsko oblastjo samo 414,360; pod srbsko 537.274, a pod grško 203.304. Torej pod srbsko in grško oblastjo je skupno 740.581 bulgarskih prebivalcev Makedonije, a pod bulgarsko oblastjo le 414.366 makedonskih Bulgarov. Tako stoji razmerje po številkah, katere pa niso popolnoma zanesljive. Kar se pa ozemlja tiče, je stvar jasna in se da na zemljevidu proveriti: Bulgarija je prevzela: I. Od skopeljskega okraja (sandžaka) sledeče okraje (kaaze): ko-čanski, malaševski, štipski in radovi-ški, naseljeni s 72.022 Bulgari. Skopski okrog meri 11.955 kv. km in šteje okrog 400.000 prebivalcev. Pozorno pogleda v tisto smer in res sta stali tam dve senci, kojih slabotne orise je bilo videti v mraku. Premikali sta sc proti njima in pravkar je mesec posvetil na njuno belo oblačilo in odseval v draguljih, ki sta jih nosili. »Nc morem ju opaziti,« je rekel nek glas. »Ta dva mrtva vojaka, kaj vendar pomenita?« Pa tamle stojita njuna konja,« odgovori drugi glas. " Brata sta zdaj uganila, kdo da je prihajal, in sta stopila iz sence ob steni. »Rozamunda!« sta zaklicala. »Godvin! Wulf!« je vzkliknila v odgovor. »O, Jezus, hvala Tebi, hvala Tebi — Tebi, pa tej vrli ženski!« In objela je Masudo ter jo poljubila. Masuda pa jo je potisnila nazaj in rekla z skoraj osornim glasom: »Ni prav, princezinja, da bi se tvoje čiste ustnice dotaknile lica ženske iz roda morivcev.« Pa Rozamunda se ni dala zavrniti. »Povsem pristojno je,« je ihtela. »da te zahvalim jaz, ki bi kmalu postala žrtva glavarja morilcev. »Tako, romarja Peter in Janez, vajina patrona sta vaju privedla dosem varno. Ti, Janez, se znaš prav dobro boriti. Ne, ne postajajta, da bi čula lia-; jino povest, če želita ostati živa, da jo slišita. Kaj! Tudi vojakova konja imata pri svojih? Dobro sta jo pogodila! Nisem vama pripisovala toliko bistroumnosti. Sedaj, gospod Wulf, ali moreš hoditi? Moreš; toliko bolje; to ti pri- hrani neprijetno ježo, kajti ta kraj je strm, dasi nc tako strm kot drug kraj, ki ga dobro poznaš. Posadita princezi-njo na Plama, kajti nobena mačka ne stopa varnejše kot ta konj. Jaz, ki poznam pot, pojdem naprej. Janez, ti vzemi druga dva konja, ti, Peter, pa bodi z Dimom zadnji; če bi se kateri ustavljal, pa ga podraži z mečem. Naprej, Plani, lc brez strahu Plam. Kamor stopim jaz, moreš tudi ti stopiti,« in Masuda si je delala pot skozi grmovje in do roba skalovja, govorila s hrskajočim konjem ter ga božala po vratu. Še eno minuto in počasi so plezali po tako strmem gorskem grebenu navzdol, da je vse kazalo, da morajo vsak čas pasti in se razleteli ob dnu na kosce. A nikdo ni padel; ta pot namreč, narejena, cla se jo uporabi ob času sile, je bila varnejša nogo bi si človek mislil. Stopali so vedno bolj in bolj navzdol, naposled so se sopihajoč na varnem ustavili na dnu temnega prepada, kamor so sijale zvezde. »Zajahajte,« je velela Masuda. »Princezinja, ostani na Plamu; on je najbolj zanesljiv in najurnejši. Sir \Vulf, obdrži si svojega Dima; brat in jaz pa zajahava vojaška konja. Dasi nista posebno brza, sta brez dvoma dobre živali in vajena takih potov.« In skočila je v sedlo, kakor zna to le v puščavi rojena ženska, ter pognala konja. (Dalje.) švignila drug mimo drugega in so sprednja Dimova kopita visela za trenutek nad brezdnom, tako da sem že mislil, da je gotovo vse izgubljeno. Pri drugem spopadu je Lozelova sulica šla pod pazduho skozi, moja pa je zadela Lozela sredi prsi ter vrgla vranca in njegovega jezdeca na tla, ki pa se ni mogel ustaviti v silnem diru, zato je skočil čez obadva kakor skačejo konji, kedar so na lovu. Na konju nisem hotel s kopiti pomandrati Lozela, ampak sem razjahal, da bi končal boj na viteški način, a zadel me je nasprotnikov meč, ker nisem imel ščita, z vso silo na oklep, tako da sem omahnil nazaj ter bi bil padel v prepad, cla nisem zadel ob svojega konja.« Pravil je o udarcih, ki so sledili zlasti v usodnem trenutku, ko je ranil Lozela, mu presekal oklep ter ga pobil, kakor mesar pobije vola. Kako je ta mogočni in krvoločni človek, ko je skočil nadenj, da ga usmrti, prosil usmiljenja, ga prosil v imenu Kristusovem in njune lastne matere, ki jo je poznal kot otrok v Eseksu; on cla ga ni mogel umoriti, ker je bil brez orožja, ampak se je obrnil proč, češ, da ga prepušča x\l Džebalu, nakar jc ta izdajavski pes skočil pokonci in ga skušal zabosti. Pripovedoval jc tudi o poslednjem groznem boju in kako se je pretresen po zavratnem sunku, dasi mu bodalo ni niti prodrlo oklepa, boril z Lozelom mož proti možu in kako je vslecl svoje mladosti, velike naravne moči in zbok spretnosti v borenju, ki si jo ic pridobil v marsikakem boju doma v vasi, zmagal in kako se mu je visečemu liacl robom brezdna posrečilo oprostiti si desnico, izdreti svoje bodalo ter narediti konec strašni borbi. »A nikdar,« je pristavil VVulf, »nc pozabim pogleda tega človeka, ko je padel vznak in prodirljivega krika, ki se mu je izvil iz predrtega grla.« »Vsaj en lopov manj na svetu,« odgovori Godvin. »In prav vesel sem, cla si bil ti na vrsti, kajti v zadnji borbi je zmagala tvoja moč; jaz nisem tako močan, in bi bil radi tega gotovo premagan. Tucli sem mnenja, da si prav ravnal, ko si se pokazal usmiljenega, kakor pristoja pravemu vitezu, cla si si s tem pridobil veliko čast in cla je naš pokojni stric, ponosen nate kot sem jaz.« »Hvala ti,« odvrne \Vulf preprosto; »a kdo more v tako osodepolni uri misliti na take stvari?« Čas je lezel dalje; mesec se je nagnil proti goram. »Kaj, čc ne pridela?« vpraša VVulf. »Počakajva do zore, potem bova šele mislila o tem,« odgovori Godvin. »Kako moreta priti, ko so vrata za-gromadena?« vpraša Wulf. »Kako pa je Masuda prišla in odšla?« odgovori Godvin. »O, nikar me nc izprašuj; vse je v božjih rokah.« »Poglej no,« je zašepel* Wulf. »Kdo pa jo tam na koncu votline — tam pri mrtvih vojakih?« »Njihovi duhovi morda,« odgovori Godvin, izclere meč in nagne naprej. \ \ tteft okoli večerje. Po jedi ležejo, do-čim mora eden paziti, da božični ogenj ne ugasne. Ko petelin prvič zapoje, gospodar vstane in izstreli puško. Na to vzame škafe in gre k vodi, nesoč seboj v rokavicah žita, ki ga strese v vodo. Ko se je umil, moli, napolni posodo z vodo ter se vrne domov. S to vodo za-mesi gospodinja božični kolač. Ob svitu zore sc dvigajo tudi ostali s svojih ležišč. V jutranjem svitu pride prvi sosed v goste ter pozdravi domače z besedami: »Dobro jutro, Kristus se je rodil.« Na to prime en ogorek božičnega drcvesca in tolče ž njim ob druzega, da lete iskre, govoreč: »Kolikor isker, toliko ovac, svinj, goved, denarja in otrok ti daj Bog!« Ko je gost končal, sede, gospodar pa mu postreže z vročo kavo in žganjem. Po odhodu gosta sc napoti gospodar v cerkev, gospodinja pa izpusti iz hleva živino ter natakne volom in ovnom okrogle kolačke s prižganimi svečami na rogove. Nato se zbere družina h kosilu. Tudi na Božič gospodinja nič ne kuha, marveč postreže le z božično pečenko, s sirom, z mlekom, kolači itd. Med kosilom pokajo puške, v oglu sobe pa gore sveče. Miza ostane celi dan pogrnjena ter si vsakdo vzame jedi, kolikor želi. Drugi dan povabijo položajnika, t. j. prvega gosta, ki jih je na sveti dan zjutraj posetil. Slama ostane cel teden do novega leta v sobi. En ogorek božičnega drevesa shranijo do novega leta, kakor tudi glavo pečenega živinčeta. Na mali Božič (novo leto) spravijo slamo iz sobe na sadni vrt, ogorek božičnega drevesa pa vtaknejo med vejevje, da tu strohni. Na Sveti dan gredo domačini tudi na lov, to pa zaradi sreče. Dnevi do novega leta so namenjeni zabavi in igram. Otrokom odločijo posebno sobo. Odrasli ljudje posedajo po hišah, kade ter si pripovedujejo vojne dogodke. Letošnje leto jim bodo božični dnevi veseli in prijetni, kakor jih Srbi že od Kosovega sem niso doživeli. »Pod svobodnim solncem" Povest davnih dedov. Spisal F. S. Finžgar. II. knjiga. Zdaj jc izšel tudi drugi zvezek Finžgar-jevega monumentalnega dela, kateremu kritika splošno priznava prvenstvo med slovenskimi romani. Finžgar je naš Sien-kiewicz in njegova povest »Pod svobodnim solncem« ponese prav gotovo njegovo ime tudi med tuji svet, da pridobi veljavo našemu malemu narodu v svetovni literaturi. Dočim se v prvem zvezku slika razvoj mladega Iztoka, sinu iz roda Slovenov, na bizantinskem dvoru, kjer se je nasrkal kulture in vojaške umetnosti, da jo ponese med Slovene, nam drugi zvezek z veliko epsko spretnostjo predočuje, kako Iztok združi slovenski narod, spravi Slovene z Anti, porazi hunskega poglavarja Tunjuša in naposled premaga tudi bizantinske trume pod Azbadom, da tako postavi temelje veliki državi Slovenov na Balkanu. Vmes se pa plete zgodovina ljubezni med Iztokom in bizantinsko dvorjanko Ireno, ki pridobi slovenskega junaka za blagovest križa in sc opisuje zanimiva, naj-bujnejšo fantazijo vzbujajoča povest boja Iztokovega za svojo izvoijenko, ki simbo-lizuje moč nežne in plemenite ljubezni nad neukročeno in plamtečo divjostjo onih burnih časov. Pisatelj nam v pestrih barvah slika lepoto razkošnega Bizanca, daljne stepe, kjer je taboril zemlje in kulturnega življenja željni Sloven, barbarske običaje Hunov in razgrinja tako pred našimi očmi početke slovanske zgodovine, ko so se slovanski rodovi valili proti zapadu, da zasnujejo na razvalinah propadajočega Bizanca gospod-stvo Slovanov v vzhodni Evropi. Danes, ko potomci teh rodov zadajajo dedičem Bizanca, mongolskim plemenom Turčije, zadnji udarec, da popolnoma osvo-bode podjarmljeno Slovanstvo, danes, ko se odpira Slovanom nova bodočnost, ko slovanska noga stoji pred Carigradom in Solunom, odkoder je prišla med Slovane luč krščanske vere, ko vse Slovane v Evropi prešinja vslad tega poživljena zavest njihove moči in zgodovinske naloge — danes bo Finžgarjev roman, najlepša priča slavne slovanske prošlosti, posebno dobrodošel, in Slovenci smemo biti ponosni, da se je ravno med nami rodilo delo, ki v njem polje duša vesoljnega Slovanstva. Delo je zdaj zaključeno, a ni izključeno, da je pisatelj završi s tretjim delom, tako da sc ustvari slovanska trilogija, ki bo simbol dviganja in padanja i^i zopet-nega dviganja Slovanstva. Dolžnost naše inteligence in tudi najširših krogov našega naroda je, da postane "Pod svobodnim solncem« najljubši roman Slovencev, ob katerem se bomo ogrevali a naše ideale. Cena I. kniigi K 3'—, elegantno vezani i 4'-—. Cena II. knjigi K 3'80, elegantno vezani K 4'80. Založništvo »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je delo krasno opremilo. Bulgari in M - vzor irezoosli. G. clr. Mavricij Rus, ki jc bil za časa vojske kot zdravnik na Bulgarskem, opisuje Bulgare in Srbe tako-le: Nekaj posebnega jc pri Bulgarih treznost. Sploh pri Srbih in Bulgarih ni pijančevanja. V Belgradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojaki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da se srbski vojak tako izpozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti Srbov in Bulgarov — in lahko rečemo, da je ta treznost mnogo pripomogla njihovim velikim uspehom. V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina ali kake druge opojne pijače; bila bi tudi popolnoma odveč, ker bi bulgarski vojak vžival alkohol kvečjemu za — kazen! Tudi na bojišču niso vojaki dobili nikakih opojnih pijač. Zato so bili tako vztrajni in so dolgo vzdržali največje napore. Iz tega se vidi, kako je napačno naše mnenje, ko mislimo, da se moramo za vsako večje delo navdušiti z alko- Katoličani in časopisje, »Libro Parole« jc prod kratkim pr) nesla pomenljive besede znanega pisatelja Drumonda: Jasno je, da bi bili katoličani vsled vzvišene ideje, ki jo predstavljajo naravnost nepremagljivi, ko bi resnično krščansko čutili. Krščanskim pisateljem in časnikarjem bi lahko omogočili uspešno delo in jim dajali pogum. Predvsem naj premožni katoličani pomislijo, da svojega imetja ne bodo vzeli seboj v grob in da potrebuje dobro in plemenito delo katoličanstva — podpore. Šele tedaj, ko se bodo katoličani zavedali moči, ki jo ima dandanes časopisje, borlo tudi zmagale ideje krščanstva. — Te besede veljajo v obili meri tudi za nas Slovence. Uspeli našega dela, bodisi političnega, kulturnega, verskega, gospodarskega in socialnega je odvisen od tega, ali imamo močno časopisje, ki naj širi naše nazore in jim pomaga do zmage. Vsakdo naj se zaveda, da je njegova krščanska, pa tudi narodna dolžnost, naročati in č i t a t i slovensko katoliško časopisje, ne pa različne nemške ali pa celo judovske liste, ki se kar kosajo v sovraštvu do Slovanov. »Slovenec« napreduje leto za letom; samo od vas je odvisno, da bo še boljši. Odrinski, solunski in kosovski vilajet imajo tudi za turške razmere še dosti dobre prometne zveze, namreč železniške; dočim nima janinski vilajet nobene železnice. Vse železnice evropske Turčije so dolge 1560 km. Proge so naslednje: Carigrad — Mustafa paša, Bedrkioj —« Kirk Kilisse (Lozengrad), Burgas—De« deagač (Burgas na progi Carigrad-^ Mustafa Paša), Feredjik—Solun, Solun —Mitrovica, Skoplje—Ristovac, Solun —Bitolj. Letni pridelek evropske Turčije sft ceni: pšenice na 8,700.000 stotov; ječmena 3,800.000 stotov; rži 2,200.000 stotov, ovsa 1,300.000 stotov. Tobaka se je i. 1911. izvozilo samo iz Soluna, Kavale in Ksanti okrog 12 milijonov kilogramov v vrednosti nad 24 milijonov frankov. Darovi. za balkanski odsek »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«. V. izkaz. Po čč. gg. lazaristih 2 K. — Zbirka pri predavanju v Šmartnu pri Kranju 30 K. — Župnija Polica 68 K 86 vin. — Župnija Vojsko 22 K. — M. Drobun z Vojskcga 3 K. — Neimenovan z Voj-skega 20 K. — A. Spandl 6 K. — J. Kunstclj 1 K. — Gdčna A. Zevnik, Gorje, 5 K. — Neimenovan 2 K. — Župnik F. Zbašnik v Hrastju zbral 27 K 20 vin. — Neimenovana po gdčni Kačar 40 K. — Neimenovana po gospej Schiffrer 3 K. — Župnija Ncvlje 62 K. — Župnija Poljčane 10 K 06 vin. _ Dekliška Marijina družba v Čcmšeniku 69 K 70 vin. — K. Trpin 1 K. — Dva dobrotnika 3 K. — Županstvo Rudnik 20 K. — Župnija Rudnik 61 K 40 vin. — Upravništvo »Novega Časa« v Gorici (drugič) 70 K 52 vin. — Župnija Podzemlje 54 K 16 vin. po upravništvu »Slovcnca«. — Zbirka t prodajalni Katol. tisk. društva (Ničman) 12 K. _ Skupno 593 K 90 vin. I.—IV. izkaz 3956 K 60 vin^ torej vsega skupaj doslej 4550 K 50 Tin. DAROVI za sirote in ranjence na Balkana. Vin. izkaz. Županstvo na Jezerskem, Koroško, 200 K 10 vin. — Lizika Virant na Gomilskem zbrala 30 K. — Župljani iz Gorij 70 K 33 vin. — Župnik I. Mihelčič, Zaplana, 5 K. — Trevnova mati, Za-plana, 10 K. — Pivk Marija 2 K. — Rudolf Klein-dienst, Brezje, 22 K. — Svota 339 K 43 vin., lc temu prišteti izkazi I.—VII. 8676 K 13 vin. in I. do V. izkaz Balkanskega odseka 4550 K 50 vin., vsega skupaj 13466 K 06 vin. Po svetu. Balkanske vdove. Mnogo črnih robcev bo videti po končani vojski na glavah balkanskih žen. To je znak vdov. Vdova ima na Balkanu še posebno nevesel položaj. Za možem mora žalovati celih 40 dni; črno krilo pa mora nositi eno leto. V tem letu ne sme med žene-predice, ne sme z drugimi vred veselo hoditi na trg, ne na ples. Pravico ima še naprej ostati v moževi hiši« ali pravzaprav je to njena dolžnost. AJko pa gre od hiše umrlega moža, ne sme vzeti s sabo ničesar razun svoje dote. V slučaju« da se vdrugič omoži, mora pustiti vse da^ rove, katere ji je bil dal prvi mož. Ali vobče je druga možitev — sramota. Usoda balkanskih vdov je izražena v srbski pri-slovici: Vdova je uboga. Enver bej — slovanskega rodu. Znani Enver bej, odlični član mladoturškega odbora, je rodom Poljak. Izvira iz plemiške rodovine Bofecky ter je sin emigranta, ki se je po vstaji leta 1863. izselil. Enver bej se je sicer že rodil na Turškem, ali ostal je kristjan ter se dobro zaveda svojega poljskega pokoljenja. Obdržal je slovansko ime in rodbinski grb. S sorodniki na Poljskem živi v stalnem dopisovanju. Letalno kolo. V Parizu imajo nov šport. Kolesa (bicikel) so zvezali z letalno napravo, tako da namesto motorja služi za dviganje v zrak človeška moč. Proti razširjevanju pohujšljivih brošur. Neka budimpeštanska tvrdka je svojčas izdajala »Offertenblatt fiir Biiclierfreunde«, seznamek najbolj pornografskih brošur, kateremu je bil odvzet poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. Imenovani firmi se je tožilo po lepem zaslužku, zato je začela izdajati isti »Offertenblatt fiir Bticherfreunde« pod naslovom »Deutsche Bucheranzeige«, a je bila tudi temu katalogu iz istega razloga prepovedana pot v našo državno polovico in jc zato odvzet poštni debit sploh vsem od dotične firme pod kakršnimkoli naslovom izdanim imenikom pornografskih brošur. Tako je prav, saj imamo obilo dobrih poštenih knjig, s katerimi si človek srce blaži, a ne zaslruplja! Slovenci, sezite po do-> hrib slovenskih knjigah! Repatice prihodnjega leta. L. 191& se bodo pojavile štiri periodične repatice, t. j. repatice, ki stalno spadajo v naš solnčni sestav in po svojih eliptičnih potih krožijo krog solnca. Meseca januarja se nam pokaže komet 1906. IV., ki vsakih sedem let obide solnce in nam jc le kratek čas viden. Istega meseca se približa solncu komet Holmes. Njegova posebnost je, da ga doslej nismo mogli videti niti s prostim očesom V sveti noči. ve jasli, zlate jasli, vaši krasi iz nebes z mojim srcem so se zrasli, kdo pretrga skrivno vez? Vsaka sveta noč lepši sen cvetoč vam ovije čezinčez. Pa nocoj smo mi bogati: Trate, polja — vse srebro; vsi prostori solnčnozlati, hlevi, hiše — vse zlato. Biser in kristal, demant in opal, kamor jasno zre oko. Čujte vendar te zvonove! Ali niso divni res? Angeli so jim glasove posodili iz nebes. Kamor seže glas: v mesto, selo, vas, duše vname — božji kres. O, visoka ve nebesa, vendar enkrat z visočin kot zamaknjena očesa hrepenite do nižin. Ali druge dni zemlja k vam strmi, kakor mati bolečin. Silvin Sardenko. holom in da moremo le v vinu najti poguma za boj. Alkohol lahko človeka trenotno navduši — v resnici ga pa telesno oslabi in mu vzame vztrajnost in krepkost. Ko je par vojakov dobilo vročnico — sem predpisal nekoliko vina — toda ozdravela sta tudi brez tega zdravila — o katerem mi mislimo, da nas najbolj krepča. in — zdravi. Ljudje, ki so prihajali obiskovat ranjence v bolnico, so prinašali s seboj domače meso, kruh in cigarete. Meso in kruh so vojaki radi vzeli — cigarete pa so prepuščali onim, ki so pušili. Opojnih pijač sploh niso prinašali. Tako telo, navajeno na preprosto hrano in neoslabljeno vsled alkohola, more prenesti vse one napore — ki so jih prestali bulgarski vojaki. (Znano je, da Turki ne smejo piti vina — pač pa pijejo žganje in so zato mnogo slabot-nejši in degenerirani.) Tak zdrav narod, kakor je bulgarski — ima tucli krepke sinovo, naši ranjenci so bili močnih postav, žilavi in utrjeni — nikjer nikakc mehkužnosti. Tako g. dr. Rus. G. dr. Krajec, ki jc bil tudi na bojišču, bo pa povedal na protialkoholnem kongresu, kaj jc videl, slišal in doživel on tam doli. Vsekako so nam ti južni bratje v tem oziru lep zgled. In ker jih občudujemo v njih junaštvu, jih tudi posnemaj mo v njih kreposti, da bomo tudi mi vitežki in zmagoviti J Živinoreja v izgubljenih vilajetib. Zmagonosno orožje Bulgarov, Srbov in Grkov je pregnalo turško oblast iz skoraj vseh njenih evropskih pokrajin. Izgubljeno ozemlje, in sicer vila-jeti: Odrin, Solun, Bitolj (Monastir), Kosovo (Skoplje) in Janina, v katerih se z gotovostjo lahko reče, da so za Turčijo za vedno izgubljeni, merijo 152.700 knr in imajo 4,573.000 prebivalcev. Na posamezne vilajete odpade: knr preb. Odrin 38.400 1,028.000 Solun 35.000 1,131.000 Kosovo 32.900 1,038.000 Bitolj 28.500 849.000 Janina 17.900 527.000 152.700 4,573.000 Največji vilajet je odrinski, a naj-gostejše naseljen pa solunski. Prebivalci se pečajo večinoma s poljedelstvom. Industrija je nekoliko pomembna samo v solunskem vilajetu. V živinorejstvu stoje na prvem mestu ovce in koze, katerih se je leta 1910. v označenih vilajetih naštelo 10,310.754, za temi pride goveda, katere se je naštelo 1,600.498 glav in na zadnjem mestu so konji, osli in mule, katerih je bilo 537.845. Med poljedelskimi pridelki je najznamenitejši tobak, ki se izvaža v vse evropske države, nltj z daljnogledom, ker se more njegova svetloba le fotokemično opaziti. Tretji komet, ki se od časa do časa pojavlja, je tisti, ki ga je leta 1886 odkril Finlay; letos se bo mogel videti le pod gotovimi težkimi pogoji. Marca bo dosegla svojo največjo bližino solnca rc-patica de Vico-Swiftova. Njena pot krog solnca traja šest let. Že leta 184-1 jo je odkril de Vico, a šele čez 50 let jo jc zopet našel Swift iz Amerike. Pri njej je treba upoštevati, da jo pot vodi preblizu Jupitra, ki jo tedaj, ko pride mimo njega, tako vleče nase, da vedno provzroči velike zmede v njeni redni poti, vsled česar se še do danes ni posrečilo napraviti natančnega računa o njenem potovanju po nebesnem svodu. Biseri v zobeh. K nekemu newyor-ftkemu zobozdravniku je nedavno prišla lopa žena enega najbogatejših Newyor-čanov ter ga prosila, da ji pregleda in če treba popravi zobe. Zdravnik je med sprednjimi zobmi našel malo poškodbo in obžaloval, da bo poslej prekrasno njeno zobovje izkaženo vsled plombe, ki je na noben način ni mogoče lako dovršeno izvesti, da bi se ne poznala med njenimi lepimi bisernimi zobmi. Ko jc pa izgovoril besedo biser, mu je nekaj padlo na um. Kaj pa, če bi poškodbo izravnal z biserom? Takoj se je lotil dela, pripravil brezhiben biser in ga natančno umeril v votli zob. Delo se je povsem posrečilo, newyorške dame so stvar hitro zvedele in sedaj so najnovejša moda v Ne\v Yorku — biseri v zobeh. Gledališče za otroke. Ob novem letu se v New Torku otvori gledališče za otroke, ki ga je na lastne stroške dal urediti milijarder Vanderbild na strehi Century gledališča. Stvar ga stane oOO tisoč kron. Gledališče odgovarja vsem zahtevam zdravstva in vzgoje. Prostora ima za 800 otrok. Namesto stolov so klopi kakor v šoli; ua njih so naslikane podobe iz Ezopovih basni in druge. Poleg gledališčne dvorane je še druga dvorana, v kateri bodo otroci med odmorom dobivali južino. Predstave se bodo vršile vsako popoldne. Restavracije za ženske. Mednarodno društvo za varstvo mladih deklet, ki potujejo same za delom in zaslužkom, je do meseca septembra letos samo v Parizu ustanovilo 21 restavracij, namenjenih izključno ženskim gostom. Cene so zelo zmerne, dobra večerja stane samo 1 frank. Slične ženske restavracije se snujejo tudi po ostalih velikih mestih Francije, n. pi\ v Lionu, Marsilji i. dr. Strokovno šelo za služkinje ustanovi mestna občina v Stockholmu, kjer zelo primanjkuje izvežbanih ženskih poslov. Misel za ustanovitev poselske šole so sprožile in z njo tudi prodrle ženske odborniee stockholmskega občinskega zastopa, katerih je bilo pri volitvah leta 1912 izvoljenih osem; ena je kasneje prostovoljno odstopila. Po strankah se dele tako-le: tri konserva-tivke, dve svobodomiselki in dve socialni demokratki. Otroci z milijoni. V teku enega leta «o prišli na svet trije otroci, ki so imeli že kar ob rojstvu, takoj ko so zagledali luč sveta, milijone pripravljene. Astorjev otrok je dobil tri milijone, Vanderbiltov potomec šestdeset milijonov, Mc Lean Walshov otrok nad 100 milijonov dolarjev. Ti trije otroci imajo toliko denarja, da bi lahko dali vsakemu Amerikancu dva dolarja, pa bi jim še nekaj ostalo. Zato pa starši in redniki teh milijonskih otrok tudi z največjo skrbjo pazijo na svoje rejence, otroke, da se jim kaj nc pripeti. Vander-biltovega in Mc Leanovega otroka so hoteli roparji že dvakrat ukrasti. Kadar peljejo Mc Leanovega otroka na izprehod, se nahaja za omrežjem svojega vozička, tako, da z roko nihče ne more do otroka. Poleg vozička pa gre cela armada detektivov in skrivnih policajev, ki pazijo, da otrok ne pride v tuje roke osebe, ki bi za odkupnino zahtevala milijone. Skoro bi se nam smilili ti otroci, katerim je usoda položila bogastvo v zibel. Ženska volivna pravica na Holand-skem. Vse tri liberalne stranke na Nizozemskem so se zedinile za skupno volivno borbo leta 1913. Točka skupnega programa je tudi politična volivna pravica za ženske. Slovaški poslanec župnik Ferdiš Ju-riga je pretekli teden v ogrski poslanski zbornici imel govor, v katerem je hvalil češko strokovno gospodarsko šolo ter je ogrskemu poljedelskemu ministru omenjeno šolo jako priporočal. Rekel je, naj bi tudi Madžari pošiljali svoje sinove v strokovne gespodarske češke zavode, kakor jih pošiljajo Slovaki, da bi bili iz njih nekoč dobri kmetovalci. Priporočal je tudi, naj pošlje madžarska vlada izvedence na Češko, da bodo proučevali omenjene šole. Kinematografski iilm za 400,000 kron. V Londonu bodo te dni uporabljali film, ki jc stal 400.000 kron. To je film za božične kinematografske predstave, kar priča že njegov naslov: »Od jaslic pa do križa.« Po- KONFERENCA POSLANIKOV V LONDONU. Marki Imperiall. Italija. Knez Lichnowsky. Nemčija. Grof Mensdorf Pouilly. Avstro-Ogrska. Pavel Cambon. Francoska. Edvard Grey. Angleška. Grof Benckondorf. Rusija. snetki so bili izgotovljeni v Egiptu in Palestini. Petdeset drago plačanih glavnih predstaviteljev je bilo poslanih v Orient in tam je bila najeta cela čeda velblodov, ovac in živine. Tako pristno kakor kraj dejanja je tudi vse drugo. Kostumi so po-. vsem izvirni, vsa poslopja, o katerih se bere v sv. pismu, so bila nalašč za film zgrajena. Predstave bodo prirejali v velikanski dvorani Royal Albert Hallu, ki ima prostora za 12.000 gledalcev. Po svoji velikosti bodo podobe presegale vse, kar je bilo dosihmal videti v kinematografskih podjetjih, zakaj visoke in pa širpke bodo po 16 metrov. Nov zlat rudnik na Češkem. Iz Pri-brama poročajo listom, da so blizu Libčic odkrili zlat rudnik, ki ga je zdaj kupil grof Sylva Tarouca od prejšnjega podjetnika. Danes je v rudniku zaposlenih 250 rudo-kopov pod vodstvom francoskega inženirja. Strokovnjaki trdijo, da se je prišlo na sled bogati zlati žili. Gospodarstvo sedanje liberalne klike na Portugalskem je videti iz štatistike portugalskega izseljevanja. Do leta 1910. pred vstajo se je s Portugalskega izselilo na leto približno 40.000 ljudi v tujino. Ali takoj prvo leto liberalne vlade jc ostavilo domača tla 58.000 Portugalcev ter hitelo preko široke morske ceste v neznano tujino. Izseljevanje pa venomer narašča, zakaj v prvi polovici letošnjega leta je doseglo število izseljencev 80.000. Svobodna domovina, pa vse iz nje beži. Hm. Ustanovniku slovaškega slovstva Antonu Bernolaku, čegar stoletnica smrti pade na 15. prosinca 1913. 1., nameravajo Slovaki vzidati dve granitni plošči, in sicer eno v njegovi rojstni hiši v Slanici, drugo pa v mestu, kjer je umrl. »Slovenske Lu-dove Noviny« so razpisale zbirko za omenjena spomenika. Slika s črnogorskega bojišča. V neko hišo je v nočni temi stopil vojak ter prinesel zapuščeni ženi žalostno novico, da je pri Planinici zadela moža granata ter ga hudo ranila. Žena pa ni motila nočne tišine z jokom in tarnanjem. Brž se obleče, vzame vrč vode in odejo, da bi ne bilo možu hladno, ter krene proti Planinici. Ko je zjutraj ni bilo v koči, so vedeli sosedje, kaj se je zgodilo . . . Vračala se je za no-silnico, na kateri je ležal njen mož; glava mu je bila vsa obvezana, videlo se mu je samo bledo lice, odprta usta, iz katerih je prihajal tih, bolesten vzdihljaj . . . Žena je šla tiho, a ko so v bolnici postavili nosil-nico na tla, je nagnila glavo ter poljubila roko svojega moža; solz ni bilo v njenih očeh . . . Strokovna organizacija krojačic na Nemškem se vzorno razvija; njihova Zveza šteje že krog 40 strokovnih društev. Nekaj zgodovinskih podatkov o Draču, Drač je samo na sebi neznatno, skrito gnezdo, a videti je, da bo dal povod zgodovinskim dogodkom. Tudi v preteklosti je bil Drač (laški Durazzo, rimski Dyrha-chium, grški Epidamnos) torišče zgodovinskih dogodkov. Pri Dyrhachiju se je nesrečno bojevala Cezarjeva armada proti Pompejevi. Da bi bil tedaj Pompej bolje izkoristil svojo zmago, bi ne bilo prišlo do bojev pri Farsalu, Tapsu, Mundi in dr. in zgodovina bi se bila drugače zasukala. Starodavni Epidamnos je bil grško mesto. V tridesetih letih petega stoletja pred Kr. jc prišlo v Epidamnu do ene onih revolucij, ki so se v grških mestih večkrat dogajale: Narod je pregnal vladajoče plemstvo ter je uvedel ljudovlado. A plemstvo je iskalo in tudi našlo pomoči pri Ilircih, ki so živeli okoli Epidamna, vsled česar je morala tudi ljudovlada skrbeti za zaveznike. Obrnili so se na Korkyro (Korfu). Ali tu so jim odrekli pomoč, nakar so se obrnili na delfsko preročišče za svet, koga naj gredo prosit pomoči. Pytija jim je odgovorila, naj se napotijo v Korint. Korinčani so res drage volje obljubili pomoč, ker se jim je nudila lepa priložnost pridobiti si oporno točko za svojo trgovino na Jonskem morju ter so poslali pomožne čete Epidamnu, samo da bi se tam lahko naseljevali in imeli v mestu samem svojo posadko. Ali proti korintskemu vmešavanju na jonskem obrežju je protestirala Korkyra in prišlo je Tretji avstroogrski dreadnought, ki so ga nedavno v Trstu slovesno spustili v morje, »nosi ime »Princ Evgcn«. Obsega 30.000 ton, je 152 metrov dolg in 27 metrov širok. Stroji gonijo ladjo s hitrostjo nad 21 morskih milj na uro. Posadka znaša 950 mož, oborožba pa 12 trideset in pol- in 12 petnajst- centime-terskih topov; poleg tega jc šc lažja artiljerija. do vojne med obema, v katero so se za- . pletli pozneje tudi Atenci in Spartanci. In to je bil začetek velike, zgodovinsko važne, bratomorne vojne med Šparto in Atenami, ki nas po svoji dolgotrajnosti (431—404 pred Kr.) in strašnih posledicah spominja na najgrozovitejšo novodobno evropsko vojno, namreč na tridesetletno vojsko, Kakor je tridesetletna vojska oslabila silo češkega naroda za stoletja, tako je tudi vojska med Šparto in Atenami — ali kakor beremo v povestnici — Peloponeška vojna — za zmeraj strla moč grškega naroda. In edini povod k tej nesrečni vojski je dal ravno Drač, nekdanji Epidamnos. Laška Mineta v proračunskem odboru. V zadnji seji proračunskega odbora v državnem zboru sc je začela obrav-. nava laške pravne fakultete s tem, da je poročevalec pododseka — Poljak dr, H o s n e r — podal svoje poročilo. Pod-i.usek predlaga, naj se ustanovi laška, 'kulteta v Trstu. — Po poročilu dr. asnerja se je seja zaključila. Zastopniki hrvatsko - slovenskega kluba so bili markirali svoje stališče s tem, da je poslanec Gostinčar predlagal še pred to točko dnevnega reda sklep seje. Predlog je pa bil odklonjen. Tedaj stojimo zopet enkrat — po približno dveletnem presledku — pri razpravi giasovite laške fakultete v proračunskem odseku. Razume se samo po sebi, da je za* četek razprave — poročilo referenta gola formalnost. Italijani radi tega niso niti za korak bližji svoji fakulteti — kakor ne bi bili za korak fcplj oddaljeni, če bi se bil sprejel Gostjn-čarjev predlog in bi bil dr. Rosner podal svoje petminutsko poročilo šele meseca januarja. Odločitev na vsak način šele pride. In ta odločitev je važna zlasti za hrva« ško-slovenski narod. Res je sicer, da trdijo Italijani, da nas ta stvar nič ne briga, lil tudi c. kr. vlada stoji na tem stališču, povrhu pa še marsikoje stranke. Saj je značilno, da Polja k referira in da se je v pododboru zavzel za Italijane s posebno vnemo dr. M a s a r y k! Mi pa tega stališča nikakor ne moremo sprejeti. To naj gospoda vzame na znanj e. Nasprotno: laška fakulteta nas Sivo zanima in se brez nas in preko naa ne sme nikdar reševati. Uverjeni smo, da stori hrvaško-slo* venski klub v tem oziru svoje merodaj-ne sklepe, katere bomo brez pridržka sprejeli tudi mi kot svoj pravec. Vendar nam bodi dovoljeno, da izrazimo za sedaj, ko hrvaško-slovenski klub še ni govoril, svoje mnenje. Po našem mnenju pridejo za hrva* ško-slovenski narod dve točki v poštev, Prvič: To stoji, da vse prizadevanje hrvaško-slovcnskega naroda v Avstriji, dobiti svojo visoko šolo v Avstriji, doslej ni imelo nobenega uspeha. Pa niti prizadevanje, doseči veljavnost spričeval in diplom zagrebške univerze za avstrijsko dežele, ni prišlo niti korak bliže zaželjenemu cilju. Zdi se nam pa, da bi hrvaško-slovenski poslanci hudo zgrešili, čc bi dopustili laško fakulteto, ne tla bi kaj bistvenega dosegli za svoj lastni narod na polju visokega šolstva. Tu bo pač treba obnoviti »junetim«, ki je bil postavljen svojedolmo od vseh jugoslovanskih poslancev. Nobena nova visoka šola v Avstriji, če se nc ugodi istodobno upravičenim tozadevnim težnjam hrvaško-slovenskega naroda! To mora biti in ostati naša parola, ki jo bo razumel in odobraval vesoljni narod. Druga točka pa jc vprašanje T r s t a. Ali je Trst res pripraven sedež laške fakultete? Minister H u s s a r e k je v pododboru zanikal to vprašanje iz zgolj strokovnik razlogov. Mi pa je za-nikujemo iz narodnih vzrokov. Trst ni zgolj laško mesto in ne leži v laškem ozemlju. Trst je n a r o d n o m e š a n o mesto in leži sredi hrvaško-slovenskega ozemlja. Na naši hrvaško-slovenski zemlji naj bi se tedaj zgradila laška pravna fakulteta, gnjezclo narodnega sovraštva, iz kojega naj bi se širilo poitalijančevanje po hrvaško-slovenski zemlji. To je po naših mislih za nas nesprejemljivo, kratko-malo nemogoče. Če laška fakulteta že mora biti, potem naj so prenese v čisto laško ozemlje, in to je samo Trenti n, južni Tirol. Tam živo Lahi kompaktno, daleč na okoli ni druge narodnosti. Tam, v srcu avstro-laškega življa, naj sc utabori laška pravna fakulteta, če se žc ta nestvor mora ustanoviti. V Trstu pa nikdar! Povedali smo tu svoje skromno mnenje, ker smo smatrali kot svojo dolžnost, opozoriti na položaj hrvaško- Vsak naj pridobi 99Slovencii" ob novem letu novega naroanika. slovensko javnost. Odločilno besedo Ima pa hrvaško-slovenski klub in ponavljajo: Podvrgli se bomo njegovi odločbi. Upamo pa, da bo ta odločba taka, da je bomo veseli in da je bo zlasti vesel naš narod. Kioski svet ljubljanski. Ljubljana, 23. dec. 1912. Predseduje župan dr. Ivan Tavčar; za overovatelja zapisnika imenuje občinska svetnika Bahovca in Pusto-slemška. Prcdsedstvena naznanila. Zupan naznani, da se jc občinskemu svetu izrekla Najvišja zahvala za udanostno izjavo v zadnji seji občinskega sveta. Naznani, da je nakazal za vojake na meji podporo. Povabi občinske svetnike na protialkoholni kongres. Občinski svetnik Kos je odstopil, ker se je preselil v Škofjo Loko. Na njegovo mesto se pozove v občinski svet Anton Koleša. Odgovor na interpelacije. Župan odgovarja na interpelacije. Glede na interpelacijo občinskega svetnika Jegliča o zasipanju na Hrvaškem trgu izjavi, da se odstrani trd gramoz in se nadomesti z drobnim. Z ozirom na hodnik na Sv. Petra cesti izjavi župan, da se zaradi ozke vožne poti hodniki ne morejo razširiti. Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Marinka poroča, da se je cesta, ki vodi k Rainzingerju, posula. Pri pehotni vojašnici odkidavajo sneg vojaki, naročil je, da tam, kjer ni hodnikov, odstranjujejo sneg mestni delavci. Ograje pri Ledini se popravijo. Z ozirom na odvaža-nje snega v Trnovem (interpelacija občinskega svetnika Tomaža Novaka) poroča, da ni bilo mogoče v vseh ulicah naenkrat snega odstraniti. Zvišanje obrestne mere. Vzame se naznanje dopis ravnateljstva, da se zviša obrestna mera na £*/»% za vloge, hipotekama posojila na 53/i%> izven Kranjske na 5posojila za občno koristne in dobrodelne namene na 4%%, menična posojila na 6%, in na lombardna posojila na 6Va% • Povečanje artiljerijske vojašnice. Občinski svet poda načelno izjavo, da odstopi za novo jahalnico potreben svet za Bežigradom, ker se bodo gradile pri sedanji artiljerijski vojašnici delavnice. Nadalje se načelno izjavi, da se zgradi, oziroma razširi sedanja artilje-rijska vojašnica kot stanovališče še za •100 mož in 100 konj. Kolavdaclja zgradbe IV. mestne ljudske šole. Vzame se na znanje poročilo o končni kolavdaciji zgradbe IV. mestno ljudske šole na Prulah. Telefon v Ljubljani. Brzojavna sekcija napravi na mestnih hišah razvodne omarice, kar se dovoli. Občinski svetnik Kregar povdarja, da bodo občinski svetniki S. L. S. za predlog glasovali, dasi se poštna uprava ne ozira na že večkrat izražene želje, da naj bi se telefonsko omrežje razširilo. Telefonska naprava v Ljubljani je zastarela. Kadar zapade sneg, se mora več dni čakati, preden sc omrežje popravi. Če kdo govori na telefonu, se vedno sliši, kaj drugi govore. Potrebno je varovati tajnost, to je pa le mogoče, če se kabelj položi. Naročniki morajo po več let čakati, preden telefon dobe. Zeli, naj župan intervenira pri oblasteh, da dobimo kabelj. Občinski svetnik Pustoslemšek pripominja, da se Ljubljana zapostavlja. V Ljubljani dobivamo aparate, ki so v Trstu bili neporabljivi. Zupan izjavi, da hoče glede na telefonske nedostatko intervenirati. Mestno loterijsko posojilo izkazuje pokritja 204.888 kron 67 vin., potrebščine 139.697 K 8 vin., prebitek znaša 65.191 K 59 vin. in sc odobri. Klavnične zadeve. Proračun klavnice izkazuje 10.305 K primanjkljaja, kar se odobri. Sklene se, da se zgrade kontumačni hlevi, ki bodo stali 32.000 kron. V proračunu za leto 1913 se postavi v ta namen vsota 15.000 kron. Nadalje se ogradi z železno ograjo prostor za prodajo prašičev. Ograja bo stala 2000 K. Poročevalec podžupan dr. Triller omenja, da se bo morala radikalno izpremeniti mestna ledenica v hladilnico, kar bo stalo 18.000 kron, a ta stvar ne spada v to postavko. Popraviti se mora v klavnici kotlarija, kar bo stalo 4083 K 71 vin. Občinski svetnik Pammer želi pojasnila, če gre za hladilnico v klavnici. Občinski svetnik Kregar. Potrebno je, da se pri klavnici napravi postaja. Poslanec Povše jc v tej zadevi izposloval v železniškem svetu sklep, da naj se taka postaja napravi. Veliko lažje bi se vršila kupčija z živino, če se to stori. Ur. Triller: Do zdaj so se glede na postajo pri klavnici razbila vsa pogajanja z ozirom na negativno stališče dolenjskih železnic. Upati je pa z ozirom na postopanje deželnega odbora, da se prepotrebno živinsko postajališče pri klavnici doseže. Proračun zaklada meščanske imovine za leto 1913 izkazuje pokritja 61.564 K, potrebščine pa 59.934 K, prebitek se proračunava s 1630 kronami. Poročevalec predlaga, da naj se pregledajo stanovanja in revidirajo stanarine. Občinski svetnik Ivan Stefe izvaja: V prvi vrsti toplo pozdravljamo da se ugodi naši zahtevi, da se pregledajo stanovanja, ki jih oddaja mesto. Naj bi se pregledala in cenila stanovanja ne samo v hiši meščanske imenovi-ne, ampak tudi vsa mestna stanovanja. Marsikaj se bo tako še dobilo za mestno blagajno! Zapisnika od mesta podpiranih ubožcev še vedno nimamo na razpolago. Zadnjič je ob taki naši zahtevi padla od narodno-napredne strani opazka, da bi bil tak vpogled nesocialen. V knjigi proračuna pa vidim tiskan popoln imenik podpirancev iz Fran Metelkove ustanove. Vi torej sami sebe pobijate. Občinski svetniki moramo vedeti kake izdatke ima mesto in kje jih ima. Zadnjič je uradni list »Laiba-cher Zeitung« pisal, da je župan na mojo zahtevo dejal, da je članom ubož-nega odseka in meni pi-ost vpogled v račune in zapiske ubožnega odseka, če se zato pri županu oglasimo. Te županove opazke ni nihče čul, pač pa je rekel župan ravno nasprotno, uradni list je torej neresnico poročal. Ker Vam je pa že uradni list položil na dan, kaj bi bilo pravilno, stavim predlog: Zupanu se naroča, cla da vpogled in na razpolago račune in zapiske od mesta podpiranih ubožcev. Dalje stavim predlog, naj se pred sejo ubožnega odseka razpošljejo članom ubožn. odseka imena onih, ki pridejo pri podporah v poštev, da bo pred sejo lažja in hitrejša kontrola. Dr. Tavčar: Kar se tiče zadnjega predloga, spada v moj delokrog in bom sam odredli. Kar se pa tiče drugega predloga, v posameznih slučajih občinski svetnik Štefe dobi pojasnila, če se pri meni oglasi. Štefe: Občinski svetniki vendar morajo vedeti za vse podpirance. Občinski svetnik Stauda-cher: 7000 jih je! Štefe: Jaz hočem vedeti za vseh 7000! Dr. Novak: To ni socialno. Dr. Triller nekaj mrmra. Dr. Tavčar: Potlej bote pa pri volitvah, j a . . . . (župan neka j kima) če potrebujete posameznega pojasnila, saj Vam ga bom dal, ampak vse, mi nc gre v glavo. Štefe: Občinski svetniki moramo imeti tako glavo, da vemo za vse izdatke. Samostalni predlog občinskih svetnikov S. L. S. Odsekom se odkaže samostojni predlog občinskega svetnika Ivana Kre-garja glede na zgradbo ljudske kopelji v Trnovskem, Krakovskem ali Št. Ja-kebskem okraju in samostojni predlog oKinskega svetovalca Ivana Srebota o ureditvi Holzapflove ulice. Zupan nato prekine sejo za 10 minut, na kar pride na vrsto Proiačun mestnega zaklada za 1. 1913, Večina zbežala! Poročevalec Milohnoja zavzame porotevalsko mesto. Dr. Zajec hiti k poročevalcu, da posluša poročilo fin. odseka, ki obeta 15odstotno zvišanje doklad. Toda župan podeli besedo Pamrnerju, ki predlaga trimesečni pro-vizorij, Dr. Triller izjavi, da bo narodno napredna strar^a glasovala za provi-zorij. Dr. Zajec: Najprvo pripomnim, da bi bil rtd slišal poročati o proračunu g. poročevalca. Vsaj v poslovniškem oziru se mi ne zdi pravilno, da se je razprava na ta način razpletla. Res je naš poslovnik star, a čestitljiv in vsaj tega naj bi se držal predsednik. Za klub S. L. S. pa izjavljam, da bomo glasovali za flrovizorij. To naše glasovanje pa nikakot ne pomenja zaupanje sedanji mestni večini, marveč glasujemo za provizoiij, da preprečimo zvišanje mestnih doklad v teh težavnih in kritičnih časil. Poudarjam pa tudi, da smo pripravljeni že sedaj tudi za razpravo o rednem proračunu. Mi smo v dolgotrajnih sejah obravnavali proračun, kakor ga je predložil fin. odseku g. župan. Prepričali smo se, da je. mogoče črtati v potrebščini vse polno postavk brez štode za redno občinsko upravo. Upošttvali smo pa tudi dohodke, ki jih predloženi proračun nima. Upoštevali sm pustil sanatorij, ker se mu jo zdravje izboljšalo. Umrla je kneginja Marija Lobko-vič, stara 73 let. Nova palača avstrijsko - ogrskega vojnega ministrstva na Dunaja. mr novoletne razglednica ..Slovenske Straže4' slovenske kolednlhe razpošljite vsem Svojim znancem! Telefonska ln DrzMvna poročila. POGOJI BALKANSKE ZVEZE PREDLOŽENI. London, 24. decembta. V včerajšnji konferenci mirovnih delegatov je predsednik Novakovič predložifTurčiji sledeče pogoje balkanske zveze: 1. Odstop vsega teritorija zapadno od Črte, ki se potegne od neke točke zapadno Rodosta na marmarskem morju do neke točke v zalivu malaškem ob Črnem morju tako, da polotok Gallipoli ostane Turčiji, vendar pa je v tem teritoriju zapopadena Albanija. Odločitev glede Albanije se pa sicer prepušča velesilam. 2. Odstop egejskih otokov. 3. Odstop Krete, glede katere se Turčija odreče vsakršnim pravicam. Te pogoje so vsi delegati balkanske zveze podpisali in jih turškim delegatom na njihovo prošnjo pismeno izročili. O teh točkah naj se začne takoj diskusija in modifikacije niso izključene, čeprav morejo biti lc postranskega pomena. Turški delegati so se udali že giede dveh točk, to je, da so pripoznali, da ima Grčija pravico se mirovnih pogajanj udeleževati in da se Odrin in druge oblegane trdnjave ne aprovuzionirajo, sedaj predloženi pogoji balkanske zveze so jih pa navdali z velikim pesimizmom. Pričakovati je veiika odpora od strani Carigrada, kjer zopei vlada mladoturštvo, izključeno pa ni, da se Turčija vendarle uda. BOJAŽELJNOST TURČIJE. Kolin, 24. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada: Mladoturški vojaški poveljniki naznanjajo, da bo v kratkem prevzel vrhovno poveljstvo Mahmud Šefket paša, ki bo zmagoslavno pobil Bulgare in Grke. Mladoturki so pridobili zase kurdske poglavarje. V Carigradu je prebivalstvo zopet vznemirjeno, ker kurdski in čerkeski prostovoljci po mestu ro-govilijo. Noradunghian-effendi ne more delegatom dati navodil, ker ga vsi napadajo. Podal je demisijo, a jc niso sprejeli, intrigirajo pa proti njemu, kar morejo. DNEVNO POVELJE BOLGARSKEGA KRALJA SRBSKI ARMADI PRED ODRINOM. Belgrad, 24. decembra. (Oficielno.) O priliki »slave« (god hišnega patrona) kralja Petra je bulgarski kralj Ferdinand izdal za srbsko vojsko pred Odrinom dnevno povelje, v katerem izreka svojo hvalo za veliko in radostno požrtvovalnost Srbov, ki ji bodo sedanji in prihodnji rodovi v zvestem spominu vili vence slave. Počitek, ki ga je prineslo premirje, naj služi v pripravo za mogoče nadaljne junaške boje. AVSTRIJA RES HOČE NAJŠIRŠO ALBANIJO ? Pariz, 24. decembra. »Matin« poroča: Avstrija na konferenci v Londonu ni pravzaprav zmagala, ker je bilo davnej sklenjeno, da sc Albanija avtonomizira in Srbi dobe le trgovsko pristanišče. Avstrija pa po mnenju angleške diplomacije zasleduje še nekaj drugega. Sicer je izjavila, da ne teži za ieritorialnimi pridobitvami, da pa ima interes na tem, da Albanija dobi Skader in Frizren. Tega pa balkanska zveza in tripslententa noče, Anglija ne razume, zakaj se je Avstrija tako pripravljala in meni, da hoče monarhija izvesti gotov načrt glede Albanije. Zato Anglija pomorščakom ni dala božičnega dopusta in je angleško brodovje slejkoprej pripravljeno. London, 24. decembra. >Daily Tele-graph« poroča, da so velesile trdno odločene, da se balkansko vprašanje vseskozi mirno reši, četudi čaka rešitve jako težavno vprašanje določitve albanskih meja. Avstrija je pripravljena ss s Srbijo glede vsega prijateljsko domeniti. VPRAŠANJE LOVČENA. Rim, 24. decembra. Tako »Tribuna« (in sicer iz oficioznega vira), kakor »Messaggero« pišeta, da je vest »Reichsposte«, da hoče Avstrija podpirati Črno goro glede zasedenja Skadra, ako Črna gora Avstriji odstopi goro Lovčen, tako fantastična, da ni vredna resnega vpoštevanja. Taka stvar bi izzvala nove nepregledne konflikte. TURČIJA KRŠI PREMIRJE. Belgrad, 24. decembra. (Oficielno.) Zadnji turški izpad iz Skadra je silno razburil tukajšnjo javnost. V boju jc bila srbska drinska divizija II. poziva. Boji so bili silno krvavi in so trajali dva dni. Ker srbske čete z ozirom na premirje niso bile pripravljenega napad, so imele velike izgube. A tudi Turkom se jc njih zavratnost krvavo izplačala; imeli so strahovite izgube ter je teren, po katerem so se umikali nazaj v trdnjavo, čez in čez pokrit z mrtveci. PROTEST ZOPER TURŠKE IZPADE IZ SKADRA. Belgrad, 24. decembra. » Stampa« poroča, da je srbski delegat Novakovič v konferenci mirovnih delegatov odločno protestiral zoper izpade turške posadk« iz Skadra in zagrozil, da bo v slučaju, da se poveljnika Skadra ne bo pripravilo do discipline, srbska armada začela z ofenzivo proti Skadru. PRED SKADROM. — OPASEN POLOŽAJ V ALBANIJI. Bar, 24. dccembra. »Reichsposti« poroča njen dopisnik, da je pri Skadru 300 Srbov zašlo v močvirje, kjer so jih Turki zajeli. Iz Elbasana se je srbska posadka umaknila. V Lešu se baje govori, da je srbska jadranska kolona od domovine odrezana. DEBARSKI ARNAVTI. Belgrad, 2orenc Boncelj, posestnik v Železnikih, Gorenjsko. 3988 Ufioi Prodam za 650 K urejeno knjigoveznico ,z dvema strojema in materialom. Naslov se poizve pri upravi tega Ista. 3987 7. zemljiščem ali brez tega se proda pod Ugodnimi pogoji. Več pove Gašpar Lavtlžar Kranjska gora. 3982 Proda se manjša : na jako prometnem kraju. Cena 900(1 K. Polovica kupnine ostane lahko vknjižena. Dalje sa proda tudi zasebna hiša z velikim vrtom, pripravni'. zo. vsako obrt. Vač se ooizvo v Spodnji &l§kl it. 22. 3983 ŠTIRJE NOVI RUSKI NADDREAD-NOUGHTI. To dni so v Peterburgu y>oložili ogrodje štirim ogromnim oklepnim križarjem, ki bodo nosili imena »Boro-dino«, »Navarin«, »Ismail« in »Ilin-burn«. Novi vojni pomorski velikani so po 750 čevljev dolgi, 100 čevljev široki in obsezajo po 32.500 ton. Stroji dajejo vsak po 66.000 konjskih moči. Vsaka ladja stane 40 milijonov rubliev. V morje sc spuste koncem prihodnjega leta, v službo pa stopijo leta 1916. VOLITVE NA VIRTEMBERŠKEM. Pri volitvah v virtemberški deželni zbor 21. t. m. je bilo izvoljenih 26 centrumovih pristašev, 20 konservativcev in pristašev kmečke stranke, 19 naprednjakov, 17 socialistov in 10 narodnih liberalcev. Centru m je pridobil 1 nov mandat, socialisti 1, konservativci in kmečka zveza pa 5 mandatov. Mnenje g. dr. B i a 1 o vv i e s j s k i j a v Varšavi. Gosp. J. S c r r a v a 11 o Trst. Jaz sem večkrat rabil Vaše želez-n a t o kina-vino S e r r a v a 11 o v svoji privatni praksi. V slučajih slabo-in sploh pri oslabelih osebah sem dosegel zelo dobre uspehe. Varšava, januarja 1911. Dr. Z. B i a 1 o w i e s j s k i. — Pri žrebanju turških srečk dne 1. decembra t. 1. zadela je glavni dobitek 400.000 frankov št. 903.507; 30.000 frankov št. 466.765; po 10.000 frankov št. 1,299.431 in 1,953.318; po 2500 frankov št. 168.174, 203.513, 270.555, 436.598, 698.095, 886.246; po 2000 frankov št. 94.6187 106.136, 145.639, 211.675, 215.460, 509.085, 872.601, 914.143, 1,379.270, 1,406.034, 1,514.142, 1,953.316; po 1000 frankov št. 8379, 88.114, 112.827, 152.757, 363.667, 372.297, 501.570, 623.384, 624.790, 777.202, 847.809, 854.645, 877.399, 903.510, 923.540, 962.557, 988.245, 1,018.899, 1,294.952, 1,294,953, 1,378.183, 1,478.706, 1,512.706, 1,736.508, 1,752.813, 1,898.399, 1,922.543, 1,963.542. —- Prihodnje žrebanje turških srečk se vrši dne 1. februarja 1913, na kar opozarjamo vse one, ki dosedaj šc niso naročili te izborne srečke. Naročila sprejema za 'Slovensko Stražo« gosp. V. Urbančič, Ljubljana. : Harofafte PROČ Z BRITVIJO! 3== Hlfflenldno brijenjo brez nossa. brez aparata. — Trobu parno namazati z milom, oprati in v 5 minut jo brijenjo brezhibno opravljeno. Kaujunjo izključeno. — Nikaku bolezni. No peče vas. kot po britvi. — Naš izdelek ,,Me««er weg" jo zajamčeno ueškodljiv, in ga stalno nadzoruje uodni kemik dr. G. Bischott v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika škatlja za ca. 50 kratno rabo proti vposlatvi K 3'BO ali po povzetju t'50 vin..več). Kompletna garnitura potreDŠčin K l'—. 3C8b ..MESSER WEG"-VERTRIEB, DUNAJ II. SCHtiLLERHOFGASSE S odd. S številna zdravn priznanja 1000 priznalnih pisem. V inozemstvu z velikim uspehom že 3 leta uvedeno. Zavitek za poskušnjo za 5 kratno brijanje K !■— v znamkah. Zakonito zavarovano. ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žena po mojetn navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczt), lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Prehrana s sladnim čajem, znamka Sladin, stane polovico manj kakor pri vsakem drugem hra-nilu. Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka .Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne. Dobiva se v lekarnah, drogerijali in pri trgovcih Sladni čaj znamka .Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy~ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczij v Ljubljani Kranjsko. Po poŠti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10-— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoezy V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeč kijplatz 4; VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4. 3266 pristni harcarjl (Edelrollor), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K. Franc Omahna, Ljubljana, Mestni trg 10. 3751 ......Biliitslia lisia voda najbogatejši alkalični (natron - litliion) kislec na Češkem. Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Ustanovljeno 1. 1893. Ustanovljeno 1.1893. iBlllllllllISBIM iiiiiagiiiiimi v Ljubljani :::::::::::::::: registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po fLati Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Društveno lastno premoženie znaša čez 600 000 R. Deležnikov Se bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentnjelo Jamstvene glavnice za 7.355.790 K. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in 6tolni kanonik v Ljubljani I. podpredsednik: IL podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani. Člani: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Karol lja.ni; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani. Nadzorstvo: Pr edsednik: Anton K rži č, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. _ člani; Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. tin. ra<5. oflcijal v Ljubljani; Avgnštln Zaje, c. kr. rač. oficijal in posestnik v Ljubljani. mmi v C. kr. priv. v • prej I. C. Mayer Vogal: Marijin trg - Sv. Petra cesta Vogal: Marijin trg - Sv. Petra cesta Denarne vloge se obrestujejo na hranilne knjižice s 41|20|0 p. a. „ kontovne „ „ 4V|0 „ „ v konto korentu „5% v Za vloge na hranilne knjižice plača banka iz svojega 2°|0 rentni davek. Obrestovanje se začenja v vseh slučajih prvi delavnik po dnevu vloge in končuje z delavnikom pred dvigom. Izplačuje se brez odpovedi. Stanje vlog na hranilne knjižice z dnem 30. novembrom 1912 K 70,147.763-— Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, deviz in tujega denarja. Shramba in uprava vrednostnih papirjev in drugih depotov. Najemodaja varnih predalov samoshram-be (safes) za shranjevanje pod lastnim zaklepom stranke v banki (Letna najemnina po velikosti od K 12-— višje). Izvedba borznih transakcij za vse tu- in inozemske trge. Vplačila in izplačila za nakazila iz in v Ameriko. 3976 I USMKUraGSRS pismo s ceilnlo. Cetinje, 10. decembra. Kako umira Črnogorec. Kakor vedno so Črnogorci tudi v. sedanji vojni doprinesli nešteto dokazov, da znajo junaško umirati. Črnogorec hladnokrvno gleda v oči največji nevarnosti in se ne zgrozi niti takrat, ko vidi, da mu je smrt neizbežna. Brez vsakega obotavljanja prinaša svoje življenje, kadarkoli je treba, da, stavi ga na kocko mnogokrat tudi tedaj, ko za to ni nujne potrebe. Ni pa tak samo v vojni, nego vselej in povsod. Popolnoma ravnodušen ostane tudi takrat, ako mu je v mirni dobi prisojena smrtna kazen. V tem oziru sem slišal naslednje značilne stvari. V Črnigori se smrtna kazen izvršuje s strelom iz pušk, kakor se to za junaško - vojaški narod spodobi. Smrtno obsodbo mora podpisati kralj, ki pa nerad opravlja ta posel; če le more, odreče podpis in obsojenca reši smrtne kazni. Kralj ljubi svoj narod in žal mu Je vsakega njegovega člana, kar se je pokazalo tudi v sedanji vojni, ko je poveljnikom neprestano zabičeval, da šte-dijo svoje moštvo. Smrtno kazen izvršujejo vojaki; njihovo število se ravna po okoliščinah in številu obsojencev. Ta žalostna dolžnost je pa vojakom silno neprijetna in se ji vsak skuša ogniti. Vojaki tudi nočejo dobro meriti, ker nobeden noče imeti na srcu zavesti, da je usmrtil brata Črnogorca. Zato se mnogokrat vrše silno mučni prizori; obsojenec se po salvi, dasi težko ranjen, dvigne, nakar mora pristopiti orožnik in ga s strelom iz revolverja skozi sence usmrtiti. Navadno obsojenci sami prosijo vojake, da dobro merijo. Predno stopijo vsak na svoje mesto, se obsojenec z vsemi vojaki poljubi in objame ter jim »odpušča svojo kri«, proseč jih, da dobro merijo, da se ne bo mučil. Pa ne samo z vojaki, nego z vsemi navzočimi se obsojenec poslovi s poljubom in objemom in jih prosi odpuščanja, da jih je s svojimi zli deli razžalil. Črnogorec gre hladnokrvno na mo-rišče; ako je več obsojencev naenkrat, tedaj na potu na morišče navadno pojo. Peljejo jih navadno daleč ven s Ce-tinja. Kakor dr ugodi dobi obsojenec pred usmrčenjem tudi v Črnigori vse, kar hoče jesti ali piti. Jedi se Črnogorec navadno ne brani, toda pijače pa bi v tem slučaju za nič na svetu ne okusil. Naj je tudi v življenju pozabil na vse vezi in zakone — umreti hoče kakor sc junaku spodobi, da ne napravi sramote svojemu plemenu. Nihče temu ne sme očitati, da je njegov član prišel pijan na morišče in umrl kakor strahopetec. Zato si noben na smrt obsojeni Črjnogo-rec niti ust ne zmoči s kako alkoholno pijačo. Umreti kot junak — pa naj si je tudi z nejunaškim življenjem zaslužil smrt — to je edina misel obsojenca, ne toliko radi sebe, kolikor radi plemena. Dogodilo se je, da so več obsojencev skupaj peljali na morišče, ki so medpo-toma peli. Nenadoma pa se eden ustavi in prosi stražo, da bi si smel iz opanke odstraniti kamen, ki mu je prišel vanjo in mu provzroča hude bolečine. Boji se, da bi se mu radi tega stemnil obraz, kar bi lahko kdo smatral za strah pred smrtjo. Ko si je kamen odstranil, je šel pojoč dalje. Na morišču obsojencu ne zavežejo oči ne rok, marveč stoji popolnoma svoboden; mnogi si celo še sam prsi razgali, da ga kroglja tem lažje pogodi. Zgodi se celo, da na smrt obsojeni častnik sam proti sebi poveljuje ogenj. Tako se je zgodilo v zadnji črno-gorsko-turški vojni. Sklenjeno je bilo premirje in kralj je dal besedo, da istega noben Črnogorec ne bo kršil; obenem je izšel proglas, da bo vsak, kdor bi za-časa premirja napadel Turka, kazmo-van s smrtjo. Nekega dne sta na Ska-derskem jezeru v malem čolnu sede lovila ribe dva Črnogorca, nedaleč proč pa v drugem čolnu dva Turka. Črnogorca sta bila poveljnik in barjaktar bataljona; prvemu je pred par dnevi neki Turek ubil sina. Poveljnik tega rTurka ni poznal osebno, pač je pa vedel za njegovo ime in prisegel mu je maščevanje, naj ga najde kjerkoli. Čolna sta prišla drug drugemu čisto blizo in ker je vladalo premirje, so se začeli prijazno pogovarjati. Tekom pogovora si povedo tudi svoja imena: Črnogorec je imel pred sabo ubijalca svojega sina. »Ali nisi te dni na tem in tem mestu ubil mladega Črnogorca?« vpraša poveljnik Turka. »Da, sem,« odgovori ta, ne da bi slutil, da ima pred sabo fantovega očeta; »tako je bilo sojeno in če bi ne bil jaz njega, bi bil on mene.« »Jaz sem njegov oče!« odvrne Črnogorec ter se dvigne v čolnu in istotako njegov spremljevalec. Turka sta vedela, kaj to pomeni in sta tudi vstala. Čolua trčita skupaj in četvorica se v divjem obupnem boju spoprime z rokami — maščevanje je namreč tem popolnejše, ako svojega nasprotnika z golima rokama zmagaš. Po kratkem boju sta Turka ležala na dnu jezera. Toda boj so opazile žensko z brega, ki so začele kričati, nakar je prišlo še več ljudi, tako da se stvar ni dala več prikriti. Zvedel je zanjo tudi kralj, ki je moral — dasi s težkim srcem r— podpisati smrtno obsodbo. Ko se je imela izvršiti smrtna kazen, je častnik prosil, da bi smel sam poveljevati oddelku vojakov, ki so ga peljali na morišče. Prošnja se mu je uslišala. Prišedši na morišče se jc z vojaki poljubil in objel, in jih prosil, naj dobro merijo, da se ne bo mučil. Nato je poveljeval ogenj in se v naslednjem trenutku zgrudil mrtev — vojaki so svojemu poveljniku izpolnili željo in dobro merili. U francoske cerkve. Odkar se je na Francoskem uveljavila postava o ločitvi cerkve od države, so postale cerkve last občin. Po tej postavi bi se imele organizirati verske družbe, ki naj bi skrbele za cerkve. Ker pa sv. stolica teh družb ni priznala, so cerkve na milost in nemilost izročene občinam. Kjer je občinska uprava v katoliških rokah, je seveda dobro; toda kjer vodijo občino svobodomiselci, se cerkvi slabo godi. Nihče se ne zmeni zanjo in razpad se hitro vrši; nazadnje jo kratko in malo zapro. V tem se ravno vidi vsa kričeča krivica ločitvene postave: cerkve je po pretežni večini postavila požrtvovalnost katoličanov kot zasebnikov, sedaj se jih pa v cerkvah smatra samo za goste, ki morajo biti hvaležni, da so jim cerkve sploh še odprte. V teh razmerah propadajo neštete cerkvene dragocenosti in umotvori. To je vandalizem, ki mora žaliti tudi objektivnega, nezagrizenega svobodo-misleca. Nič čudnega tedaj ni, če je v varstvo cerkva dvignil svoj glas mož, ki sicer ni veren katoličan, a mož odprtega srca in sijajnega duha: Maurice Barres, sloviti francoski pisatelj. Barres je započel veliko gibanje za ohranitev cerkva, in sicer najprej v časopisju; krono pa je postavil svojemu delu s sijajnim svojim govorom v francoskem parlamentu. Trdo je prijel Combiste, da bi jih prisilil k zavzetju jasnega, nedvomnega stališča. Rekel je: »Ali si hočete prilastiti besede Edgarja Ouinetsa, ki je rekel: »Rad bi spal zadnje spanje pod truščem sesipajočih se cex'kva, ki jih ruši kladivo ljudstva«? Zakaj nočete natančno izjaviti, kaj vam je na cerkvah neznosnega? Ali morda to, da so nekaj več, nego kak spomenik, da je v njih vtelešena ideja, ki je ne marate videti kvišku se dvigajoče sredi naših vasi?« Barres poudarja nato, da je sovražni boj proti cerkvam v nasprotju z mišljenjem stotisočev francoskih državljanov, ki so nedavno zopet vložili peticijo, v kateri prosijo, naj bi občine posvečale cerkvam vso svojo skrb. Peticija pravi med drugim: »Mi vsi bi se čutili kakor pregnanci in izobčenci v vaseh, kjer bi ne bilo več cerkva, v Franciji, v kateri bi se glasovi zvonov več ne dvigali k nebu.« Nato pravi Barres: »Da, cerkev kliče k sebi vse tiste, ki so pobožni in tiste, ki so sicer neverni, a vsaj ne docela trdovratni. Eni zajemajo v cerkvi gotovost, drugi pa tolažljive spomine. Marsikomu se morda vzbuja v srcu vesela škodoželjna misel, da ga bo pot vodila kdaj mimo razvalin vaških cerkva ter se bo sočutno smehljal nad padlo veličino, ki je nekdaj gospodovala svetu in ljudem. Toda naj bo prepričan, da tega veselja ne bo doživel. In če se vse cerkve po-dero — katoličanstva njih razvaline ne bodo pokopale pod sabo. Kakor v prvih časih krščanstva, se bo katoličanstvo zateklo k začasnim oltarjem in katakombam in posledica bo, da se bo katoličanstvo na novo razcvetelo. Pod pritiskom nasilstev, ki se danes gode nad cerkvami, se bo katoličanstvo tudi na Francoskem razvilo k novemu veličast-ju in sijaju.« Plamteče Barresovc besede so Combiste silno zmedle; skušali so vtis govora zmanjšati s parlamentarno zvijačo. Toda Barres je dosegel, kar je hotel: Javno pozornost je zopet obrnil na cerkve in položaj, v katerem se danes nahajajo. Vse časopisje se živahno peča z njegovim sijajnim govorom. Grof De-mun piše v listu »Gaulois«: Vprašanje cerkva je narodno vprašanje, zato ni čudno, da se v tem oziru svobodomislec Barres nahaja v enem taboru z vernimi katoličani. Vsi hočemo, da se ohranijo cerkve, ti dragoceni spomeniki, te hiše božje, ki nudijo zatočišče pobožnim in idealnim mislim tudi no najmanjših vaseh, te cerkve, ki so neizbrisna slika zgodovinskih tradicij Francije.« Vse kaže, da se na Francoskem pripravlja nov razvoj, novo življenje katoličanov. Naj bi bilo tako! Tovarniško potijo na deželi ~ ISCe 3944 ki bi bil oeS« slousnsUtega, nemSkega In italijanskega jezika u gonoru Ha pisauS. Prednost imajo prosilci, ki so že nekoliko Izvežbani v mizarski stroki. Naslov pove iz prijaznosti »Zadružna Zveza« v Ljubljani, Dunajska cesta. 3936 Haznenla se, da se bodo za dobo pet let. Jo le do 15. Jan. 1913 pofem Javne dražbe V i L jaguarja 1913 ob 10. uri dopoldne pri pcdplsanem okral. Slavirsfvu, Lov šca nahajajo se bli u železniške postaje in so v njih divje koze, divji petelini, srne. zajci itd. __ C. kr. okrajno Glavarstvo Lilija. poznana kot najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega*okusa. Dobi se na debelo in drobno pri podpisanem izdelovatelju. Ravno tam se dobi izborilo na debelo in drobno iz lastnih vinogradov na Dolenjskem. E. PRESEČKV, Saniobor, Hrvatsko, odlikovan na razstavah v Krškem, v Pragi 3975 in v Zagrebu. hrlpavost, katar In f zasllzenjA, kreni In 0!l0VSkl kaMj slastne Ksiserjeve prsne Kamele1 Sr, fitOfl notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov ,-n zasobnikov zajamčujo gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni. 3099 Zavoj 20 in HO vinarjev. Ovojček 60 vinarjev Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Uhald pl. Trnkoozy, Rihard Sušnik, Dr G. Piscoli, Deželna lekarna, Mr. Ph. And. Bohinc, Mr. Ph. Jos. Cižmar, Ant. Kane. drogerija: K. Ovančara drogerija ,Adriia". — Lekarne na deželi: Daniel Pire. Idrija. J. Bergmann. Novomesto. C. Andrijančič, Novo Mesto. Jur Hus. \ ' ............ .-.-.- Hinko Kranj. _ ---------------------------------- Bnrdjch, Skotja Loka. Mr. Ph. Bob ulav tavica, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, Jesenice. V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Rudolt. drogerija. Litija. J. Kandušar. trg., Mengeš. I B. Hočevar, lekarnar pri „Angelu varhu" na Vrhniki. Kdor želi kupiti 3482 naj se obrne do Pranja Laha, trgovca v Ložu pri Rakeku. Cene uizke, postrežba točna. -::-Blago lepo in solidno. Ozira se tudi na najmanjše naročilo. Sp. priporoča slavnemu občinstvu, društvom in gg. gostilničarjem WS?f«j8El priznano dobra in pristna wBiflK®ffipp kakor rdeči cviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodih in buteljkah. Cene zmerne. V mestu se dostavlja na dom. Lesni trgovci, pozor! Kdor se zanima za nakup čez 10 oralov zemlje, z žago na 6 rezi in mlinom na vodno moč in motor, naj se obrne za natančneje informacije na gornjo tvrdko. 3947 lepega posestva, vežfi slovenskega in nemškega jezika v govora ln pisavi, išče kako. primerno službe kot nadzornik, pisar ali kaj enakega. Nastop lahko takoj. Ponudbo pod šifro „Siužba". Poštnoležeče StraziSčc pri Kranju. 3941 je dosedaj najlepša luč na svetu, gori navzdol kakor električna luč, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pri acetilenkah (karbid). Aparat je vedno jako pripraven za cerkve, graščine, vile, hotele, gostilne, šole, trge in mesta, bolnice in sanatorije. Priprave za zobozdravnike, laboratorije in avtogensko varjenje. u Celje, Zavodna ul. št. 49. Proračuni in načrti franko. 3425 zveza Odhod iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2'30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 5-10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10 20 zjutraj „ 4'— popoldan „ 8-15 zvečer Cene z avlomobilnim omuibtisom: I. razr. II. razr. zaosobo za osebo Idrija-Logatec ali naspr. K 3-— K 2 — Idrija-Godovič „ „ „ 1-50 „ 1-— Godovič-HotedrSica „ „ „ 1-50 „ !•— Hotedršica-Logatec „ „ „ 1-50 „ 1-— Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razr. II. razr. za osebo za osebo K 3— IC 2- „ 1-50 „ 1-- „ 1-50 „ 1- „ 150 „ !•— ali naspr. Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-IIotedršica., Hotedršica-Logatec „ Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti zamore-3885 bitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. R o s n e r & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union, 960 (52) r. I i Senitna ponudba. //Iladcnič iz boljše rodbine neomadeževa-nega življenja, 25 let star, vajen kupčije, žel; poročiti podjetno gospodično z primernim premoženjem. /Mladenke, ki imajo že vpeljano trgovino ali gostilno naj pošljejo svoje resne ponudbe s sliko in popolnim naslovom do 5. januarja na upravo ..Slovenca" pod ..Criglav 39?! Zimski barhenti! ■saj Kdor rabi dobro in pristnobarvne bftrhcnte, flanele »a srajco in drugo porilo, lanene iu bombažaste kanalaae, cefire, platnOj inlet, brisačo, rjuho, zimsko blago za dama in gospodo, žepno robco in druge tkanine, naj so obrne na krščansko tvrdko 2838 Jaroslav Marek, ročna 45. v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj iu poštnino prosto. V lalogi imam tndi veliko množino ostankov zimskega harheuta tlnnolo. knlanasa itd , in razpošiljam v zavojih po 40m ra 1«K, jirve vrste za 20 K, fiuojšo vrsto za 25 K franko po povzotln. Od ostankov s« vzorci no pošiljajo. :-rajco z« jro«pn,ie iz Oatiele ali eeflrja 1 Vnnjn.l IC 1-fin 9-.n 2 60 i! iu 4 Pri odjema 6 kom. »rajo jih pošljem franko.'Pri naročilih zadošča navedba širine vrat«. Dopisuje sc slovenska. Manufakturna trgovina = Llnbljana, Kostevc Su, Petri cesta h Podružnice: Bftflen, Colka X.iKitloa, 6oš%a Lipa, »mo, Jabiiviloe, Oraslice, tnoinost, Krai ov, iltomevloo, Morav»ki Zuuiperk, Me-ai, Il&aUngr, TTovi Jliln, Plzea, Vneu, Llboroo, Top!.loe-Šonov, Dunc^-Kko Novoiueato, Gvltava. Akcijski kapital:: K 50,000.000. ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo solidnih cenah. Vzorce pošljem poštnine prosto Iie7,»rvnl fond: K 23,000.000. II. Taborstrasse 4, III. I.Kwensiisao i7, ITI. Un-gararasae 77, IV. \Viednor Ilauptstrasso 13, . VI. lluDipendorCci »trufse , VII. Mai iu-hilfcrstrasu« 03. VIII. I.ercheiifel.lorsu-asso 132, IX. Alscrfctrasse 32 XVIII. \Vjihrluperstrass« 82, XIX. IUitilinirer Ilaup(6(r;t6fo .18, XXL Klo-ndselorf, llaupisirasse <3. Menjalnice na Dunaju: , V. Schoiibruimersiraspe HSa , bančna in menjalnična delniška družiia Dunaj, I. Vollze''Ie 1. Osrednja menjalnica: Dunaj. I. WoIlzelle 1. Hranilne vloge Rentn! davek plačuje banka iz svojega. Izvršuje vse bančne posle. 4 O O flaznanifo, Vljudno naznanjam,da sem v Postojni v hiši gospoda Bajca št. 225, otvoril 3 Uo podružnično zal m pohištva ter se priporočam slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice za mnogobrojni obisk. S spoštovanjem Martin Ktaencic, Postojna štev 225. Kmm (Kaschati)I. Vam plačam, ako VnSili kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 2519 Poštni predal 12/160, Ogrsko. Priložnostni nakup! Priložim 30.090 parov 3 pari visahili četijev na zaiirjo za jg kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teli 30.000 parov čevljev ie bi o namenjeno za balkanske dria-ve, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pate čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega usnja in v vseh velikostih za K 13-75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa mera v centimetrih. Razpošilja po povzetju prva krščanska razpošiljalnica za čevlje: Franc Eumann, Dunaj II. Aloisgnsse!? 10 R, Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila. Konfekcijska trgovina in 970 50 zavod za izdelovanje oblek j po meri R. Kunc; Ljubljana Dvorski trg Židovska ulica priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil, 5trogo solidna postrežba. Hajnižje, stalne cene, ===== llustrovani ceniki na razpolago! - Senzacionelno cene M »i« »M* M •s? | Damski Čevlji na za-j drgoIzBciuisnja naj-j modernejši In solidni ii i ] sezonske novosti. Damski ceviji na za-Iz Cheuvreau-usnja, ze.o elegantni 130 lastnih prodajala. C'*.! znsfonj ta Iranko. & & ^ iSt test .'■"i •s? jat> & fr. B © isf © Prvo vrstni elegantni in poceni so naši ::: č&vlji ::: Ifred Frankel kd°™t ^ Največje podjetje te stroke v monarhiji. Prodajalno, v Ljubljani. »s .-.. K.ssancauMnl S Ceviji na zadrgo za go- m* spode v ameriška las., elegantni in solidni 233 w $ m f ' m €< ® $ «» ® © $ # « w m m «n «t $ m m m ® m re