Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 296.	v umni v torek, 24. decembra 1912.
Leto XL.
== Velja po pošti: ss
Za oelo leto upre) . K 28'— sa pol leU „ . „ 13'— m četrt leta „ . „ 6-50 za en meieo „ . „ 2-20 aa Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ za četrt leta „ sa en meseo „
V	oprail prejenan nasaOna K 1-70
12--6'— 2-
Inseratt:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat •««.,, 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:=
vsak dan, isvzemšl nedelje in prasnlke, ob 5. url popoldne.
B3T Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/in. Rokopisi se co vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "E» Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 14 strani. S prilogo »Narodnoobramboi Vestnik«.
Naš Bol.
Zopet nam pojo božični zvonovi v tihi sveti noči; ono staro, nepozabno in večno lepo melodijo: mir ljudem na zemlji! Mir, kdo bi ga ne ljubil, katero srce si ga ne želi. In naš narod je še posebno miroljuben. Neka tiha žalost je legla tudi na našo zemljo, ko so udarili glasovi, da bodo letos namesto božičnih zvonov žvenketale sablje in pokali topovi in namesto onega skrivnostnega božičnega zamaknjenja bi močile solze lice našega ljudstva. Obetal sc nam je krvav Božič.
Prestano je: avstrijski narodi so sc oddahnili. Želeli bi samo, da bi se tako božično razpoloženje ustalilo in udomačilo med Balkanom in našo Avstrijo in med avstrijskimi narodi. »Kralj miru je poveličan, po njegovem obličju koprni vesoljna zemlja. Poveličan je Kralj miru nad vse kralje vesoljne zemlje.« Ali bo kdaj svet razumel te prelepe besede? Kjer jih svet posluša in kjer gre človeška kultura naprej v tem znametiju, tam vlada mir in tiha sreča. »Kralj miru je poveličan in po njegovem obličju koprni vesoljna zemlja.«
Naš narod je miroljuben; njegova roka ne sega y pravice drugih in tujec se čuti pri nas kakor domačega. In vendar je bilo prisiljeno naše ljudstvo na Dunaju izvojevati tik pred temi tihimi pomena polnimi dnevi hudo bitko, morda v najtežjih, najresnejših časih. Dunajski parlament nas je hotel zadušiti, hotel je mimo nas, preko nas, kakor mimo naroda, ki je obsojen na smrt, kakor mimo bolnika, ki nima drugega pomena, kakor da druge vznemirja s svojo nervoznostjo in ki najbolje stori, da kmalu konča. Hvala Bogu! Naša delegacija je pokazala, da je ta misel o našem narodu blazna. Naši poslanci na Dunaju so vodili boj proti ljudem, ki so s svojim postopanjem hoteli naše ljudstvo briskirati, ki so mu odrekali pravico, da bi smelo sploh govoriti poleg »velikih« narodov. Hoteli so nas prepričati, da smo narod beračev, ki sme k večjemu prositi tu in tam kak rajnš. Hoteli so nas enkrat za vselej napraviti za helote, za hlapce velikih strank, za njihove lakaje!
Ta boj se je bil pod izvenrednimi razmerami. Peščica naših slovenskih in
hrvaških poslancev se jo borila proti velikemu in močnemu sovražniku. Nemci, Čehi, Poljaki, Lahi, vse se je zaklelo, da nas enkrat udari, in sicer za zmeraj. Tudi Čehi in Poljaki so hoteli »bratskemu« narodu dati živo čutiti slovansko ljubezen in srce!
Velikemu nasprotniku se je pridružil kot zaveznik še nesrečni zunanji položaj, ki so ga naši politični in na-! rodni nasprotniki zlobno izrabljali. Po-| leg tega je pridno sekundiralo časo-i pisje, ki je hotelo naše poslance straho-vati z grožnjami in jih mislilo z zasra-! movanjem in zaničevanjem odvrniti od i tega boja.
Danes je ta boj končan. In končal se je z zmago. Pozdravljeni, borivci, ki ste se zopet vrnili na domačo zemljo praznovat naš slovenski sveti večer!
Danes so parlament in vse stranke prepričane, da smo tukaj na jugu ljudje, ki vemo, kaj smo, kaj pomenimo in kaj hočemo. Avstrijska javnost je. dobila sedaj dokaz, da žive tukaj doli žilavi narodi z jekleno energijo. Da nc stoje več kakor berač pred vratmi pravice, ampak so jih odprli in zahtevajo svoje..
Naši poslanci so imeli težko nalogo. ; Težko bi jo bili izpeljali, da jih ni vodila pri tem bojnem načrtu zavest, da se gre tukaj za pripoznanje soodločevanja in . pripoznanje Jugoslovanov v zakonodaj-! nem zastopstvu. Kakor vselej, tako jih je tudi tukaj vodila zavest, da zastopajo vitalne ljudske potrebe, naj že zmagajo ali padejo. V obeh slučajih jim j« zaupanje naroda najlepša trofeja in najslajše plačilo.
Danes Čuvaja ni več in naša delegacija jc položila na mizo parlamentu svojo staro pravdo in vtaknila svoj meč v nožnico. Mir ljudem na zemlji, mir našemu miroljubnemu narodu, ali miru ne bo prej, dokler ne pride tudi v naši avstrijski domovini tisti čas, ko bomo rekli s psalmistom: »Mir in pravica sta se poljubila!«
„E8S,
Dr. Aleš Ušeničnik.
Ni navada, da bi urednik sani delal reklamo za list. Moj namen tudi ni delali reklame, temveč le povabiti vse naše inteligente, ki še niso naročniki, , — in takih je žal še mnogo —, da bi naročili list. Saj je znano, da more v naših razmerah znanstven list izhajati le ob podpori vseh, tudi tistih, ki sami morda takega lista ne potrebujejo.
A čemu sploh znanstven list?
Prav na to bi rad odgovoril.
Pred nekaj leti se je izrazila želja, naj bi bil »Čas« list a la »Hochland«, eleganten, pol znanstven, pol leposloven, z umetniškimi prilogami, češ »Dom in Svet« pa naj bi bil družinski list a la »Hausschatz«. Ako bi ne bilo drugega razloga za »Čas«, bi ga sploh treba ne bilo. Takega luksusa si mi ne moremo privoščiti. Kar je Nemcem »Hochland« i n »Hausschatz«, to bodi nam e n list, »Dom in Svet«.
Za list, kakoršen je »Čas«, sta pa dva razloga. Pravzaprav sta razloga taka, da bi morali imeti mi dva lista: en katoliško načelen in en znanstven list.
Kolikokrat sem že slišal, da bi moral biti »Čas«, kakršen je bil »Rimski Katolik«. Dasi so se torej razmere od tedaj bistveno izpremenile — kar jc bilo tedaj liberalen »tohuvabohu«, je sedaj že davno skrajno ločeno —, sc vendar še vedno čuti, da je potreben list, ki bi presojal vse naše javno življenje po katoliških načelih, ki bi bil klic&r in stražar katoliške ideje. To je tudi moje živo prepričanje. Princip harmoničnega napredka je in more biti le katoliški princip. Zato je zares življenjskega pomena, cla dominira v našem narodnem življenju katoliška ideja. A eno največjih nalog v tem oziru ima časopisje. Dnevno časopisje pa nc more vsemu kaj, ne more vedno z višjega načelnega stališča presojati vseh vprašanj. Zato jc potreben poseben list.
A spet nam je živo potreben znanstven list. Mlajša inteligenca ga tudi odločno zahteva. In po pravici! Najsi kdo sodi o slovenskem znanstvu kakorkoli, — s tem vprašanjem jc bistveno združeno vprašanje slovenske univerze — eno je gotovo, to namreč, da naša inteligenca ne sme postati inferiorna. To pa bo, če nc bo znanstveno delovala, in kako naj znanstveno deluje brez znanstvenega lista? Naši nasprotniki se pridno gibljejo: »Veda«, »Naši zapiski«, »Napredna Misel« so kar tri nasprotne revije, ki hočejo biti vse znanstvene, in celo dijaška »Omladina« si nadeva znanstveno lice. To je znamenje časa. Naša doba jc doba »znanstva« in če mi zaostanemo, bodo nasprotniki kmalu potegnili za seboj ves mladi naraščaj, ki v dobi znanstva gre tudi le za znanstvom.
Je pa še drug razlog. Nasprotni listi niso le »zgolj« znanstveni listi, temveč delujejo obenem tudi v »kulturnem«
zmislu. »Veda« preparira monizem,
»Naši Zapiski« socializem, »Napredna Misel« liberalizem, »Omladina« narodni radikalizem — in sicer vse v imenu znanstva. Zato tudi z naše strani ne zadostuje, da bi le tolmačili katoliška načela, ampak treba slediti nasprotnikom na vsa polja in zavračati lažiznan-stvo z resničnim znanstvom. Zato pa je treba znanstvenega lista. Biolog n. pr. ne more biti zadovoljen s splošnim odgovorom, ampak bi rad svoje znanstvene rezultate tudi vsaj nekoliko bolj znanstveno razložil. Etnolog, ki je prepričan o suverenem religioznem stališču krščanstva, bi rad svoje prepričanje tudi podprl in tega v čisto popularni razpravi nc more. Tudi filozof, ki se bori proti monizmu, ne more operirati le s popularnimi dokazi. Itd.
Potrebna bi nam bila pravzaprav dva lista. »Leonova družba« je tudi že mislila na to. »Čas« naj bi bil glasnik katoliških načel, znanstvu naj bi služil »Znanstveni Zbornik«. A tc misli vsaj sedaj še ni mogoče vresničiti. Diferenciacija listov jc že itak prevelika, in dajatve za liste tolikere, da jih mnogi nosijo le še kot težak »narodni davek«. »Časov« urednik, ki mora obenem kot l)lagajnik »Leonove družbe« zbirati naročnino, kdo ve kolikokrat to bridko čuti, ko bere na položnicah imena mož, ki žrtvujejo za naša društva, za naše knjige, za naše liste malone vse ali pa še celo več kot zmorejo. Bogu bodi položeno, naša doba je doba silnih žrtev 1
Kaj torej?
Kompromis!
Ni drugače, »Čas« mora združiti oboje. Biti mora glasnik katoliških načel, obenem pa tudi glasilo naših mladih znanstvenikov. Seveda kompromis nikoli nikogar popolnoma nc zadovolji. Tako bo tucli tu. Enim bo »Čas« premalo znanstven, drugim preveč. Splošno bo menda najbolj ugajal, če bo izbiral v znanstvu bolj praktična vprašanja in vedno prinašal tudi katoliško-načelne članke. Pravzaprav je »Čas« izkušal že tudi doslej biti tak, a se mu bržčas ni posrečilo. Naj bi torej stopilo v krog so-trudnikov mnogo naših inteligentov — eden je enostranski, mnogi bodo mno-gostranski —, zlasti naj bi pa tisti, ki bolje vedo in znajo, krepko pomagali, da bi njih vednost in znanost ne ostala brezplodna!
Če pa jc list potreben, je pa še bolj gotovo to, cla brez splošne gmotne podpore vse naše inteligence ne more ni-j kamor. Kdor pozna današnje tiskovne
LISTEK.
F. S. Finžgar:
Balkonski videč.
Svetonočna vizija.
Sveta noč ... Polnoč ...
Ni je naznanilo kladivo, ki bi udarilo ob brneči bron, ni je klical klicar, niso je zapele vriskajoče gosli te polnoči. V zvezdah je zapisana ta ura, harmonija vsemira jo jc izdala. Hitreje od bliska je šinila skozi svetovja, ki krožijo v vesoljstvu, in prvi pramen jutranje zarje ni tako božajoč in tako sladek, in visoko solnce ni tako gorko, kakor je bila sladka in gorka zavest, ki jo je rodila ta ura ljubezni.
Sveta noč — polnoč!
Sivi orel na Balkanu je skril kremplje in se stisnil na skalni višavi v temno špiljo in groza ga je bilo kosti, ki so ležale obeljene okrog gnezda. Volk je zatvoril režeče se žrelo in se pri-hulil v dračje ob staji, cla je jagnje brezskrbno spalo za njegovim hrbtom. Skozi jjnegove na visoki planini, skozi speča ,dra širokih polj od valov Adrije do •nega morja, od bregov Dunava do leče Proponte — vsepovsod se je zga-
nilo tisto uro, in snegovi na visoki planini so se razgreli in polja so zadelitela
—	in sveta polnoč je rodila čudež — in čudež jc rodil cvetje. Vse široke poljane, vsi strmi bregovi, vse tesne soteske — vsi so rodili rože — in vse rože so pognale cvetje — oj cvetje krvavo. In roža se je nasmehnila roži — in cvet se je sklonil k cvetu — in vonj je drtial od keliha do keliha — in vsi kolibi so praznovali darovanje — povzdigovanje
—	in v sveto noč je plula iz njih daritev — molitev: stotisoči src junaških, stotisoči biserov — solza deviških, milijoni vzdihov mater trpečih — in truma
ročic nedolžnih dojenčkov —--vsi
kost od kosti — vsi kri od krvi — vsi bratje in sestre potopljeni v morje go-resti — vsi darujejo — srčno kri . . .
In sklonila se je sveta noč, njena roka se je dotaknila vrhov Balkana. Mrzla skala se je odprla, mrtva gora jo rodila...
Iz balkanskih gor se je dvignil duh velikan — in je vzrastel do stropa Svete noči — in je. segel od morja do morja ... V njegovih očeh jc bila groza trpljenja in bliski osvete — \ njegovih prsih žareče solnce ljubavi — in ogenj poguma.. Zagledal je vidca -— velikana krvavi polumcsec, ki se je držal kakor žrelo okrvavljene bes i jo nad Orlentom -zagledal jc vidca in jo pobledel.
Zagledala je vidca zelena zrnija zavisti mecl narodi — dvignila je glavo in z dvoreznim jezikom sikala strup v preroka. Duh-velikan pa je rastel, claritve-molitve iz kelihov krvavih rož so trkale na vrata nebes. Sveta noč mu jih je odprla. Orjaška roka je segla po meč skozi dveri svetonočne. Iii kakor grom topov, in kakor hrup šrapnelov in bučanje orkana so bile besede preroka: »Moj meč se je napil hrepenenja v nebesih, in glej, on pojde k sodbi nad ljudstvo, ki je klalo moj narod.
Poslušajte, narodi, lačni in žejni pravice, poslušajte ljudstva, zavisti polna in togotc: Gorje vam, ki ropate, oropani boste sami. Gorje vam, ki ko-Ijete, ker boste zaklani. Gospod na ne-•beškem prestolu je nabrusil meče, da bodo pisali v črno zemljo, kot piše pisalna. belo polo, s krvavimi pismi Njegovo pravico.
Nič več se ne bo pasel lenuh ob žuljih trpina, nič več nc pila zver — nedolžne krvi.
Božja jeza planili, vesa grehot je pretežka, nagnila se je skodela, verige se drobe, zapahi ječe. odnehavajo...«
In videč balkanski je dvignil meč, kaljen v krvi trpinov, na brušen z božjo osveto, dvignil ga je od zemlje do neba, od vzhoda do zahoda — in ga je vrgel na prostrano polje. J:i kakor bi letela
baklja, je letel meč in iskre so pršale od njega — in vsi kelihi rožic krvavih so zagoreli — in nastal je požar, zažgan od Pravice, njegov plamen jc bil kakor treski in strele, da je obmolknil hinavec, katerega brzda v ustih je laž, da je pobledela zavist in drhtela v trepetu...
Sveta noč pa je zapela pesem nad Balkanom: »Blagoslovljeno delo božje pravice! In pravice sad naj bo mir —. na veke. Amen.«
Roža sveti
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
XV. POGLAVJE.
Beg v Emezo.
Napočil je čas najmučnejšega čakanja, kar sta ga brata poznala. S sten po votlini je kapljala voda in \Vulf, ki ga je mučila žeja, jo jc zbiral v perišče ter jo pil. Močil si je tucli glavo, da si je hladil bolečine. Godvin je izmival bratove rane.
VVulf pa mu je pripovedoval podrobno o boju na mostu. »Pri prvem spopadu se mi jc sulica vjela med členi nasprotnikove čelade ter jo odtrgala, Lozelova sulica pa jc zadela ob moj ščit ter mi ga vrgla iz roke; nato sva
a
II. Otl solunskega okraja sledeče okraje: strumiški, dojrjanski ku-kiuški, lagadijski, serski, demir - hisar-ski, petrički, melniški, gornje-džumaj-ski, razložki, nevrokopski, dramski, praveški, kavalski in sari - šivanski, naseljeni s 342.338 Bulgari.
Celi solunski okraj meri 15.022 kv. km. in šteje krog 550.000 prebivalcev.
Srbija je prevzela:
I.	Od skopskega okraja (vilajeta) sledeče okraje (kaazc): skopski, kuma-novski, prešovski, krakovski in palane-ški s 172.175 Bulgari.
II.	Od bitol j skega okraja sledeče okraje: bitoljski, prilepski, ohridski, kičevski in deberski s 270.250 Bulgari.
Bitoljski okraj meri 18.169 kv. km
in šteje krog 850.000 prebivalcev.
III.	Od solunskega okraja sledeče okraje: gevgelijski, tikveški in ve-leški s 74.942 Bulgari.
Obči obseg in število prebivalcev solunskega okraja označeno je zgoraj.
Grčija je prevzela:
I.	Od b i t o 1 j s k e g a okraja (vilajeta) sledeče okraje: lerinski, kostur-ski, kaljarski, naselički, grebenski in kožanski s 98.035 Bulgari.
II.	Od solunskega okraja sledeče okraje: berski (karaferijski), je-nidževarski, vodenski, kasandrijški in Sv. gora Atoška (Athos) s 105.269 Bulgari.
Od makedonskih okrajev jih jc torej Bulgarija prevzela 20, Srbija 16 in Grčija 12.
Te številke govore jasno; prav tako j tudi sledeče:
Leta 1903, kakor se spominjamo, izbruhnila je v Makedoniji ustaja, znana pod imenom i 1 i n d e n s k a * bulgarska ustaja. Ta je bila pripravljena v Bulgariji, ki je dala v ta namen velikih žrtev. Ustaja je dala povod »Murzštegskim reformam«, žalnega spomina.
Izmed onih okrajev, ki so se udeležili te ustaje leta 1903 so v grških rokah: kosturski, kajljarski in lerinski; a v srbskih: bitoljski, resenski, ohridski, kičevski, debrski in prilepski. A v bulgarskih rokah ni sedaj nobeden od teh okrajev.
Znano je, da je ta, kakor tako tudi vsaka druga ustaja v Makedoniji imela namen, osvoboditi to deželo izpod turškega jarma in zediniti Bulgare pod enim žezlom. Ker so vse te ustaje in velike žrtve kakor od Bulgarije, tako tudi od Grčije, Srbije in Čr-negore, katere imajo istotako v Makedoniji svoje brate, bile brezuspešne, so se morale končno vse štiri države združiti za občo akcijo proti Turku.
To obče delo je imelo lep uspeh, kakor pričajo dogodki poslednjih 45 dni. A ta sloga med štirimi zavezniki, mora trajati tudi v bodoče, drugače preti nevarnost, da sc izgubi morda polovica tega lepega uspeha.
Številke — ako so točne in zanesljive — sicer govore jasno, a nad njimi stoji obče geslo: V edinosti jc moč! Zavezniki se naj vsemu temu izogiblje-jo, kar bi moglo edinost rušiti, četudi bi bile to — številke.
* Ilin-den, to je praznik sv. Ilije (proroka Elije), dne 20. julija, (ali 2. avgusta) ko je izbruhnila ustaja.
Bozic na srbskem.
Za »Slovenca« napisal književnik
Dimitrij Gligorič — Sokoljanin.
Med Srbi so božični običaji po mestih in po selih gotovo eni in isti, toda selski so v vsakem oziru zanimivejši. Mislim, da bo Slovence, ki so geografsko od nas najbolj oddaljeni, toda po srcu naši bližji bratje zanimalo, kako slave Božič na kmetih v zapadni Srbiji — v domovini Vuka Karadžiča, slavnega učenca vašega Kopitarja.
Poslednji teden pred Božičem je posvečen temu velikemu prazniku. Kmetje sekajo drva in jih vozijo domov. V mlinu si nameljejo moke, kolikor je treba do novega leta. V hiši in zunaj nje vidiš živahno vrvenje. Vse se pripravlja na praznike.
Na Badnji dan to je dan pred Svetim dnevom gresta v ranem jutru gospodar in njegov sin ali pa kak drugi moški v gozd sekat badnjak (božično drevo). V rokavici neseta koruznih zrnc in se podasta vsak v svoj konec gozda. Ko prideta do kakega mladega in pripravnega dreveščka, vzame gospodar žito iz rokavice, ga potrese okoli njega ter prične sekati. Prvi iver, ki pade na tla, pobere in ga ponese domov ženi, ki ga položi pod posodo z mlekom, da se ji boljše zasiri. Sekajoč božično drevce, pazi predvsem na to, da pade proti vzhodni strani. Nato mu odrečeta veje razen vršička in ga ponese-ta domov, kjer ga prislonita k hiši. Toda vse to mora biti izvršeno pred jutra* njo zoro.
Sedaj je gospodarjeva skrb, kat ko napraviti božično pečenko. Navadno se speče mlada ovca ali pa prasec, ki pa mora biti najmanj že eno leto star. Večja živinčeta opalijo v ognju, manjša pa parijo z vrelo vodo. Na to ga dene gospodar na božični raženj, ki ga rabijo samo za to priliko. Pečenko napolnijo z jabolki in z drugim sadjem, da sc speče. To pečeno sadje jim služi za različna domača zdravila.
Ako je zapadel sneg in ni vetrovno, peko božično pečenko v gozdu, v deževnem vremenu pa doma. Ko pečenko polože na ogenj, prično streljati iz pušk. Pri tem slovesnem in idiličnem poslu krožijo čutare od ust do ust ter sc razlega veselo petje. Ta dan gospodinja nič ne kuha; vsi jedo samo pogačo, pečen krompir, orehovo potico itd. Ko jc pečenka gotova, zagrmi zopet strel. Gospodar jo vzame in jo ponese domov. Pred hišnim pragom zopet poči puška in gospodar stopi v hišo z lepim voščilom »Dober sveti večer vam bodi«. Pri tem vrže gospodinja v njega pest žita, odgovarjajoč mu »Bog pomagaj in častiti sveti večer«. Nato polože pečenko na hladno. Potem vzame gospodar božično drevce, ga razseka in položi na ognjišče, vršiček pa zasadi vrh strehe. Sedaj prinese tudi snop slame. Na pragu ga zopet gospodinja pozdravi z žitom, govoreč znane besede. Gospodar slamo razveže, gospodinja, pa jo raztrese po sobi. Med posipanjem slame govori ona: »Kvo, kvo, kvo«, otroci ji pa odgovarjajo: »Pi, pi, pi, pi.« To delajo zato, da bo na pomlad closti kuretine.
Nato pristopi družina k večerji. Pred jedjo moli gospodar glasno, dočim se drugi križajo. Na to posedejo po
razmere, ta ve, da tudi pri listih odločuje, žal, le število. Ko bi imel »Čas« 3000 naročnikov, bi lehko naročnino znižal na 5 K in še bi se mu dobro godilo, sedaj ima pa deficit. Zato sem dejal, naj bi v imenu nujne stvari žrtvovali svoj no potrebujejo. Naj spravljajo list ne potrebujejo. Naj spravljajo svoj list v knjižnico, se bo že kdo dobil, ki ga bo vesel, sami pa naj imajo zavest, da je tudi ta žrtev le žrtev za krščansko bodočnost slovenskega ljudstva!
XXX
»Čas« bo izhajal tudi poslej kot dvomesečni k, v zvezkih po 5 pol. Naročnina znaša 7 1\, za visokošolce 4 K. Naročnino sprejema »Čas« ali »Leonova družba« v Ljubljani.
1. zvezek .VII- letrika »Časa«, ki jo pravkar izšel, ima sledečo vseuino:
Krščanski idealizem (dr. A. Ušenič-nik), Kulturni, gospodarski in socialni pomen stanovanjskega vprašanja (dr. J. Adlešič), Valvasor (dr. F. Štele), Iz zgodovine bogomilov (dr. F. Trdan), Izlatn (F. Terseglav) in bogat obzornik iz verstva, filozofije, sociologije in leposlovja.
Mir Hudem...
V teli bajno-lepili dnevih, v skrivnostno tihem času božičnem, ko se vsepovsod oznanja mir, odmeva bojna trobenta po naši domovini, ki kliče na vojsko, — sveto vojsko proti alkoholu: Tretji slovenski protialkoholni kongres.
Ali ni to nekaka profanacija svetega božiča? Ali ni čas za to prireditev neprimerno izbran?! . . .
Ne — ni tako! Vojsko oznanjujejo protialkoholiki, — mir prinašajo . . . Mir ljudem na zemlji. — Toda: si vis pacem, para bellum — so rekli stari. Tudi nam velja: če hočeš imeti mir, napovej vojsko!
Na vojsko torej, da bo — prišel mir! Mir našim družinam, našim se-lom, našim občinam, celi domovini naši!
Kaj pa bolj krši in ruši mir po naših slovenskih hišah, po naših sicer prijaznih mestih in vaseh, kakor krik pijancev, vpitje pivskih razgrajačev? Ne ni miru pred temi nesrečniki — niti v samem svetem božiču! V sveti noči pijejo in pridejo pijani k polnočnici, motijo pobožne vernike ter skrunijo s svojim vedenjem svete skrivnosti, ki se obnavljajo sredi svete noči v svetišču božjem. Ni miru, ni božičnega veselja, ni zadovoljnosti po hišah, kjer gospodari pijanost. Niti v teh svetih dneh se ne morejo njih prebivalci oddahniti in mirno veseliti. Zene se tresejo, otroci se stiskajo v kot, ko pride domu oče — divji . . . Uboge sirotke! Grozno življenje! ... Ni miru po naših vaseh, ni mim tudi za duhovnika, ko se razlega sv. Štefana večer po vasi grozen glas in pridoni na ušesa duhovniku: Brž v sv. olje, enega so zaklali! . . .
Ni miru! Pax, pax, et non est pax. Ni miru, dokler vlada pijančevanje. Ni božičnega veselja . . .
Mnogo se trudimo, lajšati bedo našemu ljudstvu, mnogo se zgodi dobrega, — pa še ga je gorja med nami! Tre-
ba bi bilo pogledati pod naše krove; treba videti prizore, ki so notri vrše. Ko bi se dalo pregledati z enim pogledom, kaj se godi en nedeljski večer, šteti vzdihe, šteti solze, ki jih ima alkohol na vesli! Tedaj bi se marsikomu razta-jalo srce, da bi vskliknil: Tu je pomoč potrebna; nekaj se mora zgoditi!
Mnogo se dela med nami Slovenci za blaginjo ljudstva, na vseh straneh se deluje, snuje, organizira. Enega še manjka: da porušimo tistega, ki uničuje velik del našega truda. Kakor tiha pa deroča voda sproti izpodjeda, kar zidamo s trudom. To je, kar nam jemlje moč na znotraj, čast na zunaj: alkohol. Čast naši organizaciji, — a s t r e li c ji še manjka! Noter teče in razmaka sicer lepo poslopje, ter žuga, da bo počasi razpadlo. Preskrbimo to streho, postavimo krono našemu delu! Da, smelo trdimo: organiziran boj proti alkoholizmu bo krona naše organizacije; bo zagotovilo trajnega uspeha našemu trudu.
Zato na boj! Na boj v teh dnevih, rojstvenih dnevih onega, ki je rekel: Nisem prinesel na svet mir, ampak meč! — Post nubila Phoebus; po vojski bo pa mir. V miru bodo slovenske žene pripravljale poprtnike za praznike; v miru se nedolžna deca veselila veselega božiča; v miru bo zbrana slovenska družina pred jaslicami. Mir in blagoslov bodo rosila nebesa, mir bodo trosili nad našo domovino angeli božji...
Koliko so si prisvojile Balkanske države.
Prof. Anton B e z e n š e k.
Sofija, 19. decembra.
Razni srbski in grški državni možje so izjavili opetovano v svojih in tujih časopisih, da bode vsaka balkanska država toliki kos Makedonije za sebe vzela, kolikor je dotična armada prevzela ali okupirala. To bi sicer bila želja nekaterih zaveznikov, a ne vseh. Bulgarija sigurno ne bi se strinjala s to osnovo radi delenja. Vzroki so statistične narave. Seveda makedonska statistika, niti turška uradna, niti cerkvena ni zanesljiva. Naj navedem s to opazko nekatere številke:
V celi Makedoniji je 2,247.274 prebivalcev. Sedaj je prevzela od njih Bulgarija 803.056, Srbija 839.458 in Grčija 594.760. Število Bulgarov v Makedoniji znaša po cerkveno - eksarhijski statistiki 1,154.941. Izmed njih je zdaj pod bulgarsko oblastjo samo 414,360; pod srbsko 537.274, a pod grško 203.304. Torej pod srbsko in grško oblastjo je skupno 740.581 bulgarskih prebivalcev Makedonije, a pod bulgarsko oblastjo le 414.366 makedonskih Bulgarov.
Tako stoji razmerje po številkah, katere pa niso popolnoma zanesljive.
Kar se pa ozemlja tiče, je stvar jasna in se da na zemljevidu proveriti:
Bulgarija je prevzela:
I. Od skopeljskega okraja (sandžaka) sledeče okraje (kaaze): ko-čanski, malaševski, štipski in radovi-ški, naseljeni s 72.022 Bulgari.
Skopski okrog meri 11.955 kv. km in šteje okrog 400.000 prebivalcev.
Pozorno pogleda v tisto smer in res sta stali tam dve senci, kojih slabotne orise je bilo videti v mraku. Premikali sta sc proti njima in pravkar je mesec posvetil na njuno belo oblačilo in odseval v draguljih, ki sta jih nosili.
»Nc morem ju opaziti,« je rekel nek glas. »Ta dva mrtva vojaka, kaj vendar pomenita?«
Pa tamle stojita njuna konja,« odgovori drugi glas.
" Brata sta zdaj uganila, kdo da je prihajal, in sta stopila iz sence ob steni.
»Rozamunda!« sta zaklicala.
»Godvin! Wulf!« je vzkliknila v odgovor. »O, Jezus, hvala Tebi, hvala Tebi — Tebi, pa tej vrli ženski!« In objela je Masudo ter jo poljubila.
Masuda pa jo je potisnila nazaj in rekla z skoraj osornim glasom:
»Ni prav, princezinja, da bi se tvoje čiste ustnice dotaknile lica ženske iz roda morivcev.«
Pa Rozamunda se ni dala zavrniti.
»Povsem pristojno je,« je ihtela. »da te zahvalim jaz, ki bi kmalu postala žrtva glavarja morilcev.
»Tako, romarja Peter in Janez, vajina patrona sta vaju privedla dosem varno. Ti, Janez, se znaš prav dobro boriti. Ne, ne postajajta, da bi čula lia-; jino povest, če želita ostati živa, da jo slišita. Kaj! Tudi vojakova konja imata pri svojih? Dobro sta jo pogodila! Nisem vama pripisovala toliko bistroumnosti. Sedaj, gospod Wulf, ali moreš hoditi? Moreš; toliko bolje; to ti pri-
hrani neprijetno ježo, kajti ta kraj je strm, dasi nc tako strm kot drug kraj, ki ga dobro poznaš. Posadita princezi-njo na Plama, kajti nobena mačka ne stopa varnejše kot ta konj. Jaz, ki poznam pot, pojdem naprej. Janez, ti vzemi druga dva konja, ti, Peter, pa bodi z Dimom zadnji; če bi se kateri ustavljal, pa ga podraži z mečem. Naprej, Plani, lc brez strahu Plam. Kamor stopim jaz, moreš tudi ti stopiti,« in Masuda si je delala pot skozi grmovje in do roba skalovja, govorila s hrskajočim konjem ter ga božala po vratu.
Še eno minuto in počasi so plezali po tako strmem gorskem grebenu navzdol, da je vse kazalo, da morajo vsak čas pasti in se razleteli ob dnu na kosce. A nikdo ni padel; ta pot namreč, narejena, cla se jo uporabi ob času sile, je bila varnejša nogo bi si človek mislil.
Stopali so vedno bolj in bolj navzdol, naposled so se sopihajoč na varnem ustavili na dnu temnega prepada, kamor so sijale zvezde.
»Zajahajte,« je velela Masuda. »Princezinja, ostani na Plamu; on je najbolj zanesljiv in najurnejši. Sir \Vulf, obdrži si svojega Dima; brat in jaz pa zajahava vojaška konja. Dasi nista posebno brza, sta brez dvoma dobre živali in vajena takih potov.« In skočila je v sedlo, kakor zna to le v puščavi rojena ženska, ter pognala konja.
(Dalje.)
švignila drug mimo drugega in so sprednja Dimova kopita visela za trenutek nad brezdnom, tako da sem že mislil, da je gotovo vse izgubljeno. Pri drugem spopadu je Lozelova sulica šla pod pazduho skozi, moja pa je zadela Lozela sredi prsi ter vrgla vranca in njegovega jezdeca na tla, ki pa se ni mogel ustaviti v silnem diru, zato je skočil čez obadva kakor skačejo konji, kedar so na lovu. Na konju nisem hotel s kopiti pomandrati Lozela, ampak sem razjahal, da bi končal boj na viteški način, a zadel me je nasprotnikov meč, ker nisem imel ščita, z vso silo na oklep, tako da sem omahnil nazaj ter bi bil padel v prepad, cla nisem zadel ob svojega konja.«
Pravil je o udarcih, ki so sledili zlasti v usodnem trenutku, ko je ranil Lozela, mu presekal oklep ter ga pobil, kakor mesar pobije vola. Kako je ta mogočni in krvoločni človek, ko je skočil nadenj, da ga usmrti, prosil usmiljenja, ga prosil v imenu Kristusovem in njune lastne matere, ki jo je poznal kot otrok v Eseksu; on cla ga ni mogel umoriti, ker je bil brez orožja, ampak se je obrnil proč, češ, da ga prepušča x\l Džebalu, nakar jc ta izdajavski pes skočil pokonci in ga skušal zabosti. Pripovedoval jc tudi o poslednjem groznem boju in kako se je pretresen po zavratnem sunku, dasi mu bodalo ni niti prodrlo oklepa, boril z Lozelom mož proti možu in kako je vslecl svoje mladosti, velike naravne moči in zbok spretnosti v borenju, ki si jo ic pridobil
v marsikakem boju doma v vasi, zmagal in kako se mu je visečemu liacl robom brezdna posrečilo oprostiti si desnico, izdreti svoje bodalo ter narediti konec strašni borbi.
»A nikdar,« je pristavil VVulf, »nc pozabim pogleda tega človeka, ko je padel vznak in prodirljivega krika, ki se mu je izvil iz predrtega grla.«
»Vsaj en lopov manj na svetu,« odgovori Godvin. »In prav vesel sem, cla si bil ti na vrsti, kajti v zadnji borbi je zmagala tvoja moč; jaz nisem tako močan, in bi bil radi tega gotovo premagan. Tucli sem mnenja, da si prav ravnal, ko si se pokazal usmiljenega, kakor pristoja pravemu vitezu, cla si si s tem pridobil veliko čast in cla je naš pokojni stric, ponosen nate kot sem jaz.«
»Hvala ti,« odvrne \Vulf preprosto; »a kdo more v tako osodepolni uri misliti na take stvari?«
Čas je lezel dalje; mesec se je nagnil proti goram.
»Kaj, čc ne pridela?« vpraša VVulf.
»Počakajva do zore, potem bova šele mislila o tem,« odgovori Godvin.
»Kako moreta priti, ko so vrata za-gromadena?« vpraša Wulf.
»Kako pa je Masuda prišla in odšla?« odgovori Godvin. »O, nikar me nc izprašuj; vse je v božjih rokah.«
»Poglej no,« je zašepel* Wulf. »Kdo pa jo tam na koncu votline — tam pri mrtvih vojakih?«
»Njihovi duhovi morda,« odgovori Godvin, izclere meč in nagne naprej.
\ \
tteft okoli večerje. Po jedi ležejo, do-čim mora eden paziti, da božični ogenj ne ugasne. Ko petelin prvič zapoje, gospodar vstane in izstreli puško. Na to vzame škafe in gre k vodi, nesoč seboj v rokavicah žita, ki ga strese v vodo. Ko se je umil, moli, napolni posodo z vodo ter se vrne domov. S to vodo za-mesi gospodinja božični kolač. Ob svitu zore sc dvigajo tudi ostali s svojih ležišč. V jutranjem svitu pride prvi sosed v goste ter pozdravi domače z besedami: »Dobro jutro, Kristus se je rodil.« Na to prime en ogorek božičnega drcvesca in tolče ž njim ob druzega, da lete iskre, govoreč:
»Kolikor isker, toliko ovac, svinj, goved, denarja in otrok ti daj Bog!« Ko je gost končal, sede, gospodar pa mu postreže z vročo kavo in žganjem. Po odhodu gosta sc napoti gospodar v cerkev, gospodinja pa izpusti iz hleva živino ter natakne volom in ovnom okrogle kolačke s prižganimi svečami na rogove.
Nato se zbere družina h kosilu. Tudi na Božič gospodinja nič ne kuha, marveč postreže le z božično pečenko, s sirom, z mlekom, kolači itd. Med kosilom pokajo puške, v oglu sobe pa gore sveče. Miza ostane celi dan pogrnjena ter si vsakdo vzame jedi, kolikor želi. Drugi dan povabijo položajnika, t. j. prvega gosta, ki jih je na sveti dan zjutraj posetil. Slama ostane cel teden do novega leta v sobi. En ogorek božičnega drevesa shranijo do novega leta, kakor tudi glavo pečenega živinčeta.
Na mali Božič (novo leto) spravijo slamo iz sobe na sadni vrt, ogorek božičnega drevesa pa vtaknejo med vejevje, da tu strohni. Na Sveti dan gredo domačini tudi na lov, to pa zaradi sreče. Dnevi do novega leta so namenjeni zabavi in igram. Otrokom odločijo posebno sobo. Odrasli ljudje posedajo po hišah, kade ter si pripovedujejo vojne dogodke. Letošnje leto jim bodo božični dnevi veseli in prijetni, kakor jih Srbi že od Kosovega sem niso doživeli.
»Pod svobodnim solncem"
Povest davnih dedov. Spisal F. S. Finžgar.
II. knjiga.
Zdaj jc izšel tudi drugi zvezek Finžgar-jevega monumentalnega dela, kateremu kritika splošno priznava prvenstvo med slovenskimi romani. Finžgar je naš Sien-kiewicz in njegova povest »Pod svobodnim solncem« ponese prav gotovo njegovo ime tudi med tuji svet, da pridobi veljavo našemu malemu narodu v svetovni literaturi.
Dočim se v prvem zvezku slika razvoj mladega Iztoka, sinu iz roda Slovenov, na bizantinskem dvoru, kjer se je nasrkal kulture in vojaške umetnosti, da jo ponese med Slovene, nam drugi zvezek z veliko epsko spretnostjo predočuje, kako Iztok združi slovenski narod, spravi Slovene z Anti, porazi hunskega poglavarja Tunjuša in naposled premaga tudi bizantinske trume pod Azbadom, da tako postavi temelje veliki državi Slovenov na Balkanu.
Vmes se pa plete zgodovina ljubezni med Iztokom in bizantinsko dvorjanko Ireno, ki pridobi slovenskega junaka za blagovest križa in sc opisuje zanimiva, naj-bujnejšo fantazijo vzbujajoča povest boja Iztokovega za svojo izvoijenko, ki simbo-lizuje moč nežne in plemenite ljubezni nad neukročeno in plamtečo divjostjo onih burnih časov.
Pisatelj nam v pestrih barvah slika lepoto razkošnega Bizanca, daljne stepe, kjer je taboril zemlje in kulturnega življenja željni Sloven, barbarske običaje Hunov in razgrinja tako pred našimi očmi početke slovanske zgodovine, ko so se slovanski rodovi valili proti zapadu, da zasnujejo na razvalinah propadajočega Bizanca gospod-stvo Slovanov v vzhodni Evropi.
Danes, ko potomci teh rodov zadajajo dedičem Bizanca, mongolskim plemenom Turčije, zadnji udarec, da popolnoma osvo-bode podjarmljeno Slovanstvo, danes, ko se odpira Slovanom nova bodočnost, ko slovanska noga stoji pred Carigradom in Solunom, odkoder je prišla med Slovane luč krščanske vere, ko vse Slovane v Evropi prešinja vslad tega poživljena zavest njihove moči in zgodovinske naloge — danes bo Finžgarjev roman, najlepša priča slavne slovanske prošlosti, posebno dobrodošel, in Slovenci smemo biti ponosni, da se je ravno med nami rodilo delo, ki v njem polje duša vesoljnega Slovanstva.
Delo je zdaj zaključeno, a ni izključeno, da je pisatelj završi s tretjim delom, tako da sc ustvari slovanska trilogija, ki bo simbol dviganja in padanja i^i zopet-nega dviganja Slovanstva.
Dolžnost naše inteligence in tudi najširših krogov našega naroda je, da postane "Pod svobodnim solncem« najljubši roman Slovencev, ob katerem se bomo ogrevali a naše ideale.
Cena I. kniigi K 3'—, elegantno vezani i 4'-—.
Cena II. knjigi K 3'80, elegantno vezani K 4'80.
Založništvo »Katoliška Bukvama« v Ljubljani je delo krasno opremilo.
Bulgari in M - vzor irezoosli.
G. clr. Mavricij Rus, ki jc bil za časa vojske kot zdravnik na Bulgarskem, opisuje Bulgare in Srbe tako-le: Nekaj posebnega jc pri Bulgarih treznost. Sploh pri Srbih in Bulgarih ni pijančevanja. V Belgradu se je zgodil slučaj, da se je neki vojak opil. Ko so ga gnali vojaki po ulici v vojašnico, so ljudje pljuvali pred njim in se zgražali nad tem, da se srbski vojak tako izpozabi. Treznost je ena najlepših lastnosti Srbov in Bulgarov — in lahko rečemo, da je ta treznost mnogo pripomogla njihovim velikim uspehom.
V celi bolnici nismo imeli niti kapljice vina ali kake druge opojne pijače; bila bi tudi popolnoma odveč, ker bi bulgarski vojak vžival alkohol kvečjemu za — kazen!
Tudi na bojišču niso vojaki dobili nikakih opojnih pijač. Zato so bili tako vztrajni in so dolgo vzdržali največje napore. Iz tega se vidi, kako je napačno naše mnenje, ko mislimo, da se moramo za vsako večje delo navdušiti z alko-
Katoličani in časopisje,
»Libro Parole« jc prod kratkim pr) nesla pomenljive besede znanega pisatelja Drumonda: Jasno je, da bi bili katoličani vsled vzvišene ideje, ki jo predstavljajo naravnost nepremagljivi, ko bi resnično krščansko čutili. Krščanskim pisateljem in časnikarjem bi lahko omogočili uspešno delo in jim dajali pogum. Predvsem naj premožni katoličani pomislijo, da svojega imetja ne bodo vzeli seboj v grob in da potrebuje dobro in plemenito delo katoličanstva — podpore. Šele tedaj, ko se bodo katoličani zavedali moči, ki jo ima dandanes časopisje, borlo tudi zmagale ideje krščanstva. — Te besede veljajo v obili meri tudi za nas Slovence. Uspeli našega dela, bodisi političnega, kulturnega, verskega, gospodarskega in socialnega je odvisen od tega, ali imamo močno časopisje, ki naj širi naše nazore in jim pomaga do zmage. Vsakdo naj se zaveda, da je njegova krščanska, pa tudi narodna dolžnost, naročati in č i t a t i slovensko katoliško časopisje, ne pa različne nemške ali pa celo judovske liste, ki se kar kosajo v sovraštvu do Slovanov. »Slovenec« napreduje leto za letom; samo od vas je odvisno, da bo še boljši.
Odrinski, solunski in kosovski vilajet imajo tudi za turške razmere še dosti dobre prometne zveze, namreč železniške; dočim nima janinski vilajet nobene železnice.
Vse železnice evropske Turčije so dolge 1560 km. Proge so naslednje: Carigrad — Mustafa paša, Bedrkioj —« Kirk Kilisse (Lozengrad), Burgas—De« deagač (Burgas na progi Carigrad-^ Mustafa Paša), Feredjik—Solun, Solun —Mitrovica, Skoplje—Ristovac, Solun —Bitolj.
Letni pridelek evropske Turčije sft ceni: pšenice na 8,700.000 stotov; ječmena 3,800.000 stotov; rži 2,200.000 stotov, ovsa 1,300.000 stotov. Tobaka se je i. 1911. izvozilo samo iz Soluna, Kavale in Ksanti okrog 12 milijonov kilogramov v vrednosti nad 24 milijonov frankov.
Darovi.
za balkanski odsek »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«.
V. izkaz.
Po čč. gg. lazaristih 2 K. — Zbirka pri predavanju v Šmartnu pri Kranju 30 K. — Župnija Polica 68 K 86 vin. — Župnija Vojsko 22 K. — M. Drobun z Vojskcga 3 K. — Neimenovan z Voj-skega 20 K. — A. Spandl 6 K. — J. Kunstclj 1 K.
—	Gdčna A. Zevnik, Gorje, 5 K. — Neimenovan 2 K. — Župnik F. Zbašnik v Hrastju zbral 27 K 20 vin. — Neimenovana po gdčni Kačar 40 K. — Neimenovana po gospej Schiffrer 3 K. — Župnija
Ncvlje 62 K. — Župnija Poljčane 10 K 06 vin. _
Dekliška Marijina družba v Čcmšeniku 69 K 70 vin.
—	K. Trpin 1 K. — Dva dobrotnika 3 K. — Županstvo Rudnik 20 K. — Župnija Rudnik 61 K 40 vin. — Upravništvo »Novega Časa« v Gorici (drugič) 70 K 52 vin. — Župnija Podzemlje 54 K 16 vin. po upravništvu »Slovcnca«. — Zbirka t
prodajalni Katol. tisk. društva (Ničman) 12 K. _
Skupno 593 K 90 vin. I.—IV. izkaz 3956 K 60 vin^ torej vsega skupaj doslej 4550 K 50 Tin.
DAROVI za sirote in ranjence na Balkana.
Vin. izkaz.
Županstvo na Jezerskem, Koroško, 200 K 10 vin. — Lizika Virant na Gomilskem zbrala 30 K. — Župljani iz Gorij 70 K 33 vin. — Župnik I. Mihelčič, Zaplana, 5 K. — Trevnova mati, Za-plana, 10 K. — Pivk Marija 2 K. — Rudolf Klein-dienst, Brezje, 22 K. — Svota 339 K 43 vin., lc temu prišteti izkazi I.—VII. 8676 K 13 vin. in I. do V. izkaz Balkanskega odseka 4550 K 50 vin., vsega skupaj 13466 K 06 vin.
Po svetu.
Balkanske vdove. Mnogo črnih robcev bo videti po končani vojski na glavah balkanskih žen. To je znak vdov. Vdova ima na Balkanu še posebno nevesel položaj. Za možem mora žalovati celih 40 dni; črno krilo pa mora nositi eno leto. V tem letu ne sme med žene-predice, ne sme z drugimi vred veselo hoditi na trg, ne na ples. Pravico ima še naprej ostati v moževi hiši« ali pravzaprav je to njena dolžnost. AJko pa gre od hiše umrlega moža, ne sme vzeti s sabo ničesar razun svoje dote. V slučaju« da se vdrugič omoži, mora pustiti vse da^ rove, katere ji je bil dal prvi mož. Ali vobče je druga možitev — sramota. Usoda balkanskih vdov je izražena v srbski pri-slovici: Vdova je uboga.
Enver bej — slovanskega rodu. Znani Enver bej, odlični član mladoturškega odbora, je rodom Poljak. Izvira iz plemiške rodovine Bofecky ter je sin emigranta, ki se je po vstaji leta 1863. izselil. Enver bej se je sicer že rodil na Turškem, ali ostal je kristjan ter se dobro zaveda svojega poljskega pokoljenja. Obdržal je slovansko ime in rodbinski grb. S sorodniki na Poljskem živi v stalnem dopisovanju.
Letalno kolo. V Parizu imajo nov šport. Kolesa (bicikel) so zvezali z letalno napravo, tako da namesto motorja služi za dviganje v zrak človeška moč.
Proti razširjevanju pohujšljivih brošur. Neka budimpeštanska tvrdka je svojčas izdajala »Offertenblatt fiir Biiclierfreunde«, seznamek najbolj pornografskih brošur, kateremu je bil odvzet poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele. Imenovani firmi se je tožilo po lepem zaslužku, zato je začela izdajati isti »Offertenblatt fiir Bticherfreunde« pod naslovom »Deutsche Bucheranzeige«, a je bila tudi temu katalogu iz istega razloga prepovedana pot v našo državno polovico in jc zato odvzet poštni debit sploh vsem od dotične firme pod kakršnimkoli naslovom izdanim imenikom pornografskih brošur. Tako je prav, saj imamo obilo dobrih poštenih knjig, s katerimi si človek srce blaži, a ne zaslruplja! Slovenci, sezite po do-> hrib slovenskih knjigah!
Repatice prihodnjega leta. L. 191& se bodo pojavile štiri periodične repatice, t. j. repatice, ki stalno spadajo v naš solnčni sestav in po svojih eliptičnih potih krožijo krog solnca. Meseca januarja se nam pokaže komet 1906. IV., ki vsakih sedem let obide solnce in nam jc le kratek čas viden. Istega meseca se približa solncu komet Holmes. Njegova posebnost je, da ga doslej nismo mogli videti niti s prostim očesom
V sveti noči.
ve jasli, zlate jasli, vaši krasi iz nebes z mojim srcem so se zrasli, kdo pretrga skrivno vez? Vsaka sveta noč lepši sen cvetoč vam ovije čezinčez.
Pa nocoj smo mi bogati: Trate, polja — vse srebro; vsi prostori solnčnozlati, hlevi, hiše — vse zlato. Biser in kristal, demant in opal, kamor jasno zre oko.
Čujte vendar te zvonove! Ali niso divni res? Angeli so jim glasove posodili iz nebes. Kamor seže glas: v mesto, selo, vas, duše vname — božji kres.
O, visoka ve nebesa, vendar enkrat z visočin kot zamaknjena očesa hrepenite do nižin. Ali druge dni zemlja k vam strmi, kakor mati bolečin.
Silvin Sardenko.
holom in da moremo le v vinu najti poguma za boj. Alkohol lahko človeka trenotno navduši — v resnici ga pa telesno oslabi in mu vzame vztrajnost in krepkost. Ko je par vojakov dobilo vročnico — sem predpisal nekoliko vina — toda ozdravela sta tudi brez tega zdravila — o katerem mi mislimo, da nas najbolj krepča. in — zdravi.
Ljudje, ki so prihajali obiskovat ranjence v bolnico, so prinašali s seboj domače meso, kruh in cigarete. Meso in kruh so vojaki radi vzeli — cigarete pa so prepuščali onim, ki so pušili. Opojnih pijač sploh niso prinašali.
Tako telo, navajeno na preprosto hrano in neoslabljeno vsled alkohola, more prenesti vse one napore — ki so jih prestali bulgarski vojaki. (Znano je, da Turki ne smejo piti vina — pač pa pijejo žganje in so zato mnogo slabot-nejši in degenerirani.) Tak zdrav narod, kakor je bulgarski — ima tucli krepke sinovo, naši ranjenci so bili močnih postav, žilavi in utrjeni — nikjer nikakc mehkužnosti.
Tako g. dr. Rus. G. dr. Krajec, ki jc bil tudi na bojišču, bo pa povedal na protialkoholnem kongresu, kaj jc videl, slišal in doživel on tam doli.
Vsekako so nam ti južni bratje v tem oziru lep zgled. In ker jih občudujemo v njih junaštvu, jih tudi posnemaj mo v njih kreposti, da bomo tudi mi vitežki in zmagoviti J
Živinoreja v izgubljenih vilajetib.
Zmagonosno orožje Bulgarov, Srbov in Grkov je pregnalo turško oblast iz skoraj vseh njenih evropskih pokrajin. Izgubljeno ozemlje, in sicer vila-jeti: Odrin, Solun, Bitolj (Monastir), Kosovo (Skoplje) in Janina, v katerih se z gotovostjo lahko reče, da so za Turčijo za vedno izgubljeni, merijo 152.700 knr in imajo 4,573.000 prebivalcev. Na posamezne vilajete odpade:
knr	preb.
Odrin	38.400 1,028.000
Solun	35.000 1,131.000
Kosovo	32.900 1,038.000
Bitolj	28.500 849.000
Janina	17.900 527.000
152.700 4,573.000
Največji vilajet je odrinski, a naj-gostejše naseljen pa solunski.
Prebivalci se pečajo večinoma s poljedelstvom. Industrija je nekoliko pomembna samo v solunskem vilajetu. V živinorejstvu stoje na prvem mestu ovce in koze, katerih se je leta 1910. v označenih vilajetih naštelo 10,310.754, za temi pride goveda, katere se je naštelo 1,600.498 glav in na zadnjem mestu so konji, osli in mule, katerih je bilo 537.845. Med poljedelskimi pridelki je najznamenitejši tobak, ki se izvaža v vse evropske države,
nltj z daljnogledom, ker se more njegova svetloba le fotokemično opaziti. Tretji komet, ki se od časa do časa pojavlja, je tisti, ki ga je leta 1886 odkril Finlay; letos se bo mogel videti le pod gotovimi težkimi pogoji. Marca bo dosegla svojo največjo bližino solnca rc-patica de Vico-Swiftova. Njena pot krog solnca traja šest let. Že leta 184-1 jo je odkril de Vico, a šele čez 50 let jo jc zopet našel Swift iz Amerike. Pri njej je treba upoštevati, da jo pot vodi preblizu Jupitra, ki jo tedaj, ko pride mimo njega, tako vleče nase, da vedno provzroči velike zmede v njeni redni poti, vsled česar se še do danes ni posrečilo napraviti natančnega računa o njenem potovanju po nebesnem svodu.
Biseri v zobeh. K nekemu newyor-ftkemu zobozdravniku je nedavno prišla lopa žena enega najbogatejših Newyor-čanov ter ga prosila, da ji pregleda in če treba popravi zobe. Zdravnik je med sprednjimi zobmi našel malo poškodbo in obžaloval, da bo poslej prekrasno njeno zobovje izkaženo vsled plombe, ki je na noben način ni mogoče lako dovršeno izvesti, da bi se ne poznala med njenimi lepimi bisernimi zobmi. Ko jc pa izgovoril besedo biser, mu je nekaj padlo na um. Kaj pa, če bi poškodbo izravnal z biserom? Takoj se je lotil dela, pripravil brezhiben biser in ga natančno umeril v votli zob. Delo se je povsem posrečilo, newyorške dame so stvar hitro zvedele in sedaj so najnovejša moda v Ne\v Yorku — biseri v zobeh.
Gledališče za otroke. Ob novem letu se v New Torku otvori gledališče za otroke, ki ga je na lastne stroške dal urediti milijarder Vanderbild na strehi Century gledališča. Stvar ga stane oOO tisoč kron. Gledališče odgovarja vsem zahtevam zdravstva in vzgoje. Prostora ima za 800 otrok. Namesto stolov so klopi kakor v šoli; ua njih so naslikane podobe iz Ezopovih basni in druge. Poleg gledališčne dvorane je še druga dvorana, v kateri bodo otroci med odmorom dobivali južino. Predstave se bodo vršile vsako popoldne.
Restavracije za ženske. Mednarodno društvo za varstvo mladih deklet, ki potujejo same za delom in zaslužkom, je do meseca septembra letos samo v Parizu ustanovilo 21 restavracij, namenjenih izključno ženskim gostom. Cene so zelo zmerne, dobra večerja stane samo 1 frank. Slične ženske restavracije se snujejo tudi po ostalih velikih mestih Francije, n. pi\ v Lionu, Marsilji i. dr.
Strokovno šelo za služkinje ustanovi mestna občina v Stockholmu, kjer zelo primanjkuje izvežbanih ženskih poslov. Misel za ustanovitev poselske šole so sprožile in z njo tudi prodrle ženske odborniee stockholmskega občinskega zastopa, katerih je bilo pri volitvah leta 1912 izvoljenih osem; ena je kasneje prostovoljno odstopila. Po strankah se dele tako-le: tri konserva-tivke, dve svobodomiselki in dve socialni demokratki.
Otroci z milijoni. V teku enega leta «o prišli na svet trije otroci, ki so imeli že kar ob rojstvu, takoj ko so zagledali luč sveta, milijone pripravljene. Astorjev otrok je dobil tri milijone, Vanderbiltov potomec šestdeset milijonov, Mc Lean Walshov otrok nad 100 milijonov dolarjev. Ti trije otroci imajo toliko denarja, da bi lahko dali vsakemu Amerikancu dva dolarja, pa bi jim še nekaj ostalo. Zato pa starši in redniki teh milijonskih otrok tudi z največjo skrbjo pazijo na svoje rejence, otroke, da se jim kaj nc pripeti. Vander-biltovega in Mc Leanovega otroka so hoteli roparji že dvakrat ukrasti. Kadar peljejo Mc Leanovega otroka na izprehod, se nahaja za omrežjem svojega vozička, tako, da z roko nihče ne more do otroka. Poleg vozička pa gre cela armada detektivov in skrivnih policajev, ki pazijo, da otrok ne pride v tuje roke osebe, ki bi za odkupnino zahtevala milijone. Skoro bi se nam smilili ti otroci, katerim je usoda položila bogastvo v zibel.
Ženska volivna pravica na Holand-skem. Vse tri liberalne stranke na Nizozemskem so se zedinile za skupno volivno borbo leta 1913. Točka skupnega programa je tudi politična volivna pravica za ženske.
Slovaški poslanec župnik Ferdiš Ju-riga je pretekli teden v ogrski poslanski zbornici imel govor, v katerem je hvalil češko strokovno gospodarsko šolo ter je ogrskemu poljedelskemu ministru omenjeno šolo jako priporočal. Rekel je, naj bi tudi Madžari pošiljali svoje sinove v strokovne gespodarske češke zavode, kakor jih pošiljajo Slovaki, da bi bili iz njih nekoč dobri kmetovalci. Priporočal je tudi, naj pošlje madžarska vlada izvedence na Češko, da bodo proučevali omenjene šole.
Kinematografski iilm za 400,000 kron. V Londonu bodo te dni uporabljali film, ki jc stal 400.000 kron. To je film za božične kinematografske predstave, kar priča že njegov naslov: »Od jaslic pa do križa.« Po-
KONFERENCA POSLANIKOV V LONDONU.
Marki Imperiall. Italija.
Knez Lichnowsky. Nemčija.
Grof Mensdorf Pouilly. Avstro-Ogrska.
Pavel Cambon. Francoska.
Edvard Grey. Angleška.
Grof Benckondorf. Rusija.
snetki so bili izgotovljeni v Egiptu in Palestini. Petdeset drago plačanih glavnih predstaviteljev je bilo poslanih v Orient in tam je bila najeta cela čeda velblodov, ovac in živine. Tako pristno kakor kraj dejanja je tudi vse drugo. Kostumi so po-. vsem izvirni, vsa poslopja, o katerih se bere v sv. pismu, so bila nalašč za film zgrajena. Predstave bodo prirejali v velikanski dvorani Royal Albert Hallu, ki ima prostora za 12.000 gledalcev. Po svoji velikosti bodo podobe presegale vse, kar je bilo dosihmal videti v kinematografskih podjetjih, zakaj visoke in pa širpke bodo po 16 metrov.
Nov zlat rudnik na Češkem. Iz Pri-brama poročajo listom, da so blizu Libčic odkrili zlat rudnik, ki ga je zdaj kupil grof Sylva Tarouca od prejšnjega podjetnika. Danes je v rudniku zaposlenih 250 rudo-kopov pod vodstvom francoskega inženirja. Strokovnjaki trdijo, da se je prišlo na sled bogati zlati žili.
Gospodarstvo sedanje liberalne klike na Portugalskem je videti iz štatistike portugalskega izseljevanja. Do leta 1910. pred vstajo se je s Portugalskega izselilo na leto približno 40.000 ljudi v tujino. Ali takoj prvo leto liberalne vlade jc ostavilo domača tla 58.000 Portugalcev ter hitelo preko široke morske ceste v neznano tujino. Izseljevanje pa venomer narašča, zakaj v prvi polovici letošnjega leta je doseglo število izseljencev 80.000. Svobodna domovina, pa vse iz nje beži. Hm.
Ustanovniku slovaškega slovstva Antonu Bernolaku, čegar stoletnica smrti pade na 15. prosinca 1913. 1., nameravajo Slovaki vzidati dve granitni plošči, in sicer eno v njegovi rojstni hiši v Slanici, drugo pa v mestu, kjer je umrl. »Slovenske Lu-dove Noviny« so razpisale zbirko za omenjena spomenika.
Slika s črnogorskega bojišča. V neko hišo je v nočni temi stopil vojak ter prinesel zapuščeni ženi žalostno novico, da je pri Planinici zadela moža granata ter ga hudo ranila. Žena pa ni motila nočne tišine z jokom in tarnanjem. Brž se obleče,
vzame vrč vode in odejo, da bi ne bilo možu hladno, ter krene proti Planinici. Ko je zjutraj ni bilo v koči, so vedeli sosedje, kaj se je zgodilo . . . Vračala se je za no-silnico, na kateri je ležal njen mož; glava mu je bila vsa obvezana, videlo se mu je samo bledo lice, odprta usta, iz katerih je prihajal tih, bolesten vzdihljaj . . . Žena je šla tiho, a ko so v bolnici postavili nosil-nico na tla, je nagnila glavo ter poljubila roko svojega moža; solz ni bilo v njenih očeh . . .
Strokovna organizacija krojačic na Nemškem se vzorno razvija; njihova Zveza šteje že krog 40 strokovnih društev.
Nekaj zgodovinskih podatkov o Draču,
Drač je samo na sebi neznatno, skrito gnezdo, a videti je, da bo dal povod zgodovinskim dogodkom. Tudi v preteklosti je bil Drač (laški Durazzo, rimski Dyrha-chium, grški Epidamnos) torišče zgodovinskih dogodkov. Pri Dyrhachiju se je nesrečno bojevala Cezarjeva armada proti Pompejevi. Da bi bil tedaj Pompej bolje izkoristil svojo zmago, bi ne bilo prišlo do bojev pri Farsalu, Tapsu, Mundi in dr. in zgodovina bi se bila drugače zasukala. Starodavni Epidamnos je bil grško mesto. V tridesetih letih petega stoletja pred Kr. jc prišlo v Epidamnu do ene onih revolucij, ki so se v grških mestih večkrat dogajale: Narod je pregnal vladajoče plemstvo ter je uvedel ljudovlado. A plemstvo je iskalo in tudi našlo pomoči pri Ilircih, ki so živeli okoli Epidamna, vsled česar je morala tudi ljudovlada skrbeti za zaveznike. Obrnili so se na Korkyro (Korfu). Ali tu so jim odrekli pomoč, nakar so se obrnili na delfsko preročišče za svet, koga naj gredo prosit pomoči. Pytija jim je odgovorila, naj se napotijo v Korint. Korinčani so res drage volje obljubili pomoč, ker se jim je nudila lepa priložnost pridobiti si oporno točko za svojo trgovino na Jonskem morju ter so poslali pomožne čete Epidamnu, samo da bi se tam lahko naseljevali in imeli v mestu samem svojo posadko. Ali proti korintskemu vmešavanju na jonskem obrežju je protestirala Korkyra in prišlo je
Tretji avstroogrski dreadnought,
ki so ga nedavno v Trstu slovesno spustili v morje, »nosi ime »Princ Evgcn«. Obsega 30.000 ton, je 152 metrov dolg in 27 metrov širok. Stroji gonijo ladjo s
hitrostjo nad 21 morskih milj na uro. Posadka znaša 950 mož, oborožba pa 12 trideset in pol- in 12 petnajst- centime-terskih topov; poleg tega jc šc lažja artiljerija.
do vojne med obema, v katero so se za- . pletli pozneje tudi Atenci in Spartanci. In to je bil začetek velike, zgodovinsko važne, bratomorne vojne med Šparto in Atenami, ki nas po svoji dolgotrajnosti (431—404 pred Kr.) in strašnih posledicah spominja na najgrozovitejšo novodobno evropsko vojno, namreč na tridesetletno vojsko, Kakor je tridesetletna vojska oslabila silo češkega naroda za stoletja, tako je tudi vojska med Šparto in Atenami — ali kakor beremo v povestnici — Peloponeška vojna — za zmeraj strla moč grškega naroda. In edini povod k tej nesrečni vojski je dal ravno Drač, nekdanji Epidamnos.
Laška Mineta v proračunskem odboru.
V zadnji seji proračunskega odbora v državnem zboru sc je začela obrav-. nava laške pravne fakultete s tem, da je poročevalec pododseka — Poljak dr, H o s n e r — podal svoje poročilo. Pod-i.usek predlaga, naj se ustanovi laška, 'kulteta v Trstu. — Po poročilu dr. asnerja se je seja zaključila.
Zastopniki hrvatsko - slovenskega kluba so bili markirali svoje stališče s tem, da je poslanec Gostinčar predlagal še pred to točko dnevnega reda sklep seje. Predlog je pa bil odklonjen.
Tedaj stojimo zopet enkrat — po približno dveletnem presledku — pri razpravi giasovite laške fakultete v proračunskem odseku.
Razume se samo po sebi, da je za* četek razprave — poročilo referenta gola formalnost. Italijani radi tega niso niti za korak bližji svoji fakulteti — kakor ne bi bili za korak fcplj oddaljeni, če bi se bil sprejel Gostjn-čarjev predlog in bi bil dr. Rosner podal svoje petminutsko poročilo šele meseca januarja.
Odločitev na vsak način šele pride. In ta odločitev je važna zlasti za hrva« ško-slovenski narod.
Res je sicer, da trdijo Italijani, da nas ta stvar nič ne briga, lil tudi c. kr. vlada stoji na tem stališču, povrhu pa še marsikoje stranke. Saj je značilno, da Polja k referira in da se je v pododboru zavzel za Italijane s posebno vnemo dr. M a s a r y k!
Mi pa tega stališča nikakor ne moremo sprejeti. To naj gospoda vzame na znanj e. Nasprotno: laška fakulteta nas Sivo zanima in se brez nas in preko naa ne sme nikdar reševati.
Uverjeni smo, da stori hrvaško-slo* venski klub v tem oziru svoje merodaj-ne sklepe, katere bomo brez pridržka sprejeli tudi mi kot svoj pravec. Vendar nam bodi dovoljeno, da izrazimo za sedaj, ko hrvaško-slovenski klub še ni govoril, svoje mnenje.
Po našem mnenju pridejo za hrva* ško-slovenski narod dve točki v poštev,
Prvič: To stoji, da vse prizadevanje hrvaško-slovcnskega naroda v Avstriji, dobiti svojo visoko šolo v Avstriji, doslej ni imelo nobenega uspeha. Pa niti prizadevanje, doseči veljavnost spričeval in diplom zagrebške univerze za avstrijsko dežele, ni prišlo niti korak bliže zaželjenemu cilju. Zdi se nam pa, da bi hrvaško-slovenski poslanci hudo zgrešili, čc bi dopustili laško fakulteto, ne tla bi kaj bistvenega dosegli za svoj lastni narod na polju visokega šolstva. Tu bo pač treba obnoviti »junetim«, ki je bil postavljen svojedolmo od vseh jugoslovanskih poslancev. Nobena nova visoka šola v Avstriji, če se nc ugodi istodobno upravičenim tozadevnim težnjam hrvaško-slovenskega naroda! To mora biti in ostati naša parola, ki jo bo razumel in odobraval vesoljni narod.
Druga točka pa jc vprašanje T r s t a. Ali je Trst res pripraven sedež laške fakultete? Minister H u s s a r e k je v pododboru zanikal to vprašanje iz zgolj strokovnik razlogov. Mi pa je za-nikujemo iz narodnih vzrokov. Trst ni zgolj laško mesto in ne leži v laškem ozemlju. Trst je n a r o d n o m e š a n o mesto in leži sredi hrvaško-slovenskega ozemlja. Na naši hrvaško-slovenski zemlji naj bi se tedaj zgradila laška pravna fakulteta, gnjezclo narodnega sovraštva, iz kojega naj bi se širilo poitalijančevanje po hrvaško-slovenski zemlji. To je po naših mislih za nas nesprejemljivo, kratko-malo nemogoče. Če laška fakulteta že mora biti, potem naj so prenese v čisto laško ozemlje, in to je samo Trenti n, južni Tirol. Tam živo Lahi kompaktno, daleč na okoli ni druge narodnosti. Tam, v srcu avstro-laškega življa, naj sc utabori laška pravna fakulteta, če se žc ta nestvor mora ustanoviti. V Trstu pa nikdar!
Povedali smo tu svoje skromno mnenje, ker smo smatrali kot svojo dolžnost, opozoriti na položaj hrvaško-
Vsak naj pridobi 99Slovencii" ob novem letu novega naroanika.
slovensko javnost. Odločilno besedo Ima pa hrvaško-slovenski klub in ponavljajo: Podvrgli se bomo njegovi odločbi. Upamo pa, da bo ta odločba taka, da je bomo veseli in da je bo zlasti vesel naš narod.
Kioski svet ljubljanski.
Ljubljana, 23. dec. 1912.
Predseduje župan dr. Ivan Tavčar; za overovatelja zapisnika imenuje občinska svetnika Bahovca in Pusto-slemška.
Prcdsedstvena naznanila.
Zupan naznani, da se jc občinskemu svetu izrekla Najvišja zahvala za udanostno izjavo v zadnji seji občinskega sveta. Naznani, da je nakazal za vojake na meji podporo. Povabi občinske svetnike na protialkoholni kongres. Občinski svetnik Kos je odstopil, ker se je preselil v Škofjo Loko. Na njegovo mesto se pozove v občinski svet Anton Koleša.
Odgovor na interpelacije.
Župan odgovarja na interpelacije. Glede na interpelacijo občinskega svetnika Jegliča o zasipanju na Hrvaškem trgu izjavi, da se odstrani trd gramoz in se nadomesti z drobnim. Z ozirom na hodnik na Sv. Petra cesti izjavi župan, da se zaradi ozke vožne poti hodniki ne morejo razširiti. Z ozirom na interpelacijo občinskega svetnika Marinka poroča, da se je cesta, ki vodi k Rainzingerju, posula. Pri pehotni vojašnici odkidavajo sneg vojaki, naročil je, da tam, kjer ni hodnikov, odstranjujejo sneg mestni delavci. Ograje pri Ledini se popravijo. Z ozirom na odvaža-nje snega v Trnovem (interpelacija občinskega svetnika Tomaža Novaka) poroča, da ni bilo mogoče v vseh ulicah naenkrat snega odstraniti.
Zvišanje obrestne mere.
Vzame se naznanje dopis ravnateljstva, da se zviša obrestna mera na £*/»% za vloge, hipotekama posojila na 53/i%> izven Kranjske na 5posojila za občno koristne in dobrodelne namene na 4%%, menična posojila na 6%, in na lombardna posojila na 6Va% •
Povečanje artiljerijske vojašnice.
Občinski svet poda načelno izjavo, da odstopi za novo jahalnico potreben svet za Bežigradom, ker se bodo gradile pri sedanji artiljerijski vojašnici delavnice. Nadalje se načelno izjavi, da se zgradi, oziroma razširi sedanja artilje-rijska vojašnica kot stanovališče še za •100 mož in 100 konj.
Kolavdaclja zgradbe IV. mestne ljudske šole.
Vzame se na znanje poročilo o končni kolavdaciji zgradbe IV. mestno ljudske šole na Prulah.
Telefon v Ljubljani.
Brzojavna sekcija napravi na mestnih hišah razvodne omarice, kar se dovoli.
Občinski svetnik Kregar
povdarja, da bodo občinski svetniki S. L. S. za predlog glasovali, dasi se poštna uprava ne ozira na že večkrat izražene želje, da naj bi se telefonsko omrežje razširilo. Telefonska naprava v Ljubljani je zastarela. Kadar zapade sneg, se mora več dni čakati, preden sc omrežje popravi. Če kdo govori na telefonu, se vedno sliši, kaj drugi govore. Potrebno je varovati tajnost, to je pa le mogoče, če se kabelj položi. Naročniki morajo po več let čakati, preden telefon dobe. Zeli, naj župan intervenira pri oblasteh, da dobimo kabelj. Občinski svetnik Pustoslemšek pripominja, da se Ljubljana zapostavlja. V Ljubljani dobivamo aparate, ki so v Trstu bili neporabljivi. Zupan izjavi, da hoče glede na telefonske nedostatko intervenirati.
Mestno loterijsko posojilo
izkazuje pokritja 204.888 kron 67 vin., potrebščine 139.697 K 8 vin., prebitek znaša 65.191 K 59 vin. in sc odobri.
Klavnične zadeve.
Proračun klavnice izkazuje 10.305 K primanjkljaja, kar se odobri. Sklene se, da se zgrade kontumačni hlevi, ki bodo stali 32.000 kron. V proračunu za leto 1913 se postavi v ta namen vsota 15.000 kron. Nadalje se ogradi z železno ograjo prostor za prodajo prašičev. Ograja bo stala 2000 K. Poročevalec podžupan dr. Triller omenja, da se bo morala radikalno izpremeniti mestna ledenica v hladilnico, kar bo stalo 18.000 kron, a ta stvar ne spada v to postavko. Popraviti se mora v klavnici kotlarija, kar bo stalo 4083 K 71 vin. Občinski svetnik Pammer želi pojasnila, če gre za hladilnico v klavnici.
Občinski svetnik Kregar.
Potrebno je, da se pri klavnici napravi postaja. Poslanec Povše jc v tej
zadevi izposloval v železniškem svetu sklep, da naj se taka postaja napravi. Veliko lažje bi se vršila kupčija z živino, če se to stori. Ur. Triller: Do zdaj so se glede na postajo pri klavnici razbila vsa pogajanja z ozirom na negativno stališče dolenjskih železnic. Upati je pa z ozirom na postopanje deželnega odbora, da se prepotrebno živinsko postajališče pri klavnici doseže.
Proračun zaklada meščanske imovine
za leto 1913 izkazuje pokritja 61.564 K, potrebščine pa 59.934 K, prebitek se proračunava s 1630 kronami. Poročevalec predlaga, da naj se pregledajo stanovanja in revidirajo stanarine.
Občinski svetnik Ivan Stefe
izvaja:
V prvi vrsti toplo pozdravljamo da se ugodi naši zahtevi, da se pregledajo stanovanja, ki jih oddaja mesto. Naj bi se pregledala in cenila stanovanja ne samo v hiši meščanske imenovi-ne, ampak tudi vsa mestna stanovanja. Marsikaj se bo tako še dobilo za mestno blagajno!
Zapisnika od mesta podpiranih ubožcev še vedno nimamo na razpolago. Zadnjič je ob taki naši zahtevi padla od narodno-napredne strani opazka, da bi bil tak vpogled nesocialen. V knjigi proračuna pa vidim tiskan popoln imenik podpirancev iz Fran Metelkove ustanove. Vi torej sami sebe pobijate. Občinski svetniki moramo vedeti kake izdatke ima mesto in kje jih ima. Zadnjič je uradni list »Laiba-cher Zeitung« pisal, da je župan na mojo zahtevo dejal, da je članom ubož-nega odseka in meni pi-ost vpogled v račune in zapiske ubožnega odseka, če se zato pri županu oglasimo. Te županove opazke ni nihče čul, pač pa je rekel župan ravno nasprotno, uradni list je torej neresnico poročal. Ker Vam je pa že uradni list položil na dan, kaj bi bilo pravilno, stavim predlog: Zupanu se naroča, cla da vpogled in na razpolago račune in zapiske od mesta podpiranih ubožcev.
Dalje stavim predlog, naj se pred sejo ubožnega odseka razpošljejo članom ubožn. odseka imena onih, ki pridejo pri podporah v poštev, da bo pred sejo lažja in hitrejša kontrola.
Dr. Tavčar: Kar se tiče zadnjega predloga, spada v moj delokrog in bom sam odredli. Kar se pa tiče drugega predloga, v posameznih slučajih občinski svetnik Štefe dobi pojasnila, če se pri meni oglasi. Štefe: Občinski svetniki vendar morajo vedeti za vse podpirance. Občinski svetnik Stauda-cher: 7000 jih je! Štefe: Jaz hočem vedeti za vseh 7000! Dr. Novak: To ni socialno. Dr. Triller nekaj mrmra. Dr. Tavčar: Potlej bote pa pri volitvah, j a . . . . (župan neka j kima) če potrebujete posameznega pojasnila, saj Vam ga bom dal, ampak vse, mi nc gre v glavo. Štefe: Občinski svetniki moramo imeti tako glavo, da vemo za vse izdatke.
Samostalni predlog občinskih svetnikov S. L. S.
Odsekom se odkaže samostojni predlog občinskega svetnika Ivana Kre-garja glede na zgradbo ljudske kopelji v Trnovskem, Krakovskem ali Št. Ja-kebskem okraju in samostojni predlog oKinskega svetovalca Ivana Srebota o ureditvi Holzapflove ulice. Zupan nato prekine sejo za 10 minut, na kar pride na vrsto
Proiačun mestnega zaklada za 1. 1913, Večina zbežala!
Poročevalec Milohnoja zavzame porotevalsko mesto. Dr. Zajec hiti k poročevalcu, da posluša poročilo fin. odseka, ki obeta 15odstotno zvišanje doklad. Toda župan podeli besedo Pamrnerju, ki predlaga trimesečni pro-vizorij,
Dr. Triller izjavi, da bo narodno napredna strar^a glasovala za provi-zorij.
Dr. Zajec: Najprvo pripomnim, da bi bil rtd slišal poročati o proračunu g. poročevalca. Vsaj v poslovniškem oziru se mi ne zdi pravilno, da se je razprava na ta način razpletla. Res je naš poslovnik star, a čestitljiv in vsaj tega naj bi se držal predsednik. Za klub S. L. S. pa izjavljam, da bomo glasovali za flrovizorij. To naše glasovanje pa nikakot ne pomenja zaupanje sedanji mestni večini, marveč glasujemo za provizoiij, da preprečimo zvišanje mestnih doklad v teh težavnih in kritičnih časil. Poudarjam pa tudi, da smo pripravljeni že sedaj tudi za razpravo o rednem proračunu. Mi smo v dolgotrajnih sejah obravnavali proračun, kakor ga je predložil fin. odseku g. župan. Prepričali smo se, da je. mogoče črtati v potrebščini vse polno postavk brez štode za redno občinsko upravo. Upošttvali smo pa tudi dohodke, ki jih predloženi proračun nima. Upoštevali sm<l ia vstavili .vsoto kot
dohodek iz "davka na žganje, ker nimamo povoda dvomiti, da potrdi deželni zbor zakon, ki ga je ta zbornica sprejela soglasno. Vpoštevali smo vso-to'iz dohodkov kanalskih pristojbin. Pri teli postavkah so si bila naša nazi-ranja o višini pristojbin različna, vendar ne dvomim, da bo mogoče skleniti tudi to postavo v deželnem zboru. Dalje smo se ozirali tudi na davek na prirastek vrednosti na nepremičninah, ki je proračunan za leto 1913 z vsoto 50.000 K, od katerega davka bo gotovo odpadlo največ na Ljubljano. V podrobni razpravi, ki smo se je nameravali udeležiti, smo hoteli spremembo v proračunu; ako bi se sprejeli naši predlogi, potem ne bi bilo treba zvišati mestnih doklad, marveč bi shajali s sedanjimi dokladami za proračun.
Zupan: Absolutno izključeno je, da bi sc istočasno razpravljalo o proračunu in o provizoriju. Če bo predlog Pammerjev obveljal, itak odpade proračunska razprava.
Proračun bo šel tako v odsek nazaj iu prosi, da naj se mu posveti vsa pozornost. Ilvaležeu je za vsak nasvet, ker to priznava, da je njegov proračun zelo pesimističen. Občinski svetniki so imeli za proučenje proračuna premalo časa.
Občinski svetnik Kristan izjavi, da bo glasoval za to, da sc proračun odgodi. Misli, da bi se lahko k sejam proračunskega odseka vabili kot poslušalci tudi ostali občinski svetniki.
Predlog občinskega svetnika Pam-merja obvelja, istotako predlog občinskega svetnika Kristana.
Občinski svetnik Marinko
prosi, da naj se magistrat nekoliko ozira na cesto, ki vodi k pokopališču, kakor tudi na cesto, ki vodi od cerkve Jezusovega srca k novi kavarni.
Zupan obljubi, da se hoče ozirati na to in želi občinskim svetnikom srečno iu mirno novo leto.
Dr. Weiskirchner,
novi dunajski župan
Položil.
AVSTRIJSKO - SRBSKO VPRAŠANJE.
Belgrad. Uradni srbski brzojavni urad poroča: Ker je v uradnem komunikeju avstro-ogrska vlada izjavila, da so se v zadevi konzulov kršila določila mednarodnega prava, je srbski ministrski predsednik in zunanji minister avstro-ogrskemu poslaniku v Belgradu v imenu srbske vlade izjavil, da obžaluje napake podrejenih vojaških oblasti nasproti konzulom in da hoče dati sledeče zadoščenje: Ko se vrneta avstro-ogrska konzula v Prizren in v Mitrovico in se razvijeta avstro-ogrski zastavi, se izkažejo konzuloma običajne časti.
Dunaj. Srbski poslanik Jovanovič je izjavil: Cesar je bil, ko me je v avdijenci sprejel, izredno ljubeznjiv. Politične zadeve so se le mimogrede omenjale.
Lvov. »Slowo polskie« poroča iz Belgrada, da v Belgradu res delajo na mirno rešitev razmer z Avstro-Ogrsko. Pašič želi ustmen razgovor z Berchtoldom. Srbija želi prosto, neodvisno pristanišče, ki bodi z železnico zvezano s srbskim ozemljem. Srbija hoče priznati avtonomijo Albanije in dobiti potreben denar v Srbiji in v Avstriji. Pripravljen je revidirati trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko in priklopiti srbske železnice bosenskemu omrežju. Srbski poslanik Jovanovič glede na ta vprašanja stopi v stik z voditelji poljskih strank.
Belgrad. »Straža« ponavlja svoje prejšnje poročilo, da se Pašič odpelje na Dunaj in se osebno z Berchtoldom posvetuje. List trdi, da Pašič že te dni na Dunaj odpotuje in da sc bodo vsa vprašanja v splošno zadovoljnost rešila.
Belgrad. Pašič se je s Hartwigom eno uro posvetoval.
XXX
MIROVNA POGAJANJA PRI KRITIČNI TOČKI.
Poročila o mirovnih pogajanjih si danes diamentralno nasprotujejo. Eni pravijo, da so turški delegati že dobili instruk-Cijo, da ni treba vztrajati na aprovizaciji Odriaa, drugi pa, da so dobili navodilo,
da se ne pogajajo dalje, dokler balkanska zveza tega ne dovoli.
Najbrž pa je res, da turška vlada ne ve, kaj bi, ker preti v Carigradu zopet revolucija.
Vest iz Carigrada, da Anglija Bulgariji svetuje, naj ne vztraja na odstopu Odrina, je bržkone izmišljotina, ker se sicer od vseh strani poroča, da velesile Turčiji svetujejo, naj Odrin Bulgariji preda.
London. (Koresp. urad.) Mirovna konferenca je pod Novakovičevim predsedstvom zborovala včeraj ob 4. popoldne. Konferirali so poldrugo uro in konferenco do sobote ob 11. dopoldne odgodili. Turški delegati niso zahtevali, naj se Odrin z živežem preskrbi. Novakovič je predložil mirovne pogaje balkanske zveze. Turki so si izprosili rok, da se o njih posvetujejo.
Carigrad. Turški zunanji minister No-radunghian je izjavil, da dokler Bulgarija na turško zahtevo o preskrbi Odrina z živežem ne odgovori, ne da turškim delegatom novih navodil.
Dunaj. Velevlasti pritiskajo v Carigradu na Turčijo, naj sklene mir in prepusti Bulgarom Odrin. Turška vlada sama se pa mora boriti z velikimi težavami, ker tako mladoturki, kakor tudi vojaška stranka nasprotujejo, da bi se odstopil Odrin in se za nadaljevanje vojske zavzemajo. Poslaniki velevlasti nadaljujejo v Londonu po Novem letu posvet. Trozveza in tudi tripelententa bi ne ugovarjali, če se pri vprašanjih, ki tičejo Rumunije, priklopi posvetu tudi zastopnik Rumunije.
Dunaj. Politična korespondenca poroča iz Pariza: Če se mirovna pogajanja izjalovijo, velevlasti ne nastopijo oficieino. V Parizu delajo na to, da, če nastane nevarnost za nadaljevanje vojske, začno energično akcijo v prilog miru.
Dunaj. Sodijo, da se mirovna pogaja« nja v Londonu kmalu prekinejo, ker Turki zavzemajo intransingentno stališče. Turška vlada se namreč boji, da izbruhne revolucija, če bi preveč odnehavala. Mladoturki zopet spletkarijo in ljudstvo podpira vojaško stranko.
Carigrad. »Tasviri Eskiar« izjavlja, da je sir Grey svetoval Danevu, naj ne zahteva, da Turčija Bulgariji odstopi Odrin (?).
Belgrad. Malone vsem četam ob severni meji je ukazano, naj bodo pripravljene odriniti k Čatadlži, če se, kakor pričakujejo, mirovna pogajanja razbijejo.
Pariz. Tu so opustili domnevo, da Avstro-Ogrska in Nemčija vzpodbujata Turčijo k nadaljnemu odporu. Poincare namerava zopet posredovati in sporazumno s tripelentento in s trozvezo na Turčijo vplivati, da glede na Odrin odneha.
XXX
JUNAŠKI HASAN RIZA BEJ.
Obleganje Skadra se Črnigori v zgodovini ne bo v posebno čast štelo. Črnogorci bi ga bili morali že davnej zavzeti, saj se gre pri Skadru pravzaprav za eno samo veliko utrdbo, gar-nizija v Skadru pa tudi ni bogvekako velika, končno pa imajo Črnogorci pri Skadru vso svojo moč zbrano. Najbrž so svoj čas srbsko pomoč odklonili, zdaj pa, ko bi jim Srbi lahko vspešno pomagali ne smejo, ker je premirje.
Položaj Črnogorcev pred Skadrom mora biti jako kritičen, ker zadnja poročila pravijo, da je morala zadnji izpad junaškega Hasan Riza beja odbiti 3. srbska divizija, ki je pa Turke tudi pošteno nabila. Vrhtega so se v hrbtu zopet vprli Arnavti, ki vsak čas prelamljajo svojo besedo in so videti prav rutinirani lažnjivci. Danes z Nikolajem, jutri s Petrom, pojutrišnjem s Turkom, potem pa zopet od kraja. In tak narod naj dobi samostojnost!
Jako smešno pa je tudi, če se bere, da Črnogorci na izpade zaradi premirja ne odgovarjajo in so ogorčeni. Če se Turek ne drži premirja, se črnogorski armadi tudi ni treba. Bržčas so preslabi. Če bi zavzeli zdaj Skader, bi šanse za mir v Londonu bile boljše. Kralj Nikolaj bo pa po sklenjenem miru moral svojo Črnogoro korenito reformirati!
Dunaj. Iz Kotora poroča »Reichs-post«: Turki so pred Skadrom znatno napredovali in prodrli do višin Kikli na vzhodnem bregu Skadrskega jezera. Srbi so svoje severno krilo zdatno ojačili in odposlali ojačenja na grških ladjah pred Leš. Čez Bar se poroča: Srbi so ob izpadih turške posadke v Skadru pri Verdici in Truskipi nastopali in izgubili veliko ljudi. Iz St. Ivana di Medua so prepeljali v Drač 350 ranjencev. 300 Srbov so Turki v močvirju ob Drini vjeli. Ljumljani in Miri-diti so napadli srbsko kolono, ki je spremljala proviantni transport iz Prizrena v Leš. Albanci so vojake ubili in transport zarubili.
Dunaj. Bosenska korespondenca poroča iz Cetinja. Hasan Riza bej je obvestil turško vlado, da mora na povelje izdano 4. oktobra t. 1. braniti Skader in da premirja nc pripozna. Njegova rati-Ijeriju hudo strelja na Črnogorec, Kralj
Nikolaj je ukazal generalu Martinovi-ču, naj na turške napade pred Tarabo-šem in Skadrom ne odgovarja in naj se nekaj kilometrov umakne.
Cetinje. O zadnjih izpadih skadr-ske posadke poroča črnogorski uradni list: Zadnje turške izpade jc odbila III. srbska divizija. Turki so imeli volike izgube. Bojišče je bilo posejano z mrtviti;; Turki in Srbi. Tu so zelo razburjeni, ker se Turki na sklenjeno premirje ne ozirajo.
BOJI MED GRKI IN TURKI. — SOLUNSKO VPRAŠANJE.
Carigrad. Turški listi poročajo, cla so Turki pri Janini Grke premagali.
Bsrolin. »Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: V nekem boju je bil ubit Džavid paša, ki jo z ostanki bitoljske posadke primarširal v Janino.
Carigrad. Turški listi poročajo, da se je 22. t. m. bila pomorska bitka med turškimi in grškimi torpednimi rušilci in torpedovkami. Uradno se o boju šc ne poroča.
Solun. 13. bolgarskim polkom je Ukazano, da odrinejo proti Seresu. Bulgari so že pričeli odhajati. Trdi se, da kmalu tudi ostanek bulgarske posadke Solun zapusti.
[ovojev jteir'
Zagreb. (Uradno.) Kraljevi komisar Čuvaj je 21. t. m. nastopil daljši dopust in je čez Budimpešto odpotoval na Se-mering. »Narodne Novine« pišejo: Ker je bil Čuvaj z delom preobložen in je nanj tudi sedanje neugodno vreme vplivalo, se je pojavila malarija in so mu zdravniki nujno svetovali, naj zrak izpremeni.
Dunaj. Slovanska korespondenca poroča iz Budimpešte: Čuvaj zapusti svoje mesto še pred Novim letom in jc njegov naslednik takoj prevzame.
Budimpešta. Trdi se, da se prične ogrska vlada pogajati s hrvaško stranko prava za obnovitev ustavnih razmer na Hrvaškem. Pogajanja so omogočile zajamčene obljube vLade, da predloži v najkrajšem času novelo o novi železniški pragmatiki na Hrvaškem. Hrvaška stranka prava je zahtevala, da. pogajanj ne vodi Čuvaj, vsled česar je ta nastopil dopust in ga bo zastopal dr. Unkel-hauszer. Če se pogajanja razbijejo, se pa Čuvaj vrne na svoje mesto.
Dnevne novice.
+ Mi za Vas — Vi za nas I Hitimo k novemu letu, k novemu delu. In v
teh dneh se obračamo z naijno prošnjo do vseh somišljenikov in sjmisljenic: Podprite to naše delo, za katero smo zadnji čas dobili iz Vaših vrst nešteto priznanj, s tem, da živahno agitirate za razširjenje »Slovenca«. Mi za Vas — Vi za nas! Vsi pošteni Slovenci zberite se okolu »Slovenca!« Srečen Vam Božič!
+ Božič na Bulgarskem pri katolikih in pravoslavnih. Ta spis našega odličnega rojaka g. prof. B e z e n š k a, nam je bil obljubljen za današnjo številko. Že pred desetimi dnevi smo dobili obvestilo, da je spis odposlan, a do danes ga še nismo prejeli. Upamo, da ga prejmemo te dni in ga priobčimo v sobotni številki »Slovenca«.
-f Katoličani v Srbiji in Slovenci. Od najmerodajnejše srbske strani se nam zagotavlja, da bodo katoliški duhovniki v Srbiji imeli še večje pravice nego pravoslavni, ker bo katoliške duhovnike plačevala država, dočim pravoslavne plačujejo občine. V Prizrenu bo katoliško semenišče. Na tem zavodu bodo nastavljeni Slovenci in D u -b r o v č a n i. Slovenci in Dubrovčani bodo imeli v rokah upravo tega odličnega katoliškega zavoda v Srbiji. Podrobnosti o tem bomo pravočasno poročali. — Ta vest nas iskreno veseli. V kolikor je naš list k temu pripomogel, je le vnovič dokaz, da se zavedamo svoje dolžnosti in odgovornosti.
+ Finžgarjev roman »Pid svobodnim solncem« v nemškem prevodu. V kratkem izide v založbi knjigarne Kleinmayer & Bainberg nemški prevod Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«. Da bo prevod odličen, nam ni treba posebej povdarjati, ako povemo, da je prevod oskrbel g. profesor Anton F u n t e k. Brezdvoinno bo to epohalno delo našega odličnega pisatelja tudi med Nemci vzbudilo pozornost in pričalo o talentih našega naroda.
-4- Govorniki! Predavatelji! Priporočajte v vseh govorih ter vseh predavanjih Slove n c a« !
+ Poglavje o različnih dušah. »Slovenski Narod« zavida »Slovcnca«, da je ves čas balkanske krize stal visoko nad »Narodom«, tako glede načelnega stališča, kakor glede svojih poročil in in-
formacij. Zato »Narod« skuša, kako bi našel na nas kakšen las in jc včeraj zmodroval, da je »Slovenec« bil za časa balkanske vojske kar ccle trikrat v različnih rokah in da so govorile iz njega nič manj kot tri duše: izpočetka turška, potem balkanska, to je slovansko-gr-ška, zatem protisrbska in zdaj zopet slovanska. Kdor je naš list zasledoval, pa ve, da je »Slovenec« kazal od začetka do danes eno samo lice, ki btlgovar-ja srčnemu prepričanju vsega slovenskega ljudstva, in da jo tudi nasproti Srbiji zavzemal naš list dosledno isto stališče, ki se je tudi od strani naših poslancev v javnih korporacijah in na shodih fiksiralo. Če pa trdi »Narod«, da je vodstvo S. L. S. govorilo, vsak ve, da vodstvo ni podalo nobeno izjave. »Slovenec« ni prehajal iz roke v roko, marveč ostal vedno v isti roki in je kot samostojen organ, ki je zgolj v službi interesov katoliškega slovenskega ljudstva, presojal položaj po svojem prepričanju. Pač pa nc moremo zamolčati, ker smo provocirani, da »Narod« ves čas ni nikoli načelno in precizno izjavil, do katere mere podpira aspiracije one države, za katero je sicer tako vnet, in se izpočetka celo zelo ogibal se preveč zameriti oni vladi, s katero je poslanec liberalne stranke v tako intimnih odnošajih. Tisti pa, ki je najbolj odločno prijemal našo diplomacijo in ves sistem režima v Avstriji, je bil ravno »Slovenec«. Če hoče »Narod« vedeti resnico, naj izve, da je glede njegove pisave le eno mnenje v javnosti: da je namreč daleč za nami capljal. Če »Narod« govori, da so pri nas »same besede«, pa naj to stvar rajši obrne, pa bo res. Vse, kar je liberalna stranka obljubljala, so bile res same besede, S. L. S. pa svoj program čedaljebolj udej-stvuje in sme pokazati na to, da je ona in nihče drugi začela realizirati misel avstrijskega jugoslovanskega političnega eclinstva. Tega »Narod« ne bo s sveta spravil.
-j- Razkrinkani dr. Bugatto. Zadnji četrtek je furlanski poslanec dr. Bugatto v državnem zboru nekaj govoril o »razkrinkavanju«. Pri tem ga je pa zadela smola, da je razkrinkal samo enega samega človeka, in ta človek je on sam. Dr. Bugatto, »krščansko-so-cialni« laški poslanec, se je razkrinkal kot n a j s t r u p e n e j š i sovražnik s 1 o v e n s k e g a n a r o-d a. V svoji izjavi je tako grdo napadal in sumničil vse lirvaško-slovenske katoliške poslance, da se lahko reče, da tako strupen, podel in obrekovalen ni bil še noben iredentar in niti laški žid. Bugatto je vse prekosil. Sumničil je še celo — po raznih nemškonacionalnih in čifutskih vzorcih — patriotizem hrva-ško-slovenskih poslancev in podtikal jim nečedne namene. Prav je, da se je to zgodilo šc o pravem času. Sedaj vemo vsi, s kom imamo opraviti. Obžalujemo, da ima stranka, ki se ponaša s krščanskim imenom, na čelu tc vrste moža, ki se poslužuje v politični borbi sredstev osebnega šumničenja in podlega podtikanja. Posledice tega seveda nc morejo izostati. Računati treba z dejstvom, da zavzema v goriški laški kr-šČansko-socialni stranki odlično mesto mož, ki je poln samega strupenega in docela nekrščanskega sovraštva zoper vse, kar je slovensko in ki sc pri tem prav nič ne zmeni za resnico!
+ Uradni jezik v Bosni in Hercegovini. Bosanskemu saboru se jc predložil zakonski načrt, ki določa srbohrvaščino za izključni uradni jezik pri vseh oblastvih, javnih uradih, javnih zavodih, pri deželnih podjetjih, železnicah, javnih in privatnih šolah s pravico javnosti, bodisi v notranjem ali vnanjem, ustnem ali pismenem občevanju. V vseh delih javne uprave sta si principielno latinica in cirilica popolnoma ravnopravna ter se uporabljata pri vseh javnih napisih in objavah, kakor tudi pri publikaciji zakonov, naredil, reskriptov itd. Brez znanja srbohrvaščino ne more nikdo dobiti javne služb?. Samo v izrednih slučajih se more kdo provizorno vsprejeti, toda pod pogojem, da se v teku dveh let pravilno nauči jezika.
—	Častni občan. Občina Lipljene jo izvolila v svoji seji dne 22. decembra 1912 'našega preč. g. župnika Janeza Jereba, v priznanje njegovih zaslug pri zidanju naše župne cerkve in izobrazbi ljudstva za častnega občana.
—	Ob volitvi zastopnikov učiteljstva v okrajni šolski svet radovljiški so dobili dne 21. decembra na Jesenicah kandidati »Slomškove zveze«; Slapšak Julij, nadučitelj v Radovljici, 24; Pleničar Josip, nadučitelj v Kropi, 21; Rus Fran, nadučitelj in župan na Bledu, 22; Flere Fran, nadučitelj v Kranjski gori, 22 glasov. Zavezarji pa: Zaverl Valentin, nadučitelj v Begunjah, 31; Šega Ivan, učitelj v Radovljici, 30; Baraga Ivan, nadučitelj na Koroški Beli, 31; Žirov-nik Josip, nadučitelj v Gorjah, 30 glasov. Oddana je bila ena prazna glasovnica, f
—	Na občnem zboru gasilnega društva v Litiji je bil na predlog g. Slanca za načelnika izvoljen Franc Lajovic. S tem je občni zbor pokazal, da ne reflektira na nobeno podporo. Vedcremo!
—	Učiteljska protialkoholna zveza vabi in prosi svoje člane, da se protialko-holnega kongresa kar moč polnoštevilno udeleže. Na veselo svidenje tovariši-sobo-jevniki! — J. Slapšak, predsednik.
—	Marijine družbe, zlasti ljubljanske, se tudi vabijo na protialkoholni kongres. Protialkoholno delo je gotovo delo apostolsko. Posebe se še opozarjajo dekliške in ženske družbe na predavanje: »Ženstvo
—	v boj proti pijančevanju!«, ki bo v nedeljo popoldne okoli 4, ure. — Vodstvo Marijinih družb.
—	Razstava izdelkov c, kr, pletarske šole. Iz Radovljice nam poročajo: C. kr. pletarska šola v Radovljici je priredila v času od 11. do 21. t. m. v prostorih Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani nasproti kavarne Evropa božično razstavo, kjer je razstavila svoje izdelke. S lo razstavo je c. kr. pletarska šola v Radovljici pokazala, v kako kratkem času
—	to je od leta 1907., odkar se je ustanovil ta zavod v Radovljici — je c. kr. pletarska šola dosegla one prekrasne uspehe, ki se lahko spoznajo na prvi hip pri vseh razstavljenih predmetih, kajti ti predmeti lahko tekmujejo z vsakim tujim pletarskim izdelkom, bodisi glede dela ali kakovosti protja. Poudarjati pa moramo, da izdelujejo te predmete edinole domači vajenci, oziroma vajenke, ki jih je sedaj 22 v zavodu. Tudi materijal, to je prolje teh izdelkov, je zrastel na domačih tleh, in sicer je vse protje pridelano v^vrbovih nasadih okrog Radovljice. Domačini v Radovljici, kakor tudi v okolici, so se z veseljem poprijeti vrboreje, ki jim prinaša prav lepe dohodke. Na mnogih prej pustih in zapuščenih krajih uspeva sedaj krepko mladi, pred dobrim letom zasajeni vrbovi rod, ki obeta vsako leto več dobička svojemu gospodarju. — In koliko krajev je še po Kranjskem, kjer bi se prav uspešno gojila vrboreja. V tem oziru daje vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici prav rad potrebna navodila v vsakem oziru, tako glede zasajanja, kakor tudi glede nadaljne gojitve,
—	Razstavljeni predmeti so na prodaj.
—	Trgovsko - obrtna zadruga v Gorici v likvidaciji. Visoko c. kr. ministrstvo je z odlokom z dne 25. novembra t. 1. št. 53.611—XX b pozvalo likvidacijski odbor, naj z vso eneržijo izterja od članov Trgovsko-obrtne zadruge jamstvene prispevke po 300 K in na ta način zbere fond, iz katei-ega bo možno kriti vsaj deloma izgube, nastale pri Trgovsko-obrtni zadrugi. Isto ministrstvo izjavlja nadalje, da bo, kakor hitro likvidacijski odbor dokaže, da je nabral pri članih fond 300.000 K, nakazalo izplačilo državne podpore, ki jo je bilo svoj čas obljubilo. Marsikdo se šc precl enim letom ni zavedal, kakšen učinek bi napravil konkurz Trgovske-obrtne zadruge tudi pri nečlanih in drugih zavodih po celi deželi, danes pa se ga že v polni meri zaveda.
—	Tretje slovensko romanje v Rim se vrši na pomlad. Romarski vlak odpelje iz Ljubljane dne 7. aprila popoldne.
—	Cela vas — pred sodiščem. Čita-telji naj se ne čudijo. Dne 18. t. m. se je nahajala v sodni dvorani okrajnega sodišča v Bujah malone cela vas Materada v Istri. Obtoženci, katerih je bilo veliko, so se delili v dva tabora: na eni strani slovanski renegati — lahoni, na drugi strani Hrvatje. Zaslišanih je bilo neštevilnj prič. Vsi obtoženci so bili obenem zasebni ude-ležniki proti drugim obtožencem. Povod razpravi je dal poboj, ki se je iivršil v Materadi 24. novembra t. 1. Ko so slovanski fantje ob priliki nekega plesa korakali z zastavo po vasi, so prihrumeli nadnje renegatje in metali nanje kamenfe. Naši so odgovarjali. Ob tej priliki so cobili nekateri več poškodb. Neki Tomiica Josip je bil celo težko ranjen.. Pri razpravi v Bujah so bili obtoženci obsojeni '/ denarne globe in v zapor od treh do pet lni. Glede enega obtoženca je sodnik preiesel razpravo na drugi dan, ker je nastal dvom, ali ne tvori dotični čin znakov /ločina težke poškodbe.
Stavka v tiskarni Vogle: v Sarajevu je končana.
—	Provincial usmiljenii bratov iz Gradca se mudi te dni v Ksndiji na vi-zitaciji, kjer ostane čez božične praznike.
—	Selca. Občni zbor sl kat. izobraževalnega društva sc vsled nepričakovanih dogodkov mora preložiti na nedoločen čas. — Odbor.
Dve realni gimnaziji v "agrebu. Dosedanja realna gimnazija v Zagrebu se z vladarjevim dovoljenjem razdeli v dve popolni realni gimnaziji.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenska Straže"!
LjunijansKe novice.
SKRAJNA POVRŠNOST LIBERALNE VEČINE NA MAGISTRATU IN NJEN NAJNOVEJŠI RECEPT.
ZVIŠANJE DOKLAD PREPREČENOI
Večina ljubljanskega občinskega sveta je hotela neumljivo zaupanje Ljubljančanov do nje pri mestnem proračunu kaj slabo poplačati. Namesto da bi v sedanji kritični dobi, ko tudi posojilnice zvišujejo pri posojilih obrestno mero, mislila na proračun, ki bi preveč ne obremenil davkoplačevalcev, si je delo kaj lahko in površno prikrojila. Dala si je od mestnega knjigovodstva po stari šabloni sestaviti proračun, izkazala je deficita 225.868 kron in kratkomalo predlagala zvišanje doklad za 15 odstotkov. To »delo« je bilo opravljeno s par svinčnikovimi črtami.
Ko se je »Slovenec« postavil za ljubljanske davkoplačevalce, je v glasilu ljubljanskega župana bilo čitati, kako si predstavlja zamašitev tistih lukenj, ki jih je župan našel pri svojem slovesnem županskem vhodu v staro magistratno hišo. Županovo glasilo je prijazno hotelo angažirati občinska svetovalca Tomaža Novaka in Ivana Štefeta, češ, da ju bodo zaprli v kamrico na magistratu, kjer jima bodo dajali jesti drva, dajala bosta od sebe pa cekine ... Na ta »okusni« dovtlp, s katerim se hoče prikrivati resnost položaja, je pač najbolji odgovor ta, da kar tiče teh drv in cekinov, ni to posel manjšine, ampak večine. Bati se je pa seveda, da bodo magistratna drva tudi sedanji večini pretrda, ker je boljša drva gospod Hribar že zazidal v hotel Tivoli in druga neproduktivna podjetja in stavbe, ki pojedo skoro vso svoto dosedanjih doklad.
Kakor rečeno, na take cekine na magistratu sami veliko ne dajo, vendar smo mislili, da bodo nato pričeli misliti z glavo. Pa seja finančnega odseka je bila silno kratka. Samo pičlo uro so bili gospodje skupaj, v tem kratkem času so odobrili obširni proračun, sklenili so priporočiti proračun in doklade občinskemu svetu in mislili so, da bo šlo kar gladko naprej, ker se zastopniki manjšine iz umevnih razlogov v odseku niso hoteli umešavati v modrost večine, ampak so pustili, da je vso svojo modrost sama izčrpala in jo svetu pokazala.
Včeraj bi bila morala bit obč, proračunska seja. Večina je stala pred obč. svetom s svojim površnim proračunom, v katerem ni niti približno računala s tem, da ne bo treba mestu celo leto plačevati" ( policije, da dobi doneske od prirastka na vrednosti nepremičnin, od kanalskih pristojbin, od davka na žganje itd.
Klub občinskih svetnikov S. L. S. je imel pretekli teden več daljših sej, v katerih je prerešelaval proračun točko za točko in končno pokazal proračun v drugi luči. Za vsaj približno tako posvetovanje liberalni občinski svetniki »niso imeli časa«. Klub občinskih svetnikov S. L. S. je določil za glavna govornika pri proračunski debati obč. svetnika Kfegarja in dr. Zajca, specialno debato je pa poveril obč. svetniku Štefetu, ki je imel celo vrsto pozitivnih predlogov, katerih facit bi bil, da se proračun kluba S. L. S. razlikuje od proračuna večine za okroglo 220.000 kron v korist ljubljanskih davkoplačevalcev, ne da bi pri tem trpeli slovenski kulturni interesi. Klub je sklenil z vso silo preprečiti zvišanje doklad in bi bil to tudi dosledno, če treba s pritožbo na podlagi svojega proračuna izpeljal.
Iz nemških kt'ogov se je čulo, da bi bili Nemci za pelodstotno povišanje doklad. Tudi za io bi se S. L. S. ne dobila. Končno je v včerajšnji seji občinskega sveta, kakor poročamo na drugem mestu, občinski svetnik Pammer predlagal, naj se dovoli trimesečni provizorij, proračun pa vrne odseku, da ga izciselira in se tako prepreči zvišanje doklad. Župan jc sam priznal, da večina ni bila dovolj pripravljena, »ker ni imela časa« — kljub temu je pa s tako površnostjo holela zvišati doklade, da svojemu gospodarstvu pridobi več razpoložljivih sredstev, in bi to tudi storila ter izvršila sklep svoje večine v finančnem odseku, ako bi bila sama v občinskem svetu. Tako pa je včeraj tista »večina«, ki je za posvetovanje o proračunu imela časa samo eno uro, morala v desetih minutah zbežati ... To je bila za »delavno večino« silovita b 1 a m a ž a !
Zvišanje doklad smatramo lahko za sedaj za preprečeno. »Narod« je »Slovenca« opsoval, da radi zvišanja doklad »zopet tuli« — izkazalo pa se je, da je naše tuljenje še liberalcem šlo do srca.
Ljubljanskim davkoplačevalcem pa se je zopet pokazalo, kako koristno je, če je krepka opozicija v ljubljanskem občinskem svetu! Srečen Božič — brez zvišanja doklad!
lj Božičnico, ki je kar najbolj primerna za božični čas, priredi Šentjakobsko prosvetno društvo na praznik sv. Štefana v Ljudskem Domu to.čflo ftb 7. uri zvečer.
Dvorana v St. James palači v Londonu, v kateri se vrše mirovne konference.
V prizoru »Blažena med Ženami« iz peresa dr. Mih. Opeka prihajajo, kakor jih vidi izraelska mati v viziji, razne trume k Mariji pevajoč mične domače nabožne pesmi. Slika »Brezmadežne« je uprizorjena in posneta po podobah v skrivnem razode-nju. V triaejanski igri »Sirotici Marijica in Tonček ali skrivnostni sveti večer« gresta dve siroti na sv. večer v gozd. V snego za-ostaneta, kjer jih dobi napol zmrznjene nek grof ter jih vzame za svoje. V sanjah vidita siroti boj dobrih gozdnih duhov (palčkov, raznih vil) s slabimi gozdnimi (divjim možem, črno vilo in burjo). Krasna točka je rajanje gozdnih vil. Dvojna živa slika ob koncu kaže Jezuščka v hlevu ter zbor angelov, ki pojo »Slava Bogu«. — Omenimo še, da si je društvo nalašč za to igro omislilo 20 novih kostumov ter se ni strašilo nobenih stroškov za lepo uprizoritev, K obilni udeležbi prav lepo vabimo.
lj Na dan Sv. Treh kraljev priredi »Podružnica Slovenske dijaške zveze za Ljubljano in okolico« v Ljudskem Domu predstavo veseloigre v treh dejanjih »Dobrodušni ljudje«, spisal d r. F r. D e t e 1 a. Ker se igra prvič vprizori in je čisti dobiček namenjen knjižnici S. D. Z. v Ljubljani, opozarjamo nanjo že danes vse naše občinstvo.
lj Vzajemno podporno društvo nam
poroča: Ker se je sploh dvignila obrestna mera in so tudi vse tukajšnje hranilnice dvignile od Novega leta 1913 obrestno mero hranilnih vlog za je tudi »Vzajemno podporno društvo v Ljubljani« sklenilo, dvigniti od 1. janu-varja 1913 naprej obrestno mero za hranilne vloge, ki je do sedaj znašala 4%%, za Vitorej na 5 %. — Plačevalo se bo vlagateljem teh 5% čisto, ker plačuje tudi naprej, kakor doslej, od hranilnih vlog rentni davek iz svojega.
lj Službena pragmatika Mestne hranilnice jc bila, kakor nam je znano, že v oktobru od predsedstva Mestne hranilnice predložena županu. Čuli smo, da jo jc od občinskega sveta izvoljeni odsek že obravnaval in tudi o njej konečno sklepal. Do danes pa še ni prišla na dnevni red seje občinskega sveta; to zavlačevanje nam je popolnoma nerazumljivo. Zakaj bi se ne dalo uradništvu to, kar sme opravičeno zahtevati?
lj Razširjenje telefonskega omrežja. Odločilni faktorji so se v zadnjem trenotku vendar premislili in vsled drezanja, ki se je izvršilo zadnje dni se odločili, da dobi Ljubljana vendar popolnejše telefonsko omrežje. V Ljubljano so v ta namen došli državni inženirji.
lj V hotelu Union se je novo otvori-la točilnica s posebno sobo, ki jo je izredno okusno z narodnimi motivi uredila tvrdka brata Eberl. Lokal je zelo intimen. Vhod iz veže, ki vodi na vrt.
lj Jubilejne ustanove za obubožane obrtnike po 100 K so v tajni seji občin, sveta dobili: Ahčin Jos., Bischof Rud., Gestrin Ferdo, Dolar Jera, Gorše Franc, Jazbar Jakob, Poljanec, Košir Katarina, Luknič Jurij, Oman Franc, Fermantin, Reisner Franc, Šavli Andrej, Trdan Ana, Terlenč Marija, Zdešar Franc, Zadnik Ludovik, Stopar Martin, krojač Lavtar, Belič Franc.
Koroške novice.
k Za božičnico slovenski Koroški. Dr.
V. Gregorič, dež. primarij, Ljubljana, 5 K. — Josip Preša, župnik v pok., Trzin, 10 K. Hvala iskrena! »Slovenska Straža« hvaležno sprejema nadaljne darove.
k Umrl jc v Inomostu na nenadni vratni operaciji stud. iur. Viktor W a 1 d n e r, sin koroškega nemškega državnega in deželnega poslanca.
TrlKe novice.
t Ali se ho gradila nova šola? Žc
lansko leto jc sklenil krajni šolski svet trški, naprositi c. kr. okrajni šolski svet za osemrazrcdnico, ki je v našem zelo razvitem industrijskem kraju živa potreba. Učenci in učenke morajo včasih tri leta zapored posedati v enem in istem razredu. Ker so dosedanji prostori docela nezadostni in manjka celo potrebnih šolskih sob, da se morata dva razreda zadovoljiti že par let s poldnevnim poukom, zato jc zahtevala oblast primernih šolskih prostorov kot pogoj, da se dovoli večrazrednica. Zato je krajni šolski svet ukrepal, bi se li dalo sedanje šolsko poslopjo vzdigniti v toliko, da bi se dobili primerni novi prostori. Potrebna je telovadnica, dvorana za risanje in več drugih novih šolskih sob. Izdelati so dali inačrt, ki je pa pokazal, da bi bilo treba za popravo oziroma primerno adaptacijo stare šole lc nekaj manj tisočakov nego za novo, moderno šolsko zgradbo.
Zato sta krajni šolski svet in trška občina sklenili skoro soglasno graditi novo šolo. Izvolil se je poseben odsek, se-stoječ iz udov krajnega šolskega sveta in sedmih občinskih zastopnikov, ki si je ogledal prostore, ki bi prišli v poštev za novo šolo. Prišel je do prepričanja, da je edini primerni prostor na trav-niku g. Theuerschuha na Virjah. Za ta prostor se je izjavil tudi gosp. okrajni glavar, ki si je ogledal svet. Seclaj ima trška občina nalogo pogajati se z lastnikom dotičnega prostora.
v meslu s prirounira plinom.
Na kanadsko-pacifiški železnici v Vinipegen prav na onem mestu, kjer sc njena glavna proga deli proti zapadu, leži mesto Medicine Hat. Pred desetimi leti so naleteli delavci, ki so vrtali vodnjak, na prirodni plin. Izprva niso vedeli, kaj bi ž njim. Pa so ga v šali za-palili tako, kakor prihaja iz zemlje, in njegova svetloba je razsvetljevala ponoči mesto in okolico daleč naokrog. Strokovnjaki trdijo, da prihaja iz ne-oddaljenega premogovega rudnika, ki se še malo uporablja. Plina mora biti tam jako dosti. Vsled te strokovnjaške trditve so jeli najprvo v Medicine Hat graditi obrtnijska podjetja. Vsakemu tujcu se čudno zdi, ko vidi, da pri belem dnevu vse plinove svetilke gore. Ako vprašate stražnika, zakaj se tako trati s plinom, pa vam odgovori, da gore plinove svetilke brez prestanka leto in dan. Mnogo več bi stalo, ako bi imelo mesto za prižiganje in ugašanje svetilk uslužbenca, kakor da se pusti goreti tudi po dnevu. Plin jih tako nič ne stane. V mestu je zdaj dvanajst tvornle, ki se žive od prirodnega plina. Človek, ki vstopi v te tvornice, se čudom čuti i, kako čisto in snažno je po dvoranah: nikjer saj, nikjer dima, nikjer črnega premogovega prahu, nikjer drv, nikjer oglja. Pa vendar prihaja od kotla vročina, in slišite plapolanje ognja. Ako vam odpro vrata pri peči, udarijo ven močni plameni, prihajajoči iz širokih cevi, ki dajejo veliko vročino. Plameni, prižgani prirodni plin, so tista sila, ki žene zastonj vse stroje po tvornicah. Temperatura se lahko po potrebi regulira z enostavnim železnim vzvodom. Če vas peljejo v rastlinjak, občudujete tam
krasne južne cvetlice in sadje, a tem nc dajejo potrebne toplote drva ali premog, ampak plin. Dozdaj ima mesto Medicine Hat deset močnih izvirkov na-lurnega plina, ki je pripravljen v uporabo, ako je treba pa šc več. Slehern izvirek leži 300 metrov globoko in daje tri milijone kubičnih čevljev plina na 24 ur. Novim tvornicam daje mesto izprva plin brezplačno, plačati je le cevi do tvornic. Pozneje se plačuje za plin, a le malenkost — pol centa (2'5 h) za 1000 kubičnih čevljev. Za privatno uporabo, za kurjavo in razsvetljavo računa mesto za 1000 kubičnih čevljev 133/2 centa. Razen tega daje Medicine Hat svoj plin tudi okolici. Ravno zdaj se pogaja z mestom Vinipegen za dobavo plina v razsvetljavo, za kar bo to mesto plačevalo 25 centov za vsakih 1000 kubičnih čevljev plina. Tudi la razsvetljava bo poceni. 14.000 kubičnih čevljev plina daje tisto toploto in razsvetljavo, kakor tona najboljšega premoga, ki stane v Ameriki 8 do 9 dolarjev, a mesto Vinipegen bi dobilo plin samo za S1/* dolarja. Naturni plin se dobiva v tistem kraju tudi še drugje, ali nikjer ni tako čist in tako lahko uporaben, kakor v mestu Medicine Hat. A kar je glavna reč, v Medicine Hat trdijo, da je zaklad tega naturnega plina neizčrpen. Zato menda tako tratijo ž njim.
i m
Železnicc v Stari Srbiji in Macedoniji.
O tem sc poroča iz Belgrada: Ker je večji aei železnic, ki vodijo iz Ristovca v Solun in iz Bitolja v Solun, v srbskih rokah, se strokovna srbska komisija pogaja z Grško, da se vse proge iz Ristovca v Solun in iz Soluna v Bitolj izroče v eks-ploatacijo Srbiji. Šele tedaj, ko sc ti dogovori uspešno končajo, oziroma ko sc določi, kolik del proge namerava kaka država prevzeti (Bulgarska v tem oziru nc bo delala nobenih ovir, kakor se kaže), se bodo začeli dogovori z družbo, ki je doslej imela v rokah te železnice. Toliko jc gotovo, da tc proge ne bodo ostale v zasebnih rokah, marveč jih prevzameje države.
Dela na novih progah Skoplje—Teto-vo—Gostivar—Drač, ki jih je gradila neka inozemska družba, so bila že zelo napredovala. Na črti do Gostivara se bo lahko začelo s polaganjem tračnic. Žc sedaj se
dela na to, da se proga Čim prej dovrši ter se za dela uporablja vojaštvo. Za prouča-vanje trase nadaljne črte do Drača so se istotako že odposlali inženirji.
Kako Srbi obiskujejo svoje sinove-vojake.
Ko so minuli veliki boji, se je med srbskimi vojaki začelo oglašati domotožje. Ker so čete vedno hitele naprej, so pisma od doma prihajala vedno prepozno, in ker kljub strogim odredbam pošta sploh ni mogla redno poslovati, so bili vojaki na bojišču in domači skoro brez vsake vesti. Hrepenenje in skrb je bila na obeh straneh vedno večja. Tedaj pa so se odločili starci po vaseh, da gredo do svojih na bojišču, da jih vidijo in jim prinesejo pozdrave od doma, obenem pa da vidijo tudi novo Srbijo in Kosovo. Noč in dan potujejo ti možje — včasih tudi žene — bodisi peš, bodisi z vozom skozi nove kraje: Kosovo, Skoplje, Veles, Prilep, Bitolj, Prizren itd. Da, nekateri so prišli celo noter v Drač! Treba jim je skozi najbolj razvpite arnavtske pokrajine, potujejo pa brez vsakega orožja, lc potna palica jih spremlja. Vsak nese s sabo kruh in druge domače jestvine, da z njimi postreže sinu, vnuku ali drugemu sorodniku in znancu. Sicer se vse to na dolgem potu večinoma pokvari, a. pokazati hoče vsaj, da sc doma na junaške borce ni pozabilo. Med potoma sc seznanjajo s prebivalstvom v novih krajih in vprašujejo za pol. Prebivalstvo jih vseskozi lepo sprejema in kaže smer, v kateri so šle srbske čete; sklepajo se prijateljske zveze. Ko pride takle potnik na cilj, tedaj ga obsujejo vojaki, vprašujejo po domačih; on jim pa pripoveduje o domu in polju in jim sporoča pozdrave. Včasih cela vas pošlje po enega sela do domačih fantov na bojišču. Ko se o vsem lepo pogovore in naroče pozdrave, tedaj se sel po istem dolgem potu zopet vrne domu; zadovoljen jc sam, da je videl svoje domače aH sovaščanc, zadovoljni in pomirjeni so pa tudi vojaki, ker so videli svojega človeka in čuli o domu,
PRIPRAVE ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Stranke sc šc vedno niso zedinile glede kandidata za mesto predsednika republike. Parlament in senat se živahno gibljeta. Za enkrat velja kot najuspešnejši kandidat sedanji minister javnih del Bourgeois, ki bi bil parlamentu najbolj po volji, ker je znan po svoji mehkobi in breznačelnosti. Lahko bi ga bilo voditi. Bourgeois se pa doslej odločno brani predsedniške kandidature, toda tisti, ki ga poznajo, pravijo, cla se brani le zato, cla bi ga tem bolj prosili in mu kandidaturo ta-korekoč usilili. Stranke levice: socialistični republikanci, radikalni socialisti, demokratična levica in progresisti mu nameravajo tedaj poslati dcputaci-jo in ako bo Bourgeois v kandidaturo privolil, se bo ista predložila skupnemu zboru levice, da glecle nje končno odloči.
Kakor zbornica ima pa tudi senat pripravljene svoje kandidate. Baje namerava kandidirati sam predsednik Dupost. Najbrže se bo pa celokupna republikanska levica zedinila na enega kandidata. Volitve sc začno dne 14. januarja 1913 in bodo dovršene najkasneje 17. januarja.
it nzne šivan.
Ojr.čenjs nemškega zračnega bro« dovja, Nemška vlada zahteva 18 milijonov mark za ojačenje zračnega brodovja. 10 milijonov porabijo na nakup Zeppelinovili zrakoplovov, ostanek pu za nabavo drugih zrakoplovov.
Red je vrnil kralju bivši norveški minister Thorn. Kralj mu jc podelil veliki križ red'', sv. Olafa, a minister je red poslal kralju nazaj z opazko, cla je v svoji službi vršil samo svojo dolžnost.
Nesreča na progi Budimpešta— Reka. V soboto je skočil s tira osebni vlak na postaji Sarbogard. Zadnji trije vozovi so poškodovani. Ranjenih je več potnikov.
Strašna uesreča v rudniku. V pre-mogokopu Ubari pri Saponu so eksplodirali plini. V rovu je delalo 200 rudarjev. Rešili so tri, 197 jih je pa mrtvih.
Železniška nesreča v Rosni. Dne 23. t. m. ob pol 5. uri zjutraj je zadel osebni vlak na postaji Visoko, v tovorni vlak. Ubit je en vojak in 6 konj; ranjenih je pa šost vojakov in en potnik.
Srbska aviatska šola. V Nišu jo ustanovil stotnik Milotič srbsko aviat-sko šolo.
Naučni minister Hussarek jc za> pustil sanatorij, ker se mu jo zdravje izboljšalo.
Umrla je kneginja Marija Lobko-vič, stara 73 let.
Nova palača avstrijsko - ogrskega vojnega ministrstva na Dunaja.
mr novoletne razglednica ..Slovenske Straže4'
slovenske kolednlhe razpošljite vsem Svojim znancem!
Telefonska ln DrzMvna poročila.
POGOJI BALKANSKE ZVEZE PREDLOŽENI.
London, 24. decembta. V včerajšnji konferenci mirovnih delegatov je predsednik Novakovič predložifTurčiji sledeče pogoje balkanske zveze:
1.	Odstop vsega teritorija zapadno od Črte, ki se potegne od neke točke zapadno Rodosta na marmarskem morju do neke točke v zalivu malaškem ob Črnem morju tako, da polotok Gallipoli ostane Turčiji, vendar pa je v tem teritoriju zapopadena Albanija. Odločitev glede Albanije se pa sicer prepušča velesilam.
2.	Odstop egejskih otokov.
3.	Odstop Krete, glede katere se Turčija odreče vsakršnim pravicam.
Te pogoje so vsi delegati balkanske zveze podpisali in jih turškim delegatom na njihovo prošnjo pismeno izročili. O teh točkah naj se začne takoj diskusija in modifikacije niso izključene, čeprav morejo biti lc postranskega pomena.
Turški delegati so se udali že giede dveh točk, to je, da so pripoznali, da ima Grčija pravico se mirovnih pogajanj udeleževati in da se Odrin in druge oblegane trdnjave ne aprovuzionirajo, sedaj predloženi pogoji balkanske zveze so jih pa navdali z velikim pesimizmom.
Pričakovati je veiika odpora od strani Carigrada, kjer zopei vlada mladoturštvo, izključeno pa ni, da se Turčija vendarle uda.
BOJAŽELJNOST TURČIJE.
Kolin, 24. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Carigrada: Mladoturški vojaški poveljniki naznanjajo, da bo v kratkem prevzel vrhovno poveljstvo Mahmud Šefket paša, ki bo zmagoslavno pobil Bulgare in Grke. Mladoturki so pridobili zase kurdske poglavarje. V Carigradu je prebivalstvo zopet vznemirjeno, ker kurdski in čerkeski prostovoljci po mestu ro-govilijo. Noradunghian-effendi ne more delegatom dati navodil, ker ga vsi napadajo. Podal je demisijo, a jc niso sprejeli, intrigirajo pa proti njemu, kar morejo.
DNEVNO POVELJE BOLGARSKEGA KRALJA SRBSKI ARMADI PRED ODRINOM.
Belgrad, 24. decembra. (Oficielno.) O priliki »slave« (god hišnega patrona) kralja Petra je bulgarski kralj Ferdinand izdal za srbsko vojsko pred Odrinom dnevno povelje, v katerem izreka svojo hvalo za veliko in radostno požrtvovalnost Srbov, ki ji bodo sedanji in prihodnji rodovi v zvestem spominu vili vence slave. Počitek, ki ga je prineslo premirje, naj služi v pripravo za mogoče nadaljne junaške boje.
AVSTRIJA RES HOČE NAJŠIRŠO ALBANIJO ?
Pariz, 24. decembra. »Matin« poroča: Avstrija na konferenci v Londonu ni pravzaprav zmagala, ker je bilo davnej sklenjeno, da sc Albanija avtonomizira in Srbi dobe le trgovsko pristanišče. Avstrija pa po mnenju angleške diplomacije zasleduje še nekaj drugega. Sicer je izjavila, da ne teži za ieritorialnimi pridobitvami, da pa ima interes na tem, da Albanija dobi Skader in Frizren. Tega pa balkanska zveza in tripslententa noče, Anglija ne razume, zakaj se je Avstrija tako pripravljala in meni, da hoče monarhija izvesti gotov načrt glede Albanije. Zato Anglija pomorščakom ni dala božičnega dopusta in je angleško brodovje slejkoprej pripravljeno.
London, 24. decembra. >Daily Tele-graph« poroča, da so velesile trdno odločene, da se balkansko vprašanje vseskozi mirno reši, četudi čaka rešitve jako težavno vprašanje določitve albanskih meja. Avstrija je pripravljena ss s Srbijo glede vsega prijateljsko domeniti.
VPRAŠANJE LOVČENA.
Rim, 24. decembra. Tako »Tribuna« (in sicer iz oficioznega vira), kakor »Messaggero« pišeta, da je vest »Reichsposte«, da hoče Avstrija podpirati Črno goro glede zasedenja Skadra, ako Črna gora Avstriji odstopi goro Lovčen, tako fantastična, da ni vredna resnega vpoštevanja. Taka stvar bi izzvala nove nepregledne konflikte.
TURČIJA KRŠI PREMIRJE.
Belgrad, 24. decembra. (Oficielno.) Zadnji turški izpad iz Skadra je silno razburil tukajšnjo javnost. V boju jc bila srbska drinska divizija II. poziva. Boji so bili silno krvavi in so trajali dva dni. Ker srbske čete z ozirom na premirje niso bile pripravljenega napad, so imele velike izgube. A tudi Turkom se jc njih zavratnost krvavo izplačala; imeli so strahovite izgube ter je teren, po katerem so se umikali nazaj v trdnjavo, čez in čez pokrit z mrtveci.
PROTEST ZOPER TURŠKE IZPADE IZ SKADRA.
Belgrad, 24. decembra. » Stampa« poroča, da je srbski delegat Novakovič v konferenci mirovnih delegatov odločno protestiral zoper izpade turške posadk« iz Skadra in zagrozil, da bo v slučaju, da se
poveljnika Skadra ne bo pripravilo do
discipline, srbska armada začela z ofenzivo proti Skadru.
PRED SKADROM. — OPASEN POLOŽAJ V ALBANIJI.
Bar, 24. dccembra. »Reichsposti« poroča njen dopisnik, da je pri Skadru 300 Srbov zašlo v močvirje, kjer so jih Turki zajeli. Iz Elbasana se je srbska posadka umaknila. V Lešu se baje govori, da je srbska jadranska kolona od domovine odrezana.
DEBARSKI ARNAVTI.
Belgrad, 2<i. decembra. Arnavti v Debru so vojvodi Putniku poslali brzojavko, v kateri izjavljajo svojo vernost in vdanost kralju Petru I., svoji novi srbski domovini in njenim zakonom. Kralju in njegovim vojskovodjem žele zdravje in dolgo življenje, srbskemu narodu in hrabri srbski vojski, ki jim je prinesla svobodo, pa napredek.
NOV PRETENDENT ZA ALBANIJO.
Frankobrod, 24. decembra. »Frankfurter Zeitung« piše, da hoče albanska provizorična vlada ponuditi prestol princu Henriku batteaberškemu.
GRKI GLEDE ALBANIJE.
Atene, 24. decembra. Oficiozni listi pozdravljajo avtonomijo Albanije, pišejo pa, da Albanci nc smejo zahtevati krajev, ki so grškega značaja.
PONESREČEN IZPAD TURŠKIH TOR-PEDOVK.
Atene, 24. decembra. (Uradno.) dne 22. t. m. ob 11. dopoldne so izpadli ena turška križarica in trije torpedolovci. Križarica se je postavila pod varstvo fortov ob vhodu, torpedolovci pa so odpluli proti Tenedu in oddali 20 strelov. Pri tej priči so se Turki na Tenedu uprli in hoteli razobesiti turško zastavo. Grški guverner je punt takoj z eno kompanijo zadušil, ki je 3 Turke ustrelila in 12 ranila. Turški torpedolovci so kmalu odpluli nazaj proti Dardanelam. Njihovo obstreljevanje je bilo brez vsakega efekta. Grško brodovje, ki je bilo pri Lemnosu, je na vest o tem izpadu odplulo proti Dardanelam in turško brodovje zasledovalo. Admiral Conduriotis brzojavlja, da se je prepričal, da sta v zadnji bitki križarici »Medjidije« in »Asar i Tevfik« bili poškodovani, ker se sedanje ekspedicije nista udeležili.
GRŠKE ZMAGE.
Atene, 24. decembra. (Oficielno.) Turki so K o r i c o zapustili in se uta-borili v defileju pri K i a r i j u. Del Grkov je Turke zasledoval in porazil.
TURKI SE PRI JANINI DOBRO BRANIJO.
Atene, 24. decembra. Pri Bizaniju pred Janino se je 25.000 Turkov pod Riza pašo utrdilo in se Grkom ne umakne. Turki imajo 55 topov, Grki pa so naleteli na velike težave, da postavijo svojo artiljerijo na ugoden kraj. Bizanija Grki niso šc mogli zavzeti.
GRŠKO POROČILO O BOJIH PRI JANINI.
Atene, 24. decembra. V Epiru je grška armada zadnje dni trikrat odbila turške napade. Pred Janino so poslali močen oddelek, da trdnjavo zavzamejo.
TURKI NA MYTILENU SO SE UDALI.
Atene, 24. dccembra. (Oficielno.) Turška garnizija na Mytilenu se je končno udala. 1700 mož so spravili na grške ladje.
VLADARSKEGA SESTANKA V SOLUNU NE BO.
Belgrad, 24. decembra. (Oficielno.) V zvezi z vestmi, da se v Solunu sestanejo vladarji balkanskih zveznih držav, se je širila tudi govorica o skorajšnjem odpoto-vanju kralja Petra. Kakor se pa iz Belgrada poroča, doslej ni nobenega govora o kraljevem potovanju v Solun.
SOLUNSKO VPRAŠANJE REŠENO?
Belgrad, 24. decembra. Belgrajska * Stampa« piše v svojem poročilu o prihodu kralja Ferdinanda v Solun, da je imel ta obisk edini namen izgladiti bulgarsko-grški nesporazum glede Soluna. List pravi med drugim: Ker so vse balkanske zvezne države z enako odločnostjo .težile na Solun, je bila omogočena pogodba, da ostane Solun z okolico v obsegu 100 kilometrov po vojni nevtralen, svoboden balkanski teritorij. Po grški okupaciji je nastal nesporazum vsled tega, ker so se vojaški krogi držali načela, da vsakemu ostane tisto, kar z orožjem okupira ter so v tem smislu postopali tudi pri uvedbi uprave v tem mestu. Za časa carjevega obiska v Solunu, ki je v tem vprašnju opetovano konferiral s kraljem Jurijem, dosegel se je glede Soluna popoln sporazum ter se je to vprašanje rešilo v popolno zadovoljnost vseh zaveznikov. Istočasno je bil ugotovljen tudi srbsko-grški dogovor glede uporabe solunske železnice, ki te dni začne z rednim obratom.
ODLIKOVANI ZDRAVNIKI.
Belgrad, 24. decembra. Izšel je kraljevi srbski ukaz, s katerim, se podeljuje
red sv. Save onim inozemskim zdravnikom, ki so začasa vojne prihiteli srbskim ranjencem na pomoč. Odlikovanih je: 40 Rusov, 25 Srbov, 19 Čehov, 9 Francozov, 9 Nemcev, 9 Ogrov, 8 Angležev, 8 Dancev, 8 Belgijcev, 8 Švicarjev, 7 Slovencev, 5 Avstrijcev, 4 Norvežani, 4 Holandci, 4 Hrvati, 3 Rumuni, 3 Švedi in 2 Italijana.
»NOVO VREME« SE NE DA POTOLAŽITI.
Peterburg, 24. dccembra. »Novo Vreme« zaradi rešitve vprašanja srbskega pristanišča zelo napada Avstrijo in rusko diplomacijo, ki je privolila v »absurdno in perfidno formulo« Avstriji.
PODALJŠANJE SRBSKEGA MORATORIJA.
Belgrad, 24. decembra. Kralj Peter je podpisal ukaz, s katerim se moratorij do 30. marca 1913 podaljša.
FETHI PAŠA SE JE SAM USTRELIL.
Carigrad, 24. decembra. »Alemdar« poroča od očividca, da je Fethi paša v bitki pri Kumanovem bil od šrapnela na glavi ranjen, nakar se je s puško nekega vojaka sam ustrelil, da ne pade v roke Srbom.
SRBSKI DAR ZA BOLNE TURŠKE OTROKE.
Belgrad, 24. decembra. Djavid paša, ki se z ostanki svo.ie vojske nahaja sedaj v Korici, je poslal srbskemu vrhovnemu poveljniku v Bitolju prošnjo za 200 porcij seruma proti difteriji, ki divja med tamkajšnjimi turškimi otroci; serum bo plačal. Srbsko vrhovno poveljstvo je nemudoma odredilo odpo-slatev zaprošenega seruma, in siccr brezplačno.
PRINC HENRIK BATENBERŠKI ALBANSKI KNEZ.
Frankobrod, 24. decembra. »Frankfurter Ztg.« poroča, da namerava albanska vlada ponuditi princu Henriku Batc-nberžanu vladarstvo Albanije.
REFORME V LIBANONU.
^.London, 24. decembra. »Daily Tele-graph« poroča, da bo danes šest velesil pri porti podpisalo dekret, ki določa reforme za Libanon.
NORADUNGHIAN NI PODAL D EMISIJE.
Carigrad, 24. decembra. Zunanji minister Noraclunghian izjavlja, da ni nikoli podal demisije.
XXX
NAJNOVEJŠA VEST O MIROVNIH POGAJANJIH.
London, 24. decembra. Tu se o možnosti miru zopet ugodneje sodi.
ZOPET TURŠKA ZMAGA.
Carigrad, 24. decembra. »Sabah« poroča, da so Turki potopili tri grške bojne ladje »Hydro«, »Psaro« in »Spet-sai«. Vest je treba sprejeti z veliko rezervo.
XXX
ČUVAJ GRE.
Dunaj, 24. dccembra. Ministrski predsednik Lukacs je izjavil, da imenovanje podbana Unkelhauserja nima nobenega političnega pomena in da Unkelhauser nima nobene posebne misije, marveč bo le obolelega bana zastopal, dokler slednji nc okreva. Kljub tej izjavi Lukacsa se v vseh krogih smatra za gotovo dejstvo, da se Čuvaj ne povrne. Bivši ministrski predsednik grof Khuen in bivši finančni minister Buri-an se podata na Dunaj na važne posvete, ki so v zvezi s hrvaškim vprašanjem.
ČEŠKI NARODNO - SOCIALNI SHOD
RAZPUŠČEN.
Praga, 24. decembra. V Zižkovu so poslanci Fresl, Bufival in Hubsch-mann napovedali shod. Ko je Fresl začel govoriti in se dotaknil različnih priprav Avstrije, je oblast shod razpustila. Prišlo je do velikih kravalov in je morala intervenirati policija.
DI SAN GIULIANO OBIŠČE DUNAJ.
Dunaj. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Rima, da sc govori, da namerava obiskati Di San Giuliano grofa Bcrchlolda na Dunaju. Potrjene govorice uradno šc niso.
BOJI V TRIPOLISU.
Rim, 24. decembra. Pri Bengaziju in Dcrni so se bili boji Italijanov z Arabci. Italijanski poveljnik je izdal oklic, ki naznanja, da bodo Lahi vsakega, ki ga dobe z orožjem, ustrelili.
NEVTRALITETA SKANDINAVSKIH DRŽAV.
Stockholm. Švedsko, dansko in norveško zunanje ministrstvo so izdala 21. t. m. izjavo, ki izjavlja, da so norveške države izdale nevtralitctno izjavo in da bo morebitne spore med njimi reševalo mednarodno sodišče v Haagu.
REVOLTA V BRAZILIJI.
RIo de Janelro, 22. decembra. Tu se poroča o resnih dogodkih v provin-ciji Manaosu v amazonskih državah (v Braziliji). Uprl se je policijski kor. Guverner je zbežal.
RAZMERE V RUSIJI.
Peterburg, 24. decembra. Tu so zaprli G0 učencev in učenk, ki so baje uganjali orgije. Drugi pa trdijo, da so zasledili komplot proti naučnemu ministru.
200 DELAVCEV UBITIH.
Tokio, 24. decembra. V rudniku pri Saporo (na Japonskem) je nastala eksplozija. Izmed 200 delavcev, ki so bili v jami, so samo trije rešeni.
GRANDIOZNO ELEKTRIČNO POD-JLTJJti NA KAVKAZU.
Angleški inženir in kapitalist Carls Stjuart, ki je po opravkih potoval po Kavkazu, je svojo pozornost obrnil na ogromno silo reke Terek v Darjal-skeni klancu to jc na mestu, katero opeva Ljermontov v pesmi »Demon«. Stjuart je izračuni!, da bi mogel ves Kavkaz dobiti luč in gonilno silo, ako bi se tu zajela vodna moč Tcreka in se v to svrho zgradila stalna električna centrala pri Larsu, druga, začasna pri G\igete in rezervna pri jezeru Gokča. Stjuart je napravil načrt in ga predložil namestniku. Ta se jc za stvar zelo zavzel in načrt predložil ministrskemu svetu, ki ga je ugodno rešil. Stjuartu se je žo podelila koncesija na 75 let. Dela bodo trajala 7 let in stala 20 milijonov rubljev. Stjuart se sedaj pogaja z mesti Tiflis, Baku in Vladikavkaz, kakor tudi z bakuškimi, majkopskimi in groznjinskimi petrolejskimi indu-strialci radi odjema električne sile v razsvetljevalne in industrijske svrhe.
ZA KRATEK ČAS.
Kmet in konjederec.
Nekje je kmetu poginil prešič. Naznanil je takoj konjcdercu, ki se je zvečer pripeljal z vozom in mrho naložil. Ker je bila pa pot dolga in žeja huda, se je konjederec ustavil pri prvi gostilni, pokril mrho s plahto, privezal konja in odšel v gostilno. Fantje-ponočnjaki so pa vedeli, kaj se je zgodilo; in kaj so naredili? Iz gostilne so ravno vrgli ven na cesto nekega žganjar-čka, ki je obležal v jarku in spal trdno spanje pravičnega. Fantje so torej zvlekli prešiča z voza dol ter ga vrgli v jarek, pijanca pa djali na voz ter ga s plahto pokrili. — Konjederec pride iz gostilne, se vsede na hoz in hil — pa je šlo proti domu. Ker je bila že pozna noč, je pustil »prešiča« zunaj, da bi ga drugi dan pokopal. »Prešič« se je sicer ponoči enkrat zbudil, ker se mu je pa luna tako lepo režala in ker je imel tako dobro odejo, je zaspal naprej. Zjutraj zgodaj pride konjederec, da bi vrgel prešiča v jamo. Odgrne plahto in---
Konjederec sam ni vedel, ali se mu sanja, ali da je pijan. Prestrašil se je »prešiča« tako, da je letel nazaj v hišo ter zbudil svojo boljšo polovico, s katero sta hitela na lice mesta, in žena je spoznala v »prešiču« svojega rojaka — znanega žga-njarja Žbalčka. Kako je prišel na voz, tega ni vedel ne on, nc konjederec. Za kazen je pa moral iti še enkrat po pravega prešiča.
ODLIKOVANJE.
Cesar je podelil okrajnemu gozdarju Adolfu Mellivi v Ljubljani zaslužni križec s krono.
šlaierske novice.
š Za božičnico slovenski Štajerski. Jakob Kosi, kaplan v Celju, 2 K. — Martin Jurkovič, dekan v Ljutomeru, 10 K. — Fr. Sinko, kaplan v Šmarjah pri Jelšah, 3 K. — Al. Sagaj, kaplan v Sv. Lovrencu na Dravskem polju, 2 K. — M. Ulčnik, župnik v Doliču, 2 K. — Fr. Spindler, kaplan v Brežicah, 1 K 50 vin. — Mih. Žmavc, Rajhenburg, 1 K. — A. Kokelj, župnik v Vurbergu, 2 K. — Josip Črnko, župnik v pok,, Studenci pri Mariboru, 1 K 50 vin. — »Slovenska Straža« prosi nadaljnih darov.
š Z nožem osuvala sta dva železniška delavca svojega tovariša Mihaela Cesar, ko so se dne 22. t. m. sprli v Kotu pri Semiču. Izmed sedmih vbodlin je ena smrtno nevarna, ker jc povzročila ranjencu krvavenje v prsni votlini. V podlehtju desne roke so mu bile prerezane štiri kite, katere mu je sešil clr. Linhart, ki v kandijski bolnici nado-mestuje k vojakom odpoklicanega pri-marija dr. Pauliča.
Hli že imate nove božične in novoletne razglednice »Slovenske Straže"?
Priloga »Slouencu", Sten. 296.
Vesele praznike is srečno novo leto želi »Slovenska Straža" vsem svojim blagim sotrudnlkom!
Uspeh vele loterije »Slovenske Me".
Blagoslov našega zaščitnika, blagoslov Slomškov je spremljal »Slovensko Stražo« ob nevarnem podjetju, ki ga je podvzela mlada in neizkušena. Mnogi so zmajevali z glavo, da bo prva slovenska loterija v narodno-obrambne namene preveč za naše moči, sami smo začetkoma dvomili, pa smelo smo se lotili dela in delo je prineslo uspeh. Vsak dan so se med nami rodili novi načrti, nova pota so se odpirala in dasi smo bili začetniki v tej stroki, smo vendar srečno premagali vse ovire in ogromno delo smo obvladali z nekako lahkoto.
Skoro povsod, kamor smo se obrnili, smo naleteli na odprta srca. Niti ene izjeme pa ni bilo med revnimi sloji našega naroda. Ta idealni vznos med ljudstvom je naša moč, svetal trenotek v naših bojih, srečna bodočnost domovine. Na stotine in stotine je bilo takih, ki so ure in ure žrtvovali bratom ob meji, da vsaj z vinarji po-morejo k prosveti in probuji očetnjave. In tako je ljudstvo stvorilo delo — uspeh »Slovenske Straže«. Ponosni smo na to! To je ljudsko delo. Vsak vinar pomenia veliko zavest, slovensko dušo, ki je pred tujčevim najbolj vabljivim šepetom nepremagljiva. In to je tudi agitačni pomen dela »Slovenske Straže«!
Pa prvi glavni dobitek? Bolje oddanega bi si sami ne mogli želeti. Ali vidite nago sliko in bedne otročiče na njej? Ko jo gledamo, zdi se nam, da je sam veliki Slomšek, prijatelj otrok, določil srečo ubogi materi in stradajočim njenim otročičem.
zapustil je ženo in svoje otročiče, šel je v svet in se ni več javil, ni pisal in tudi skrbel ni za rodbino. Silna beda je bila tako reden gost uboge družine. Da je žena revno preživela sebe in otročiče, hodila je v dnino, pri tem ji jc pomagala njena večja hčerka. Sedaj se je pa bližala zima in žena je z obupom gledala v prihodnje dni . . . Tedaj jc čula, da prireja »Slovenska Straža« veliko loterijo. Mislila si je: »Bog mi bo pomagal iz revščine« in sklenila je kupiti eno srečko. Denarja — ene krone — za srečko pa ni imela. S solzami v očeh je ženica prosila znance, naj ji posodijo krono. Pa je ni dobila! Lakota je bila doma vedno hujša in tako je ženica v nedeljo pred žrebanjem po maši prodala zadnjega prašička. Kupila je kruha otrokom in — srečko »Slovenske Straže« štev. 67.932.
Sredi naslednjega tedna prihiti k ženici g. Makovec z veselim naznanilom: /Zadeli ste glavni dobitek!« Ženica ni hotela verjeti, da jo je obsula sreča. Končno je dvignila roki, polile so jo solze radosti in šepetala je zahvalo Bogu za toliko dobroto. Ženica nam je pripovedovala, da potem, ko se je prepričala o svoji sreči, celo noč ni mogla spali, celo noč je jokala veselja. Župan g. Makovec je vse potrebno uredil, da bo ves dobitek res v korist ubogih otrok in trdo preiskušane matere. Tudi dom se bo skoro gotovo posrečilo rešiti.
Da pokažemo sedaj srečno mater vsem dobrotnikom »Slovenske Straže«, prinašamo danes njeno sliko in sliko njenih otrok: 15letne Marije, 12 let stare Antonije, 10 let stare Frančiške, štiriletnega Franceta in 2 in pol leta starega Rudolfa. Fantiček, ki radovedno s klobukom na glavi kuka ob hiši, ni njen sin. Radoved-
Naši listi so poročali, cla je bil glavni dobitek zadet v prodajalni vrlega našega somišljenika gosp. župana M a k o v c a v Št. Vidu nad Cerknico. Kmalu nato je pisal župan g. Makovec, da je glavni dobitek »Slovenske Straže« v vrednosti 5000 kron zadela uboga žena Frančiška Krašovec, stara 37 let, mati petih nepreskrbljenih otrok.
Frančiška Krašovec je imela v vasi Čohovo hišico, pred katero smo jo pred par dnevi z njenimi otroci dali fotografirati. Hiša je bila last moža Franceta. Mož se je začel udajati pijači in je bilo treba končno hišico prodati. Letos meseca avgusta je kupil hišico za 2700 K gostilničar Fr. Sterle v Čohovem. Do novega leta bi smela družinica še ostati pod rodno streho. Mož France pa je zapustil svojo rodbino,
nega fantička je privabil v ozadje fotogra-fični aparat. Poleg Frančiške Krašovec stoji njen zaščitnik, zgledni naš župan g. Makovec, na levi strani g. Makovca deželni ofici jal g. Š e 1 k o, ki je bil toliko prijazen, da je kot zastopnik »Slovenske Straže« podal se na pot v Čohovo. Vsak, kdor je kaj prispeval za loterijo »Slovenske Straže«, bo ob pogledu na našo sliko čutil gotovo notranjo zadovoljnost. Glavni dobitek je dobila res najpotrebnejša! Njena družina ima res vesel Božič . . .
Zadeti pa so tudi ostali glavni dobitki.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 kron je zadel na srečko št. 86.108 kmečki fant Urbas Franc iz Srednjih Jarš pri Domžalah.
Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 kron jc zadela na srečko št. 82.975 Marija
Pavlin, sedaj uslužbenka v župnišču v Hru-šici, pošta Podgrad v Istri. Dekle je bilo nekaj dni pred srečkanjem v trafiki Šoukal v Ljubljani. Istočasno je slučajno prišel v trafiko uradnik v pok. g. Fr. Predarič. Ko je videl ubogo dekle, se mu jc usmilila in kupil ji je srečko, ki je res zadela.
Četrti glavni dobitek v vrednosti 500 kron je zadel na srečko št. 11.322 Franc Tratnik, cerkovnik v Št. Andražu pri Velenju na Štajerskem. Kupil je srečko pri tamošnjem trgovcu g. Antonu Čobal.
Tudi dobitki po 100 K, 50 K, 20 K, 10 kron in 5 K so skoro vsi zadeti ter se proti izkazu srečke do 1. marca 1913 izročajo v pisarni »Slovenske Straže«. Seznamek izžrebanih srečk je dobiti v prodajalnah, kjer so se srečke prodajale, ali naj se ga pa naroči pri »Slovenski Straži«. Velja 10 vin. Brez naročila sc jc poslal seznam samo trgovcem, ki so prodajali, drugače pa le tistim, ki so ga izrečno naročili.
Vseh srečk je bilo prodanih okolu 60.000.
Z dobitki je bil doslej še vsak zadovoljen. »Slovenska Straža« ni šla pri dobitkih pod vrednost, kakor to navadno store mnoge dunajske in druge loterije, S takim postopanjem si jc »Slovenska Straža« le pomnožila ugled.
In denarni efekt? Tudi ta je lep! »Slovenska Straža« bo po završenih računih skoro gotovo dobila
30.000 kron čistega dobička.
Sevc je ta vsota še mnogo premajhna, da bi zadoščala za vse, kar so zastopniki obmejnih Slovencev v glavnem odboru »Slovenske Straže« označili, da je neodložljivo in se mora izvršiti. A nekaj trdne nodlage je s tem dobljene — ostalo, upamo trdno, bo spravila skupaj slovenska darež-ljivost, ki ima svoj trden izvor v globoki domovinski ljubavi.
Vsem, ki ste se trudili za loterijo »Slovenske Straže« — hvalo in prošnjo, da »Slovenske Straže« tudi. vnaprej ne zapustite, ampak da vsak po svoji moči pomaga, da ho naša »Slovenska Straža« vsak dan večja, vsak dan bolje s sredstvi oborožena in tako vedno bolj zmagovita!
Dva fleimli »Slovenske
V Ljubljani, v visoki starosti umrli tovarnar gospod Valentin Krisper jc zapustil »Slovenski Straži« 1000 kron. Njegov ugledni sin, ljubljanski odvetnik g. dr. Valentin Krisper je pisal ob izročitvi volila »Slovenski Straži« laskavo pismo, v katerem želi, naj bi ta dar bil v prospeh narodu slovenskemu, kateremu je bil njegov blagopokojni oče vedno zvesto vdan. »Slovenska Straža« bo ohranila trajen spomin na svojega dobrotnika gospoda Valentina Krispcrja. Slava njegovemu spominu!
Vpokojeni župnik tržaške škofije vlč. gospod Frančišek Bukovec, ki je umrl v Soteski pri Straži na Dolenjskem, je v svoji oporoki volil Slovenski Straži« 200 kron. Naj zlato slovensko srce mirno počiva v slovenski zemlji!
Zgledu teh dveh odličnih domoljubov naj bi sledil vsakdo izmed nas. Tudi ob smrti se spomnimo domovine in ji pomagajmo, da bo doživela lepše dni! V oporokah sc spominjajmo »Slovenske Straže«, ki se bo v globoki hvaležnosti spominjala svojih dobrotnikov.
Novoosvonojeiie pokrajine na Balkanu.
v prosvetnem in narodno gospodarskem oziru.
Prof. A. Bezenšck.
Sofija, meseca decembra.
Vsemu svetu je znano, kako velik napredek je napravila Bulgarija v teku 34 let, odkar jc bila osvobojena. Prijatelji napredka in kulture se nc morejo temu načuditi!
Kako velik je pa razloček med prebivalci svoboclue Bulgarije in onim v
novoosvobojenih pokrajinah! Vsi so iste vere, narodnosti, vsi enake sposobnosti in marljivi. Zemlja v novih krajih je še mnogo boljša in rodovitnejša, podnebje milejše in ugodnejše. In vendar ta veliki kulturni prepad.
Povsod vlada siromaštvo, po neka* terih mestih in vaseh pa celo velika mizerija. Šc najlepši in najrodovitnejši kraji na primer južno od Odrina pa do morja in pa cela Makedonija, vse je zanemarjeno! In vendar bi postala ta črna, plodovita zemlja pri dobri obdelavi pravi raj.
Danes seveda, ko je svet tako slabo in redko obdelan, ko jc večina ravnin in gričev še čisto deviška, nc moremo govoriti niti o začetku kake gospodar« ske kulture.
Samoposebi sc razume, da odgo« varja temu gospodarskemu propadu tudi primerna — izobrazba. Ljudje ne morejo zadostiti niti najmanjšim du-< ševnim potrebam. Živijo čisto v nekulturnih razmerah. Delajo kakor živina, oblačijo se s skupaj sešitimi krpami in njih prehranitev jo sila borna.
Sicer pa je vsako kulturnejše živ«, ljenje bulgarskega prebivalstva v teh turških provincah, zanj velika nevarnost. Oblastniki in turški uradniki imajo ostre oči na take družine; ali jim nalože velika davčna bremena na pleča, ali si pa vzamejo kar sami za svoje osebne potrebe, kar žc rabijo, denar, ljudi ali hrano. Ni torej nič čudnega, če stavijo Bulgari svoje hiše sredi dvorišč, ki jih ograde z velikimi ploti in zidovi. Hiša je na ta način zavarovana pred tatovi in razbojniki, pa tucli pred turškimi poizvedovalci. Pri takih razmerah jc seveda vsak napredek nemogoč.
Človeku sc naravnost milo stori, ko vidi tik pred vratmi kulturne Evrope, tako mizerijo in zanemarjenost ljudstva kljub bogati zemlji in krasnemu podnebju.
No, hvala Bogu, sedaj se bodo začeli drugi časi in na teh tleh bo zopet zrasla in sc razcvela krščanska kultura, ki so jo Turki pred pet stoletji zadušili.
še bolj vas pa utegne zanimati vprašanje: Ali pa ima Bulgarija dovolj lastnih sil in izobraženstva, da bo to kraje kultivirala ali bo treba ljudi iz drugih slovanskih dežel ije dol pritegniti?
Splošno rečeno: Bulgari imajo dovolj inteligentov za kulturno delovanje v teh na novo zasedenih krajih, posebno veliko je Makedoncev. V stari Bulgariji je bilo že dosedaj v javnih službah okoli 30 odstotkov Makedoncev, ki so služili tu pri nas kot. učitelji, uradniki, častniki itd. V trgovini in obrti, zlasti pa po večjih mestih je bilo celo clo 50 odstotkov bulgarskih Makedoncev. Vse službe in stroke so bile prenapolnjene in Makedonci iz turških provinc so začeli postajati žo nekoliko nadležni gostje za domačine. Makedonsko vprašanje je torej kolikor toliko tudi vprašanje bulgarske inteligence. Domovina se je morala razširiti in razmaknili, cla dobi nakopičena duševrja in materialna moč dovolj izhoda in prostora.
Premislite samo sledeče številke. Na sofijskih gimnazijah napravi vsako leto povprečno nad 300 fantov in blizu •^00 deklic maturo; v celi Bulgariji pa znaša skupno število abiturientov v zadnjih letih okoli 3000 na loto. Na sofijski univerzi je bilo vpisanih v zadnjem letnem semestru 1563 slušateljev in 543 slušateljic, skupno 2106. Med njimi je polovica, 1110 pravnikov; drugi so historiki, filologi in fizikomate-matiki. Polog togn ima Bulgarija tehnično srednjo šolo, ki se bo v par letih razširila v politehniko. Trgovskih šol jo 10. obrtnih 10 za fante, -i za dekleta; kmotijskih šol jc 12, gospodinjskih šol
Spominjajte se v dneh okoli novega leta po vsej domovini »Slovenske Straže".
Hablrajte zanjo povsod!/*!!!
za dekleta, ki se uče obenem ročna 3e-la, Je pa 72. Učenccv na trgovskih šolah je okoli 1000, vsako leto jih dovrši šolo okoli 150. Na poljedelskih šolah je približno 500 fantov in 70 deklet. Vsako leto jih dovrši ta študij blizu 150.
Te številke nam govore dovolj jasno. Jez, ki ga jo delala turška meja proti Bulgariji, v kateri se jc zbirala narodova duševna sila, je sedaj odprt in mlade domačo inteligentne moči se bodo usule sedaj po odrinski pokrajini in po Makedoniji in začele novo kulturno delo na prosvetnem in narodno-gospo-darskem polju. Res, da je precej mladih upapolnih moči padle na bojišču, a to se bo pri tolikem številu inteligen-tov malo poznalo.
Približno enake razmere bodo tudi na Srbskem. Smatral sem za potrebno to napisati, da bodo vedeli slovenski inteligentje, ki se na me obračajo z raznimi vprašanji in željami, pri čem da so, in kaki izgledi se jim v teh deželah odpirajo. Drugače pa stoji stvar glede obrtnije, trgovine in poljedelstva.
Omenil sem že, da leži v novih pokrajinah mnogo zemlje prazne in neobdelano, sicer pa zelo rodovitne. Turki so večinoma zbežali in zapustili prostorna zemljišča in posestva, ki boclo v kratkem času na prodaj. Nevarnost, da bi prišla ta zemlja v roke špekulantov z zemljišči, ki bi jo za velike dobičke na drobno razkosali in prodali, je že odstranjena. Bulgarsko sobranje jo sprejelo namreč zakonski načrt, po katerem je vsaka kupčija po teh krajih prepovedana, dokler se ne ustanovi in uredi bulgarska uprava. Poleg tega sta bulgarska narodna in poljedelska banka že pripravili kapital, s katerim bosta kupili velika posestva in obrtna podjetja in jih za majhen dobiček na drobno razprodale. Na ta način bo prišla zemlja v roke ljudstva, da mu nc bo treba več iskati zlatih gora in diamantnih polj po Ameriki.
Dozdaj je bilo v Ameriki na tisoče Bulgarov, ki so se deloma že vrnili, deloma se pa bodo še. Kljub temu bo šc ostalo mnogo zemlje, ki čaka pridnih, delavnih slovanskih rok, da jo obdelajo in si na nji svoj obstanek osigurajo.
Tukaj bi bilo hvaležno polje za naseljevanje Slovencev in Hrvatov, ki imajo vsaj nekoliko kapitala. Nekaj kapitala za nakup potrebne zemlje in primernega orodja jo pa treba na vsak način.
Ravno te dni sem dobil zanimivo pismo od strani odličnega hrvaškega poslanca, ki je strokovnjak v narodnogospodarskih zadevah. Naj vam napišem par njegovih misli o prosvetni in narodno-gospodarski organizaciji v novem ozemlju.
»Nesumnjam, da če na Balkan po-letiti mnogi individui, pak i takovi, ko-ji če pod obrazinom Slavenstva i bratstva htjeti nešta usičariti. Balkan če biti trkalište tudjinaca (tujcev), kao što je to još neka zemlja, kamo se doklati-še bankrotirani tudjinci, da iztiskuju i izjedaju domači elemenat. Da se na Balkanu tomu predusretne, valjalo bi več sada stvoriti stroge zakone i vršiti najstrožiju kontrolu, da ne bude tud-jinske najezde, kojoj če se kasnije morati još i »kaditi« iz diplomatskih razloga.
Balkanske su si države svijestne svoje snage i moči, za to neka računaju samo sa svojim narodom ii miru, kao što su to i u ratu črnile. Istom u pomanjkanju domačih sila, neka u prvom redu posegnu za najbližom si bračom Hrvati i Slovenci, koji če se častno odu-žiti svojoj novoj domovini.«
Tudi »Primorec« (Gorica, 29. novembra) je prinesel članek: »Na Balkan, ne v Ameriko«, v katerem svetuje našim ljudem, naj sc izseljujejo rajši na Balkan, kakor pa v Ameriko. Pisatelj dotičnega članka je imel priliko govoriti s tajnikom »Sofijske trgovske komore«, dr. Ivanom Zlatarovim, ki se je izrazil o Jugoslovanih in Čehih, da so »iskreni, rodoljubni in delavni.«
Tudi ni nobenega dvoma, da bodo slovenske obrtnike, trgovce, posebno pa kmete podpirale bulgarske banke s svojim kreditom, jim prodajale zemljišča pod ugodnimi pogoji in dajale posojila na hipoteke.
Tudi nedavni nasvet, da naj bi kaka slovenska banka osnovala v Bulgariji svojo podružnico v podporo slovenskim naseljencem, je uvaževanja vreden.
Do sedaj obstoje razen domačih kreditnih zavodov samo še nemški iz »rajha«, namreč »Kreditbank«, avstrijska »Balkanska banka« (podružnica »Wiener - Bank - Vereina«), francoska »Generalna Banka« in ruska banka.
Malo pred vojsko se je imela odpreti še neka češka banka, ki je prevzela stavbo in promet sladkorne tovarne v Gornji Oreliovici (blizu Trnovega). Vojska je seveda to namero zadržala.
Na koncu naj navedem še izvajanja časopisa »Bolgarija«, glasila slova-
nofilske stranke na čelu z dr. Dane-
vom. List izvaja v številki 9. dccembra sledeče:
»Ne bo še minolo niti deset lef, ko bo občutila Evropa — kulturna, obrtna in trgovska — žilo novega intenzivnega življenja v novoosvobojenlh pokrajinah, v radost osvobojenih in civiJizo-vanega sveta. To bo nova slopnjd na potu duhovne in gmotne kulture. Trgovski oclnošaji evropskih industrijal-nih držav z bližnjim vzhodom, bodo stokratno ojačeni, kakor se je moglo opaziti tudi pri Bulgariji po njenem osvobojenju.«
»Svobodna v političnem oziru in dobro urejena Makedonija s premožnim prebivalstvom, s povečanimi duhovnimi in gmotnimi potrebami, z znatno povečano konsumno sposobnostjo, — to vse 1)0 pridobitek nc samo za nas, nego tudi v korist celega kulturnega in industrialnega sveta.«
Z ozirom na letošnje pridobitve in velike koristi ne samo Bulgarov in celega slovanstva, nego tudi vse Evrope, je bila vojna proti turškemu divjaštvu v istini sveta in pravična.
lil. slovenski prolialkoiiolni kongres.
»Slovenska Straža« vabi vse svoje prijatelje na ta kongres, ki je posvečen treznosti našega naroda. V »Narodno-obrambnem Vcstniku« smo že večkrat omenjali grozne številke, ki jih zneso skupaj Slovenci v svetlih kronicah posebno za tujo pijačo in za žganje. Čim bolj bo trezen naš narod, večji bodo uspehi »Slovenske Straže«. Najboljši pripomoček za potujčevanje našega naroda je našemu narodnemu sovražniku pijančevanje in žganjepitje. »Slovenska Straža« se v polni meri zaveda pomagati treznostni akciji med Slovenci, zato je pozvala vse svoje pokrajinske pododbore, naj store vse, da se v vsaki slovenski deželi zasnuje podzveza »Svete vojske«. S Koroškega jc odbor »Slovenske Straže« že prejel zagotovilo, da ondi ustanove tako podzvezo. Naj bi Koroški sledile tudi ostale dežele! Tretjemu slovenskemu protialkoholnemu kongresu želimo najboljši uspehi
Za narod.
+ Naseljevanje v novoosvojenih krajih na jugu. Od mnogih krajev se je izražala želja, naj bi se tok izseljevanja našega ljudstva obrnil, če se ga že zajeziti ne dd, v novoosvojene kraje na jugu. Tudi »Slovenski Straži« je došlo v tem oziru več pisem, mnogi Slovenci so kar na vrat in nos odpotovali na jug. Da se izve, kak je resničen položaj tam doli, smo se obrnili do velecenjenega našega rojaka vseučiliškega profesorja g. A. B e z e n š k a, ki nam je poslal zelo informativen članek, katerega priobčujemo v današnji številki »Narodnoobrambnega Vestnika«. Upamo, da bomo s tem marsikakemu, ki si je želel pojasnil, zelo ustregli.
Kako je s podružnicami »Slovenske Straže« na Štajarskem? Slomškovo leto se bliža koncu. Z navdušenjem, ki sc je kazalo na Slomškovih slavnostih, vstvarjajmo v novem letu nekaj stalnega, trajnega. In trajno ognjišče narodne navdušenosti je povsod podružnica »Slovenske Straže«. Pred nami leži pregled štajerskih podružnic »Slovenske Straže«. Iz njega vidimo, da je v narodnoobrambnem oziru vse premalo storjeno. Dekanije Laško, Maren-berg, Vuzenica in Za vrč nimajo niti ene podružnice. V nekaterih krajih jc premalo podružnic, n. pr. med Muro in Dravo je samo devet podružnic, dosti premalo v Savinjski dolini, v slovenjegraškem okraju itd. Lahko se podružnice »Slovenske Straže« na Sp. štajerskem ustanovijo v 116 župnijah. Naš ideal bodi: vsaka župnija imej svojo podružnico, po dve mali župniji se lahko združita, po več ne kaže. Torej ne dekanijske ali okrajne podružnice, temveč župnijske! Domoljubni somišljeniki po posameznih župnijah, pripravite vse za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«! V vsakem kraju sc najde nekaj mož, fantov, žena in deklet, ki bi na leto žrtvovali 50 vin. ali pa 1 krono. — Po Slomškovi proslavi gradimo nove trdnjave »Slovenski Straži«!
Vedno manj se rabi narodnih kolkov in s tem je znatno zmanjšan vir dohodkov »Slovenske Straže«. Vsem našim pisarnam in vsem domoljubnim posameznikom nujno priporočamo, da naroče pri pisarni »Slovenske Straže« in rabijo naslednje narodne kolke:
1.	Marijin kolek (Brezje.
2.	Slomškov kolek.
3.	Kolek: Slovenska zemlja Slovencem.
4.	Kolek: Slovensko dekle.
5.	Kolek: Zemljevid Slovenije.
6.	Kolek: Stražar.
7.	Kolek: Narodna noša.
Posamezen kolek 2 vinarja. Razpro-dajalci debe 20 odstotkov popusta.
Vabilo
ki ga priredita
Protialkoholna zveza „Sveta vojska" in Društvo zdravnikov na Kranjskem
ob
desetletnici protialkoholnega gibanja na Slovenskem.
Čas kongresa: Nedelja 29. in pondeljek 30. decembra 1912. Kraj zborovanja: Velika dvorana hotela „Union". Vhod od spredaj: z Miklošičeve ceste.
I. Nedelja, 29. decembra:
Ob 8. uri v stolnici tiha sv. maša v namen kongresa. Pričetek zborovanja ob 9. uri dopoldne.
a)	Dopoldne:	Razpored.
Otvoritev.
Nagovor predsednika Društva zdravnikov dr. Demetra viteza Blei-weisa-Trsteniškega.
Nagovori oficielnih zastopnikov.
Pozdrav zastopnika hrvaške protialkoholne organizacije.
Referati:
1.	Janez Ev. Kalan: Zgodovina protialkoholnega boja na Slovenskem.
2.	Dr. Avgust Levičnik: Alkohol in tuberkuloza.
3.	Ces. svetnik Gustav Pire: Alkohol s kmetijsko-gospodarskega stališča
4.	Dr. Otmar Krajec: Alkohol in poškodbe — s posebnim ozirom na izkušnje na balkanskih bojiščih.
b)	Popoldne:
5.	Sodni svetnik Fr. Milčinski: Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem.
6.	Dr. Anton Schwab (Celje): Poljudna zdravniška predavanja o alkoholizmu.
7.	Učiteljica Antonija Štupca (Maribor): Ženstvo — v boj proti pijančevanju!
8.	Skioptične slike o alkoholizmu. Kaže in razlaga L. Puhar. K temu predavanju je povabljeno posebno delavstvo. Zborovanje društva zdravnikov ob 6. uri zvečer v „srebrni dvorani*.
Zvečer v deželnem gledišču uprizoritev iz francoščine prevedene drame „Ubijalec" (alkohol) v petih dejanjih. Začetek ob pol 8.
II. V pondeljek, 30. decembra:
Pričetek ob 9. uri zjutraj.
a)	Dopoldne:	Razpored:
Otvoritev.
Nagovor predsednika društva zdravnikov.
Referati:
1.	Ravnatelj dr. Janko Bezjak (Gorica): Vpliv alkohola na vzgojo.
2.	Učiteljica Antonija Štupca: Sveta vojska v šoli.
3.	Nadučitelj Budolf Horvat: Alkoholizem in politika.
4.	Katehet Ivan Tomažič: Alkoholizem v katehezi.
b)	Popoldne ob 2:
5.	Dr. Anton Schwab: Fiziološki učinki alkohola na človeško, posebno na otroško telo. Demonstracija s preparati.
6.	Učitelj Miloš Svanjak (Koroško): Alkoholizem na Koroškem in narodna obramba.
Nato:
Občna zbora dufcavske ln učiteljske protialkoholne zveze.
Razgovor:
a)	Zakaj protialkoholno delo tako počasi napreduje?
b)	Kako doseči, da bi se delo po celi deželi intenzivno začelo?
c)	Katero orožje proti pijančevanju dajejo sedanje postave?
d)	Slučajnosti.
Oficielni zastopniki in zastopniki društev so naprošeni, da bi se hoteli v prednji dvorani priglasiti, da dobimo pregled oficielnega zastopstva.
Za pondeljek so posebno povabljeni gg. učitelji in katehetje, vstop pa je dovoljen vsakomur.
Posebej so še povabljeni izvenkranjski Slovenci, ker shod je vseslovenski. — V pondeljek ob 1. uri popoldne v veliki dvorani sestanek izvenkranjskih zastopnikov, kjer se bodo zasnovale pokrajinske centrale za Štajersko, Koroško, Goriško in Tržaško.
Skrajni čas jc, da vsi zaupniki pogledajo v svojih občinah, kjer se še ne rabijo naših vžigalic, kateri gg. trgovci še ne prodajajo vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsodi, naj jih naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani. Ne verujte izgovorom, da so pošle. Odločno zahtevajtel
Pozor! Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvezdna tkanina« in z znamko »Zlate repate zvezde«. To blago je najtrpežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo, in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Hermes v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Zavarujte se za življenje in za slučaj smrti po »Slovenski Straži«! Opetovano opozarjamo naše somišljenike, naj se pred vsakim zavarovanjem za življenje in za slučaj smrti pismeno obračajo za posredovanje na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani. Tako pridobite »Slovenski Straži« ono, kar bi dobil kak siten agent, sami pa ste sigurni, da bodete pošteno postreženi. Poudarjamo, da se je treba pred zavarovanjem naravnost pismeno obrniti na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Vsa drugačna posredovanja za »Slovensko Stražo« nimajo veljave.
Slovenske gospodinje opozarjamo na inserat drožarne Josipa Košmerla. Koš-merlove drože so izborne! Zahtevajte jih pri vseh trgovcih!
Hitro in lepo se snažijo obuvala, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja v korist obmejnim Slovencem A. Kregar, Ljubljana. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje.
Boj Slovencev na narodnostni meji potrebuje naše najizdatnejše podpore. Delo »Slovenske Straže«, ki obmejne Slovence v tem boju tako krepko podpira, zasluži torej naše največje pomoči. Pomaga lahko vsak, če ne drugače, pa vsaj s tem, da kupuje blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Tu omenjamo predvsem Kolinsko ka-vmo primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je izvrstne kakovosti, da, naravnost nedosežna, in se je zato v vsakem gospodinjstvu priljubila. Nobene naše gospodinje ne sme biti, ki bi ne kupovala Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Prava cikorija v korist »Slovenske Stra» že« je pa samo ona, ki ima pečatnik »Slovenske Straže« in ovitek z napisom »V korist obmejnim Slovencem«. Odločno zahtevajte v vsaki trgovini, da vam dajo tako opremljeno škailjico cikorije! Ako vam nočejo postreči s takimi skat-ljicami, pišite »Slovenski Straži«!
Vsak dan se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi tc lahko storile za »Slovensko Stražo«, pa bi se jim v žepu prav nič ne poznalo! En krajcar pri plačevanju »cehe« ne igra nobene vloge, »Slovenski Straži« bi se pa zelo pomnožil vir dohodkov, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike! Računski listki se naročajo v pisarni »Slovenske Straže « v Ljubljani.
Kdor potuje v Celovec, naj se ustavi v hotelu Trabesinger. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnjem »Narod-noobrambnem Vestniku«. Postrežba in kuhinja je dobra in vzorna!
Posestvo na prodaj v lepem kraju na Štajarskem, in sicer: hiša, v kateri se že dolgo let nahaja gostilna in trgovina. Cena s posestvom vi'ed 18 clo 20 tisoč kron. Iliša je poleg cerkve in bi mož krščanskega prepričanja, ki bi tamkaj vodil gostilno in trgovino, lahko zelo dobro izhajal. Prebivalstvo je premožno. Ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
V bližini Maribora je naprodaj vele-posestvo, ki meri 70 oralov najlepše zemlje. Velik sadonosnik, mlado žlahtno drevje, rodovitni travniki, vinograd, njive in velik sečen gozd. Mlekarstvo bi vrglo na leto tisočake. Vprašanja na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
Mlad fant bi se rad izučil kake obrti pri dobrem krščanskem mojstru. Ker je ubog, želi popolne oskrbe. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.

J** Vse naše pisarne lepo prosimo, naj naročajo papir, ki ga ima v zalogi »Slovenska Straža«!
Najcenejša in najboljša postrežba!
Pišite na »Slovensko Stražo« po cenik! '•l
Nujno narodnoobrombno delo pred novim letom.
V	zadnjem času je naš edini slovenski katoliški dnevnik »Slovenec« pokazal, cla jo o vseh svetovnih dogod-kah prinašal več in bolj natanko, kakor veliki dunajski dnevniki, ki veljajo po 56 K in še več na leto. »Slovenec« pa velja na leto samo 26 K ali za četrt leta 6 K 50 h. Z novim letom pomagajmo vsi k večjemu napredku »Slovenca«!
Če vsak prijatelj našega dnevnika dobi »Slovencu« nekaj novih naročnikov, je velikanski napredek našega edinega katoliškega dnevnika gotova stvar!
Vsaka vas naj bi imela po več »Slovencev! Koliko agltačnega dela v raznih ozirih bo pozneje prihranjeno, ako v dneh okolu novega leta preskr-bite, da bo v vsaki vasi po več izvodov »Slovenca«. V ta namen sestavite krožke po več oseb skupaj, ki naj četrtletno skupaj plačujejo »Slovenca«. Eden v krožku naj preskrbi za pobiranje denarja. Tako se praktično izvrši, da kjer eden ne zmore, se jih več skupaj naroči na »Slovenca«.
Tudi v vse naše gostilne »Slovenca«!
V	vsakem kraju naj si prijatelji »Slovenca« agitačno delo za »Slovenca« razdele.
V	naši moči je sedaj, da iz »Slovenca« ustvarimo prvi dnevnik na slovanskem jugu!
S tem da izvršite povsod delo za »Slovenca«, storite veliko narodno-obrambno delo, ker razširjen »Slovenec« bo najboljše narodnoobrambno orožje slovenskemu ljudstvu!
Agitirajte povsod za nove naročnike »Slovenca«!
K temu velepotrebnemu delu vse cenjene somišljenike nujno vabita
uredništvo in upravništvo »Slovenca«.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru. kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Durov! »Slovenski Straži".
Novi dvekronski novec so darovali:
G. V. Matjašič, Trst, Via St. Martin, 2 K. — G, Marija Stegner, Trnovo, Notranjsko, 2 K.
Slomškov dar po 20 K:
117. Anton Lovšin, Radeče pri Zid. mostu, 20 K, — 118. Duhovniki kamniške dekanije, zbrani na konferenci v Domžalah, 30 K 40 vin. — 119, 120, 121. Pevsko društvo v Šmartnem na Paki od Slomškove slavnosti 69 K 40 vin. — 122, 123, 124, 125, 126. Po podružnici Žalec, na zlati maši č. g. Josipa Kunej na Zg. Ponikvi, 100 K. — 127. Nabral zavedni rajnkovški župan, g, Jan. Roškar, na veseli gostiji Janeza in Marije Neuwirth roj. Gobec v Sv, Križu tik Slatine dne 21. okt. 1912, 23 K 68 vin. — 128, Tončka Ortl v Braslovčah, v spomin po umrlem bratu Jakobu Ortl, 20 K. — 129. Jos. Vin-tar, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 20 K. — 130, 131. Vinko Majdič v Kranju, mesto venca na grob umrlemu Val. Krisoerju, 40 K.
Darovali so kot Slomškov dar:
Po č. g. Petru Jurak, kaplanu, Ljubno pri Celju, darovala vesela družba 5 K. — Č. g. Val. Oblak, župnik v Kropi, 4 K 30 vin. — G. Fran Setničar, Gorica, 10 K. — Č. g. P. Švcgeli, župnik, Movraž, 2 K. — Nabrano po g, Antonu Fanedl, organistu v Vurbergu, na gostiji g. Frana Krajši, 3 K. — Po g. Franu Grossman v Gladbecku, nabrano na Slomškovi slavnosti 29. sept. 1912, 7 K. — Č. g. dr. Stanko Banič, Donii Dolac, 2 K. — Nabrano ob priliki poročnega dne g. Antona Jerman, dež. užitn. uradnika v Žireh, 10 K. — Č. g. G. Vilman. župnik v Ljubnem, 4 K. — Po g. M. Brenčiču, drž. poslancu, darovala g. Janez Grahar, župan v Hajdinu, 10 K, in č. g. Peter Žirovnik, kaplan pri Sv. Vidu niže Ptuja pri kozarcu dobrega vina, 5 K, — G. Ivanka Žagar, hči gostilničarja v št. Janžu na Vinski gori, 2 K 20 vin. — G. Simon Tomažič, Ljubljana, 2 K. — Otilij Medveščck, kurat v Trenti, p. Soča,
11 K. — Neimenovan v Ljubljani, 1 K 10 vin. — Neimenovan, Kanontlje, 80 vin. — Darovala dekleta na Slomškovi slavnosti dne 13. okt. 1912 v I Dobrni pri Celju 6 K. — Ob priliki srebrne poroke so sklenili Hafner iz Krope: »Oče Luka, Micka mati in z njima vsi veseli svati, mali dar »Slovenski Straži« dati!« — 12 K 25 vin. — Po č. g. Jos. Dobrove, kanoniku v Velikovcu, nabrano povodom godovanja č. g. dekana I. Čemerja, 11 K. — Nabrala Ant. Mlakar in Ant. Žele pri veselici Kat. izobraž. društva v Št. Petru na Krasu dne 27. okt. 1912, 10 K 11 vin. — Darovali pogorelci iz Toma-čevega, 9 K. — Al. Mišič, Breg- pri Borovnici, 2 K.
—	Nabral g. Fr. Natek, c. kr. pošt. oficijal v Tc-harjih, na Martinovem večeru v gostilni Pišek, 15 K. — Nabral č. g. Fr. Sinko, kaplan v Šmarjah pri Jelšah, na gostiji Maksa Jelc, 10 K. — Nabrano, na veselici v gostilni g. Ig. Mrcina v Dev. Mar. v Polju, v družbi g. poduradnika Janežiča, 4 K 40 vin.
—	I. Štrukelj, nadučitelj v Ljubljani, 20 vin. — Po č. g. M. Kranjc, kaplanu v Središču, nabrano na gostiji Kranjc-Zadravec, 10 K 10 vin. — M. Korošec, Socerb, 80 vin. — Ant. Rabuza, c. kr. profesor, Celje, 1 K 25 vin. — Avg. Vraz, Cerovec, 18 K 22 vin. — Al. Jenko, Klanec pri Komendi, 8 K.Mart, Krejči, župnik v Borlah, 2 K. — Štef. pl. Po-sarelli, vikar v Gradišču, 1 K. — Frančišek Na-stran, kaplan v Borovnici, 5 K. — Župni urad Fara pri Kostelu 2 K. — Ivan Strajn, Dolina pri Trstu, 1 K 50 vin. — Ivan Novak, paznik juž. železnice v Rakeku,_ 2 K. — Nabrano na sedmini rajnega Frana Kozmelj, posestnika iz Prekope pri Vranskem, 8 K. — Karol Gašpar, Št. Tli pod Turjakom, 2 K.
Društva za Slovensko Stražo;
Kat. slov. izobraž. društvo Sv. Miklavž, Laško, 5 K, — Dekliška Marijina družba, Miren pri Gorici, 16 K (članarina). — Slov. kat, delavsko društvo v Prevaljah, 10 K (članarina). — Bralno društvo v Podgorju 2 K 27 vin. — Slov. kršč. del. društvo Črna pri Prevaljah, 10 K.
Dar posojilnice:
Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu 50 K.
Dar županstev:
Županstvo Boh, Bistrica, 20 K. v Sodražici 10 K.
Županstvo
Prispevki podružnic:
Po podružnici v Konjicah, daroval neimenovan, 1 K. — Podružnica Selca nad Škofjo Loko, 10 K 06 vin. — Podružnica za Šaleško dolino, 20 K.
—	Podružnica v Gorici 40 K. — Ženska podružnica Trnovo, Notranjsko, 23 K 60 vin, — Podružnica v Celovcu 61 K 20 vin. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah 10 K. — Podružnica v Djekšah, Kor., 5 K.
—	Podružnica Miren pri Gorici, 56 K. — Podružnica Vclikovec, od Slomškove slavnosti, 32 K 80 vin. — Moška podružnica Loški potok, 6 K. — Podružnica Planina pri Vipavi, 20 K. — Podružnica Homec, 15 K. — Podružnica Sv. Peter v Savinjski dolini, 10 K. — Podružnica v Ljutomeru, 5 K. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici 16 K 90 vin. — Podružnica Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 109 K 30 vin, — Podružnica Sv. Križ pri Mariboru 159 K 84 vin. — Podružnica v Kranju 17 K 12 vin. — Podružnica Dobrna pri Celju, 23 K 50 vin. — Podružnica Št. Vid na Planini, 50 K. — Podružnica v Prvačini, 14 K. — Podružnica v Mengšu, 52 K. — Podružnica v Mariboru, 225 K 44 vin. — Podružnica Št. Ilj, 6 K. — Podružnica v Prevaljah, 17 K.
—	Podružnica Jezersko, 22 K. — Podružnica Raj-hcnburg, 12 K. — Podružnica Žalec, 95 K. — Podružnica Sv. Lenart v Slov. goricah, 100 K. — Podružnica Slivnica pri Celju, 30 K. — Podružnica Sv. Lovrenc nad Mariborom, 20 K. — Podružnica v Radovljici, 88 K. — Podružnica v Cerknem, Goriško, 17 K 40 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. železnici, 7 K 70 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici, prebitek od Slomškove slavnosti 6. okt. 1912, 50 K. — Po podružnici v Konjicah, daroval č. g. Fr, Hrastclj, 1 K 20 vin. — Podružnica za Sp. Mislinjsko dolino, 45 K. — Podružnica v Dram-Ijah, 2 K. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah, od Slomškove slavnosti, 50 K. — Podružnica Marija na Žili, 23 K 30 vin. — Podružnica v Brežicah, 17 K 61 vin. — Podružnica v Višnji gori, 21 K. — Po podružnici Sv. Križ pri Mariboru, nabral g. Iv. Hlebič na gostiji Janeza in Mimice Potočnik v Kamenici, 15 K. — Podružnica v Gorjah pri Bledu, 38 K 70 vin. — Po podružnici Sv, Jurij ob Taboru, nabrano na gostiji Cestnik-Lukman, 10 K 50 vin.
—	Podružnica v Kranju, 89 K 40 vin. — Podružnica v Mariboru, 90 K. — Ženska podružnica v Šmarjah pri Jelšah, 16 K. — Podružnica Batuje-Sclo, 14 K 90 vin, — Podružnica Sevnica ob Savi 56 K 40 vin.
—	Podružnica na Blokah, 48 K.
Iz nabiralnikov:
Po podružnici Sv. Lovrenc na Drav. polju, iz nabiralnika v gostilni g. L Finžgar, 10 K. — Po podružnici v Kranju, iz nabiralnikov: »pri Zorcu«, 9 K 68 vin.; »pri zlati ribi«, 8 K 13 vin;-, »pri Ruči-gaju«, 6 K 05 vin.; »pri Jelenu«, 1 K 22 vin. — Po podružnici v Podbrezjah, iz nabiralnikov, 6 K 78 vin. — Po podružnici Žiri, iz nabiralnikov, 6 K.
—	Po podružnici v Brežicah, iz nabiralnika, 2 K 37 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Mar-gon, Trnje, 5 K. — Iz nabiralnika g. M. Finžgarja, gostilničarja, Brezje, 1 K 80 vin. — Po g. Janku Novak, Brezje, iz nabiralnika, 3 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. Val. Picej, Sv. Primož, 1 K. — Po podružnici Kamnik, iz nabiralnikov v gostilni g. L. Berganta in »pri Krištofu«, 8 K 30 vin. — Po g, And, Oset, podjetniku Tolstovrškc slatine, Guštanj, tz nabiralnika, 6 K 08 vin. — Po Kat. izobraž. društvu Loka pri Zid. mostu, iz nabiralnika, 3 K 07 vin.
—	Po Kat. izobraž. društvu Sv. Lenart nad Škofjo Loko, iz nabiralnika v gostilni g. I. Kokaij, 5 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. F. Fojkar v Sp. Ljuši, 2 K 10 vin. — Po podružnici v Borovnici, iz nabiralnikov, 29 K 50 vin, — P og. Mihaelu Gobec, Me-stinje, iz nabiralnika, 5 K 73 vin. — Iz nabiralnika v gostilni »pri Ruechu« in »na Skali« v Tržiču, 4 K.
—	Iz nabiralnika v gostilni g. Brinška v Braslovčah, 11 K 20 vin, — Po podružnici v Črnomlju, iz nabiralnika, 11 K 50 vin. — Po moški podružnici na Vrhniki, iz nabiralnika, 1 K 12 vin. — Po č. g. Miroslavu Rodič, kuratu, Sv. Ivan, p. Prcstranek, iz nabiralnika, 2 K. — Po podružnici v Biljani, iz nabiralnika, 3 K 61 vin, — Po podružnici v Vogrčah, iz nabiralnikov, 8 K, — Po podružnici Sv. Lenart v Slov. goricah, iz nabiralnikov, 50 K 06 vin. — Po podružnici v Cerknem, Goriško, iz nabiralnikov, 8 K 17 vin. — Podružnica v Podragi, iz nabiralnika, 3 K 14 vin. — Po č. g. Al. Lcben, kaplanu, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, iz nabiralnika,
1 K 65 vin. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormožu, iz nabiralnika, 3 K 44 vin. — Podružnica Gorenji Logatec, iz nabiralnika, 3 K 02 vin. — Podružnica Dobrlavas, Kor., iz nabiralnika, 3 K 90 vin. — Slov. katol. izobraž. društvo »Zarja« v Kazazah, iz nabiralnika, 2 K 84 vin. — Po č. g. Antonu Štritof, pro-vizorju v Gorjah pri Bledu, iz nabiralnika, 5 K 10 vin. — Podružnica Idrija, iz nabiralnika, 3 K 75 vin. — Kmet. društvo Sv. Peter pri Gorici, iz nabiralnika, 1 K. — Iz nabiralnika podružnice Št. Vid pri Vipavi, 3 K 56 vin, — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Rebolj, Krka, 6 K. — Iz nabiralnika pri I. Pirjevcu v Batujah, 4 K. — Iz nabiralnika pri »Neuwirthu« v Kostanjah, 11 K. — Podružnica Št. Ferjan pri Gorici, iz nabiralnika v Dvoru, 6 K 14 vin. — Iz nabiralnika podružnice v Brežicah, 1 K 05 vin. — Iz nabiralnikov v Smledniku, 8 K. — Po č. g. Iv. Kogovšek, kaplanu v Boh. Srednji vasi, iz nabiralnika, 8 K 20 vin. — Po g. Franu Svctel-šek, Sladka gora, iz nabiralnika, 2 K 50 vin. — Po dr. Roku Jesenko v Celovcu, iz nabiralnika v hotelu »Trabesinger«, 3 K 10 vin.
Sklad Mohorjanov:
1. Mohorjani v Donavicu, po g. Ivanu Glasto-vec, 3 K. — 2. Mohorjani v Šmartnem na Paki, po č. g. Josipu Kolarič, župniku, 8 K 20 vin. — 3. Mohorjani v Št. Rupcriu pri Velikovcu, po č. g. Franu Treiber, župniku, 10 K; — 4. v Ukvah, Kor,, po župnijskem uradu. 4 K; 5. v Černečah, Kor., po župnijskem uradu, 3 K; 6. na Brdu pri Šmohoru, po č. g. Antonu Šturm, župniku, 2 K; 7. v Št. Vidu nad Valdekom, po župnijskem uradu, 2 K; 8. v Žičah, p. Sv. Duh, po knez-škof. župnem uradu, 4 K; 9. v Št. IIju pri Velenju, po č. g. Antonu Kolar, župniku, 10 K; 10. v Borovljah, po č, g. Ivanu Stare, kaplanu, 5 K 80 vin.; 11. v Št. Jurju v Slov. goricah, po č. g. Ant. Šijanec, župniku, 3 K 50 vin.; 12. v Vojšici, p. Kostanjevica, po č. g. Karolu Čigon, vikarju, 2 K; 13. v Polzeli, po č. g. Josipu Attender. 11 K; 14. v Žabnici pri Škofji Loki, po podružnici Slov. Straže,
8	K 40 vin.; 15. v Podbrezjah, po žtip. uradu, 12 K; 16. v Št. Vidu v Kazazah, po župnemu uradu, 8 K 16 vin.; 17. v Belevodah, po žup. uradu. 4 K; 18. v Mavčičah, po č. g. dr. Jos. Marinkoiu, žup. uprav., 16 K; 19. v Doliču, po žup. uradu, 5 K; 20. Nikolaj Križaj, župnik, Ovsiše, 2 K 70 vin., in And. Dežman v Ovsišah, 50 vin.; 21. Mohorjani v Šmarjeti pri Velikovcu, 10 K; 22. v Breznu nad Mariborom, po č. g. M. Volčiču, župniku, 6 K; 23. v Konjicah, po č. g. Jerneju Podpečan, kaplanu, 7 K 10 vin.; 24. v Sv. Sv. Kungoti, po žup. uradu, 1 K 60 vin.; 25. v Stari Loki pri Šk. Loki, 22 K; 26. v Molniku, 8 K;
27.	v Tržiču, pio č. g. Josipu Potokar, župniku, 6 K;
28.	v Poljčanah, po žup. uradu, 30 K; 29. v Koprivnici, Štaj., 6 K; 30. v Zibiki, po č. g. Iv. Kranjc, župniku, 5 K; 31. v Levpi, Gor., po žup. uradu, 1 K; 32. v Vodicah, 10 K; 33. v Križali pri Tržiču, po podružnici Slov. Straže, 16 K; 34. na Ježici, po č. g. Simonu Zupan, župniku, 10 K; 35. v Črnem vrhu nad Idrijo, 14 K; 36. v Leskovcu, po č. g. O. Škam-lecu, župniku, 21 K; 37. v Komendi, po žup. uradu, 22 K; 38. v Novi Oselici, po žup. uradu, 10 K; 39. v Rcbrci, p. Miklavčevo, po žup. uradu, 5 K; 40. v Veliki Nedelji, po č. g. Jakobu Menhart, župniku, 16 K; 41. v Špitaliču, p. Konjice, po žup. uradu, 2 K 20 vin.; 42. pri Sv. Barbari v Halozah, po župnem uradu, 2 K; 43. v Apačah, po žup. uradu, 5 K; 44. v Šmarjeti v Rožu, po žup. uradu, 9 K; 45. v Sorici, po č. g. J. Karlinu, župniku, 12 K; 46. v Kebelju, p. Oplotnica, 2 K; 47. v Loki pri Zid. mostu, 1 K 60 vin.; 48. v Zavodnjah. po č. g. J. Rozmanu, župniku, 6 K; 49. v Vel. Žabljah, po žup. uradu, 10 K; 50. v Radomljah, po č. g. Ant. Lovšinu, župniku, 10 K; 51. v Planini, Štaj., po č. g. Franu Gartner, župniku, 4 K 50 vin.; 52. v Sv. Križu nad Jesenicami, po žup. uradu, 8 K; 53. v Lučah, po č. gosp. Franu Lekše, župniku, 25 K 50 vin,; 54. v Hodišah, po žup. uradu, 3 K; 55. v Št. Lambertu, po župnem uradu, 4 K; 56. v Št. Petru na Krasu, 21 K; 57. v Doleh pri Litiij, po č. g. V. Filter, župniku, 2 K; 58. v Grahovem, po č. g. Al. \Vcstcr, župniku, 17 K
19	vin.; 59. v Sodražici, po žup. uradu, 7 K; 60. v Gor. Sv. Kungoti, Štaj., po žup. uradu, 1 K; 61. v Vavti vasi, po č. g. J. Zakrajšek, župniku, 5 K
20	vin.; 62. v Lučinah. po č. g. Franu Rajčevič, župniku, 2 K; 63. v Bevkah, po č. g. Al. Poljšak, 3 K 60 vin.; 64. v Kropi, po č. g. Val. Oblak, župniku,
9	K; 65. na Turjaku, po č. g. Franu Pavšič, župniku, 4 K; 66. v Šmihelu nad Piberkom, 15 K; 67. v Čer-ničah, Gor., po č, g. J. Nep. Murovccu, župniku, 4 K; 68. na Golem, p. Ig, po č. g. J. Kunauer, župniku, 2 K; 69. na Homcu, po žup. uradu, 4 K; 70. na Brezovici, po č. g. Fr. Hoenigman, župniku, 6 K; 71. v Čemšeniku, po žup. uradu, 10 K; 72. v Gori-čah pri Kranju, po žup. uradu, 4 K; 73. na Polici, po žup. uradu, 7 K; 74. v Št. Vidu nad Ljubljano, po č. g. V. Zabrelu, župniku, 18 K; 75. v Gotovljah, po č. g. Jak. Zupaniču, župniku, 14 K; 76. v Solčavi, po č. g. M. Schmidu, župniku, 18 K; 77. v Javorjah pri Škofji Loki, po žup. uradu, 3 K; 78, v Relcčah, po č. g. Jan. Meršolju, župniku, 4 K; 79. v Vrh-poljah pri Vipavi, po žup. uradu, 10 K; 80. v Novakih, po č. g. Iv. Kenda, kuratu, 2 K; 81. v Ljubnem, po č. g. J. Vilmanu, župniku, 5 K; 82. v Bohinjski Srednji vasi, po č. g. Iv. Berliču, župniku, 20 K; 83. v Žetalah, Štajersko, po žup. uradu, 3 K; 84. v Ajdovščini, po č. g. J. Rejec, žup. upravitelju, 17 kron; 85. pri Sv. Ivanu, p. Prestranek, po č. g. Al. Rodič, kuratu, 5 K; 86. v Hotiču pri Litiji, po žup. uradu, 1 K; 87. v Strugah, po žup. uradu, 3 K 50 v.; 88. v Leskovici, po žup. uradu, 7 K 50 vin.; 89. v Sostrcm, po žup. uradu, 18 K; 90. v Kamnigorici, po č. g. Simonu Ažmanu, župniku, 6 K; 91. v Kapelah, po č. g. M. Mcškotu, župniku, 7 K; 92. v Polhovem Gradcu, po č. g. Ivanu Cebašek, župniku, 24 K 44 vin.; 93. v Stopičah, po č. g. I. Porcnta, župniku, 6 K; 94. v Kostanjevici, po č. g. D. Pav-liču, župniku, 20 K; 95. v Sclali, po č. g. Antonu Jamnik, župniku, 20 K; 96. v Novicerkvi, po č. g. dr. J. Gregorec, 10 K; 97. v Starem trgu pri Ložu, po žup. uradu, 19 K 79 vin.; 98. v Špitnliču, 6 K; 99. v Devinu, po č. g. Jan. Kosu, žup. upravitelju, 13 K; 100. v Zagradcu, 5 K; 101. v Senožečah, po žup. uradu, 10 K; 102. v Dupljah, po č. g. P. Bohinjec, župniku, 5 K; 103. pri Sv. Tomažu p. Ormožu, po žup. uradu, 2 K; 104. v Liubnem, Štajersko, po žup. uradu, 24 K; 105. v Kredu, po č. g. I. Fon, vikarju, 7 K; 106, na Vrhniki, 30 K; 107. v Št. Lenartu nad Škofjo Loko, po č. g. J. Borštnarju, žup. upravitelju, 7 K; 108, v Soteski, po č. g. Al. Vole, župniku, 10 K; 109. v Batujem selu, po žup. uradu, 9 K 50 vin.: 110. v Orehku, p. Postojna, po č. g. Jos. Mencinger, 2 K; 111. v Koroški Beli, po č. g. Fr. Košir, župniku, 25 K; 112. v Šcmpolaju, po č. g. Franu Švara, vikarju, 9 K; 113. pri Sv. Petru na Kronskigori, po župnem uradu, 1 K 55 vin.; 114. na Dobrovi, po č. g. Jos. Plantariču, župniku, 16 K 50 vin.; 115. v Vremah, po č. g. J. Škerjanc, žup-
Vsako slovensko icipanstvo naj bi bilo z novim letom naročeno na dnevnik ..Slovenca"! Somišljeniki skrbite za toi
niku, 5 K; 116. v Boljuncu, po č. g. Ant. Križman, duh. up.. 5 K 20 vin.; 117. v Šraartnem pri Liliji, po žup .uradu. 22 K; 118. v Sv. Križu pri Litiji, po žup. uradu, 6 K; 119. pri Sv. Juriju pri Šmarjah, po zupnem uradu, 4 K 10 vin.; 120. v Sclah, po žup. uradu, 60 vin.; 121. na Bledu. 20 K; 122. v Podragi, po č. g. J. Koller, župniku, 7 K; 123. v Prevaljah, po žup. uradu, 15 K; 124. v Movražu, po žup. uradu, 4 K 50 vin.; 125. v Zagorju na Krasu, po č. g. Iv. Baloh, kaplanu, 14 K; 126. v Tomaju, po č. g. Mat. Sila, dekanu, 10 K; 127. v Sevnici ob Savi, po č. g. P. Gorjupu, 10 K 20 vin.; 128. v Šturijah, p. Ajdovščina, po žup. uradu 10 K 20 vin.; 129. v Boštanju, p. Radna, po žup. uradu, 5 K 90 vin.; 130. v Črnučah, 32 K 4 vin.; 131. v Kolovratu, 20 kron; 132. v Serpenici, Gor., 25 K; 133. v Dolenji vasi pri Ribnici, 4 K 15 vin.; 134. v Rakitni, po žup. uradu, 3 K; 135. pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, po č. g. Jos. Vodošeku, župniku, 6 K; 136. pri Sv. Trojici v Halozah, po č. g. B. Šalamunu, 4 K; 137. v Planini pri Rakeku, po žup. uradu, 3 K 10 vin.; 138. v Zapotoku, p. Kanal, po vikarijskem uradu, 2 K; 139. v Lomu, p. Sv. Lucija, po i. g. Ant. Pisk, kuratu, 15 K; 140. v Sv. Juriju ob Ščavnici, po žup. uradu, 26 K 78 vin.; 141. v Mariboru, po frančiškanskem samostanu, 7 K 50 vin.; 142. v Oblokah, po č. g. Jos. Abram, vikarju, 6 K 64 vin.; 143. v Mavhinjah, p. Devin, po č. g. Al. Pavlin, 4 K 18 vin.; 144. v Devici Mariji na Vurbergu, po kn. šk. žup. uradu, 4 K 50 vin.; 145. v Mošnjah, po č. g. J. Trpin, župniku, 4 K 66 vin.; 146. v Vogrčah, po č. g. I. Sekolu, 11 K;
147.	v Šmihelu pri Žužemberku, po žup. uradu, 3 K;
148.	v Dramljah, po č. g. Fr. Ogrizek, župniku, 10 K; 149. v Lokavcu, po č. g. H. Črnigoju, vikarju, 5 K; 150. v Dornbergu pri Gorici, po č. g. Fr. Lav-renčiču, 11 K 80 vin.; 151. v Gornjem Logatcu, po žup. uradu, 6 K 35 vin.; 152. v Dolu pri Ljubljani, po č. g. M. Kastelecu, župniku, 16 K; 153. v Trnju, po č. g. Mat. Ahačiču, kuratu, 12 K 30 vin.; 154. v Medgorjah, po č. g. Ant. Kaplan, župniku, 3 K 30 vin.; 155. v Zaplani, po žup. uradu, 3 K 60 vin.;
156.	v Liveku, po č. g. Val. Batič, kuratu, 20 K;
157.	v Uustiju, p. Ajdovščina, po kurat. uradu, 2 K;
158.	v Št. Jakobu v Rožu, po č. g. Mat. Ražunu, župniku, 20 K; 159. v Banjšicah, po č. g. Jos. Ušaj, kuratu, 4 K; 160. v Kobaridu, po č. g. J. Peternei, dekanu, 3 K; 161. v Št. Vidu pri Vipavi, po žup. jradu, 8 K; 162. v Lozicah, p. Št. Vid, po žup. uradu, 2 K 10 vin.; 163. v Št. Ferjanu pri Gorici, po č. g. Jan. Evg. Jarcu, kuratu, 8 K 30 vin.; 164. v Lipi nad Vrbo, po č. g. Iv. Nagel, župniku, 2 K; 165. v Št. Juriju na Strmcu, Kor., po žup. uradu, 1 K; 166. v Zagorju ob Savi, po č. g. G. Rott, župniku, 12 K; 167. v Borovnici, po č. g. Franu Nastran, kaplanu, 20 K 26 vin.; 168. v Dol. Trebušah, p. Slap, 10 K 12 vin.; 169. v Begunjah pri Lescah, po žup. uradu, 12 K; 170. v Št. Janžu na Dravskem polju, po žup. uradu, 7 K; 171. v Povirju. p. Sežana, po č. g. Jo*. Novaku, župniku, 10 K; 172. na Vojskem, 10 K; 173. v Št. Lenartu pri Sedmih studencih, 10 K; 174. v Hajdinu pri Ptuju, po č. g. Iv. Šketa, kaplanu, 12 K; 175. v Gočah-Erzelju, po kuracij-skem uradu, 7 K; 176. v Vranskem, 6 K 60 vi.; 177. v Volčah, po žup. uradu, 6 K; 178. v Sv. Juriju ob Pesnici, po žup. uradu. 10 K; 179. v Dobrni pri Celju, 9 K; 180. v Gornjem gradu, 5 K; 181. v Gro-čani, po č. g. Ivanu Zalokar, župniku, 7 K; 182. v Novem mestu, po č. g. Karolu Supin, vikarju, 10 K; 183. v Št. Vidu pri Ptuju, po č. g. Al. Svet, župniku, 7 K; 184. v Podbrdu ob Bači, po i. g. Val. Kragclj, župniku. 12 K; 185. v Mirnu, po t. g. Ivanu Roječ, župniku, 15 K; 186. v Št. Ilju pod Turjakom, po č. g. Franu Kren, kaplanu, 7 K 37 vin.
Do sedaj so izSli 4 sešitki po 40 vin.; celo delo bo obsegalo okoli 10 seSitkov in bo veljalo okoli 4 krone.
Knjiga je bogato opremljena s slikami in nam jamCita imona učenih gg. pisateljev, da bo tudi po vsebini knjiga trajne vrednosti.
Za siaSe žsnsžeo siaikorJsinejjšs knjiga: magdalene Plelineisooe:
šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšck.
Ti je najobširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter je bogato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6-— Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik. Cena K 3'—, vezana K 3-60.
Katol. Bukvama v

Najboljše
drože
so v prid
»Slovenske Straže"
Josipa Hošmerla
v Ljubljani
Frančiškanska ulica št. 8.
Kupujte in zahtevajte edino le te drože!
Slovenska straža.
Kolesarji, motoristi, aiitomobilisti!
Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot je seda), dajo pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto, tako tudi letos izgotovi to strokovnja-ško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka
Karel Čamernik & Ko.
Speclialna trgovina s kolesi, motorii, automoblll in posameznimi deli. - mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
• r- m-t- m • fi • r-r-r-r-T-r-i • r-r-i-i- r-1 ^t^fft-
je glavni del vsake stavbe. Z našimi
v«
dosežete pripoznano najbolje in najceneje kritje.
Zahtevajte vzorce in popise.
Velika zaloga
ter vseh stavbenih izdelkov.
Ceniki na razpolago.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
D
annnnDnnanaaannnacaaaanaaanaaannnnn
Cene brez konkurence!
Velika zaloga zlatnine In srebrnine!
Luka Vilhar. m|n <w»«
Ljubljana, Kopitarjeva ulica (tik Kat. tiskarne).
Priporočam po nizkih cenah razne ure v resnici strokovnjaško izbrane iz najboljših švicarskih tovarn.
Ker nimam lastne tovarne, vsako uro, ki ni dobra, nazaj pošljem.
Izmed mnogih priznalnih in pohvalnih pisem navedem tu samo to-le prostovoljno Izjavo: Podpisani potrjujem, da sem kupil pri g. Vilh&rju za 48 K žepno uro, ki v enem letu ni divnr^irala od i----
E IZ
žepno
_	časa niti
za eno miuuto. Zato iz p. Vilhnrja izdelko kot izvrstne. Kdor torej" cas natančno do minuto vedeti, koliko je ura, naj si kupi uro pri g. Vilharja.
V Železnikih, 15. aprila 1912. Valontin M aroi«,
župnik.
Edino slovensko . narodno trgovsko podjetje
Velikovška cesta št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem vele-cenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Po zimi zakurjeno toplo kegljišče. V hotelu Trabesinger dobite vsak "dan, posebno pa v sredah zvečer prijetno slovensko družno. — Slovenski potniki ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni hotel Trabesinger v Celovcu, kjer boste vedno dobro postrežem!
Za mnogobrojen obisk sc toplp priporočata najemnici in voditeljici hotela
Alojzija in Josipina Leon.

KJ225
e
9 9
e e
e •
•
6 0 i
9
Tvrdka
F. Meršol
v Ljubljani,
Mestni trg štev, 18
priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spada-jočih potrebščin kakor tudi veliko izbero modnega in drobnega blaga.
•---— eoetcetsteteiseeote		• ••0
♦ *		
! Mi	ia tehnične ii	♦ 1
t elehtrote	ii napi	i
Koncesionirano podjetje za električne naprave, napeljave električne luči in prenos moči, telefonske, brzojavne in signalne naprave. Motorji na bencin in petrolin ter Diasel-ovi motorji. V zalogi vedno v veliki izbiri: elek-tromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski material, mazilna olja in masti, lestenci za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. Proračuni na zahtevo zastonj. Popravila vsakovrstnih strojev. Moderna mehanična delavnica.
ta št. 22

iz Menla mlliionarlo.
Spomini Johna D. Rockefellerja.
731ctni »kralj« »Standard Oil Trusta«, najbogatejši človek na svetu John D. Rockefeller je začel pisati svoje spomine, ki izidejo v posebni knjigi, namenjeni samo omejenemu številu čitate-ljev. Nekaj podrobnosti iz teh memoir je prišlo v javnost in je zanimivo, da si Rockefeller ne misli pisati slave svojih ogromnih gospodarskih uspehov, marveč sebe in svoje tovariše milijonarje pribija na križ kot brezsrčne morilce tisočev delavskega ljudstva. Tako-le pišo: »Mislil sem, da more pridobivanje denarja in dosega moči izpolniti vse človeško življenje. Danes pa, ko je vse, kar sem podvzel, gotovo in uspelo pred mano, moram priznati: Nobena pridobitev, pa naj bo še tako velika, ne prinaša trajnega zadovoljstva. Nazadnje pride človek na mejo, ko nima ničesar več delati in tedaj se čuti brezmejno praznega, nekoristnega in nesrečnega«. In potem piše z ozirom na svoje tovariše milijonarje: »Kaj so to ljudje in ali imajo sploh še pravico imenovati se ljudi? To so stroji, ki opravljajo gotov posel in za nobeno drugo stvar zmožni niso. Poznam to družbo, ki se oholo imenuje »finančna aristokracija«. Poznam jih, saj sem se z njimi in proti njim boril. Temeljno načelo jim je egoizem, ki presega vse meje, ne poznajo nobenega ozira in ni fraza, ako se o njih pravi, da gredo preko mrtvih trupel. Čista resnica je, ako se trdi, da je vsak teh najbogatejših mož nešteto ljudi dobesedno pognal v smrt. Tudi jaz nisem bil drugačen ter se iz globočine svojega srca kesam vsega svojega življenja.« Lepo je to od Ro-ckefellerja, toda še lepše bi bilo. če bi svoje krasno spoznanje in svoj kes iz-premenil v dejanje, razbil, kar je ustvaril in dal svoje ogromno premoženje v socialne svrhe ter tako skušal popraviti svojo grehe. Ali bo?
* Vojska na Balkana 1.1912. Četrti sešitek tega prezanimivega dela j e ravnokar izšel. Sešitek je lepo opremljen in bogato ilustriran; poleg tega mu je pa pridejan natančem zemljevid balkanskih dežel v sedmih barvah, krasno Izveden, ki bo vsakemu dokaj pomogel do lažjega razumenja silnih dogodkov, ki so na mah izpremenili položaj balkanskih Slovanov. Radi zemljevida se je ta sešitek nekaj zakasnil. Vsled praznikov ta teden ne izide peti sešitek, pač pa izideta takoj po Novem letu dva sešitka skupaj.
Četrti sešitek smo že razposlali vsem eenj. naročnikom, in kdor bi ga ne bil 4obil, naj ga takoj reklamira.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
• Župne urade opozarjamo, da je
knezoškofijski ordinariat ljubljanski s |. januarjem 1913 oficijelno predpisal novo izdajo »Lesar, Berila in evangeliji« kot edino dovoljenje za porabo v vseh cerkvah ljubljanske škofije. (Glej Ljubljanski škofijski list št. 10, 1.1912). Isto velja tudi za tržaško škofijo in goriško nadškofijo.

se veliko lažje prestoje, ako se nekaj časa zavživa Scottova emulzija in s tem dovaja telesu nove moči. Učinek Scottove emulzije je tako pripoznan in preizkušen, da jo zavživajo mnogi odrasli in otroci v času nevarnosti za prehlajenje ali pred nastopom slabega vremena, da se izognejo prehlajenju. Telesna odpornost se s tem nenavadno poveča, česar je posebno želeti slabotnim osebam, ki imajo pri vsaki vremenski premembi opraviti s prehlajenjem.
Iz najčistejših in najbolj učinkujočih sestavin in po posebnem Scottovem načinu prirejena lahko prebavljiva in okusna Scottova emulzija, je zanesljivo in pripravno sredstvo za 1 -o in trajno utrditev zdravja.
Cena originalni steklenici ! K jO vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije SO vin. v znamkah na SCOTT & BOWNE G. m. b. H., Dunaj VII., In se sklicuje na ta Časopis, dostavi se rau 1 poSiljatev potom lekarne za poskušnjo.

vam več pove kot vse govoričenje. Vrzite proč brivni nož in naročite si brivni stroj, s katerim obrijeto najbolj trdo in kocinasto brado brez vsakega truda v 1—2 minutah, za kar sto rabili prej z brlvnim nožem četrt ure ln morali vrhutega šc natančno paziti, da se nc vrežeto. JMaš posrobrenl brivni stroj je prvi tc vrste in prekaša vso drugo po izbornostl svojih rezil, ki se posebno odlikujejo po svoji ostrosti in trajnosti. En brivni stroj 7. li rezili stane po povzetju poštnine prosto samo K G-30. Naročati: Ilirija, Dunaj 111.	3081
Ratmokar je izšla II. knjiga
Pm in draga
knjiga tvorita £ loto.
Cena:
I. knjiga elegantno vezana K 4'—
Roman „Pod svobodnim solnccm" je prvi slovenski leposlovni umotvor.
Cena:
II. knjiga elegantno vezana K 4 80
Najlepše božično darilo.
Istočasno priporočamo sledeče posebno upoštevane knjige:
Potop. (Sienkievvicz.) Zgodovinski roman. Dva zvezka vezana v eno knjigo K 8-40.
Brez dogme. (Sienkievvicz.) Roman. K 3—, vez. K 450.
Quo vadiš? (Sienkievvicz.) Roman iz Neronove dobe. Vez. K 5o0.
Skozi pustinje in puščavo. (Sienkievvicz.) Roman iz Mahdijevili časov. K 2-80, vez. K 3-90.
Ben Hur. (Wallace.) Roman iz Kristusovih časov. Vez. K 4-50.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) Zgodovinski roman. 2 dela. K 3 80, vez. K 5*40.
Dekle z biseri. (Haggard.) Povest iz Neronove dobe. K 2"20, vez. K 3"20.
Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. (De Waal.) Zgodovinska povest. K 150, vez. 2'10.
Kraljica Dagmar. (Beneš Trebizsky.) Zgodovinski roman. K 3"20, vez. K 4-30.
Povest o dveh mestih. (Dickens-Cankar.) K 5'20, vez. K 6 20.
Dolina krvi. (Sheehan-Bregar.) Povest iz irskega življenja. K 4-20, vez. K 5-80.
Mož Simone. (Champol.) Roman. K 1-90, vez. K 3 —. Razporoka. (Bourget-Kalan.) Roman. K 2—, vez. K 3'—. Ponižani in razžaljeni. (Dostojevsky.) Roman. K 3.—, vez. K 4'20. Zaobljuba. (Bečič.) Povest. K 1-80, vez. K 2-60.
Juan Miseria — Janez Nevolja. (Coloma.) Povest. K 1—, vez. K P60.
Vstaja Škender-begova. (Disraeli.) Zgodovinska povest. K —■G0, vez. K --80.
Straža. (Glovvacki.) Povest. K 2*40, vez. K 3"40.
Kako sem se jaz likal. (Alešovec.) Povest slovenskega trpina. 3 zvezki vsak Iv 1'20, vez. K 2—.
Malo življenje. (Detela.) Povest. K P—, vez. K T90.
Prihajač. (Detela.) Povest. K —-90, vez. K P70.
Skrivnosti srca. (Bourget-Kalan.) Novele. K 120, vez. K P40.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk In zabavo. (Kalan.) K — 80. voz
K 1-20.
Krmar Milanovič. Povest. K 140, vez. K 2 20.
Skrivnost najdenke. (Reimmichl.) K —- 00, vez. K —-90.
Romarica. (Buol.) Povest iz naroda. K 1'20, vez. K 160.
Pet tednov v zrakoplova. (Verne Jul.) Trije Angleži raziskujejo Afriko. K 3-80.
Kapitan Hateras ali Angleži na severnem tečaju. (Verne Jul.) K 440. Vojska na daljnem vzhodu. (Lampe. K 4 80, vez. K 6.—.
Za naše ženstvo najkoristnejša knjiga:
Magdalene Pleiweisove:
Slovenska kuharica
Sesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek.
To je najobširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveli izdajah:
Velika izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter jc bogato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6"—.
Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik. Cena K 3, vezana K 5'60.
t v <
želi službe kot občinski tajnik, pisar, hišni oskrbnik ali kaj temu podobnega.
Dopisi naj se vpošljejo na upravništvo ,,Slovenca" pod šifro »Takoj 3994«.
(provizorična) na enorazrednici blizu postajo na Dolenjskem, želi menjati službo s kolegom ali koleginjo vsaj na dvorazreclnici.	3992
Ponudbe do 28. decembra pod »Zima 57« poštnoležeče glavna pošta Ljubljana.
sprejme izobražena rodbina. Kje, pove uprava,, Slovenca".
3991 (3)
EOVI VOSJBSBT-LIUZLJHMH
Prva slov. izdelovalnica harmonijem
po ameriškem sistemu. 3990 Izdelujejo se vsake vrste harmoniji za cerkve, pevska društva, šole, zasebnike. Sprejemajo se popravila in uglašenje po najnižjih cenah. Sprejemajo se tudi popravila harmonik i. t. d. Oddaja se tudi na obroke. Harmonije si vsakdo lahko ogleda. Zahtevajte ilustrovani cenik.
3993
priporoča cenjenemu občinstvu za božične praznike svoja priznano izborna
kranjska vina
ki se točijo v kleti hotela »Union«
pod stalnim nadzorstvom iste.
i 1 Sili!
Proda se iz proste roke
po domače pri „Prezeljnu", ležeče tik glavne ceste na solnčnem in prometnem kraju. Obstoji iz hiše s staro gostilno in narejenim lokalom za prodajalno ali kako drugo obrt. Zraven imenovane hiše je veliko gospodarsko poslopje, približno 25 m dolgo v pritličju z raznimi prostori, zgoraj stanovanje po prenaredbi za razne obrti; pa tudi za kako tovarno je pripravno. Obe ste poslopji s ploščami kriti in z močnim podstrešjem. Proda se hiša in gospodarsko poslopje vsako posebej oli skupno z vrtom in prostorom okoli teh dveh poslopij. Proda ee tudi nekaj oprave. Po dogovorjenpm kupu se
posestvo lahko takoj prevzame. Natančna pojasnila daje lastnik I>orenc Boncelj, posestnik v Železnikih, Gorenjsko. 3988
Ufioi
Prodam za 650 K urejeno knjigoveznico ,z dvema strojema in materialom. Naslov se poizve pri upravi tega Ista. 3987
7. zemljiščem ali brez tega se proda pod Ugodnimi pogoji. Več pove Gašpar Lavtlžar Kranjska gora. 3982
Proda se manjša :
na jako prometnem kraju. Cena 900(1 K. Polovica kupnine ostane lahko vknjižena. Dalje sa proda tudi zasebna hiša z velikim vrtom, pripravni'. zo. vsako obrt. Vač se ooizvo v Spodnji &l§kl it. 22.	3983
ŠTIRJE NOVI RUSKI NADDREAD-NOUGHTI.
To dni so v Peterburgu y>oložili ogrodje štirim ogromnim oklepnim križarjem, ki bodo nosili imena »Boro-dino«, »Navarin«, »Ismail« in »Ilin-burn«. Novi vojni pomorski velikani so po 750 čevljev dolgi, 100 čevljev široki in obsezajo po 32.500 ton. Stroji dajejo vsak po 66.000 konjskih moči. Vsaka ladja stane 40 milijonov rubliev. V morje sc spuste koncem prihodnjega leta, v službo pa stopijo leta 1916.
VOLITVE NA VIRTEMBERŠKEM.
Pri volitvah v virtemberški deželni zbor 21. t. m. je bilo izvoljenih 26 centrumovih pristašev, 20 konservativcev in pristašev kmečke stranke, 19 naprednjakov, 17 socialistov in 10 narodnih liberalcev. Centru m je pridobil 1 nov mandat, socialisti 1, konservativci in kmečka zveza pa 5 mandatov.
Mnenje g. dr. B i a 1 o vv i e s j s k i j a
v Varšavi.
Gosp. J. S c r r a v a 11 o
Trst.
Jaz sem večkrat rabil Vaše želez-n a t o kina-vino S e r r a v a 11 o v svoji privatni praksi. V slučajih slabo-in sploh pri oslabelih osebah sem dosegel zelo dobre uspehe.
Varšava, januarja 1911.
Dr. Z. B i a 1 o w i e s j s k i.
— Pri žrebanju turških srečk dne
1. decembra t. 1. zadela je glavni dobitek 400.000 frankov št. 903.507; 30.000 frankov št. 466.765; po 10.000 frankov št. 1,299.431 in 1,953.318; po 2500 frankov št. 168.174, 203.513, 270.555, 436.598, 698.095, 886.246; po 2000 frankov št. 94.6187 106.136, 145.639, 211.675, 215.460, 509.085, 872.601, 914.143, 1,379.270, 1,406.034, 1,514.142, 1,953.316; po 1000 frankov št. 8379, 88.114, 112.827, 152.757, 363.667, 372.297, 501.570, 623.384, 624.790, 777.202, 847.809, 854.645, 877.399, 903.510, 923.540, 962.557, 988.245, 1,018.899, 1,294.952, 1,294,953, 1,378.183, 1,478.706, 1,512.706, 1,736.508, 1,752.813, 1,898.399, 1,922.543, 1,963.542. —- Prihodnje žrebanje turških srečk se vrši dne 1. februarja 1913, na kar opozarjamo vse one, ki dosedaj šc niso naročili te izborne srečke. Naročila sprejema za 'Slovensko Stražo« gosp. V. Urbančič, Ljubljana.
: Harofafte
PROČ Z BRITVIJO! 3==
Hlfflenldno brijenjo brez nossa. brez aparata. — Trobu parno namazati z milom, oprati in v 5 minut jo brijenjo brezhibno opravljeno. Kaujunjo izključeno. — Nikaku bolezni. No peče vas. kot po britvi. — Naš izdelek ,,Me««er weg" jo zajamčeno ueškodljiv, in ga stalno nadzoruje uodni kemik dr. G. Bischott v Berolinu. Edini oblastveno preizkušen brivski izdelek. Velika škatlja za ca. 50 kratno rabo proti vposlatvi K 3'BO ali po povzetju t'50 vin..več). Kompletna garnitura potreDŠčin K l'—. 3C8b
..MESSER WEG"-VERTRIEB, DUNAJ
II. SCHtiLLERHOFGASSE S odd. S
številna zdravn priznanja 1000 priznalnih pisem. V inozemstvu z velikim uspehom že 3 leta uvedeno. Zavitek za poskušnjo za 5 kratno brijanje K !■— v znamkah.
Zakonito zavarovano.
ki izgledajo zdravo in čvrsto, je odgojila moja žena po mojetn navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubald pl. Trnkoczt), lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Prehrana s sladnim čajem, znamka Sladin, stane polovico manj kakor pri vsakem drugem hra-nilu.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarju, najboljši zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto neredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka .Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike in slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijali in pri trgovcih Sladni čaj znamka .Sladin', izdelan po dr. pl. Trnkoczy~ju se ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczij v Ljubljani Kranjsko. Po poŠti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10-— franko. Na Dunaju v lekarnah: Trnkoezy V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeč kijplatz 4; VIII. Josefstadterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4.	3266

pristni harcarjl (Edelrollor), domače reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K. Franc Omahna, Ljubljana, Mestni trg 10.	3751

......Biliitslia lisia voda
najbogatejši alkalični (natron - litliion) kislec na Češkem. Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893.
iBlllllllllISBIM
iiiiiagiiiiimi
v Ljubljani ::::::::::::::::
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
fLati
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Društveno lastno premoženie znaša čez 600 000 R. Deležnikov Se bilo koncem leta 1911 3143 z 18861 deleži, ki reprezentnjelo Jamstvene glavnice za 7.355.790 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in 6tolni kanonik v Ljubljani
I. podpredsednik:	IL podpredsednik:
Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani.
Člani: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Karol
lja.ni; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; dr. Ignacij Žitnik, stolni kanonik, drž. in dež. poslanec v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Pr edsednik: Anton K rži č, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. _ člani; Anton
Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. tin. ra<5. oflcijal v Ljubljani; Avgnštln Zaje, c. kr. rač. oficijal in posestnik v Ljubljani.
mmi
v
C. kr.
priv.
v •
prej I. C. Mayer
Vogal: Marijin trg - Sv. Petra cesta
Vogal: Marijin trg - Sv. Petra cesta
Denarne vloge se obrestujejo
na hranilne knjižice s 41|20|0 p. a. „ kontovne „ „ 4V|0 „ „ v konto korentu „5%
v
Za vloge na hranilne knjižice plača banka
iz svojega 2°|0 rentni davek. Obrestovanje se začenja v vseh slučajih prvi delavnik po dnevu vloge in končuje z delavnikom pred dvigom. Izplačuje se brez odpovedi. Stanje vlog na hranilne knjižice z dnem 30. novembrom 1912 K 70,147.763-—
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev,
deviz in tujega denarja. Shramba in uprava vrednostnih papirjev in drugih depotov. Najemodaja varnih predalov samoshram-be (safes) za shranjevanje pod lastnim zaklepom stranke v banki (Letna najemnina po velikosti od K 12-— višje). Izvedba borznih transakcij za vse tu- in
inozemske trge. Vplačila in izplačila za nakazila iz in
v Ameriko.
3976
I USMKUraGSRS
pismo s ceilnlo.
Cetinje, 10. decembra.
Kako umira Črnogorec.
Kakor vedno so Črnogorci tudi v. sedanji vojni doprinesli nešteto dokazov, da znajo junaško umirati. Črnogorec hladnokrvno gleda v oči največji nevarnosti in se ne zgrozi niti takrat, ko vidi, da mu je smrt neizbežna. Brez vsakega obotavljanja prinaša svoje življenje, kadarkoli je treba, da, stavi ga na kocko mnogokrat tudi tedaj, ko za to ni nujne potrebe.
Ni pa tak samo v vojni, nego vselej in povsod. Popolnoma ravnodušen ostane tudi takrat, ako mu je v mirni dobi prisojena smrtna kazen. V tem oziru sem slišal naslednje značilne stvari.
V Črnigori se smrtna kazen izvršuje s strelom iz pušk, kakor se to za junaško - vojaški narod spodobi. Smrtno obsodbo mora podpisati kralj, ki pa nerad opravlja ta posel; če le more, odreče podpis in obsojenca reši smrtne kazni. Kralj ljubi svoj narod in žal mu Je vsakega njegovega člana, kar se je pokazalo tudi v sedanji vojni, ko je poveljnikom neprestano zabičeval, da šte-dijo svoje moštvo.
Smrtno kazen izvršujejo vojaki; njihovo število se ravna po okoliščinah in številu obsojencev. Ta žalostna dolžnost je pa vojakom silno neprijetna in se ji vsak skuša ogniti. Vojaki tudi nočejo dobro meriti, ker nobeden noče imeti na srcu zavesti, da je usmrtil brata Črnogorca. Zato se mnogokrat vrše silno mučni prizori; obsojenec se po salvi, dasi težko ranjen, dvigne, nakar mora pristopiti orožnik in ga s strelom iz revolverja skozi sence usmrtiti.
Navadno obsojenci sami prosijo vojake, da dobro merijo. Predno stopijo vsak na svoje mesto, se obsojenec z vsemi vojaki poljubi in objame ter jim »odpušča svojo kri«, proseč jih, da dobro merijo, da se ne bo mučil. Pa ne samo z vojaki, nego z vsemi navzočimi se obsojenec poslovi s poljubom in objemom in jih prosi odpuščanja, da jih je s svojimi zli deli razžalil.
Črnogorec gre hladnokrvno na mo-rišče; ako je več obsojencev naenkrat, tedaj na potu na morišče navadno pojo. Peljejo jih navadno daleč ven s Ce-tinja. Kakor dr ugodi dobi obsojenec pred usmrčenjem tudi v Črnigori vse, kar hoče jesti ali piti. Jedi se Črnogorec navadno ne brani, toda pijače pa bi v tem slučaju za nič na svetu ne okusil. Naj je tudi v življenju pozabil na vse vezi in zakone — umreti hoče kakor sc junaku spodobi, da ne napravi sramote svojemu plemenu. Nihče temu ne sme očitati, da je njegov član prišel pijan na morišče in umrl kakor strahopetec. Zato si noben na smrt obsojeni Črjnogo-rec niti ust ne zmoči s kako alkoholno pijačo.
Umreti kot junak — pa naj si je tudi z nejunaškim življenjem zaslužil smrt — to je edina misel obsojenca, ne toliko radi sebe, kolikor radi plemena. Dogodilo se je, da so več obsojencev skupaj peljali na morišče, ki so medpo-toma peli. Nenadoma pa se eden ustavi in prosi stražo, da bi si smel iz opanke odstraniti kamen, ki mu je prišel vanjo in mu provzroča hude bolečine. Boji se, da bi se mu radi tega stemnil obraz, kar bi lahko kdo smatral za strah pred smrtjo. Ko si je kamen odstranil, je šel pojoč dalje.
Na morišču obsojencu ne zavežejo oči ne rok, marveč stoji popolnoma svoboden; mnogi si celo še sam prsi razgali, da ga kroglja tem lažje pogodi. Zgodi se celo, da na smrt obsojeni častnik sam proti sebi poveljuje ogenj.
Tako se je zgodilo v zadnji črno-gorsko-turški vojni. Sklenjeno je bilo premirje in kralj je dal besedo, da istega noben Črnogorec ne bo kršil; obenem je izšel proglas, da bo vsak, kdor bi za-časa premirja napadel Turka, kazmo-van s smrtjo. Nekega dne sta na Ska-derskem jezeru v malem čolnu sede lovila ribe dva Črnogorca, nedaleč proč pa v drugem čolnu dva Turka. Črnogorca sta bila poveljnik in barjaktar bataljona; prvemu je pred par dnevi neki Turek ubil sina. Poveljnik tega rTurka ni poznal osebno, pač je pa vedel za njegovo ime in prisegel mu je maščevanje, naj ga najde kjerkoli.
Čolna sta prišla drug drugemu čisto blizo in ker je vladalo premirje, so se začeli prijazno pogovarjati. Tekom pogovora si povedo tudi svoja imena: Črnogorec je imel pred sabo ubijalca svojega sina.
»Ali nisi te dni na tem in tem mestu ubil mladega Črnogorca?« vpraša poveljnik Turka.
»Da, sem,« odgovori ta, ne da bi slutil, da ima pred sabo fantovega očeta; »tako je bilo sojeno in če bi ne bil jaz njega, bi bil on mene.«
»Jaz sem njegov oče!« odvrne Črnogorec ter se dvigne v čolnu in istotako
njegov spremljevalec. Turka sta vedela, kaj to pomeni in sta tudi vstala. Čolua trčita skupaj in četvorica se v divjem obupnem boju spoprime z rokami — maščevanje je namreč tem popolnejše, ako svojega nasprotnika z golima rokama zmagaš. Po kratkem boju sta Turka ležala na dnu jezera. Toda boj so opazile žensko z brega, ki so začele kričati, nakar je prišlo še več ljudi, tako da se stvar ni dala več prikriti. Zvedel je zanjo tudi kralj, ki je moral — dasi s težkim srcem r— podpisati smrtno obsodbo.
Ko se je imela izvršiti smrtna kazen, je častnik prosil, da bi smel sam poveljevati oddelku vojakov, ki so ga peljali na morišče. Prošnja se mu je uslišala. Prišedši na morišče se jc z vojaki poljubil in objel, in jih prosil, naj dobro merijo, da se ne bo mučil. Nato je poveljeval ogenj in se v naslednjem trenutku zgrudil mrtev — vojaki so svojemu poveljniku izpolnili željo in dobro merili.
U francoske cerkve.
Odkar se je na Francoskem uveljavila postava o ločitvi cerkve od države, so postale cerkve last občin. Po tej postavi bi se imele organizirati verske družbe, ki naj bi skrbele za cerkve. Ker pa sv. stolica teh družb ni priznala, so cerkve na milost in nemilost izročene občinam. Kjer je občinska uprava v katoliških rokah, je seveda dobro; toda kjer vodijo občino svobodomiselci, se cerkvi slabo godi. Nihče se ne zmeni zanjo in razpad se hitro vrši; nazadnje jo kratko in malo zapro. V tem se ravno vidi vsa kričeča krivica ločitvene postave: cerkve je po pretežni večini postavila požrtvovalnost katoličanov kot zasebnikov, sedaj se jih pa v cerkvah smatra samo za goste, ki morajo biti hvaležni, da so jim cerkve sploh še odprte. V teh razmerah propadajo neštete cerkvene dragocenosti in umotvori. To je vandalizem, ki mora žaliti tudi objektivnega, nezagrizenega svobodo-misleca. Nič čudnega tedaj ni, če je v varstvo cerkva dvignil svoj glas mož, ki sicer ni veren katoličan, a mož odprtega srca in sijajnega duha: Maurice Barres, sloviti francoski pisatelj. Barres je započel veliko gibanje za ohranitev cerkva, in sicer najprej v časopisju; krono pa je postavil svojemu delu s sijajnim svojim govorom v francoskem parlamentu. Trdo je prijel Combiste, da bi jih prisilil k zavzetju jasnega, nedvomnega stališča. Rekel je: »Ali si hočete prilastiti besede Edgarja Ouinetsa, ki je rekel: »Rad bi spal zadnje spanje pod truščem sesipajočih se cex'kva, ki jih ruši kladivo ljudstva«? Zakaj nočete natančno izjaviti, kaj vam je na cerkvah neznosnega? Ali morda to, da so nekaj več, nego kak spomenik, da je v njih vtelešena ideja, ki je ne marate videti kvišku se dvigajoče sredi naših vasi?« Barres poudarja nato, da je sovražni boj proti cerkvam v nasprotju z mišljenjem stotisočev francoskih državljanov, ki so nedavno zopet vložili peticijo, v kateri prosijo, naj bi občine posvečale cerkvam vso svojo skrb. Peticija pravi med drugim: »Mi vsi bi se čutili kakor pregnanci in izobčenci v vaseh, kjer bi ne bilo več cerkva, v Franciji, v kateri bi se glasovi zvonov več ne dvigali k nebu.« Nato pravi Barres: »Da, cerkev kliče k sebi vse tiste, ki so pobožni in tiste, ki so sicer neverni, a vsaj ne docela trdovratni. Eni zajemajo v cerkvi gotovost, drugi pa tolažljive spomine. Marsikomu se morda vzbuja v srcu vesela škodoželjna misel, da ga bo pot vodila kdaj mimo razvalin vaških cerkva ter se bo sočutno smehljal nad padlo veličino, ki je nekdaj gospodovala svetu in ljudem. Toda naj bo prepričan, da tega veselja ne bo doživel. In če se vse cerkve po-dero — katoličanstva njih razvaline ne bodo pokopale pod sabo. Kakor v prvih časih krščanstva, se bo katoličanstvo zateklo k začasnim oltarjem in katakombam in posledica bo, da se bo katoličanstvo na novo razcvetelo. Pod pritiskom nasilstev, ki se danes gode nad cerkvami, se bo katoličanstvo tudi na Francoskem razvilo k novemu veličast-ju in sijaju.«
Plamteče Barresovc besede so Combiste silno zmedle; skušali so vtis govora zmanjšati s parlamentarno zvijačo. Toda Barres je dosegel, kar je hotel: Javno pozornost je zopet obrnil na cerkve in položaj, v katerem se danes nahajajo. Vse časopisje se živahno peča z njegovim sijajnim govorom. Grof De-mun piše v listu »Gaulois«: Vprašanje cerkva je narodno vprašanje, zato ni čudno, da se v tem oziru svobodomislec Barres nahaja v enem taboru z vernimi katoličani. Vsi hočemo, da se ohranijo cerkve, ti dragoceni spomeniki, te hiše božje, ki nudijo zatočišče pobožnim in idealnim mislim tudi no najmanjših
vaseh, te cerkve, ki so neizbrisna slika zgodovinskih tradicij Francije.«
Vse kaže, da se na Francoskem pripravlja nov razvoj, novo življenje katoličanov. Naj bi bilo tako!
Tovarniško potijo na deželi ~
ISCe
3944
ki bi bil oeS« slousnsUtega, nemSkega In italijanskega jezika u gonoru Ha pisauS. Prednost imajo prosilci, ki so že
nekoliko Izvežbani v mizarski stroki.
Naslov pove iz prijaznosti »Zadružna Zveza« v Ljubljani, Dunajska cesta.
3936
Haznenla se, da se bodo
za dobo pet let. Jo le do 15. Jan. 1913 pofem Javne dražbe
V i
L jaguarja 1913
ob 10. uri dopoldne pri pcdplsanem okral. Slavirsfvu, Lov šca nahajajo se bli u železniške postaje in so v njih divje koze, divji petelini, srne. zajci itd.
__ C. kr. okrajno Glavarstvo Lilija.
poznana kot najboljša domačega proizvoda, zajamčeno pristna, najboljšega*okusa. Dobi se na debelo in drobno pri podpisanem izdelovatelju. Ravno tam se dobi izborilo
na debelo in drobno iz lastnih vinogradov
na Dolenjskem. E. PRESEČKV, Saniobor, Hrvatsko,
odlikovan na razstavah v Krškem, v Pragi 3975	in v Zagrebu.
hrlpavost, katar In f zasllzenjA, kreni In
0!l0VSkl kaMj slastne
Ksiserjeve prsne Kamele1 Sr,
fitOfl notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov ,-n zasobnikov zajamčujo gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.	3099
Zavoj 20 in HO vinarjev. Ovojček 60 vinarjev
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: Uhald pl. Trnkoozy, Rihard Sušnik, Dr G. Piscoli, Deželna lekarna, Mr. Ph. And. Bohinc, Mr. Ph. Jos. Cižmar, Ant. Kane. drogerija: K. Ovančara drogerija ,Adriia". — Lekarne na deželi: Daniel Pire. Idrija. J. Bergmann. Novomesto. C. Andrijančič, Novo Mesto. Jur
Hus. \ ' ............ .-.-.-
Hinko
Kranj. _ ----------------------------------
Bnrdjch, Skotja Loka. Mr. Ph. Bob ulav tavica, lekarnar, Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, Jesenice. V. Arko, trg.. Senožeče. Jos. Rudolt. drogerija. Litija. J. Kandušar. trg., Mengeš. I B. Hočevar, lekarnar pri „Angelu varhu" na Vrhniki.
Kdor želi kupiti
3482
naj se obrne do Pranja Laha, trgovca v Ložu
pri Rakeku. Cene uizke, postrežba točna. -::-Blago lepo in solidno. Ozira se tudi na najmanjše naročilo.
Sp.
priporoča slavnemu občinstvu, društvom in gg. gostilničarjem	WS?f«j8El
priznano dobra in pristna wBiflK®ffipp kakor rdeči cviček, bizeljsko rdeče in belo, fino ljutomersko vino v sodih in buteljkah. Cene zmerne. V mestu se dostavlja na dom.
Lesni trgovci, pozor!
Kdor se zanima za nakup
čez 10 oralov zemlje, z žago na 6 rezi in mlinom na vodno moč in motor, naj se obrne za natančneje informacije na gornjo tvrdko.	3947
lepega posestva,
vežfi slovenskega in nemškega jezika v govora ln pisavi, išče kako. primerno službe kot nadzornik, pisar ali kaj enakega. Nastop lahko takoj. Ponudbo pod šifro „Siužba". Poštnoležeče StraziSčc pri Kranju.	3941

je dosedaj najlepša luč na svetu, gori navzdol kakor električna luč, ne zamrzne nikoli, ni potreba nikoli snažiti kakor pri acetilenkah (karbid). Aparat je vedno jako pripraven za cerkve, graščine, vile, hotele, gostilne, šole, trge in mesta, bolnice
in sanatorije. Priprave za zobozdravnike, laboratorije in avtogensko varjenje.
u
Celje, Zavodna ul. št. 49.
Proračuni in načrti franko. 3425
zveza
Odhod iz Idrije:
ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj „ 2'30 popoldan „ 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10 20 zjutraj „ 4'— popoldan „ 8-15 zvečer
Cene z avlomobilnim omuibtisom:
I. razr. II. razr.
zaosobo za osebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3-—	K 2 —
Idrija-Godovič „ „	„ 1-50	„ 1-—
Godovič-HotedrSica „ „	„ 1-50	„ !•—
Hotedršica-Logatec „ „	„ 1-50	„ 1-—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
za osebo za osebo
K 3—	IC 2-
„ 1-50	„ 1--
„ 1-50	„ 1-
„ 150	„ !•—
ali naspr.
Idrija-Logatec Idrija-Godovič Godovič-IIotedršica., Hotedršica-Logatec „
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti zamore-3885	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. R o s n e r & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union,
960 (52)
r.
I
i
Senitna ponudba.
//Iladcnič iz boljše rodbine neomadeževa-nega življenja, 25 let star, vajen kupčije, žel; poročiti podjetno gospodično z primernim premoženjem. /Mladenke, ki imajo že vpeljano trgovino ali gostilno naj pošljejo svoje resne ponudbe s sliko in popolnim naslovom do 5. januarja na upravo ..Slovenca" pod ..Criglav 39?!

Zimski barhenti!
■saj
Kdor rabi dobro in pristnobarvne bftrhcnte, flanele »a srajco in drugo porilo, lanene iu bombažaste kanalaae, cefire, platnOj inlet, brisačo, rjuho, zimsko blago za dama in gospodo, žepno robco in druge tkanine, naj so obrne na krščansko tvrdko	2838
Jaroslav Marek, ročna
45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj iu poštnino prosto. V lalogi imam tndi veliko množino ostankov zimskega harheuta tlnnolo. knlanasa itd , in razpošiljam v zavojih po 40m ra 1«K, jirve vrste za 20 K, fiuojšo vrsto za 25 K franko po povzotln. Od ostankov s« vzorci no pošiljajo. :-rajco z« jro«pn,ie iz Oatiele ali eeflrja 1 Vnnjn.l IC 1-fin 9-.n 2 60 i! iu 4 Pri odjema 6 kom. »rajo jih pošljem franko.'Pri naročilih zadošča navedba širine vrat«. Dopisuje sc slovenska.
Manufakturna trgovina =
Llnbljana,
Kostevc
Su, Petri cesta h
Podružnice: Bftflen, Colka X.iKitloa, 6oš%a Lipa, »mo, Jabiiviloe, Oraslice, tnoinost, Krai ov, iltomevloo, Morav»ki Zuuiperk, Me-ai, Il&aUngr, TTovi Jliln, Plzea, Vneu, Llboroo, Top!.loe-Šonov, Dunc^-Kko Novoiueato, Gvltava.
Akcijski kapital::
K 50,000.000.
ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo solidnih cenah.
Vzorce pošljem poštnine prosto
Iie7,»rvnl fond: K 23,000.000.
II. Taborstrasse 4, III. I.Kwensiisao i7, ITI. Un-gararasae 77, IV. \Viednor Ilauptstrasso 13, . VI. lluDipendorCci »trufse , VII. Mai iu-hilfcrstrasu« 03. VIII. I.ercheiifel.lorsu-asso 132, IX. Alscrfctrasse 32 XVIII. \Vjihrluperstrass« 82, XIX. IUitilinirer Ilaup(6(r;t6fo .18, XXL Klo-ndselorf, llaupisirasse <3.
Menjalnice na Dunaju: ,
V. Schoiibruimersiraspe HSa ,
bančna in menjalnična delniška družiia
Dunaj, I. Vollze''Ie 1.
Osrednja menjalnica: Dunaj. I. WoIlzelle 1.
Hranilne vloge
Rentn! davek plačuje banka iz svojega.
Izvršuje vse bančne posle.
4
O
O
flaznanifo,
Vljudno naznanjam,da sem v Postojni v hiši gospoda Bajca št. 225, otvoril
3 Uo
podružnično zal m pohištva
ter se priporočam slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice za
mnogobrojni obisk.
S spoštovanjem
Martin Ktaencic, Postojna štev 225.
Kmm (Kaschati)I.
Vam plačam, ako VnSili kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Hia-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Poštni predal 12/160, Ogrsko.
Priložnostni nakup!	Priložim
30.090 parov
3 pari visahili četijev na zaiirjo za jg
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teli 30.000 parov čevljev ie bi o namenjeno za balkanske dria-ve, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pate čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega usnja in v vseh velikostih za K 13-75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa mera v centimetrih. Razpošilja po povzetju prva krščanska razpošiljalnica za
čevlje: Franc Eumann, Dunaj II. Aloisgnsse!? 10 R,
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek j
po meri
R. Kunc; Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil,
5trogo solidna postrežba.
Hajnižje, stalne cene,
===== llustrovani ceniki na razpolago! -

Senzacionelno cene
M »i« »M* M

•s?
| Damski Čevlji na za-j drgoIzBciuisnja naj-j modernejši In solidni	ii	i ]	
			
sezonske novosti.
Damski ceviji na za-Iz Cheuvreau-usnja, ze.o elegantni
130 lastnih prodajala.
C'*.! znsfonj ta Iranko.
& & ^
iSt


test
.'■"i •s?
jat>
&
fr. B

© isf
©
Prvo vrstni
elegantni in poceni
so naši
::: č&vlji :::
Ifred Frankel kd°™t
^ Največje podjetje te stroke v monarhiji. Prodajalno, v Ljubljani.
»s .-.. K.ssancauMnl
S
Ceviji na zadrgo za go- m* spode v ameriška las., elegantni in solidni
233
w $ m f ' m €< ® $ «» ® © $ # « w m m «n «t $ m m m ® m
re<Jisfpovana
z omejenim porcšJvom
bode hranilne vloge
brez odbitka renfnega da^ka,
e ob Završnici
se bodo oddali potom javne ponudbene obravnave.
Drogi morajo biti mecesnovi, na drobnem koncu najmanj 18 cm močni in morajo biti zrasli v senčnatih krajih triglavskega ali susednega mu pogorja. Dobaviti bo 500 komadov po 11 m dolgih in 1000 komadov po 10 m dolgih in sicer se lahko oferira za celo možino ali tudi le za del iste.
Pismene ponudbe naj se predlože
i <iS
f§
Ž8J&I
V'« .3 W

podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba za droge za deželno elektrarno".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik dobavne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kod vadij še 5o/o ofertne svote v gotovini ali pa v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Dobavni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. (Turjaški trg 4).
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 21, decembra 1912.
Kraiffska deželni
Obrestuje hranilne vloge po
47*7»
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
obCinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
47,7.
komunalnih zadolžnicuh.
—EW———............
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
47®/o
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke osak delaonik od pol 9. ure dopoldne £o I. ure pspBiuue.