Slovensko deželno gospodarsko združenje opravilo obračun dela Začel se je deseti mednarodni festival kitare, katerega pobudnik je Marko Feri >/10 Primorski SREDA, 2. JULIJA 2008 Št. 1S6 (19.246) leto LXIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Za ene so ocene tajne, za druge pa ne Ivan Zerjal Letošnji državni izpit bo ostal v spominu tudi zaradi prepovedi objave končnih ocen maturantov: na oglasnih deskah so namreč kraljevali listi s seznami kandidatov, za katere je pisalo le, da so opravili državni izpit, tu pa tam je bilo zaslediti tudi kako pohvalo. Vse to na podlagi smernic ministrstva za šolstvo, pri čemer smo v prejšnjih dneh bili priče prizorom, ko profesor ni mogel sporočiti zbranim maturantom ocen, ampak so vsakemu dijaku posebej praktično na štiri oči povedali oceno. Našli pa so se tudi taki, ki so menili, da je transparentnost javnih postopkov pomembnejša od varovanja zasebnosti in so zbranim dijakom neformalno sporočili ocene. Zadeva je toliko bolj absurdna, če pomislimo, da na oglasnih deskah višjih srednjih šol visijo pole, na katerih so do potankosti zapisane ocene, ki so jih dijaki nižjih razredov (se pravi mladoletni) prejeli iz posameznih predmetov, prav tako so zapisane ocene - vključno s kakim krepkim »cvekom« - s katerimi so letošnji maturanti šli na državni izpit. Prav tako je bilo izobešeno točkovanje ob zaključku pisnega dela mature. Mladoletni mali maturanti na nižjih srednjih šolah pa niso bili nič na boljšem, saj so na oglasnih deskah visele pole, na katerih je lepo pisalo, kdo je izdelal z »zadostnim«, kdo z »dobrim«, kdo s »prav dobrim« in kdo z »odličnim« (in seveda kdo ni izdelal). Le končne ocene velike mature so morale ostati tajne. Zakaj taka dvojna mera, vedo verjetno le tisti, ki so si na ministrstvu izmislili tako pravilo. Pri vsej najboljši volji »navadni smrtniki« tega nismo še raz ume li. pariz - S sklepnim dejanjem Slovenija prepustila predsedovanje EU Franciji »Evropski« Eifflov stolp za predajo štafetne palice Obenem se je 26 žensk iz držav članic povzpelo na Mont Blanc Igor Gabrovec v upravi Sklada za Trst Na 6. strani Dve nesreči pri Sv. Jakobu: obakrat motor v avtomobil Na 7. strani Selitev goriške bolnišnice jeseni Na 12. strani Goriška pokrajina snuje čezmejni logistični okraj Na 12. strani PARIZ - V francoski prestolnici je v ponedeljek zvečer okrog enajste ure je Francija s sugestivno slovesnostjo prevzela od Slovenije šestmesečno predsedovanje Evropski uniji. Francoski minister za zunanje zadeve Bernard Kouchner je skupaj s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom in pariškim županom Bertrandom Delanoejem pritisnil na gumb, s katerim se je prižgala modra razsvetljava s krogom rumenih evropskih zvezd na Eifflovem stolpu. Tako je Francija simbolično prevzela od Slovenije štafetno palico predsedovanja, obenem pa je na Mont Blanc, najvišji francoski in evropski vrh, prispelo prvih deset od skupine 26 žensk iz držav članic EU. Vzpon sta priredili francoski ministrstvi za oko- lje in šport, ki sta na ta način želeli umestiti francosko predsedovanje v okvir ekologije in trajnostnega razvoja. Francosko predsedstvo je kot svoje glavne prioritete opredelilo priseljevanje, podnebne spremembe, obrambo in kmetijsko politiko. Glede na zaplete v zvezi z Lizbonsko pogodbo pa bo tudi tej temi namenjena precejšnja pozornost. Prvo veliko mednarodno srečanje čaka Francijo kot predsedujočo EU že konec julija, ko se bodo vzporedno z ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (WTO) sestali evropski ministri za trgovino. Na 11. strani berlusconi Sporni dekret RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi spet namiguje na možnost vladnega dekreta o telefonskih prisluškovanjih. Berlusconi je v Neaplju včeraj obljubil, da bo do konca tega meseca vlada dokončno rešila problem tamkajšnjih od pad kov. Višji sodni svet medtem na poziv predsednika republike ne bo ocenil ustavnosti vladnih pravosodnih ukrepov. Na 4. strani LJUBLJANA - Z včerajšnjim dnem Vinjete obvezne Kaznovali nekaj desetin kršiteljev, v glavnem je šlo za slovenske voznike LJUBLJANA - Vozniki večinoma upoštevajo obvezno uporabo vinjet, ki z včerajšnji dnem velja v Sloveniji za vsa motorna vozila z izjemo tovornih, so včeraj sporočili iz DARS-a. Nad spoštovanjem nove ureditve skupaj s policijo bdijo nadzorniki DARS-a, ki so včeraj na območju Slovenije - na terenu je bilo dvajset ekip nadzornikov - kaznovali nekaj deset kršiteljev; ti so predvsem med slovenskimi vozniki. Po navajanju DARS-a in policije uvedba vinjet na mejnih prehodih ni povzročila težav. Na Goriškem pa kritike na račun vinjet niso utišale. Na 13. strani SLOV I K Slovenski Izobraževalni Konzorcij Multidisciplinarni 2 Sreda, 2. julija 2008 ALPE-JADRAN OGLEDALO Veselica na vrhu steklene palače Ace Mermolja / Bralca naj ne bi zanimale osebne zadeve pisca. V pričujočem primeru pa je drobna osebna zadeva lahko iztočnica za širše ponazarjanje določenega sodobnega dogajanja. Na banki torej hranim manjšo vsoto evrov v obveznicah in nekaj v delniških skladih. Prihranki so sad neke dediščine, ne pa mojega varčevanja, ki ga ni. Cilj vsoti-ce? Čakati na srečo, da se kupček zviša in da mi bo lahko kdaj prav prišel. Rezultat? Ko gre na finančnih trgih vse dobro, se kupček zve ča, ko pri de do na slednje kri ze, je kot tes to, ki v peči ci pade in raz bu ri gos po-dinje. Sicer ta kupček prevračam in obračam, vendar se mi ne zdijo rezultati kaj bistveno boljši. Prebral sem kopico člankov, priročnikov in statistik, vendar je stvar preprosta: ko gre povsod gor, gre gor tudi moj prihranek, ko gre povsod dol, se zmanjša tudi moj mali kupček naložen v mali bančni podružnici v neopaznem kraju sveta. Kar najbolj funkcionira, je pet evrov, ki so se pomo toma pri le pi li na ne ke del ni ce, te pa ras -tejo dvajset odstotkov letno. Čudež teh delnic mi je v bistvu nerazumljiv. No, kot mali varčevalec, ki prej izgubi, kot do bi, sem z do lo čenim zado šče njem gledal, kako so agenti ameriške FBI med ostali aretirali dva pomembna finančnika in ju razkazovali svetu kot cigani medveda, ki pleše. Kaj sta počela možakarja? V bistvu že veste. Skrajno rizične kredite na hiše sta pakirala v strukturno zapletene obveznice in druge finančne domislice ter vso to mešano robo z mušnico v testu preprodaj ala na svetovnih borznih trgih. Bila sta v skupinici akterjev, ki so pomagali sprožiti krizo tako imenovanih subprime kreditov, ki so pošteno pretresli svetovno finančno ožilje. Infarkt so za sedaj preprečile državne banke, ki vedno pogosteje in z denarjem državljanov (s čigavim drugače?) drvijo na pomoč global-liberističnim finančnikom. Sicer postaja jasno neizbežno: ob zaključku se še tako vir tual ne finanč ne poti in real no go -spodarstvo na koncu spojijo v eno samo krizo, ki udari po glavi večino ljudi razvitega in danes že tudi manj razvitega sveta. Večina ljudi postane čez noč bolj revna. Krožek hiper milijarderjev pa je, kot vedno, bogatejši in pije šampanjec. Tu pa tam je pač treba koga žrtvovati in mu nadeti lisice. V zadnjem nadstropju steklenega nebotičnika nazdravljajo. Kar me pri vseh teh zgodbah plaši, torej ni le tis ti moj ma li kup ček, ki kot papir -nati čolnič plava v globalnem morju. Ko gledam stvari, se mi prikazujejo slike iz filmov, ki prikazujejo bitko med dobrim in zlim v srednjeveških trdnjavah in v neprodornih goz do vih. Podob na sli ka so lah ko tudi kav -boji, Indijanci in banditi, ki napadejo vlak ali pa kako banko v mestecu sredi pustinje. V bistvu smo sami, kot patrulja v Buzzat-tijevi trdnjavi Bastiani, ki sredi stepe čaka, da pride sovražnik in vse uniči. Smo nezavarovani. Ne vem, če so bi le kdaj v zgo do -vini tako ogromne razdalje med navadnimi občani in elitami, ki vodijo svet financ, gospo dar stva in posle dič no poli ti ko, kul turo, medije itd. Marksova teza o stavbi in nad-stavbi, o kopičenju kapitala in sočasni pa-vperizaciji se mi ni zdela povsem resnična, danes pa dobiva presenetljivo natančne obrise. Že omenjena elita kopiči neverjeten kapital. Ena sama bogata družina lahko raz-pola ga s sredstvi ene ali dveh rev nej ših dr -žav. Menedžerji in finančniki na vrhu stekle nih ne botič ni kov in v ti ši ni ra čunal ni kov lahko premikajo gore denarja povsod, kjer je kaka borza ali kaka banka. Kdo pa vse to kontrolira? Kdo postavlja pravila? Kdo skrbi, da se v tem strašanskem toku ne skrivajo zlikovci, pustolovci, mafije in podobno? V bistvu nam tega jamstva ne daje nihče. K vragu je šlo liberalno pravilo, da se mo ja svo boda kon ča, kjer odjeda svo bodo drugemu. Po nogah nam stopajo s škornji! Če na tanč no raz bi ra mo me dij ska spo -roči la, go vo re pomemb nih poli ti kov itd. pa opazimo, da nam oni v bistvu pravijo, svetujejo, celo vsiljujejo to, česar se moramo bati. Naši stra ho vi so katalo gira ni, do bro opisani in kot taki ponujeni z obsesivno reklamo. Prestrašeni pogled moramo obračati v predpi sa no smer in ne gle da ti dru gam, v steklene palače sodobnih templjarjev. Če raz bi ra mo sez nam stva ri, ki se jih moramo bati, je slika očitna. Nevarni so ro- parji, tatovi, skriti morilci, cigani, prostitutke, poulični berači, vlomilci v stanovanja, v tolpah napadalni mladostniki, razpečeval-ci mamil itd. V vseh teh kategorijah imajo absolut no prednost le gal ni in ile gal ni pri -seljenci, ki pospešujejo vsakodnevni kriminal. Ni mar Berlusconi v svojem zakonskem de kre tu o var nos ti dal prednost temu kri -minalu in zaustavil procese, ki so pretežno go spo dar ske ga, ko rup cijske ga in podob ne -ga značaja? Je to slučaj (mimo osebnih Ber-lusconijevih koristi)? Kako je sploh mogoče na valu ge sel o var ni družbi izposta viti represivni aparat (celo vojska naj bi pomagala stra žiti na še uli ce) in is točas no zmanj -ševati ali celo poniževati vlogo sodstva? Naj "pravi" zlikovci enostavno sedijo v zaporu, ne da bi jim sodili? Čemu zmanjšujejo pomen in težo gospodarskega kriminala in večajo odmev pouličnega? Ni mar v osnovi realnih nevarnosti prav finančni kriminal s svojimi špekulacijami in goljufijami? Ni tu pra vo zlo, ki obu boža družbo in jo v recesiji dela nevarnejšo? Vse se še dodatno zbistri, če pogledamo na ne var nos ti, ki jih pro pagan da ne kako "umika" pred sojem žarometov. Te nevarnosti so: brezposelnost mladih, izguba delovnega mesta starejših, nizke plače, zelo majhna možnost socialnega vzpona, pa-vperizacija srednjega sloja, (ne)varnost na delu, razširjena šibitev zdravstvenih uslug, vprašanje bolezni in utrujenosti pri določenih delih. O daljšanju pokojninske starosti govorijo, kot da smo ljudje številke statistik. Ni tako, smo ljudje z različno fizično in psihično zdržljivostjo. Tudi realnost mafij ostaja v ozadju; bolj kot filmska zgodba kot pa resničnost. Za časa Prodije-ve vlade je bila slednja (vlada) kriva za ves problem neapeljskih smeti. Mafija, ki je desetletja urejala donosen posel s smetmi, je nekako izginila. Lahko bi še našteval. Do škan da lov pri de, ko kak finanč nik, podjetnik ali gradbenik nakuhajo debel škandal, v katerega so vple teni kot oško do vana stranka mnogi navadni ljudje (Parmalat, Cirio, i furbetti del quartiere itd.) in to na pre-očiten način, da bi ga lahko skrili. Kje pa je vse ostalo? Globinske disfunkcije kapitala niso v percepciji navadnih ljudi. Doživljajo jih, kot so nekoč ljudje slano in točo. Zgodi se... in, kaj moremo? Čuden ob čutek ne zavarovanos ti pa včasih vendarle izvira prav iz instinktivne in blede percepcije določenih fenomenov. Kupček evrov, o katerem sem uvodoma pisal, je za do lo čen srednji sloj alarm ni zvo -nec, da se nekaj dogaja in da postajamo vsi revnejši. Kdor nima prihrankov, občuti težo posojil za hišo, avto, za hladilnik itd. Opazuje, kako se je nezavedno zapletel v spiralo, iz katere ne najde pravega izhoda. Če tr ti teden v me secu pos tane muka. V ozadju zgodbe pa je nek fevdalni kapitalizem, ki pozna le pravice graščaka in izkoriščanje podložnikov. Pozna kopičenje in špekulacije (z energijo, z živili itd.), nima pa občutka dolžnosti za skupnost, za državo in državljane. Veliko jemlje in čim manj daje. Ko koga iz te plemiške druščine ujame policija, nastane škandal, ker gre bolj za izjemo kot pa za pravilo. Mogotci se znajo namreč sa mi do bro zašči ti ti in sple tati sebi in kolegom nevidne varnostne mreže. Ni morda tako tudi v Italiji? Kaj se v bistvu skriva za nekaterimi Berlusconijevimi ukrepi, ki jim pravimo "ad personam"? Kako to, da Zve za in du strij cev ne pro tes ti ra? V bistvu so države šibke pri njihovi osnovni nalogi: ščititi vse državljane pred objestnostjo skupinice mogotcev, ki služijo npr. pri višanju cene energije in osnovnih živil. Kako je mogoče, da v Srbiji kmetje ne morejo prodati žita, v Trstu pa se cena moke nezadržno viša? Primer je banalen, vendar je naloga držav, da v zaščiti pravic državljanov preprečijo grobe špekulacije na ceni nafte, surovin, žita in vode. Obvarovati moj kupček bi bilo možno in tudi višanje cen ni od boga dano. Konec koncev je smešno, ko se špekulanti in njim podložni politiki skli cujejo na svo bodo tr žišča, dan potem pa sesajo nujen denar iz državnih bank, ki so last tistih državljanov, ki že itak drago plačujejo bakanalije svetovnih goljufov in špekulantov. Mi plačujemo "dupel tax" na to, kar je preživetvenega pomena. Politika pa naš plaši s cigani in njihovim otrokom jemlje prstne odtise. Je to nov svet? Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Barkovljanska domačija Nismo niti slutili, da se nahaja v washingtonski Kongresni knjižnici (Library of Congress) tolikšno slikovno bogastvo, nastalo tostran in onkraj Velike luže. Nekaj tega slikovnega gradiva bomo objavili v naši rubriki. Med drugim smo v knjižnici staknili posnetek barkovljanske hiše z njenimi stanovalci, ki so se postavili bolj ali manj v pozo. Da je posnetek nastal v Barko- vljah, sodimo po dveh indicih: Daleč v ozadju je komaj vidni miramarski grad, ob morski obali pa je vrsta mladih dreves, zasajenih, ko je tržaška občina uredila tisti del Miramarskega drevoreda. Pa še nekaj smo ugotovili. Zgradba se je nahajala - morda pa stoji še pokonci - blizu železniške proge, saj so v spodnjem desnem kotu naloženi stari, neuporabni bukovi pragovi. Kongresna knjižnica postavlja posnetek v leta, ki gredo od 1890 do 1900. PISMA BRALCEV Taras Bulba Ljubeznivi gospe Jolka Milič in Lelja Rehar sta na straneh Primorskega dnevnika razvili učeno diskusijo o moji glosi, posvečeni spominu Tarasa Ker-mavnerja. Predmet spotike je bil Taras Bulba, s katerim sem primerjal pokojnega slovenskega razumnika. Očitali sta mi, da imena slavnega Gogoljevega kozaka nisem zapisal pravilno, češ prav je Taras Bul-jba in ne Bulba. Opozoril bi ju na prevod Vladimira Levstika iz leta 1948, za katerega je dobil Prešernovo nagrado. Levstik se je odločil, da ime Tarasa Bulbe posloveni, in takega sem spoznal, ko sem pred šestdesetimi leti bral Gogoljevo mojstrovino. Jože Pirjevec Hhfi načene fotografije celo prekrstili v Vido, in to v naslovu. Zato se danes za nazaj in za naprej opravičujem svojim bralkam in bralcem za vse morebitne računalniške škrate, ki zaradi moje nerazumljive in trdovratne vztrajnosti preganjajo uboge prepiso-valke mojih tekstov. Lelja Rehar Sancin O škratih. Vinjete V prejšnjih časih so bili tiskarskih škratov krivi stavci in korektorji, danes pa uporabniki računalnikov. V drugem stavku mojega odgovora Jolki Mi-lič v petek, 27. jun. je računalniški škrat v besedi omemba zamenjal tri črke in spremenil njen pomen. Iz omembe je nastala opomba. Pravilno bi bilo: »Od prve omembe Gogoljevega junaka...« In kdo je tega kriv? Jaz. Moje konservativne, po slovensko zastarele, in tudi ostarele oči nočejo upoštevati danes priporočljivega dosmrtnega učenja in se nikakor nočejo prilagoditi računalniškemu ekranu (zaslonu). Z nenehnim vnetjem me opozarjajo, da je skrajni čas, da se človek pri mojih letih spravi na zapeček, kjer naj mirno ždi in dremlje, dokler ga ne pokosi bela žena; predvsem pa naj nikar ne tekmuje s sodobnim tehničnim napredkom. Ker se kljub letom ne vdam, sem še vedno obsojena na svoj me-tuzalemski Remington. Pri preskoku s pisalnega stroja v računalnik pa se vseh vrst škratje vsak dan vti-hotapljajo v moje tekste. Kljub dobri volji jim pridna in preobremenjena dekleta niso kos, saj vem, da škratje nagajajo meni, ne njim. Kot trdovratna ljul-ka se med vrsticami skrivajo mojim budnim očem in številnim popravkom navkljub tu pa tam zmagajo. Igralko Viko Podgorsko so mi zaradi napačno oz- Odnos matične domovine do zamejstva je star problem, ki se ga pisci občasno vedno znova lotevajo. Lep pokazatelj, kakšen je ta odnos v resnici, je tudi uvedba vinjet za cestnino na avtocestah. O tem problemu so veliko pisali: kakšna bo škoda za no-vogoriško igralništvo, kako se bo zakompliciral promet okoli Kopra, kaj bo to predstavljalo za avstrijske turiste, in še in še. Ničesar pa nisem prebral o tem, kaj pomenijo vinjete za tržaškega Slovenca, ki želi vsaj enkrat ali dvakrat na leto na obisk v Ljubljano. Če pomislim, kaj pomeni 35 evrov za eno samo pot v Ljubljano, se mi besedi »oderuštvo« in »izsiljevanje« vsiljujeta kar sami od sebe. Predstavnik Darsa je povedal: »Lahko uvedemo desetdnevne vinjete po 15 evrov, ki se ne bi splačale skoraj nikomur« (Delo, 1.7.08). Seveda ne moremo pričakovati, da bi predstavnik Darsa pomislil na nas. Vedno sem imel vtis (v tem me utrjuje tudi mnenje drugih), da kot Slovenci, ki ne živimo v Sloveniji nismo pravi Slovenci; istočasno pa kot Slovenci ne moremo biti tujci. In tako imamo Slovence 1. kategorije in tujce 2. kategorije; to se seveda lahko tudi obrne (n.pr. stalni dirigent Slovenske filharmonije je tujec). Le mi ostajamo vedno 3. kategorija. Imamo kakšnega politika, ki ima dovolj močan glas, da ga slišijo tudi gluhi v Ljubljani? Miloš Pahor temnica - V okviru programa Kras vabi k sodelovanju Pogovori o kamniti kraški krajini TEMNICA - Kosovelova knjižnica Sežana prireja v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Temnica v soboto ob 20. uri v kulturnem domu v Temnici na Krasu že 5. srečanje v okviru programa Kras vabi k sodelovanju. Naslov srečanje je Pogovori o kamniti kraški krajini - razumevanje kamnite dediščine - posodabljati, do kod? K sodelovanju so povabili dr. Stanislava Renčlja, ki bo spregovoril o pomenu kamnite kulturne dediščine, arhitekta Ivana Pertota, ki bo prikazal napake pri načrtovanju v kamnu, direk- tor visokošolskega središča v Sežani Danijel Božič in ravnateljica sežanske višje šole za oblikovanje materialov in fotografijo Jasna Rojc pa bosta predstavila študij oblikovanja kamna v Sežani. O aktualnem stanju in problematiki pozidave Krasa bo spregovoril arhitekt Matjaž Garzarolli, medtem ko bo umetnostna zgodovinarka Tina Jazbec prikazala Fa-bianijevo pot. Sledil bo ogled dokumentarnega filma Kraška hiša novinarja Jadrana Sterleta. Večer bo povezovala ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič. (O. K.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. julija 2008 3 obračuni dela - 32. letni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Naša osrednja gospodarska • •• ■ I t • d v • organizacija med uspehi in težavami Izpopolnjeno predsedstvo bo moralo po odstopu Borisa Siege poiskati novega predsednika OPČINE - Kot smo na kratko poročali že včeraj, je imelo Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v ponedeljek zvečer na Opčinah svoj 32. letni občni zbor, na katerem so člani odobrili lanske poslovne obračune in sprejeli v vednost odstop predsednika Borisa Siege. Ker je ta odstopil tudi kot član predsedstva združenja, so zborovalci na njegovo mesto izvolili mladega podjetnika Aljošo Čoka, medtem ko bo o novem predsedniku v naslednjih tednih odločalo predsedstvo. Tisti, ki poznajo strukturo združenja, organizacijo dela po uradih in v samem predsedstvu, vedo, da lahko organizacija vsaj za nekaj časa preživi tudi brez predsednika. Vse delo se namreč usklajuje v okviru deželnega predsedstva in z direkcijo združenja, tako da ni pričakovati problemov v delovanju. Drugo vprašanje pa je poiskati primerno osebo, ki bo pripravljena prevzeti odgovornost vodenja te velike organizacije, saj je funkcija prostovoljna in za razliko od sorodnih italijanskih združenj neplačana. Toda vrni mo se k ob čne mu zbo ru, ki ga je vodila članica predsedstva Sonja Škabar in ki se je začel s predsednikovim poročilom. Siega ga je začel z analizo dogajanja v širšem okolju s posebnim poudarkom na padcu schengenske meje in odstopa s predsedniške in vseh ostalih funkcij, kijih ima v SDGZ. Povedal je, da je pred letom sprejel mesto predsednika iz čuta odgovornosti, vendar so ga družinske in delovne obveznosti privedle do fizičnega in psihološkega izčrpanja, zaradi katerega sprejetih dolžnosti ne more več opravljati. »Žal mi je in se vam opravičujem, vendar mislim, da je naša organizacija zdrava in močna, z nekaterimi mladimi in perspektivnimi kadri, ki bodo sposobni nadaljevati delo,« je dejal Siega, Ob čni zbor je ne pre kli cen odstop sprejel v vednost in nadaljeval delo s poročili o delovanju družb Servis in Euro-servis in s poročilom nadzornega odbora, ki ga je v imenu odsotnega predsednika Marina Pečenika prebrala njegova namestnica Martina Malalan. Direktorica družbe Servis Nadja Prašelj je za jesen napovedala vrsto pobud za obeleži-tev 20. obletnice delovanja tega uspešnega podjetja, ki ima kar 960 strank, 36 redno zaposlenih uslužbencev in štiri strokovne sodelavce. Med glavnimi dogodki v lanskem poslovnem letu je direktorica Servisa omenila, da je podjetje Servis Koper, ki je v njihovi lasti, prvič zaključilo bilanco s presežkom. Na Goriškem pa je prišlo do neljubega dogodka, saj je vodja tamkajšnje podružnice Ren- Udeleženci občnega zbora SDGZ v dvorani Zadružne kraške banke; spodaj z leve Martina Malalan, Sonja Škabar, Boris Siega in Andrej Šik KROMA zo Deve tak ob odho du prevzel vse stran -ke goriškega dela Servisa in tudi dva uslužbenca, zato so bili lani jeseni prisiljeni urade zapreti. Poročilo o delovanju Euroservisa je podal njegov direktor Erik Švab, ki je navedel uspešno dokončane projekte in delo za zastavitev novih, širjenje strokovnega dela na druga manjšinska okolja in prevzem večinskega deleža družbe s strani vodilnih uslužbencev, ki imajo zdaj 51-odstotni lastniški delež. Finančnemu poročilu, ki ga je podal direktor SDGZ Andrej Šik, je sledila razprava, v kateri sta zbrane pozdravila predsednika obeh krovnih organizacij, Drago Štoka za SSO in Rudi Pavšič za SKGZ. Oba sta se dotaknila nujnosti manjšinskega gospodarskega omizja, ki je v načrtu jeseni, Pavšič pa je opozoril tudi na potrebo po izkoriščanju zakonov, ki smo si jih s težavo pri borili, predvsem na področju javne rabe slovenskega jezika. Na njegove besede se je odzval Aljo-ša Čok, ki je opozoril na pomen sodelovanja združenja pri novih pobudah v mestu, kot je npr. promocija bodočega pomorskega parka. Čok je kot predstavnik SDGZ član odbora pobudnikov, v katerem je prevzel ugledno podpredsedniško mesto. Drago Ota pa je v zaključku razprave združenje pozval, naj zavzame stališče do načrtovanega uplinjevalnika in do drugih strateških razvojnih vprašanj. Vlasta Bernard ljubljana - Jutri v Državnem zboru Tradicionalno vseslovensko srečanje LJUBLJANA - Jutri ob 10. uri se bo v veliki dvorani Državnega zbora v Ljubljani začelo VIII. tradicionalno vseslovensko srečanje. Vsakoletna prireditev je priložnost za srečanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter možnost za pogovor o tematikah, ki so obojestransko zanimive. Tokratno sre čanje je posve čeno med kul tur ne -mu dialogu. S to temo želijo poudariti in obo gati ti eno izmed pri o ritet pravkar minulega slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Tema medkulturnega dialoga je večpomenska in vodi k izmenjavi mnenj med posamezniki in skupinami z različnimi družbenimi ozadji in izkušnjami, poudarjajo organizatorji. Z njo vabijo udeležence, da razložijo svoje izkušnje in vizije in pomagajo poiskati odgovore na naslednja vprašanja: kako s svojim življenjem in udejstvovanjem v okolju bivanja ustvarjati kompleksno kulturno okolje; na kakšen način ohranjati svojo kul- turno dediščino in način življenja v okolju bivanja; kako v okolju bivanja pustiti svojo sled in vplivati na dobre odnose v okolju; kako spodbujati medgeneracijski dialog, ki stremi k boljšemu funkcioniranju slovenske skupnosti izven njenih meja in posledično tudi ohranja prenašanje slovenskega jezika, kulture in tradicije; kako ohraniti in razvijati slovenski jezik zunaj meja Republike Slovenije in kako predstaviti in promovirati najboljše prakse ohranjanja slovenske identitete zlasti med mladimi in otroki? V kulturnem programu bo sodeloval Slovenski pevski zbor iz Men-doze (Argentina), ob koncu srečanja pa bo v preddverju velike dvorane igral parlamentarni Dixie Band. Ob srečanju bo odprta tudi razstava nagrajenega projekta "Naš čoln - Unser Boot", ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Franja Goloba Prevalje in Osnovne šole Železna Kapla/Eisen-kap pel. posledicah tega epohalnega dogodka za naše gospodarske dejavnosti. Kot drugi pomemben dogodek je navedel državne in deželne volitve z vsemi, tudi nepričakovanimi spremembami, tretji in morda najpomembnejši dogodek preteklega poslovnega leta pa je bil nedvomno ustanovitev goriške pokrajinske sekcije SDGZ. Do tega je prišlo po skoraj 15 letih prizadevanj in v osmih mesecih delovanja je pokrajinski odbor, ki vodi več kot 60-člansko sekcijo, že izvedel vrsto dejavnosti in si zagotovil sedež v KB centru. Siega je v poročilu posebej omenil še čedaj sko podružni co SDGZ, kjer se je okrepilo delo na servisu, hkrati pa se je začelo tudi z ovrednotenjem sindikalne vloge združenja. Nato pa je prešel na delovanje posameznih sekcij, za katerega je na splošno ocenil, daje bilo premalo sistematično in daje torej še veliko prostora za izboljšave. To pa seveda ne pomeni, da delo sekcij ni bilo plodno in je na nekaterih področjih obrodilo tudi dobre rezultate. Sledil je pregled drugih pobud združenja, kot je sodelovanje pri projektih Imprendero, Tempo in Okusi Krasa brez meja, glede sodelovanja z organizacijami in ustanovami v Italiji, v naši manjšini in v Sloveniji pa je predsednik ocenil, da je bil iz vrste razlogov dr-žan prenizek profil in da je bilo čutiti pomanjkanje sistematičnega dela. Boris Siega je svoje poročilo sklenil z osebno noto oziroma z napovedjo povoletto - Najbolj sta se izkazala mlada harmonikarja iz razreda prof. Ipavca Uspešen nastop učencev špetrske Glasbene matice na mednarodnem glasbenem tekmovanju POVO LET TO - Učen ci špe tr ske Glasbene ma ti -ce so se zelo dobro odrezali na letošnji izvedbi mednarodnega glasbenega tekmovanja v Povolettu, ki ga že 12 let prireja društvo Euritmia. Najvidnejše uspehe sta dosegla harmonikarja iz razreda prof. Aleksandra Ipavca. Večkratni nagrajenec, dvanajstletni harmonikar Leonardo Snidaro, kije že osvojil pomembna priznanja na mednarodnih harmonikarskih tekmovanjih in je v letošnjem šolskem letu izvedel svoj prvi celovečerni koncert, je tokrat osvojil prvo nagrado in posebno nagrado videmske Pokrajine za izvedbo prostega programa. Prav tako se je odlično uvrstil tudi petnajstletni harmonikar Giovanni Banelli, ki je v svoji kategoriji prejel zlato priznanje in tretje absolutno mesto po točkovanju ter se je tako zapisal v zlati seznam naj bolj ših ude le žen cev tega tek mo vanja, kjer je bil na -grajen že četrtič. Prof. Aleksander Ipavec je za tekmovalni nastop pripravil tudi dva mlajša učenca, osnovnošolca Mat-tio Trusgnacha in Mattea Golopa, ki sta se dobro odrezala, saj sta oba prejela bronasto priznanje. Bronasto nagrado je odnesla tudi flavtistka Orsola Banelli, učen ka špe tr ske Glasbene ma ti ce pri prof. Fabiu De-vetaku. S tekmovalno izkušnjo v Povolettu se je preizkusila tudi mala violinistka Anna Banelli (razred prof. Lau ra Duran te). Harmonikarja Giovanni Banelli (levo) in Leonardo Snidaro sta se izkazala 4 Sreda, 2. julija 2008 ITALIJA politika - Na obzorju nova polemika Berlusconi napoveduje dekret o prisluškovanjih » Konec julija nič več odpadkov na neapeljskih ulicah « RIM - Vlada namerava z dekretom »urediti« vprašanje telefonskih prisluškovanj. To napoveduje predsednik Silvio Berlusconi, kije prepričan, da z rešitvijo tega problema nikakor ne gre odlašati, kar pomeni, da se Italiji obeta nova politična polemika. Premier bi želel ne samo prepovedati objavo prisluškovanj, ampak jih omejiti le na huda kazniva dejanja in or ga ni zi ra ni kri mi nal. O zakonu, ki bi tako ali drugače naredil red s prisluškovanji, se sicer strinjajo vse politične stranke. Različna mnenja imajo komu in kdaj bi moralo sodstvo dovoliti prisluškovanja in kako priti do tega rezultata. Leva sredi na pra vi, da bi bil do vo lj za kon ski predlog, Berlusconi pa - kot vidimo -predlaga zakonski odlok, kar pomeni, da bi vlad ni ukre pi ta koj sto pi li v ve -ljavo. Ministrski predsednik je vsekakor vče raj na po ve dal, da se bo v krat -kem »vrnil« na televizijo, »ker morajo Italijanke in Italijani vedeti, kaj se v resnici dogaja v političnem življenju.« Berlusconi je med obiskom v Neaplju slovesno obljubil, da najkasneje ko nec te ga me se ca na uli cah ne bo več odpadkov. V spremstvu vladnega podtajnika Guida Bertolasa se je srečal z lokalnimi upravitelji ter jim predstavil vladne predloge za nova odlagališča in tudi za naprave za uničevanje odpadkov. Policija je med Berlus-conijevim obiskom razgnala skupino neapeljskih brezposelnih, ki so protestirali nad gospodarsko politiko desno-sre din ske vla de. Predsednik vlade je v teh poletnih dneh angažiran na več »frontah«. V sporu s sodniki ga je včeraj nedvomno pomiril predsednik republike Gi-or gi o Na po li ta no, ki mu je za go to vil, da Višji sodni svet ne bo presojal o ustavnosti vladnih ukrepov na področju pravosodja. Najvišji sodni organ namreč lahko obravnava le problematike sodstva, ne more in ne sme pa presojati o ustavnosti in torej legitim nos ti za ko nov, za ka te ro je pris toj -no le ustavno sodišče. Državni poglavar se je takole opredelil po srečanju s predsednikoma se na ta in po slan ske zbor ni ce Re -natom Schifanijem in Gianfrancom Finijem. Izrazila sta mu veliko bojazen, da bi Višji sodni svet pod vtisom polemike vlada-sodniki obravnaval zadeve, ki so v pristojnosti parlamenta oziroma ustavnih sodnikov. Silvio Berlusconi in Guido Bertolaso sta bila včeraj na obisku v Neaplju. Glavna tema obiska problem odpadkov KROMA turin - Predhodna sodna obravnava o smrti sedmih delavcev Thyssen, začetek procesa Prijava številnih prizadetih strank, med njimi tudi dežela Piemont, pokrajina in občina Turin sindikat - Neplodno srečanje z ministrom V ponedeljek stavka v prevoznem sektorju RIM - Celodnevna stavka v javnem prevoznem sektorju, ki so jo za ponedeljek oklicali področni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugltrasporti, Orsa, Fai-sa in Fast, je potrjena. Včerajšnje srečanje med sindikati ter ministrom za infrastrukturo in prevoze Alterom Matteolijem, na katerem naj bi se dogovarjali o enotni delovni pogodbi za ves javni prevozni sektor, namreč ni obrodilo sadov. Predstavniki sindikatov so srečanje ocenili kot »razočaranje« in zato potrdili stavko v železniškem sektorju in v krajevnem javnem prevozu, ki bo seveda tudi v naši deželi. Vlaki se bodo v tem smislu ustavili že v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri, stavka pa se bo zaključila 24 ur kasneje. Zaposleni v lokalnem javnem prevozu bodo stavkali ves dan v ponedeljek, 7. julija. Dodatne nevšečnosti bo nedvomno povzročil tudi protest pilotov letalske družbe Air-One, ki bodo stavkali to soboto od 10. do jalskih organizacij Asstra in Anav (druge 14. ure. Stavka bo vsekakor popolnoma so Federtrasporto, Ancp, Confetra in Fi-upoštevala vse zakonske predpise, so na- se), ki sta kljub jasnemu vabilu ministra glasili sindikati in enotno poudarili »ab- Matteolija včeraj zavrnili vsako soočanje surdno nerazpoložljivost« še zlasti deloda- glede enotne delovne pogodbe. taranto Strmoglavil vojaški helikopter TARANTO - Na območju med krajem Grottaglie in mestom Martina Franca je včeraj strmoglavil helikopter vojaške mornarice. V nesreči je izgubil življenje vojak, medtem ko sta bila dva pilota lažje ranjena. Helikopter vrste Ab212 je strmoglavil na podeželju blizu kmetijskega podjetja Calzerosse, katerega delavci so prvi prihiteli na kraj nesreče. Nekateri očividci so povedali, daje helikopter padel blizu dveh oljk in nato zgorel. Razvnel se je tako požar, s katerim so se gasilci dalj časa borili. Lažje ranjena pilota Maria Mas-saccija in Maria Martina so prepeljali v bolnišnico San Marco v kraju Grottaglie, od koder so ju kmalu odslovili. Tretjega ranjenca, 35-letnega Paola Di Giuseppeja iz Taranta, so sprejeli v bolnišnici v Tarantu. Zdravniki so mu skušali na vsak način pomagati, vendar je po 30 minutah podlegel hudim poškodbam. Vzroke nesreče preiskovalci še raziskujejo. EVRO i,5775 $ +0,07 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. julija 2008 valute evro (povprečni tečaj) 1.7. 30.6. Sorodniki umrlih delavcev so se predstavili na sodišču v majicah s portreti sedmih mrtvih TURIN - Sorodniki sedmih delavcev, umrlih 6. decembra lani v požaru v tovarni ThyssenKrupp, so prispeli na včerajšnjo prvo predhodno sodno obravnavo o strahoviti nesreči, oblečeni v bele majice s fotografijami mrtvih na prsih. Njihovi delovni kolegi so na ograjo turinskega sodišča namestili velike napise z dvema zahtevama: Dovolj mrtvih na delovnih mestih in Pravica, stroge obsodbe za Thyssen. Prva predhodna obravnava je trajala le dobro uro. Sodnik za predhodne preiskave Francesco Gianfrotta je sprejel na znanje zahteve dežele Piemont, pokrajine in občine Turin, 70 delavcev tovarne in sedmih delavcev, ki so skušali priskočiti na pomoč nesrečnim tovarišem (in so imeli zaradi tega hude posledice), da se prijavijo na procesu kot prizadete stranke. Podobne zahteve so iznesle tudi tri sindikalne federacije kovinarjev, skrbstveni zavod Inail, združenje potrošnikov Codacons in svaka ene od žrtev, ki nista prejela odškodnine grupe Thyssen, ker naj bi podjetje smatralo, da nista za to upravičena. Sodnik Gianfrotta je po predstavitvi prizadetih strank obravnavo prekinil. Nadaljevala se bo 23. julija, ko bo odločil, katere prizadete stranke bodo sprejete k procesu. Grupa Thyssen je pred dnevi poravnala za skupno 12 milijonov 970 tisoč ev-rov odškodnine sorodnikom sedmih mrtvih delavcev. Tako bo - v primeru obsodbe - lahko koristilo znižanje kazni za tretjino. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,5775 1,5764 166,57 166,44 inoici: líiQfKi ruski rubel 36,9910 74574 36,947 7,4579 UCII IjIVCI M Ulici britanski funt 0,79090 94578 0,79225 9,4703 jvcuji\a MUHO norveška krona 8,0040 am 8,0090 ")3 QQ3 LOKa MUI la švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,6055 1,6056 15,6466 15,6466 235,96 235,43 3 3Í;I 1 UUIIJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6063 1 6519 1,5942 1 6371 avjUaDM UUlol bolgarski lev ir\mi m^ki 1,9558 3,6476 1,9558 3 6415 IUI 1 IU1 IJI\I ICV slovaška krona lit"/*\\/cki ifac 30,196 3,4528 30,205 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37l ICki rAal 0,7051 ") 5371 0,7047 1 51 11 uio ¿.IN o M i cai islandska krona ti lira 125,64 125,42 1 Q5ÄQ 1 Q3T3 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,2388 7,2365 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. julija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,46125 LIBOR (EUR) 4,44688 LIBOR (CHF) 2,35667 EURIBOR (EUR) 4,448 2,7875 3,1225 4,95438 5,14438 2,79 2,96667 4,955 5,145 3,32375 5,41625 3,26 5,418 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 1 ■ i9.ii8,i9 € +301,11 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1. julija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 32,85 INITEDIII IDriDA ->« 1 « -1,91 KRKA I I IKA KOPER 89,41 5717 +0,54 -0,18 -1 36 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 233,46 -4,98 -1 26 TELEKOM SLOVENIJE 542,96 245,40 -5,36 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 86,73 DELO PRODAJA - CTni -1,39 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTUABCM7 50,07 77 QO NOVA KRE. BANKA MARIBOR 27,14 h/ll iMnTCCT i: m +4,68 -3,07 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 78,00 26,98 -0,37 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 401,09 -1,71 IERME ČAIE7 7ITO 270,00 221,24 +2,83 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1. julija 2008 -1,90 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,295 6,645 185 -1,42 -3,63 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 10,91 -3,80 -3,28 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,735 6,005 1 401 -3,56 +0,76 EDISON ENEL ENI 5,955 -1,27 -1,39 -1 56 FIAT FINMECCANICA 23,33 10,01 164 -3,86 -1 63 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENERAII 20,09 -4,52 -1 19 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 24,08 4,0625 3 6275 -1,59 LOTTOMATICA I MYOTTICA 18,52 148 -0,01 -2,47 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 3,9775 105 -0,66 -5,03 PARMALAT PIREIII e C 1,62 -2,78 -2,41 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS 0,423 28,87 -3,31 -3,22 -1 45 SMAM RE IE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,28 6,48 1 286 -1,88 TENARIS TERNA 23,16 +0,47 -2,11 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 2,69 14,89 -2,07 +0,26 MNIPOL 3,88 1,499 +0,27 -0,27 SOD NAFTE (159 litrov) i4i,44 $ +0,33 IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. julija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 7.738,97 1.715,77 5.341,92 1156,37 -1,76 -1,72 -2,19 +0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.509,08 1.765,59 3.528,16 1.759,29 994,27 4.132.97 17.645,68 4.983.98 -2,19 -0,13 +1,94 -1,35 -2,58 -0,93 -2,39 +2,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.382,26 1.862,71 1.284,91 1.402,13 6.315,94 5.479,90 4.341,21 3.828,51 1.458,5 3.292,86 13.463,20 2.906,79 22.102,01 2.651,60 12.961,68 +0,28 +1,39 +0,38 +0,32 -1,60 -2,60 -2,11 -2,91 -1,69 -1,79 -0,13 -1,38 -3,09 -3,71 5 Sreda, 2. julija 2008 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it mestno središče - Priljubljena tržnica naj bi postala izložba krajevnih proizvajalcev Na Ponterošu več stojnic, a tudi nekaj slabe krvi in razočaranja Protesti senegalskih prodajalcev - Na voljo sadje, zelenjava, cvetje in med slovenskih proizvajalcev »Nasproti vozičkom z rožami so vojaško uvrščeni ti banki z medom, maslom, sladko in kislo skuto. Tu, ob teh bankih, se torej začenja štirikot trga pri Rusem mostu. Taki so ti banki: skrinje na majhnih kolesih; potujoče trgovinice. In v te težke skrinje lahko zakleneš vse, to je kose zlatega tolminskega masla, veliki modri vrč z medom, iz katerega lezejo ose in težko vlečejo z medom na-pojene zadnjice. Pa belo široko skledo z razm-rvljeno kislo skuto. In še tehtnico in uteži, spodaj.« Tako je Boris Pahor v svoji noveli Brodolom (ki je objavljena v zbirki Kres v pristanu, v času splošne informatizacije pa tudi v celoti dostopna na spletni strani www.luin.se/beseda/057-X.pdf ) opisal življenje na trgu ob Rusem mostu, ki ga ljudje najbrž bolje poznajo z imenom Ponterošo. Pisatelj Boris Pahor, Tržačan »s kontroliranim poreklom«, je namreč marsikatero svoje delo postavil v tržaško mestno središče in tako bralcem ponudil sprehod po tržaških ulicah in trgih. Na Ponterošu so včeraj začeli pisati novo poglavje, ki v marsičem spominja na tisto iz Pahorjeve novele. Na trg so se vrnile stojnice z medom in sirom, svežo zelenjavo in cvetjem ter drugimi prehrambnimi proizvodi: v mislih občinskega odbornika Paola Rovisa nova izložba krajevnih proizvajalcev. Novica, ki bi bila na prvi pogled razveseljiva, saj je bila iskreno poveno podoba Ponteroša zadnja leta bolj žalostna, pa ima tudi grenak priokus. Najbolj za skupino temnopoltih prodajalcev, ki so vsaj deset let tu prodajali svoja oblačila, sončna očala, etnične torbe in še marsikaj. »Krošnjarji imamo samo eno pravico oziroma zaščito, ki izvira iz točno določenega dejstva: več let je nekdo prisoten v istem kraju s svojo stojnico, več pravice ima, da tam tudi ostane,« so novinarjem, politikom in radovednežem včeraj pojasnjevali Dieng, Niang in drugi senegalski prodajalci. »Tržaška občinska uprava pa je to našo pravico zbrisala in nas odgnala s trga. V zameno so nam ponudili stojnice v periferiji ali na pokriti tržnici, mi pa imamo tu svoje zveste kupce. Poleg tega smo veliko delali s turisti, tudi slovenskimi in hrvaškimi, ki se radi sprehajajo mimo Ponteroša.« Senegalski Svojo svežo zelenjavo prodaja na Ponterošu tudi znana kmetija s Kolonkovca (levo), proti »izgnanstvu« s trga pa se borijo prodajalci iz Senegala KROMA prodajalci bi radi torej še naprej ostali na trgu ob Kanalu: njegova nova namembnost jih ne moti, prav tako ne nov urnik (od torka do sobote, od 8. do 14. ure). »Upamo, da nas bodo ljudje podprli.« Tudi med slovenskimi proizvajalci, ki so bili včeraj prisotni na trgu, pa je bilo zaznati nekaj zagrenjenosti. Na primer pri gospe Nives, cvetličarki iz Barkovelj, starosti slovenskih »rožnarc«, ki je že trideset let zvesta Ponterošu. »Vemo, kaj se zgodi, če blizu manjše trgovine odprejo supermarket. Nekoč smo bili vsi enaki, sedaj pa ...« Gospo Nives moti, da so trg odprli tudi trgovcem, lastnikom velikih cvetličarn ali prehrambnih podjetij: z njihovo ponudbo je težko konkurirati. Ob drugih slovenskih cvetličarkah in prodajalkah zelenjave je svojo vegetarijansko ponudbo včeraj prodajala tudi družina APrimorski ~ dnevnik ITALIJA Debelis s Kolonkovca, ki je sicer stara znanka Ponteroša. »Mi bomo tu vsak dan, od torka do sobote, nekateri proizvajalci pa so se odločili, da bodo tu tudi samo enkrat ali dvakrat tedensko.« Za to možnost se je na primer odločilo podjetje Settimi iz Trebč, ki bo svoj med, propolis, medico in »medene« kozmetične proizvode ponujalo ob sobotah. Kajti kraški proizvajalci, vinogradniki, sirarji, kmetovalci se soočajo tudi s praktičnimi težavami, kako uskladiti delo doma in prodajo na Ponterošu. Marcu Settimiju se tako zdi zamisel o mestni izložbi dobra, zahteva pa tudi nekaj več truda: tako s strani proizvajalcev, kot stanovskih organizacij in Občine. Pričakoval je, da bo na včerajšnjem odprtju sodelovalo več lokalnih proizvajalcev, medtem ko je bila »ponudba bolj revna, vzdušje pa nekoliko napeto«. Poljanka Dolhar občina Podmorski plinovod: jutri odločitev Tržaški občinski svet bo na jutrišnji seji razpravljal o novem podmorskem plinovodu družbe Snam, ki naj bi povezal območje pri Žavljah (kjer naj bi družba Gas Natural zgradila uplinjevalnik) in Gradež ter se od Fossalona pridružil že obstoječemu plinovodu pri Vilešah. Mestna uprava j e že pred nekaj tedni v svoj em sklepu izrekla negativno mnenje o podmorskem plinovodu na dnu Tržaškega zaliva. Zatem so se o njem izrekli rajonski sveti, včeraj pa je zadeva spet priromala na dnevni red seje občinskega odbora, da bi ta vzel v pretres mnenja rajonskih skupščin. Šlo je le za tehnično preverjanje izraženih mnenj, brez kake dodatne razprave, je pojasnil občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Sedaj se bo morala o sklepu izreči še pristojna občinska komisija, nakar se bo razprava preselila v klopi občinske dvorane. Za negativnim mnenjem mestne uprave tičijo vsekakor različni pogledi političnih sil o gradnji podzemskega plinovoda. Tako je podžupan Paris Lippi (Nacionalno zavezništvo) ocenil, daje bil sklep občinske uprave povsem odveč, saj se je mestna skupščina svojčas že izrekla proti gradnji uplinjevalnika pri Žavljah. Brez uplinjevalnika pa bi bil nov plinovod družbe Snam povsem nepotreben. Ali z drugimi besedami: plinovod Snam na dnu Tržaškega zaliva bi bilo smotrno namestiti le, če bi družba Gas Natural zgradila svoj kopenski uplinjevalnik pri Žavljah. Najbolj goreča zagovornika tega plinskega terminala pa sta bila svojčas Nacionalno zavezništvo in takratni Levi demokrati. Župan Roberto Dipiazza se je sprva ogreval za uplinjevalnik, v zameno pa je zahteval za mesto določene bonitete. Ker vodstvo Gas Natural ni prisluhnilo zahtevi, je glasoval proti uplinjevalniku. Odtlej pa sta minila dve leti, Gas Natural je še vedno v igri, in če bi ponudil »dovolj«, bi znal župan spremeniti svojo oceno. Tako bi tudi podmorski plinovod postal aktualen... levica - Pokrajinska kongresa komunističnih strank Dve stranki, dve opciji V SIK soočenje med stališči tajnika Diliberta in bivše ministrice Bellillove Stranka italijanskih komunistov bo pred državnim kongresom v Salsomaggioreju imela ta konec tedna pokrajinske kongrese. V naši pokrajini bo kongres v petek v Ljudskem domu v Naselju Sv. Sergija. Kongresno soočenje sta včeraj predstavila deželni tajnik Stojan Spetič in pokrajinska tajnica Giuliana Zagabria. V SIK se soočata dve kongresni stališči. Predsednik Oliviero Diliberto se zavzema za proces poenotenja levice, ki predpostavlja zbližanje obeh komunističnih strank, medtem ko je nekdanja ministrica Katia Bellillo zagovornica takojšnje ustanovitve nove leve stranke. »Ta pot na zadnjih volitvah ni obrodila rezultatov,« je dejal Spetič nanašajoč se na Mavrično levico. Podobno notranje soočanje se v tem času odvija tudi v Komunistični prenovi. Nekdanji minister v Prodije- vi vladi Paolo Ferrero meni, da je treba najprej okrepiti stranko in nato razmišljati o združeni levici. Kot kaže, je to stališče večinsko na pokrajinski ravni. Drugače razmišlja Niki Vendola, predsednik deželne vlade Apulije, ki bi podobno kot Bellillova želel močno pospešiti združevalni proces in torej oblikovati, če že ne novo stranko, vsaj novo levo usmerjeno politično gibanje. Sodeč po rezultatih na prvih pokrajinskih kongresih je Ferrerova "filozofija" v stranki večinska, zlasti na Severu, medtem ko na jugu države prevladuje usmeritev apulijskega predsednika. Zastopnika SIK Stojan Spetič in Giuliana Zagabria KROMA prosek - Občinska urbanistična komisija »Da« samostanu Uredili ga bodo na območju nekdanjega cvetličarskega centra Ersa Tržaški občinski svet bo v kratkem odobril predhodni in volumetrični načrt za preureditev nekdanjega cvetličarskega centra Ersa na Proseku v samostan nun benediktink v klavzuri. Kakih presenečenj pri glasovanju ne bo, vsaj tako kaže po včerajšnji soglasni podpori načrtu v pristojni občinski urbanistični komisiji. Načrt je predstavil predsednik komisije Roberto Sasco. Uvodoma se je zahvalil predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu in rajonski skupščini, ker je rajonski svet v zelo kratkem času obravnaval zadevo in izdal soglasno pozitivno mnenje o načrtu. Hitrica je bila potrebna, sicer bi tvegali izgubo deželnega prispevka v višini 800 tisoč evrov, ki gaje pred dvema letoma namenila Illyjeva uprava za ureditev samostana. Obenem se je Sasco zahvalil tudi proseški skupnosti, kije pozitivno sprejelo odločitev o gradnji samostana na območju nekdanjega centra Ersa. Načrt predvideva ureditev skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov obsežnega zemljišča v verske namene. Dosedanje poslopje z laboratoriji, uradi in stanovanjema naj bi preuredili v samostan. Ob vhodu naj bi zgradili zvonik in cerkev. Dotrajane in razpadajoče tople grede bodo odstranili. Na njihovem mestu bodo zgradili še nekaj poslopij, da bo samostan dobil obliko kloštra. Vanj se bo preselilo 20 nun benediktink v klavzuri, ki sedaj bivajo v samostanu sv. Ciprijana pod Sv. Justom. Ob celicah in drugih prostorih bodo v samostanu uredili laboratorij za restavriranje starih knjig in rokopisov ter knjigoveznico, da bodo nune lahko še nadalje opravljale svoje delo. Sasco je v svojem posegu izrazil tudi svoje obžalovanje, ker je ostal Kras s prodajo centra Ersa brez strukture, ki bi bila v pomoč domačim kmetovalcem in bi zagotavljala razvoj krajevnega kmetijstva. Omenil je, da je center prodala Il-lyjeva deželna uprava, pozabil pa je, da je prodajni postopek stekel že za časa prejšnje, Tondove desnosredinske upra- 6 Sreda, 2. julija 2008 ITALIJA državni izpit - Končni izidi na liceju Slomšek ter na zavodih Zois in Stefan Kar nekaj odličnih, med temi ena s pohvalo Izide mature na klasični in jezikovni smeri liceja Prešeren bodo objavili v petek Na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška, Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in Poklicnem zavodu Jožefa Stefana je nad letošnjim državnim izpitom padel zastor. Včeraj so namreč na omenjenih šolah opravili še zadnja spraševanja, nakar so člani komisij imeli še zadnjo ocenjevalno sejo, kateri je sledila objava izida. Kot smo v preteklosti že omenili, se letos zaključne ocene ne objavljajo, posebej so označeni le tisti kandidati, ki prejmejo pohvalo. Vsekakor nam je uspelo izvedeti, da so tri kandidatke družboslovne smeri liceja Slomšek prejele najvišjo oceno, ena od njih pa si je prislužila tudi pohvalo. Z odličnjakom oz. od-ličnjakinjo se ponašajo tudi na pravno gospodarsko podjetniški smeri zavoda Zois in na oddelku za kemijsko-biološke tehnike zavoda Stefan. Zaradi bolezni ene od kandidatk pa se je nekoliko zavlekel izpit na klasični in jezikovni smeri Liceja Franceta Prešerna, kjer so zadnja spraševanja potekala včeraj. Končne izide bodo zato objavili v petek. Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška Družboslovna smer 5. razred - izdelali so: Mateja Clarici, Taddea Druscovich, Daša Fran-dolič, Eva Fucka, Adrijana Jarc, Dejan Kalc, Jara Kosuta, Valnea Milic, Vesna Pahor, Valentina Sancin, Andrej Sardoc, Lejla Slavec in Agata Venier (s pohvalo). Pedagoška smer 5. razred - izdelale so: Natalie Ko-fol, Jasna Komar, Terezika Neža Schnabl in Tina Šinigoj. DTTZ Žige Zoisa Pravno gospodarsko podjetniška smer 5. razred - izdelali so: Tania Ba-budri, Ivana Cante, Astrid Corbatto, Erik Kosmina, Peter Lisjak, Saša Malalan, Niki Meriggioli, Paolo Meterc, Irina Poc-kar, Deborah Samsa, Jasmine Schmelzer, Lara Simoneta, Marko Strain in Alex Vitez. Oddelek za geometre 5. razred - izdelali so: Katrin Cor-batto, Matej Lupinc, Jasmin Pecar, Dan-jel Slavec in Petra Terčon. Končne izide državnega izpita so pričakali tudi na zavodu Zois (slika zgoraj) in na liceju Slomšek (slika desno) KROMA DPZIO Jožefa Stefana Kemijsko-biološki tehniki 5. razred - izdelale so: Anja Grgič, Cecilia Kocjančič, Darma Milic in Saša Regent. Tehniki elektronskih industrij 5. razred - izdelali so: Marko Iscra Skerlj, Erik Petaros, Kevin Segulin in Danjel Zaccaria. Tehniki mehanskih industrij 5. razred - izdelali so: Erik Calzi, Saša Ferfolja, Danjel Paulin, Aleš Pegan, Katjuša Smotlak, Aleš Ukmar, Walter Vo-dopivec, Aron Kraljič in Erik Rossone. dežela Odbor Sklada za Trst Igor Gabrovec Deželni svet je včeraj izvolil svojih pet zastopnikov v odbor Sklada za Trst oziroma v njegovo komisijo. Iz vrst desno-sredinske večine so bili izvoljeni Bruno Marini, Edoardo Sas-co in Piero Tononi, iz levosre-dinske opozicije pa sta bila izvoljena svetnika Demokratske stranke Sergio Lupieri in Igor Gabro vec, ki zasto pa Slo ven sko skupnost. V minuli zakonodajni je bil v odbor od Slovencev iz-vo ljen Igor Dolenc, pred njim pa Miloš Budin, ki je bil tudi pred-sed nik Skla da za Trst. »Komisija za Trst je statutarno določen organ Dežele, ki se je v glavnem omejeval na upravljanje finančnih sredstev iz Sklada za Trst. Slednji, ki se mu pišejo nelahki časi, je bil v trilet-ju 2007-2009 za las financiran s skupno 15 milijoni evrov, za kar si je posebej prizadeval podtaj-nik Ettore Rosato,« ugotavlja deželni svetnik SSk Gabrovec v tiskovni noti. Pomembno bo, tako Gabrovec, da Berlusconijeva vlada izkaže Trstu potrebno pozornost tudi z novim financiranjem Skla da, ki je v vseh teh de -setletjih bistveno pripomogel k razvoju pomembnih gospodarskih pobud, pa tudi podpiranju kulturnega življenja in drugih potreb na teritoriju. »Komisija za Trst pa je tudi posvetovalni organ vladnega komisarja oz. tržaškega prefek-ta za mnogotera vprašanja, ki zadevajo Tržaško - to vlogo gre na novo utrditi v času, ko je od-pr tih kar ne kaj pomemb nih vprašanj, ki zadevajo upravni ustroj teritorija in velike infra-strukturne načrte (uplinjevalni-ki, nove prometnice),« meni še Gabrovec. sklad mitja čuk - Prejšnji četrtek Obisk iz matice Prišli so učitelji osnovne šole s prilagojenim programom Roje iz Domžal Na pobudo prof. Andreje Duhovnik, višje pedagoške svetovalke za slovenske šole v Furlaniji - Julijski krajini pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, je v četrtek, 26. junija, Sklad Mitja Čuk gostil učitelje osnovne šole s prilagojenim programom Roje iz Domžal. Šolniki iz Slovenije so se na srečanju seznanili z ustrojem šol v naši deželi, tako tistih s slovenskim učnim jezikom kot dvojezične šole v Špetru. Prof. Duhovnikova je gostom z računalniško podporo v Bambičevi galeriji izčrpno predstavila »Slovensko šolo v Italiji«, njene značilnosti in prednosti ter natančno opisala položaj jezika na teh šolah. Pedagoški delavci iz Slovenije so z zanimanjem sledili podrobni razlagi in priznali, da marsičesa še niso poznali. Uni. dipl. spec. ped. Stanka Čuk je za tem predstavila slovenskim pedagogom proces in razvoj integracije v italijanskem šolskem sistemu in posebej orisala vkjučevanje otrok s posebnimi potrebami v šole s slovenskim učnim je- zikom. Ob tem je poudarila tudi delovanje Sklada Mitja Čuk; opisala je njegov nastanek, cilje, ki jih zasleduje, in dejavnosti, ki jih že 29 let redno organizira za otroke in mladostnike ter njihove družine. Pedagoške delavce je zlasti zanimalo, kakšen je pristop do otrok z umankljajem v vrtcu in na osnovni šoli in kako se nadaljuje njihova izobraževalna pot po obveznem šolanju. Čukova je ob širši razlagi navedla kot primer Vzgojno zaposlitveno središče, ki ga upravlja Sklad Mitja Čuk na Kontovelu, in opisala dejavnosti, v katere so gojenci vpleteni in iz katerih rastejo, tako v centru kot izven njega. Ob koncu srečanja so gostje poklonili gostiteljem v spomin izdelke svojih učencev, predsednica Sklada Stanka Čuk pa je z vabilom, da bi prihodnje leto razmislili o morebitni razstavi likovnih izdelkov in ročnih del šole iz Domžal v Bambičevi galeriji, doživela še dodatno iskreno zahvalo. (jec) sklad mitja čuk - Včeraj v Bambičevi galeriji na Opčinah Delo pridnih rok Odprtje razstave slik in ročnih izdelkov gojencev vzgojno zaposlitvenega središča Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja: tako se glasi prodajna razstava slik in ročnih izdelkov gojencev vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk, ki so jo odprli včeraj dopoldne v prostorih Bam-bičeve galerije na Opčinah (na sliki KRO- MA). Prisotne je nagovorila predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Sosič Čuk, ki se je zahvalila vsem, ki so brezplačno pomagali v delavnicah: to so Marisa Dolce, Magda Tavčar, Rino Destri, Boris Sosič in Martina Feri, za katere so gojenci - Barvana kla- pa - tudi posebej pripravili nekaj lepih misli. Na odprtju razstave je bila na sporedu tudi glasbena točka Aljoše Sakside, slike in izdelke pa si bo mogoče ogledati - in kupiti - do petka po običajnem urniku galerije od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. / SVET Sreda, 2. julija 2008 7 1 prosti čas - Uspešna dejavnost v prostorih SKD Barkovlje Barkovljanski otroci v svetu petja in glasbe Pod mentorstvom Aleksandre Pertot je 24 otrok spoznavalo osnove ritma in glasbe Na zaključni prireditvi je zaživela nova verzija pravljice Janko in Metka istrska ulica - Motor v avto Drzna vožnja na nevarnem križišču V prejšnjih dneh so tudi učenci glasbene delavnice osnovne šole Finžgar v Barkovljah imeli svojo zaključno prireditev, s katero so kronali celoletno delo. Že tri sezone si otroci vzamejo čas za zunajšolsko dejavnost v društvenih prostorih, kjer vadijo smisel za ritem, posluh in osnove glasbene teorije ter igrajo na Orffov instrumentarij, ki ga je mentorica Aleksandra Pertot nabavila tudi s pomočjo staršev. Udeležba je prostovoljna in poteka vzporedno s šolskim letom, da bi dopolnila propedevtiko na področju glasbenega izobraževanja. V delavnici je letos sodelovalo 24 otrok, ki so ob koncu šolskega leta uprizorili nekoliko prirejeno pravljico Janko in Metka, saj protagonista v gozdu srečata škrata Tipitapija, ki ju popelje v magični svet glasbe in glasbil. Pertotova je uglasbila nov tekst, ki ga je napisala Martina Legiša. Nastopajoči so peli, spremljali z glasbili, oponašali živalice pravljičnega gozda. Otroci, ki študirajo glasbo, so sodelovali s predstavitvijo svojih instrumentov (klavir, violina, klarinet, kitara). Pianist Tomaž Baldassi je skrbel za spremljavo, ob koncu pa so s petjem sodelovali tudi starši. Poleg zaključnega nastopa so udeleženci delavnice v teku šolskega leta zapeli tudi ob raznih praznikih in na reviji Pesem mladih. Uspeh vzgojne pobude seveda sili k nadaljevanju tudi v prihodnjem šolskem letu, ko bi rada mentorica uresničila več zanimivih projektov (na primer branje po metodi Kodaly). V treh letih je število vpisanih ostalo skoraj nespremenjeno, zdaj pa se je povpraševanje povečalo: na tej osnovi se bo delavnica verjetno razširila še na predšolske otroke, seveda s posledično primerno porazdelitvijo po samostojnih starostnih skupinah. (ROP) Zaradi uhajanja plina zaprli Ul. Spiridione V Ul. Spiridione je prišlo sinoči okrog 21. ure do uhajanja plina, zaradi česar so sile javnega reda tudi zaprle to mestno prometnico. Posegli so mestni redarji, karabin-jerji in gasilci, ki so stanovalcem v poslopju s hišno številko 1 veleli, naj takoj zapustijo stavbo. Tehniki podjetja Acegas-Aps so medtem dalj časa skušali ugotoviti, od kod je sploh uhajal plin. V trenutku, ko zapiramo redakcijo, so bili še vedno na delu. Cestna zapora sredi Ricmanj Zaradi izkopnih del za ureditev plinskega omrežja s strani podjetja Acegas-APS bo odsek pokrajinske ceste št. 20, ki vodi skozi vaško jedro v Ricmanjih, v bližini cerkve zaprt za promet. Občina Dolina sporoča, da bo zapora veljala med 8. in 17. uro od ponedeljka, 7. julija, do konca del, ki naj bi trajala tri ali štiri dni. V primeru slabega vremena bodo dela daljša. Ločeno zbiranje odpadkov Tehnični urad Občine Dolina obvešča, da bodo službo ločenega zbiranja plastičnih odpadkov v Lako-tišču, Domju in Puljah izvedli jutri popoldne. Služba je prejšnji četrtek iz tehničnih razlogov izostala. Jutri zjutraj bodo obenem izpraznili kante s papirjem: urad vabi uporabnike, da izpostavijo odgovarjajoče kante. ul. bernini - Med predoroma po Goldonijevem trgu Voznik skuterja pod avto: več zlomov na nogi, pridržana prognoza V bližini Trga Sansovino se je včeraj huje ponesrečil motorist. Po navedbah mestnih redarjev sije 60-letni Trža-čan tako hudo poškodoval nogo, da so zdravniki katinarske bolnišnice upoštevali celo možnost amputacije. Okrog 14.30 je 60-letni D.R. vozil svoj skuter pi-aggio liberty po Ul. Bosco, s Sv. Jakoba navzdol proti Garibaldijevem trgu. Za njim je na skuterju sedel sin. Motorno kolo je prečkalo Ul. Bernini (med tuneloma onkraj Goldonijevega trga), ko je z leve pripeljal volkswagen golf iz Porde-nona. Med vožnjo proti tunelu S. Vito je podrl skuter: dvojica je padla s skuterja na tla, D.R. pa se je znašel z nogo pod avtom. Medtem ko je imel sin samo nekaj prask, so očeta zaradi zlomov na nogi operirali v katinarski bolnišnici, z upanjem, da amputacija ne bo potrebna. Mestni redarji so povedali, da je za obe vozili baje gorela zelena semaforska luč. Križišče med Istrsko ulico in Ul. Belli je pogosto prizorišče prometnih nesreč. Točka je še bolj nevarna v tem obdobju, ko je na Istrski ulici cestišče zaradi obnovitvenih del zoženo na en vozni pas. Do nove nesreče, brez hudih posledic, je prišlo včeraj. Ob 18.30 je po Istrski ulici, v smeri Trga sv. Jakoba, vozil fiat punto, za njim pa močni motor ducati hy-permotard 1100S, oba iz Trsta. Avto je obrnil levo proti Ul. Belli, čeprav cestna signalizacija to prepoveduje. Motor je medtem na dokaj kaotičnem križišču prehiteval: zadel je levi bok avta in zdrsel naprej do hotela S. Gi-usto. Motorist se je znašel na tleh ob motorju z rano na roki in udarci na nogi: rešilec ga je peljal v bolnišnico. Avtomobilistka se ni poškodovala. Karabinjerji iz Istrske ulice so navajali, da sta voznika, stara okrog 40 let, verjetno oba kršila prometne predpise. Nesreča mladega voznika V ponedeljek zvečer se je na Ul. Commerciale prevrnil avto, mlad voznik in dve dekleti pa so se lažje poškodovali. Ob 23.15 je 18-letni V.E., ki je pravkar opravil vozniški izpit, vozil avto znamke Suzuki v smeri z Opčin proti Trstu. Z njim sta bili v avtu 17 in 15 let stari prijateljici. Na ovinku pod športnim centrom na Kolonji je suzuki zadel ob pločnik in se prevrnil na bok. Posegli so prometna policija, gasilci in služba 118, ki je ponesrečence odpeljala v bolnišnico. Novopečeni voznik bo okreval v enem tednu, 17-letno dekle v desetih dneh, 15-letnica pa v treh tednih. zahodni kras - Zelo bogat spored prireditev V Križu kot na tekočem traku V nedeljo procesija, dan kasneje občni zbor Ribiškega muzeja, konec tedna vaški praznik s koncertom V Križu se raznorazni dogodki v zadnjem času vrstijo kot na tekočem traku. Naprej Kriški teden, nato vaški praznik, vmes občni zbor Ribiškega muzeja in procesija ob prazniku zavetnikov sv. Petra in Pavla. Na procesiji po vaških ulicah sta sodelovala domači cerkveni pevski zbor in nabrežinska godba na pihala. Na ob čnem zbo ru Ri biš ke ga muzeja so povedali, da ga bodo najbrž odprli prihodnjo pomlad, stavbo, kjer bo muzej, pa je medtem kupilo Združenje za Križ, ki je postalo tudi lastnik Doma Alberta Sirka. O dejavnosti društva Ribiški muzej tržaškega Primorja so na občnem zboru (o ka te rem bo mo po ro ča li) go vo ri li predsednik Franco Cossutta, direktor Bruno Volpi Lisjak in blagajnik Igor Mi lič. Ljubitelje glasbe pa čaka v petek prvovrstna pobuda in sicer koncert kubanske skupine "Ricardo Luque con sus amigos", ki bo v sklopu vaškega praznika. Začetek ob 21. uri. Na procesiji ob prazniku zavetnikov sv. Petra in Pavla po kriških ulicah so bili tudi fantje in dekleta v narodnih nošah KROMA 8 Sreda, 2. julija 2008 ITALIJA prosek - Godbeno društvo Po spodbudnih nastopih mladih še delavnica za otroke Pri društvu deluje tudi glasbena šola Uspešna sezona Glasbene šole Godbenega društva Prosek se še ni zaključila. Pred kratkim je vseh 32 gojencev prepričljivo opravilo verifikacij ske izpite in s spodbudnimi rezultati napredovalo v višji razred. Kar so med letom pridno naštu-dirali, so tudi pokazali na dveh zaključnih akademijah, ki sta se odvijali na Pro seku, dru ga celo kot uvod v koncert Godbenega društva Prosek. Letos je krstni nastop doživel Mladinski orkester Glasbene šole Godbene-ga društva Prosek, ki se je pod mentorstvom profesorja Aljoše Starca predstavil publiki s Koncertno Koračnico in Beatlesovim evergreenom Michel. Dolga in plodna sezona se bo zaključila šele v nedeljo, 6. julija ko se bo odvijala 1. Glasbena delavnica name nje na vsem otro kom od 3. le ta sta - rosti dalje, pod mentorstvom profesorice Irine Perosa. Delavnica se bo pričela ob 17. uri na B'lancu, to je prireditvenem prostoru na Proseku, kjer se bo med drugim odvijala tudi šagra proseške godbe. Delavnica ima kot cilj predstavitev magičnosti, raznolikosti in lepote glasbenega sveta. Vpis je brezplačen in število udeležencev je neomejeno, poskrbljeno pa bo tudi za prijetno presenečenje. (m.r.) Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je v nedeljo, 22. junija, obiskal urejeno vasico So-cerb, kjer so pripravili praznovanje ob opasilu in obeležili spomin na 460-let-nico postavitve prve cerkve pri gradu (22. 6. 1648). Pred sedanjo cerkvijo, ki je bila od gradu leta 1857 prestavljena v središče vasi, je klanški župnik Iztok Mozetič daroval sv. mašo. Pevci in pevke združenega zbora ZCPZ pa so pod vodstvom Edija Raceta in ob spremljavi Iztoka Cergola obogatili bogoslužje (na sliki). Hvaležen pozdrav je ob koncu maše vsem izrekla domačinka Justina Jeseničnik, sicer neutrudna in potrpežljiva koordinatorka zbiranja finanč nih sredstev, s katerimi že več let postopoma obnavljajo to častitljivo versko in kulturno dediščino. Prečudovit kraj, od koder se kot na dlani razteza Tržaški zaliv, je bilo tudi zaradi izrednega gostoljubja sicer maloštevilnih domačinov težko zapustiti. Vsem pa velja vljudno vabilo k darovanju finančnih sredstev, da bi se lahko nadaljevala notranja obnovitvena dela in bi cerkev lahko odprla svoja vrata za obiskovalce. Včeraj danes Danes, SREDA, 2. julija 2008 OTON Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 20.54. Jutri, ČETRTEK, 3. julija 2008 TOMAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28,9 stopinje C, zračni tlak 1018,1 mb ustaljen, veter 9 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 30 stopinj C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 30. junija do sobote, 5. julija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040/271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M& Kino ALCIONE - 18.30, 21.15 »Sanguepazzo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«. ARISTON - 20.00 »Doppio«; 21.45 »Par- lami d'amore«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate la mare«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La notte non aspet-ta«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.10, 20.10, 21.20, 22.15 »Wanted - Scegli il tuo destino«; 16.00, 18.15, 21.00 »L'incredibi-le Hulk«; 20.10 »Un amore di testimo-ne«; 18.25 »E venne il giorno«; 16.00, 22.05 »Indiana Jones e il regno del te-schio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20 »Il divo«; 21.00 »Noi due sconosciuti«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »Cover boy - L'ultima rivoluzio-ne«. FELLINI - 17.30, 21.45 »E venne il gior- no«; 19.30 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La notte non aspetta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimone«. KOPER - KOLOSEJ - 21.00 »Hancock«; 19.20, 21.30 »Dva dni v Parizu«; 19.50, 21.50 »Dogodek«; 18.00 »Sex v mestu«. LJUDSKI VRT - Festival Maremetraggio - 21.30 »Homo Homini Lupus«; »An-nem Sirema Ögreniyop«; »De Getuige«; »Feierabend«; »Shipwrecked«; »The Clap«; »Nitbus«; »Forme«; »Il sup-plente«; »E' finita la commedia«; »Security«; »The guitar lesson«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'in-credibile Hulk«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Impy e il mondo dell'isola ma-gica«; 19.30, 21.45 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30 »Indiana Jones e il re-gno del teschio di cristallo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Rovine«. -/ SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Wanted - Scegi il tuo destino«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.00 »Un'estate al mare«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »La notte non spetta«; Dvorana 5: 18.30, 21.30 »Un' estate al mare«. H Šolske vesti DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od 5. julija do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOISE v Trstu obvešča, da 15. julija zapade rok za potrditev vpisa v I. razred višje šole. Prvošolci naj se zato javijo v tajništvu šole do vključno zgoraj omenjenega datuma. H Prireditve V KB CENTRU na Verdijevem korzu v Gorici bodo v sredo, 9. julija, ob 11. uri poimenovali predavalnico v tretjem nadstropju po Henriku Tumi ob 150-letnici njegovega rojstva. Na programu bo priložnostni nagovor, delili pa bodo tudi brošuro, ki so jo izdali v Novi Gorici; sledilo bo kramljanje ob kavi. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. V četrtek, 3. julija, ob 20.30, bo godba nastopila v Križu. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA SV. MIHAELA IZ ZGONIKA vabita na koncert »V spomin na Mariota«. Koncert bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter ŽPZ Vesela Pomlad, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Urha v Samator-ci, ob prazniku cerkvenega zavetnika. Toplo vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Folkest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sar-dinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassa-ri). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad - Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. SKLAD MITJA ČUK IN VZS-CEO MITJA ČUK ONLUS vabita na ogled razstave slik in ročnih izdelkov gojencev VZS »Spev mladih v objemu sonca, gozda in morja«, v Bambičevo galerijo na Opčinah. Urnik: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Razstava bo odprta do petka, 4. julija. SKD LONJER-KATINARA vabi v ponedeljek, 7. julija, ob 20. uri, v ŠKC v Lon-jer, na predstavitev mednarodne likovne delavnice »Arteden08« in na odprtje razstave slovenskega slikarja Roka Ze-lenka. Pobudo bo popestril kvartet pozavn »Henqueleth Brass Ensemble«. socerb - Ob 460-letnici postavitve prve cerkve Peli tudi Tržačani Združeni zbor ZCPZ iz Trsta prejšnjo nedeljo spremljal bogoslužje - Prvo cerkev so postavili leta 1648 Na Opčinah Poletjepod kostanjem Kot napovedano, se jutri na Opčinah začenja priljubljena poletna pobuda Skd Tabor Poletje pod kostanjem 2008, ki jo podpirajo rajonski svet za vzhodni Kras, Zveza slovenskih kulturnih društev, domači bančni zavod in krajevni trgovci, pokrovitelj pa je Pokrajina Trst. Začetek ( ob 21.00) bo v znamenju gledališča, saj bo prvi gost niza, ki bo trajal ves julij, priljubljeni igralec, režiser in kabaretist Boris Kobal z mo-nokomedijo Marka Pokorna Kdo vam je pa to delu? v režiji Jaše Jamnika. Gre za glasno razmišljanje Joška Duše, najboljšega filozofa med vo-doinštalaterji in najboljšega vodoinštalaterja med filozofi, ki svoje delo opravlja vestno in natančno, vedno je pripravljen pomagati, zato so med njegovimi strankami tudi številne znane Slovenke in Slovenci. V predstavi Joško Duša medtem, ko pri stranki popravlja vodovodno napeljavo, pripoveduje o sebi in svojem delu in pri tem opiše nekaj najbolj zanimivih in duhovitih doživetij s prehojene poklicne poti. Tako kot Joško Duša v svoji zgodbi poskrbi, da voda na koncu le priteče, bo Boris Kobal v vlogi vodoinštalaterja poskrbel, da bo predstava nemoteno pritekla do konca. Ker vlada za prestavo veliko pričakovanje, bo blagajna odprta od 20.ure dalje. Čakanje na predstavo pa nikakor ne bo mučno, saj bodo prav od četrtka dalje v dvorani na ogled razstava Na Bomovem domu, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1.klasičnega liceja liceja F.Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof.Marte Ivašič. Za vse, ki se bodo do Prosvetnega doma pripeljali z avtom, bo na razpolago parkirišče Zadružne kraške banke. / SVET Sreda, 2. julija 2008 9 1 Oktet Odmevi in župnija sv. Mihaela izZgoniha vabita na koncert V SPOMIN NA MARIOTA Večer bosta oblikovala OKTET ODMEVI iz Saleža ter ŽPZ VESELA POMLAD Jutri-četrteK 3. julija ob 21XX) uri v cerkvi sv. Urha v Samatorci ob prazniku cerkvenega zavetnika TOPLO VABUENII M Izleti Bari i 54 i3 2 5i Cagliari 47 89 3i 36 74 Firence 74 38 15 77 24 Genova 27 55 38 72 48 Milan 38 i4 52 42 72 Neapelj 54 50 70 23 24 Palermo 63 i3 66 30 6i Rim 66 81 71 72 52 Turin 8 64 20 6i 26 Benetke i3 29 82 83 24 Nazionale 22 76 28 i0 65 Super Enalotto Št. 79 1 38 54 63 66 74 jolly 13 Nagradni sklad 2.724.795,99 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.959.333,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 8 dobitnikov s 5 točkami 51.089,92 € 874 dobitnikov s 4 točkami 467,64 € 39.516 dobitnikov s 3 točkami 20,69 € Superstar 22 Brez dobitnika s 6 točkami --i Brez dobitnika s 5+1 točkami --i Brez dobitnika s 5 točkami -i 2 dobitnika s 4 točkami 46.764,00 i 170 dobitnikov s 3 točkami 2.068,00 i 2.296 dobitnikov z 2 točkama 100,00 i 16.249 dobitnikov z 1 točko 10,00 i 35.496 dobitnikov z 0 točkami 5,00 i Čestitke CESAR MARTINI, oziroma, novopečeni Doktor MARTINI CESAR čestitava družini Malalan in Kneipp in ji želiva še polno takšnih uspehov. Istočasno iskrene čestitke za uresničitev vseh želja dragi BETY. ZÜ] Obvestila PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje do petka, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. IZLET V GARDALAND Socialno Skrbstvo občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter zadruga La Quercia, organizirata izlet v zabavni park »Gardaland« v sredo, 9. julija. Odhod z avtobusom ob 7.30 (Hotel Posta v Sesljanu), prihod približno ob 23.30. Cena izleta 42,00 evrov po osebi (otroci in odrasli). Za dodatne informacije, vpise in plačila, pokličite na tel. št. 331/7593959 (Daša) ali 335/7611598 (Monica) v popoldanskih urah. Pohitite, saj so mesta omejena! LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi so-letniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 3392241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. Loterija i. julija 2008 OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo danes, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patrizia). MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159) v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, risanka »Bee Moovie« in v torek, 8. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kandidat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na »B'lancu« od petka 4. do nedelje, 6. julija, na Proseku. Zabavali vas bodo ansambla »Souvenir« in »Mi« ter Marijana Mlinar. V nedeljo od 17. ure dalje glasbena delavnica za otroke, ob 19. uri nastop Mladih Kraških Muzikantov. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Bertokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija za koncert v Vito-vljah pa ob 9. uri. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in- fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040-761683, trieste@arciservizioci-vile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski planinski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi anima-torji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih, v sledečih izmenah: od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. [H Osmice V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. MAVHINJE, osmica je odprta pri Normi. Tel. 040-299806 OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI REPI NA KONTOVELU sta odprla osmico Dušan Križman in Slava Starc. Prisrčno vabljeni! STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! WALTER IN SUSY sta odprla osmico v Vinjanu st. 3. Tel. 340-5990529 Prispevki V spomin na našega dragega moža, očeta in nonota Celestina Glavina darujejo žena Jolanda, vnukinja Lara in hčerka Majda 100,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Celestina Glavina daruje Silvija Tomičich z družino 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Celestina Glavina daruje Ana Gregorič z družino 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na dragega strica Celestina Glavina daruje vnukinja Miranda Filipič z družino 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Celestina Glavina daruje Albina Dobrinja 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. V spomin na Celestina Glavina darujeta Vojka in Giorgio Del Piero 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Lonjerju. M. in P. darujeta 30,00 evrov za Krut. ö Poslovni oglasi PRODAJAM ZAZIDLJIVO PARCELO z vodo, Opčine, ulica Fior-dalisi. 040-215241 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri De-vinu. Tel. 040-208989. IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337-549056. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče dvakrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica, en dan v dopoldanskem in en dan v popoldanskem času. Tel. 040-200930 v večerni urah. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vsel-jivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM podolgovate velike, težke, cementne vaze (125x40x43) primerne tudi kot omejitev zunanjih prostorov restavracij. Tel. na št.: 040220886 ali 333-6644567. PRODAM JADRNICO model QR 6,82, dobro opremljeno z možnostjo priveza. Tel. 335-5319333. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Pa-terniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040228932. STANOVANJE NA OPČINAH novejše poslopje, mirna zelena sončna lega, odlično stanje, kuhinja, štiri sobe (od katerih mansarda razdeljiva na 2 sobi in dnevna), 2 kopalnici, 2 terasi, garaža in parkirno mesto, velik stanovanjski vrt, 3. nadstropje z dvigalom, prodajamo. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 040-213837 od 20.00 do 20.30. TREKKING ČEVLJE ženske, št. 38, malo rabljene, prodam. Tel.: 040-220886 ali 333-6644567. ZA V NAJEM IŠČEM stanovanje ali hišo na slovenskem Krasu. Tel. 040224407. ^ Po dolgi bolezni nas je zapustil Silvano Bartol Žalostno vest sporočajo sinova Claudio in Boris, brat Mario, svakinja Cristina in nečak Cristian ter ostalo sorodstvo Pogrebni obred bo v petek, 4. julija v ulici Costalunga, kjer bo pokojnik ležal od 10.00 do 11.20. Pogreb z žaro bo v petek, 11. julija ob 10.30 v cerkvi na Pesku. Pesek, Gročana, 2. julija 2008 Ob pretežki izgubi dobrega moža, očeta in nonota FRANCA DILEME izrekamo družini iskreno sožalje. Sestrična Slavica s sinom Borutom in Deboro 10 Sreda, 2. julija 2008 KULTURA / sežana - Slavnostni koncert v Kosovelovem domu Festival kitare Kras praznuje svojo desetletnico Pobudnik in umetniški vodja je Marko Feri - Festival se je preselil v Škocjan Minilo je deset let, odkar je tržaški kitarist Marko Feri predlagal in uresničil projekt o ustanovitvi mednarodnega festivala kitare, s pozornostjo do učencev, a tudi do vseh kitaristov, ki bi s to pobudo našli nov prostor za izpopolnjevanje, srečevanje in spodbudno izmenjavo. Na prehojeno pot gleda s ponosom soorganizator in ravnatelj sežanskega Kosovelovega doma Aleksander Peršolja: »Rodil se je festival, ki je v slovenski prostor prinesel nekaj novega, svežega in z dopolnjevanjem koncertov, z izdajo skladb za kitaro, tudi nekaj dragocenega.« Okrogla obletnica prinaša dve vidnejši novosti, in sicer menjavo sedeža, ki se je s podporo Turističnega društva Škocjan preselil iz Lipice v Škocjan, in s tem povezano preimenovanje v mednarodni festival kitare Kras. Formula ostane nespremenjena s sklopom koncertov priznanih glasbenikov in mladih talentov, visokimi izpopolnjevalnimi delavnicami, tečajem angleščine in kitare za najmlajše in tematskimi posveti. Obvezni dodatek ob jubilejni izvedbi je bil slavnostni otvoritveni koncert, ki je bil v ponedeljek v Kosovelovem domu v Sežani. Kitara je bila seveda glavna protagonistka sporeda v toplih barvah skladb španskih in južnoameriških avtorjev. Začetek je obarvalo sredozemsko, radostno vzdušje znanega sklopa šestih starih španskih pesmi Federica Gar-cie Lorce v priredbi za zbor, solistko, kitaro in kon- trabas Tržačana Marca Sofianopula. Cikel spada v repertoar koprskega mešanega zbora Obal'ca, ki je nastopil kot prvi gost pod vodstvom Aleksandre Pertot. Solistka je bila tankočutna sopranistka Tamara Stanese, prijazen, sproščen pristop ubranega zbora so obarvale s prepoznavnim narodnim prizvokom kitara Marka Ferija in kastanjete, na katere je igral Igor Zafred. Kontrabasist je bil Aleksander Pauno-vic. Zborovska razsežnost priredbe z neposrednim, ljudskim pevskim izrazom, je dala skladbam velikega dramatika in skladatelja še večjo dopadljivost, za izrazito zaznamovanje atmosfere pa je celoto dopolnil nastop plesalke Raffaelle Petronio. Glasbenica, ki se je zapisala plesu, je nevsiljivo podčrtala glasbeno dogajanje z osebno interpretacijo elementov flamenca. Italijanska kitarista Lorenzo Micheli in Matteo Mela sta nato prevzela poslušalce z dvema točkama v duu, kjer se je lepota zvoka istovetila s sposobnostjo komuniciranja in muziciranja. Lepo soglasje čustvenih interpretov je vžgalo triptih Tango suite As-torja Piazzolle z globokim medsebojnim razumevanjem in doživljanjem skladbe. Tonadilla Joaquina Rodriga je nato dodatno preizkusila sposobnost čistega muziciranja v dvoje zelo povezanega dua profesionalcev. V imenu soorganizatorke pobude, Glasbene matice, je ravnatelj Bogdan Kralj v svojem pozdra- vu potrdil, da je festival v teh letih dosegel svoj trojni, ustanovni cilj: povečati zanimanje za kitaro, dvigniti kakovost izvajanja in ustvariti medarodni forum kitaristov z vsega sveta. Njegove zahvale so bile namenjene predvsem požrtvovalnemu umetniškemu vodji Marku Feriju, ki je tudi tokrat poskrbel za vse umetniške in organizacijske aspekte festivala in je ob tem uspel še temeljito pripraviti svoj nastop na jubilejnem koncertu, najprej z izvedbo koncerta za kitaro in mali orkester Heitorja Ville Lobosa, ki vsebuje precej obsežno kadenco. Novonastali orkester Festivala Kras je imel ob tej priložnosti svoj krstni nas top pod vod stvom go riš ke ga kitarista Gi or gia Tortore. Mlad orkestrski organizem ni našel takoj pravega dialoškega razmerja z eksponiranim solistom, medtem ko je kombinacija dveh temperamentih solistov na kitaro in harmoniko (ob Feriju Sebastiano Zorza) dala večji lesk orkestrskemu doprinosu pri dvojnem koncertu »Hommage a Liege« As-torja Piazzolle. Jazz pevka Martina Feri pa je oblikovala izvedbe poetičnih in sanjavih atmosfer dveh pesmi mehiškega skladatelja Manuela Marie Pon-ceja. Disciplinirana publika je omogočila nemoteni potek televizijskega snemanja večera za RTV Koper. Koncerti festivalskega niza se bodo nadaljevali vsak večer do nedelje v cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu. ROP poezija M. Košuti zlatnik poezije Miroslav Košuta Znani so nominiranci za Vero-nikino nagrado 2008, priznanje za najboljšo pesniško zbirko, izdano v Sloveniji ali zamejstvu v preteklem letu. Za nagrado se po izboru žirije potegujejo avtorji Milan Dekleva, Milan Jesih, Cvetka Lipuš, Boris A. Novak in Marcello Pottocco. Podelili jo bodo 26. avgusta na Starem gradu v Celju. Žirijo za Veronikino nagrado - v sestavi Marjan Strojan, literarni kritik in esejist Matevž Kos in novinar kulturne redakcije Večera Robert Titan Felix - je Dekleva prepričal z zbirko Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca. Jesih je bil nominiran za zbirko Tako rekoč, Li-pušueva s knjigo Obleganje sreče, Novak z zbirko MOM - Mala Osebna Mitologija, Pottocco pa s Popravki pesniške zbirke. Dekleva in Jesih sta Veronikino nagrado že prejela -prvi za knjigo V živi zob leta 2003, drugi pa za zbirko Jambi leta 2001. Novak je bil zanjo že večkrat nominiran. Lavreat bo prejel denarno nagrado 4000 evrov bruto in listino Mestne občine Celje, so sporočili iz Fit medie, ki je organizator prireditve. Doslej so Veronikino nagrado, ki bo letos podeljena dvanajstič, prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Tone Pavček in Taja Kramberger. Poleg nagrade za najboljšo pesniško zbirko bodo ob priložnosti zamejskemu pesniku Miroslavu Košuti podelili še zlatnik poezije. Fit media zlatnik poezije podeljuje za pesniški opus in ustvarjalni prispevek avtorja k žlahtnenju slovenskega jezika ter kulture. Doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček in Kajetan Kovič. (STA) ljubljana - Nagrada kresnik Na Rožniku je kres prižgal Štefan Kardoš, avtor Rizling polke Verjetno ni bolj magičnega trenutka v letu, ki bi s svojim mističnim na bojem pre segal kresne no či. Na dan, ko je sonce na višku svoje moči, pa se od nek daj ve seli mo zvez dna tega neba, ognjev in kresov, verjamemo celo v moč praproti, v magijo vestalk in noč nih bi tij. Ta čarob ni tre nutek je že osemnajst let emocionalni okvir podelitve Delove nagrade kresnik, ki razglasuje najboljši slovenski roman prejš nje ga le ta. Tudi tokrat je bi lo tako in gle de na številno občinstvo, ki se je v večernih urah zbralo na ljubljanskem Rožniku, bi lahko celo trdili, da je ljubiteljev knjige še vedno veliko, pa čeprav je bi lo med pu bli ko zago tovo tudi mnogo takih, ki jih je na vrh griča vodila želja po oddihu ali zgolj radovednost. Na pri zo rišču se na mreč ob tej pri lož nos ti zbe re kar ne kaj zna nih imen slovenskega kulturnega in umet-niš ke ga sve ta, le toš nji pro gram pa je bil vseeno tako zas no van, da je lah ko pri šel na svoj ra čun ma lo da ne vsak. Poe zije, glas bo in ples, poleg seve da običajnega pogovora z nominiranci za nagrado, je režiser prireditve Igor Likar sple tel v celo to, ki je bi la pri mer -na za širše občinstvo, vprašanje pa je, ali je bi lo res potrebno gos tom po-streči s pivom in čevapčiči, da je na vrhu Rož ni ka bolj kot po kul turi di ša lo po pečenem me su. A kaj, ko ob takih priložnostih ne moremo nikakor najti nekega ravnotežja, oziroma vmesne poti med vaš ko ve seli co in ne pre -bavljivimi ali celo zamorjenimi umetniškimi predstavami ... Vsekakor pa ostane kresna noč na Rožniku pravi užitek za ljubitelje literature in kulture nasploh, tako da smo si lahko tudi tokrat privoščili prijetne trenutke pod zvez da mi. Letoš nji no mi ni ran ci za kresni -ka so bili Štefan Kardoš (Rizling polka), Nataša Kramberger (Nebesa v robidah), Feri Lainšček (Nedotakljivi), Dušan Šarotar (Biljard v Dobrayu) in Suzana Tratnik (Tretji svet), žirijo pa so pod taktirko dr. Vanese Matajc sestavljali Matej Bogataj, Vesna Jurca Tadel, Peter Kolšek in Urban Vovk. Iz bor petih fina lis tov je v mi nu-lih tednih žel odobravanja in kritike, mno gi so si celo upa li ugi bati, kdo bo letošnji zmagovalec, odločitev pa ni bila enostavna, saj so letos (prijetno) presenetila vsaj tri imena. To so: Nataša Kram ber ger, ki je šele la ni jeseni izdala svoj prvenec, Suzana Tratnik, katere nominacije smo se nekateri zelo veselili, saj jo zaradi svojega aktiviz-ma v bran pravic lezbijk in homoseksualcev še vedno prepogosto ignorirajo, in Štefan Kardoš, ki pa so ga do vče raj le red ki pozna li. Zara di tega smo se bolj spra ševali, ali so v peterico uvrstili tako rekoč »vsega malo«, da bi bil zadovoljen čim širši krog ljudi. Sar kas tič no bi lah ko celo izbor ko -men ti ra li tako le: no mi ni ra li so eno mla do, ene ga ne zna ne ga, eno lez bij -ko, ene ga ci gana, ene ga Juda, sko raj vse pa pripeljali iz Prekmurja. Morda pa ni bi lo tako, mor da so res izbra li najboljših pet v letu 2007, dejstvo pa je, da v teh osem naj stih le tih ne kateri pi sa telji ni so bi li ni ko li no mi ni ra ni, kajti v Sloveniji velja še vedno prikrito načelo, da ali si in ali si out - Društva slo ven skih pi sa teljev, na mreč. Program prireditve je bil, kot že rečeno, do bro zastavljen. Mo de ra tor -ja Dražen Dragojevic in Tina Košir sta občinstvu najprej predstavila nomini-rance za nagrado, po zanimivem glas- beno-ples nem pro gra mu, ki sta ga z recitali obogateli dvojici igralcev Vojko Zidar in Nataša Tič Ralijan ter Mi-ša Molk in Jure Lon gyka, pa je žirija končno razglasila nagrajenca - Štefana Kardoša. Utemeljitev je bila sledeča: »Ro man Riz ling pol ka je spro šču-joče zabaven in hkra ti odprt za bolj obvezujoče branje. Avtorja odlikuje velika fantazija pri domišljanju likov ter spretnost pri njihovem prepletanju.« Nagrajenec, ki je prejel denarno nagrado v višini 5000 evrov, je doma v Murski Soboti, poučuje slovenščino na dvojezični Srednji šoli Lendava in je občasni literarni urednik za-lož be Franc-Franc. Ro man Riz ling polka je njegovo prvo samostojno delo, pred tem pa je na pi sal še tretji no romana Sekstant, ki se je leta 2003 prav tako potego val kresni ka. Riz ling pol ko so v ne katerih recen zijah opi -sali kot »detektivsko zgodbo o tem, kdo je oče ne rojene ga otro ka pre le pe Rusinje.« Večer se je zaklju čil s kre som na vrhu Rožnika, ki ga je, kot veli tradicija, prižgal prejemnik nagrade. Mitja Tretjak Nagrada Ingeborg Bachmann Nemcu Tilmannu Rammstedtu Avtor Tilmann Rammstedt iz Berlina je z besedilom Kitajski cesar, odlomkom iz svojega istoimenskega romana, prepričal žirijo 32. Dnevov nemške literature v Celovcu in prejel prestižno nagrado Ingeborg Bachmann v višini 25.000 evrov. Hkrati je prejel tudi nagrado publike. Nagrado Telekom je žirija prisodila Nemcu Markusu Orthsu, nagrado oddajnika 3sat pa tudi Nemcu, in sicer Patricku Findeisu. Tudi Avstrijec je med nagrajenimi: Clemens J. Setz je prejel nagrado, poimenovano po nekdanjem in-tendantu koroškega studia ORF v Celovcu Ernstu Willnerju. Posebnost letošnje izdaje Dnevov nemške literature je bila, da so potek prireditve lahko spremljali na spletu v kar sedmih jezikih. Edinstvene ponudbe se je poslužilo kar 200.000 interesentov! (I.L.) V Piranu PUF S predstavo Voz komedijantov gledališča Kvelb iz Češke bo danes v Piranu odprl vrata že sedmi Al-pe-Adria Primorski ulični festival (PUF), ki bo letos ponudil 68 predstav. Poudarek letošnjega festivala je predstavitev čeških in italijanskih skupin in pestrosti aktualnega lutkarstva v obeh državah, so sporočili organizatorji festivala Otvoritvena festivalska predstava Voz komedijantov bo ulično - lutkovni dogodek, kjer komedijanti na hoduljah in ob glasni spremljavi bobnov, harmonike in trobil prevažajo naokrog voz z lutkovnim odrčkom, ki ga vozi velika lutka. Ko se voz ustavi, se na odru odigra predstava klasičnega lutkovnega junaka Kaspareka, ki prihaja iz velike družine evropskih ljudskih lutkovnih junakov in bratrancev Puncha, Pulcinelle, Gašperčka, Pavlihe in Petruške. Odprava meja med Slovenijo in Italijo je po besedah organizatorjev festivala olajšala sodelovanje in vzdrževanje prijateljskih vezi na stičišču dveh narodov in dveh kultur. Ljudje pa so po besedah umetniške vodje festivala Maje Bavdaž Solce dobrososedske odnose gradili tudi v času, ko so jih še delile mejne ločnice. Kot je pojasnila, prijateljstvo med festivalom PUF in festivalom (Burattini senza con-fini) Lutke brez meja iz Vidma traja že več let, v zadnjih treh letih pa se je nadgradilo s pobratenjem festivalov in izmenjavo predstav ter festivalskih dni, letos pa še z zgibanko z obema programoma za skupno promocijo v Italiji in Sloveniji. Letošnja novost je tudi kopro-dukcija festivalske predstave Vrnite mi glavo v izvedbi mednarodne skupine mladih umetnikov, diplomantov Akademije lepih umetnosti DAMU iz Prage. Kot je pojasnila Bavdaž Solcetova, je izziv za prihodnost skupen festival, ki se bo razširjal na področju skorajda 200 kilometrov od severne Furlanije Julijske Krajine, vzdolž ob kraški slovensko-italijanski meji pa vse do konca slovenske obale. Sicer pa se časovno PUF letos širi tudi na september, kjer bo pod naslovom Lutke sveta in v sodelovanju z mednarodnim festivalom Lutke 2008 iz Ljubljane predstavil nekaj vrhunskih in na mednarodnih festivalih nagrajenih lutkovnih predstav priznanih umetnikov iz Bolgarije (Gledališče Aladin), Italije (Gledališče Asino sul isola), Češke (Mimotaurus) in Holandi-je (Duda Paiva). Letošnja mednarodna koproduk-cija PUF bo predstava Burattini senza confini, po romanu Mojster in Margareta ruskega pisatelja Bulgakova ter v režiji Matije Sol-ceta. (STA) / SVET Sreda, 2. julija 2008 1 1 pariz - Pri prevzemu šestmesečne predsedniške vloge prisoten slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel Za predajo predsedovanja EU Franciji Eifflov stolp in vzpon na Mont Blanc Francoske prioritete predsedovanja so priseljevanje, podnebne spremembe, obrambna in kmetijska politika PARIZ/CHAMONIX - Malo po enajsti uri v ponedeljek zvečer je francoski zunanji minister Bernard Kouchner s pritiskom na gumb prižgal luči na Eifflo-vem stolpu, ki so pariško znamenitost simbolično osvetlile v modri barvi z 12 rumenimi zvezdami. Na najvišji vrh EU, Mont Blanc, pa je prispelo prvih deset Evropejk iz skupine 26 žensk iz 25 članic EU, tudi Slovenije. Pri osvetlitvi Eifflovega stolpa, s katerim je Francija simbolično začela polletno predsedovanje Evropski uniji, je bil prisoten tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, slovesnosti pa se je udeležil tudi pariški župan Bertrand Delanoe. Kouchner je visoke evropske goste pogostil z večerjo, ki se je je prav tako udeležil slovenski zunanji minister. V skupini desetih žensk, ki so včeraj dosegle vrh Mont Blanca, pa je bila tudi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Magdalena Šverc. Ob tem je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala, da je ponosna, ker je dosegla streho Evrope in na ta način simbolično predala predsedovanje Franciji. Vzpon na najvišjo francosko goro sta organizirali francoski ministrstvi, pristojni za okolje in šport, ki sta s tem želeli francosko predsedovanje umestiti v okvir ekologije in traj-nostnega razvoja. Zgledno telesno pripravljene Evropejke so na vrh Mont Blanca prinesle tudi zastavo z napisom »EU na poti v ekološko dobo«. Francija je včeraj začela polletno predsedovanje EU. Francosko predsedstvo je kot svoje glavne prioritete opredelilo priseljevanje, podnebne spremembe ter obrambno in kmetijsko politiko, spričo zavrnitve Lizbonske pogodbe na referendumu na Irskem in zapletov z ratifikacijo na Poljskem in Češkem pa bo precej pozornosti namenjene tudi usodi pogodbe. Francosko predsedstvo EU je sporočilo, da bo vzporedno z ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (WTO) konec julija, na kateri naj bi skušali doseči preboj v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine, sklicalo sestanek ministrov EU, pristojnih za trgovino. Tako naj bi ministrom v pogajanjih olajšali nadzor nad Evropsko komisijo. WTO je na pobudo generalnega direktorja organizacije, Francoza Pascala Lamyja, za 21. julij sklicala večdnevno ministrsko konferenco, na kateri naj bi resorni ministri 30 najpomembnejših svetovnih trgovinskih sil poskušali doseči preboj v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine. Tako imenovani razvojni krog pogajanj iz Dohe je namreč v slepi ulici že vse od leta 2003. Na pogajanjih se v imenu EU pogaja Evropska komisija, vendar pa je odvisna od pogajalskega mandata, ki ji ga podeljujejo članice. »Ministri EU za trgovino se bodo sestali na stalnem zasedanju v Ženevi. Namen francoskega predsedstva je, da bi omogočilo izmenjavo informacij in mnenj v realnem času in stalen dialog z Evropsko komisijo,« so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili viri pri francoskem predsedstvu EU. Ministri se bodo tako sestali vzporedno z ministrsko konferenco, ki bo potekala na sedežu WTO v Ženevi. Tako naj bi dajali še zadnja navodila evropskemu komisarju za trgovino Petru Mandelsonu in komisarki za kmetijstvo Mariann Fischer Boel, ki se pogajata v imenu EU. Francija je v preteklosti redno obtoževala Mandelsona, da je v pogajanjih prekoračil mandat, ki so mu ga podelile članice. Obenem naj bi v svojih predlogih škodil evropskemu gospodarstvu. Preveč naj bi namreč popuščal na področju kmetijstva in s tem ogrožal usodo evropskega kmetijskega sektorja, premalo pa naj bi bil oster pri zahtevah do najpomembnejših držav v razvoju glede znižanja njihovih visokih carin na industrijske proizvode. Pogajanja v okviru razvojne agende iz Dohe, ki so se pričeia leta 2001, so od neuspeha vrha WTO v Cancunu leta 2003 v slepi ulici. Zastala so predvsem zato, ker se EU in ZDA niso uspele dogovoriti o znižanju evropskih carin na kmetijske izdelke ter znižanju subvencij, ki jih ZDA po- deljujejo svojim kmetom. Države v razvoju pa ravno zaradi tega niso pripravljene na občutnejše znižanje carin na industrijske proizvode, kar je zahteva razvitih držav. Na junijskem zasedanju evropskih voditeljev pod taktirko slovenskega premiera Janeza Janše je francoski predsednik Nicolas Sarkozy komisarja za trgovino tudi javno obtožil, da je zaradi svojega liberalnega pristopa v pogajanjih sokriv za neuspeh irskega referenduma o Lizbonski pogodbi. Mandelson naj bi po nekaterih ugibanjih zaradi tega v znak protesta izpustil večerjo v okviru srečanja med francoskim predsedstvom in Evropsko komisijo v Parizu. Evropska komisija je sicer včeraj potrdila, da se bo Mandelson večerje v Parizu udeležil. »Ne gre za posameznike, ne gre za Pascala Lamyja, ne gre za Petra Mandelsona, niti ne za predsednika Sarkozyja,« je poudaril tiskovni predstavnik Mandelsona Peter Power. Po njegovih besedah je pomembno le to, da se svetovno gospodarstvo opremi za boljše soočenje z globalnimi težavami. Power je dodal še, da »je jasno, da se Mandelson pogaja v imenu 27 držav EU«. (STA) Na pritisk gumba je v ozadju zažarel »evropsko« osvetljeni Eifflov stolp ANSA new york - Predsedniška tekma v ZDA Barack Obama in Hillary Clinton zaveznika v boju za zmago Barack Obama in Hillary Clinton po večmesečnem medsebojnem obračunavanju sedaj na skupnem zborovanju ANSA avstrija - Devet mesecev pred volitvami Haiderjev BZO na avstrijskem Koroškem še vedno najmočnejši Po javnomnenjski anketi bi prejel 42 odstotkov glasov CELOVEC - Devet mesecev pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem vodi Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Jörga Haiderja daleč pred drugimi strankami. Kot je pokazala anketa, ki jo je objavil tednik Kärntner Woche, bi BZÖ prejel 42 odstotkov glasov, na drugem mestu bi pristali socialdemokrati (SPÖ) z 32 odstotki.BZÖ bi s tem prejel skoraj enako podporo kot pred razkolom v stranki deželnega glavarja. Ta je na zadnjih deželnozbor-skih volitvah leta 2004 nastopil še na čelu svobodnjaška stranke (FPÖ), ki jo je tedaj podprlo 42,5 odstotka volivcev. Leta 2005 se je FPÖ razcepila, Haider pa je s somišljeniki ustanovil BZÖ. Medtem ko bi Haiderju na volitvah kljub razkolu v nekdanjem političnem gibanju uspelo ohraniti podporo, pa bi ta v primerjavi z zadnjimi dežel- nozborskimi volitvami upadla. Medtem ko je leta 2004 prejel 38,4 odstotka glasov, bi ji sedaj zaupalo le še 32 odstotkov volivcev. Slabo kaže tudi ljudski stranki (-ÖVP), ki bi v tem trenutku lahko zbrala le 11 odstotkov glasov. Leta 2004 j e sicer dosegla svoj najslabši rezultat v zgodovini z 11,6 odstotka glasov. Ponoven vstop v deželni zbor bi lahko uspel Zelenim, ki so leta 2004 na avstrijskem Koroškem dobili prva dva poslanca. Načrtovana reforma koroškega volilnega sistema pa bi ponovni vstop v koroški deželni zbor lahko omogočila tudi Haiderjevi bivši stranki FPÖ, ki bi prejela 6 odstotkov glasov. Avtor raziskave,Inštitut market, za tednik Kärntner Woche ni izmeril morebitne podpore edini slovenski stranki na avstrijskem Koroškem, Enotni listi (EL). (STA) NEW YORK - Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se je v ponedeljek 20 minut pogovarjal po telefonu z nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom. Po trditvah tiskovnih predstavnikov iz obeh taborov je Clinton obljubil, da bo pomagal Obami, potem ko ga je ta po telefonu prosil za sodelovanje v kampanji in za nasvete. Clinton je bil pretekli teden v Evropi, ko sta se Obama in senatorka Hillary Clinton sestala v kraju Unity v državi New Hampshire. Senatorka je Obami izrazila podporo in napovedala vodenje kampanje v njegovo korist. Clintonov tiskovni predstavnik Matt Mckenna je v ponedeljek sporočil, da je Obamova kampanja na nekdanjega predsednika naredila velik vtis in se veseli sodelovanja v naslednjih mesecih. Tiskovni predstavnik Obame Bill Burton pa je sporočil, da je senator vedno menil, da je Clinton eden od velikih voditeljev in bistrih umov, zato se veseli njegove udeležbe v kampanji in njegovih nasvetov. Ljudje, ki so podpirali Clintonovo, počasi prestopajo v tabor Obame, kar prinaša s seboj tudi težave. Nekdanji poveljnik zveze Nato, upokojeni general Wesley Clark je v nedeljo na ameriški televiziji CBS precej ostro komentiral McCainove »izkušnje« in Obama je njegove besede v ponedeljek zavrnil. (STA) Slovenija visoko na Forbesovi lestvici NEW YORK - Nizka stopnja inflacije in brezposelnosti, ugodno okolje za podjetništvo, relativno nizki davki, pa tudi visoka stopnja naložb v inovacije in tehnologije je Dansko uvrstila na prvo mesto Forbesove lestvice Najboljših držav za poslovanje podjetij (Best Countries for Business). Sledita Irska in Finska, Slovenija pa je na 27.mestu med 121. državami. Slovenija se je glede na kriterije, 5,8-odstotno gospodarsko rast, 27.300 dolarjev bruto domačega proizvoda na prebivalca, dvema milijonoma prebivalcev in 4,6-odstot-no stopnjo brezposelnosti, uvrstila za Tajvanom in pred Italijo in Češko. Pred Slovenijo je 11 »starih članic« EU in Estonija, ki se je uvrstila na 10. mesto. Danski, Irski, Finski med prvo deseterico na lestvici, ki jo je Forbes objavil minuli teden, sledijo ZDA, Velika Britanija, Švedska, Kanada, Singapur, Hong Kong in Estonija. Nemčija je 21., Avstrija 23., Japonska 24., Francija 25., Madžarska 31., Romunija 40., Hrvaška 42., Bolgarija 44., Makedonija 50., Rusija 86., BiH 101., Srbije in Črne gore pa ni na lestvici. Najmanj privlačne države za poslovanje oz. tiste, ko so se najslabše odrezale na lestvici, so Tadžikistan, Sirija, Zimbabve in Čad. (STA) Napredek v mirovnem procesu na Cipru NIKOZIJA - Ciprski predsednik Demetris Hristofias in vodja ciprskih Turkov Mehmet Ali Talat sta na včerajšnjem srečanju dosegla načelni dogovor o vprašanju državljanstva in suverenosti leta 1974 razdeljenega otoka. Ob tem sta se dogovorila tudi, da se bosta pred začetkom neposrednih mirovnih pogovorov srečala 25. julija in govorila o podrobnostih implementacije dogovora. Včerajšnje srečanje je že njuno tretje v treh mesecih in po tem, ko sta se 21. marca dogovorila, da naj bi neposredna pogajanja strani začeli konec junija. Reševanje ciprskega vprašanja je zastalo, ko so ciprski Grki leta 2004 zavrnili načrt za združitev, ki so ga pripravili Združeni narodi, ciprski Turki pa so načrt podprli. Zaradi neuspeha referenduma je nato v Evropsko unijo stopila le mednarodno priznana Republika Ciper. (STA) 1 2 Sreda, 2. julija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Pojasnilo zdravstvenega podjetja po burni razpravi v občinskem svetu »Selitev v novo bolnišnico gorica - Pokrajina Snujejo čezmejni bo jeseni, brez zamujanja« logistični Baccarinova zavrača vesti o slabih varnostnih pogojih - Opozicija kritična okraj Manuela Baccarin BUMBACA Generalna direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin je demantirala vesti, na podlagi katerih se odprtju bolnišnice Janeza od Boga zoper-stavljajo številne ovire, predvsem pomanjkanje varnostnih pogojev v novem poslopju. V pismu, ki ga je naslovila na goriškega župana Ettoreja Romolija, je Baccarinova zagotovila, da so izjave, ki so izšle v krajevnem časopisju, povsem neosnovane, in da bo do selitve iz sedanje v novo bolnišnico predvidoma prišlo jeseni, kot je bilo že večkrat napovedano. Vsebino pisma direktorice je med ponedeljkovim občinskih svetom podal Romoli, po katerem »so razmere v zvezi z novo bolnišnico manj katastrofalne, kot nekateri trdijo.« Drugače razmišljajo predstavniki opozicije v občinskem svetu, ki jih županovo poročilo nikakor ni pomirilo. Ostro sta v ponedeljek posegla svetnik SKP Livio Bianchini in svetnik občanske liste Erminio Tuzzi, svetnica Foruma za Gorico Anna Di Gianantonio pa je v svojem posegu ocenila, daje položaj »dramatičen« in opozorila župana na množične nadomestitve, do katerih prihaja na vodilnih mestih goriškega zdravstvenega podjetja. O »pogostokrat nelogičnih« zamenjavah kadrov, do katerih je prišlo v goriškem zdravstvenem podjetju pod vodstvom Bac-carinove, je v svetniškem vprašanju spregovoril tudi svetnik skupine Progetto Gorizia Bernardo De Santis. »Generalna direktorica je nadomestila šest upravnih direktorjev, tri zdravstvene direktorje, šest direktorjev osebja, tri načelnike bolničarskega sektorja, štiri načelnike programskih storitev, dva odgovorna pri informativnih storitvah, tri direktorje na oddelku za preventivo in v prejšnjih dneh še dve zdravnici Tino Zanin in Mario Zerbin,« je naštel De Santis in dodal, da so mnogi novoimenovani voditelji iz Veneta, prav tako kot Baccarinova, ter da je direktorica večkrat nadomestila kadre z neizkušenimi mladimi osebami ali pa z osebami, ki so tik pred upokojitvijo. V zvezi z neprestanim nadomeščanjem vodilnih kadrov pri zdravstvenem podjetju se je včeraj med drugim kritično izrazilo tudi pokrajinsko vodstvo sindikata CGIL za javni sektor, kije izrazilo solidarnost Zaninovi in Zerbi-novi. De Santis je ob koncu posega poudaril, da mora uprava bolje skrbeti za zdravje svojih občanov. Župana je pozval k pazljivemu nadzoru nad delom goriškega zdravstvenega podjetja, »ki se ne sme omejiti le na trimesečna poročila o gospodarskem poslovanju«. Ob opoziciji v občinskem svetu je v prejšnjih dneh izrazil zaskrbljenost nad položajem goriškega zdravstva tudi goriški tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingo-lani. V tiskovnem sporočilu je spraševal župana, ali je res, da bolnišnica Janeza od Boga ne odgovarja varnostnim predpisom, da se temelji tehnološke platforme nove bolnišnice udirajo in da bo magnetna resonanca delovala v prostorih, ki niso zato primerni. Romoli je na te vesti odgovoril s pismom direktorice Manuele Baccarin, ki je zagotovila, da so bojazni neosnovane. »Magnetna resonanca brez težav deluje že dve leti,« je prebral Romoli in dodal, da bi se strokovni pregledi opreme in struktur bolnišnice morali začeti včeraj. »Baccarinova je tudi potrdila, da bo do selitve bolnišnice prišlo med septembrom in oktobrom,« je zaključil Romoli. Aleksija Ambrosi vrtci - Peticija z 2.732 podpisi proti krčenju kuhinj Hočejo zamrznitev sklepa Romanova sprejela odbor»Mangiar sano« - Družine in opozicija zahtevajo razpravo v občinskem svetu Odbor staršev »Mangiar sano«, ki nasprotuje odločitvi goriške uprave o racionalizaciji kuhinj otroških vrtcev v Gorici, je včeraj vložil peticijo z 2.732 podpisi, v kateri zahteva preklic županovega sklepa. Skupina staršev, ki so v ponedeljek spremljali zasedanje občinskega sveta, so včeraj dopoldne s transparenti in lonci v rokah priredili sprevod iz ljudskega vrta do občinske palače, kjer jih je na razgovor sprejela občinska odbornica Silvana Romano. Delegacija staršev je pogovor ocenila kot pozitiven. »Odbornica nam je obljubila, da bo občinski svet obravnaval peticijo in resolucijo opozicije o kuhinjah vrtcev v roku tridesetih dni,« je povedala Francesca Bertoli, predsednica odbora »Mangiar sano«. Odbor staršev zahteva od župana, da priredi delovno omizje na temo menz otroških vrtcev, pri katerem bi uprava, starši in predstavniki občinskega sveta iskali alternativno rešitev krčenju števila kuhinj. »Romanova nam je obljubila, da se bomo starši v kratkem sestali z njo in županom Ettorejem Romolijem, da bomo ubrali pot dogovarjanja,« je še povedala Bertolijeva in dodala, da od uprave pričakuje izpolnitev obljub, drugače bodo starši nadaljevali s protestnimi akcijami in začeli zbirati podpise za ljudski referendum. Z odborom staršev soglaša opozicija v občinskem svetu, ki je na ponedeljkovi seji zagovarjala potrebo po »enoletni zamrznitvi sklepa«. Proti krčenju kuhinj sta spregovorili svetnici Občanov za predsednika Donatella Gironcoli in Oljke Maril-ka Koršič, ki je poudarila, da do racionalizacije ne sme priti na koži otrok, katerim je treba zagotavljati kakovost. »Ob tem je očina sprejela odločitev, ne da bi se prej posvetovala z nikomer, sedaj pa sklepu nasprotujejo družine, sindikati in opozicija. Le-ti zagovarjajo potrebo po preverjanju alternativnih rešitev, ki bi morda lahko omogočile občini še večji prihranek,« je v Včerajšnji sprevod staršev svoji interpelaciji povedal svetnik Foruma Marko Marinčič in nadaljeval: »Med drugim je treba tudi upoštevati, da so občinski uradi v velikih težavah, ker morajo sistem menz vrtcev prilagoditi do septembra. Iz vseh teh razlogov predlagam županu enoletno zamrznitev sklepa, da vsi skupaj preverimo alternativne rešitve.« Romoli je Marinčiču odgovoril, daje pripravljen na skupno dogovarjanje, nov sistem pa bo- BUMBACA do vsekakor uvedli s septembrom. Župan je poudaril, da bodo racionalizacijo uvedli za enoletno eksperimentalno obdobje, v primeru slabih rezultatov pa bodo naredili korak nazaj. »Malo verjetno se mi zdi, da bi občina investirala v prilagoditev dveh večjih centrov za kuhanje in se v primeru slabih rezultatov po enem letu vračala na prejšnji sistem,« je zaključil Marinčič. (Ale) Marko Marinčič BUMBACA Italijansko ministrstvo za infrastrukture je goriški pokrajini dodelilo dodaten prispevek 340 tisoč evrov, zato da v roku osmih mesecev izdela študijo o sistemu logističnih infrastruktur na širšem čezmejnem ozemlju, ki naj upošteva tovorni osi zahod-vzhod in sever-jug. Že v teku 90 dni pa bodo morali izročiti ministrstvu preliminarno študijo z navedbo javnih del, ki naj bi jih vlada financirala s postavko v prihodnjem finančnem zakonu. Torej ne gre le za študijo, a za snovanje pravega logističnega okraja, ki bo povezal v sistem infrastrukture, s katerim je naš čezmejni prostor že opremljen, je včeraj poudaril pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Marinčič je predstavil celodnevni posvet na temo čezmejne logistike, ki ga pokrajina prireja v sodelovanju z ministrstvom v petek, 4. julija, ob 10. uri v dvorani palače De Bassa v Gorici. Ob nekaterih krajevnih upraviteljih - med njimi bosta župana Etto-re Romoli in Dragan Valenčič - in operatorjih v logističnem sektorju bosta sodelovala tudi deželni odbornik za infrastrukture, transport, energijo, mobilnost in prostorsko načrtovanje Riccardo Riccardi in Francesco Giacobone iz generalne direkcije za politiko prostorskega razvoja pri rimskem ministrstvu za infrastrukture. Posebno pričakovanje vlada za popoldansko okroglo mizo (z začetkom ob 14.15), pri kateri bodo sodelovali predstavniki družb in javnih ustanov, ki upravljajo s tovornimi in prometnimi infrastrukturami na območju od dežele FJK do Sežane in Kopra. »Vsaka od teh se mora odpovedati samozagledanosti in kam-panilizmu v korist skupne vizije razvoja,« pravi Mirna Terenziani iz podjetja Al Engee-nering. »Takšen pristop je pilotski in inova-tiven, tudi zato je rimsko ministrstvo financiralo naš projekt. Prejeli so jih namreč 21, financirali pa samo štiri,« je dodal pokrajinski funkcionar Flavio Gabrielcig. gorica - Demokratska stranka gorica - Dnevi sokolarstva Greco kandidira Ujede na gradu Drevi skupščina DS - Na dnevnem redu izbira pokrajinskega tajnika V soboto in nedeljo bogat program pobud - Na ogled preko 150 ptic »Prihodnje leto bo naš politični projekt postavljen pred pomembno preizkušnjo, saj bodo potekale upravne volitve v različnih občinah goriške pokrajine. Cilj, ki si ga postavljamo do takrat, sta pospeševanje vraščenosti Demokratske stranke v družbo in iskanje političnih zavezništev, ki temeljijo na skupnih programih in ki si bodo prizadevala za nadaljevanje izkušenj in dela levosredinskih uprav. Le-te so v različnih krajih, kjer so že delovale, omogočile razvoj krajevnih skupnosti.« S temi obvezami bo Omar Greco, dosedanji pokrajinski koordinator Demokratske stranke na Goriškem, na nocojšnji pokrajinski skupščini stranke kandidiral za mesto pokrajinskega tajnika. V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo namreč potekala seja goriškega odbora Demokratske stranke, ki se je bo udeležil tudi deželni tajnik Demokratske stranke Furlanije-Julijske krajine Bruno Zvech. Pričakovati je tudi, da bo beseda tekla o volitvah prihodnjega leta in morebitnih zavezništvih. Omar Greco BUMBACA »Pred kongresom stranke, ki bo jeseni 2009, je namreč nujno potrebno, da pride do prehoda s funkcije koordinatorja na funkcijo tajnika stranke. Koordinator je bil začasna figura, ki je bila povezana z začetnim nastankom Demokratske stranke na teritoriju,« je včeraj pojasnil Omar Greco. Drevi bo imelo možnost glasovanja za izbiro tajnika le 72 članov pokrajinskega odbora Demokratske stranke, zasedanje pa je odprto vsem, ki so bili izvoljeni v krajevne krožke stranke. Skupščina se bo v pokrajinski palači sestala ob 20.30. (Ale) Goriški grad bo prihodnji konec tedna ponovno osrednje prizorišče dogajanja v mestu. V grajskem naselju bodo v soboto in nedeljo namreč potekali dnevi sokolarstva (Giornate della falconeria), ki jih že drugo leto zapored prireja goriška občina v sodelovanju z Državno zvezo so-kolarjev in deželo FJK. »Mesto išče originalne zamisli in ne cilja samo na masoven obisk,« je na predstavitvi dogodka uvodoma povedal župan Ettore Romoli in pristavil, da goriška uprava ne prireja manifestacij, ki so same sebi namen, temveč stavi na prireditve, ki se dolgoročno mestu obrestujejo. Občinski odbornik Antonio Devetag je potrdil županove besede in spomnil na veliko pozornost, ki jo občinska uprava namenja ovrednotenju goriškega gradu. Med soboto in nedeljo si bodo obiskovalci lahko ogledali preko 150 ptic ujed. Prisotni bodo sokolarji iz Italije in Slovenije ter drugih srednjeevropskih držav, ki gojijo to plemiško lovsko tradicijo. Svoja krila bodo mimoidočim razpenjali soko- li, orli, jastrebi, sove in kragulji. Ptice s zakrivljenim kljunom in ostrimi kremplji bodo v soboto na goriškem gradu na ogled že od 10. ure. Ob 12. uri bo v dvorani deželnih stanov srečanje sokolskih društev iz avstrijske Koroške in Slovenije. Vedno v istih prostorih pa bo ob 17. uri posvet »Sokol v sokolarstvu«. Dan bodo popestrili še številni spremni dogodki, ki bodo poskrbeli za srednjeveško vzdušje. Člani združenja Arma Antica se bodo na primer prisotnim predstavili s prikazom ostrih viteških dvobojev. Sobotni program se bo sklenil ob 21.30 z nastopom ansambla Orientis Partibus iz Assisija. V nedeljo bo dogajanje svoj višek doseglo med 11. in 18. uro, ko bodo vraz-ličnih izmenah potekale sokolske ekshi-bicije. Predvideni so tudi daljši poleti plenilcev iz grajskih stolpov na roke sokolar-jev na Travniku. Obiskovalcem bo pod šotorom ob grajskih vhodnih vratih na voljo tudi de-gustacija briških vin in pokušnja goriških kulinaričnih dobrot. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. julija 2008 13 gorica-šempeter - Nov sistem cestninjenja Včeraj prizanešeno le tujim kršiteljem Vinjete naprodaj tudi pri okencu SDAG-a - Na meji nezadostna signalizacija Vozniki večinoma upoštevajo obvezno uporabo vinjet, ki z včerajšnji dnem velja v Sloveniji za vsa motorna vozila z izjemo tovornih, so včeraj sporočili iz Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Nad spoštovanjem nove ureditve skupaj s policijo bdijo nadzorniki DARS-a, ki so včeraj na območju Slovenije - na terenu je bilo dvajset ekip nadzornikov - kaznovali nekaj deset kršiteljev. »Ti so predvsem med slovenskimi vozniki, čeprav so bili že dlje časa obveščani o novem sistemu cestninjenja,« je včeraj povedal predstavnik DARS-a Marjan Koler. Iz povedanega lahko sklepamo, da so prve dni nekoliko bolj prizanesljivi do tujih kršiteljev. Za vožnjo brez vinjete je zagrožena kazen v višini od 300 do 800 evrov. Po navajanju DARS-a in policije uvedba vinjet na mejnih prehodih ni povzročila težav, tudi promet mimo cestninskih postaj se je odvijal tekoče. Zredčen promet smo opazili na mejnem prehodu Štan-drež-Vrtojba. Vozniki, ki so se tod pripeljali, so imeli nekaj težav zaradi nezadostne signalizacije, saj so znamenja namestili nekaj sto metrov dlje od meje v smeri cestninske postaje Bazara, kjer so bile vinjete tudi na prodaj. Velja opozoriti, da vozniki, ki se pripeljejo iz Italije, slabih sto metrov po prehodu meje lahko uberejo izhod proti Šempetru in Mirnu. Če pa jo mahnejo po hitri cesti, bo zanje vinjeta obvezna. S ponedeljkom je nakup vinjet možen tudi na italijanski strani. Naprodaj so pri okencu družbe SDAG, ki upravlja štandreš-ko tovorno postajališče. »Želeli smo ustreči vsem tem, ki se odpravljajo v Slovenijo za delo ali turizem in se poslužujejo slovenskih avtocest,« so včeraj sporočili iz SDAG-a. »Škoda, da okence z vinjetami ni nameščeno pred vstopom na ozemlje Slovenije, temveč na nasprotni strani, torej ob izhodu s hitre ceste, kjer ima SDAG svoje storitvene urade,« opozarja goriški občinski svetnik Aleš Waltritsch. »Takšna izbira ni posrečena, pa čeprav ima voznik možnost, da parkira pred mejo in skozi podvoz peš doseže okence. Problem je tudi nezadostna signalizacija, saj na italijanski strani ni vidnih znamenj, ki bi opozarjala na obvezno uporabo vinjet, kot tudi ni znamenja, ki bi voznika napotilo k okencu družbe SDAG. Tudi to zna biti izgubljena priložnost, saj ima družba SDAG interes, da bolje promovira novo storitev, v kolikor ji pripada marža, sicer omejena, pri prodaji vsake vinjete. Za to lahko še vedno poskrbi, vendar s pospeškom, saj se bo kmalu začel pretok turistov,« pravi Waltritsch in dodaja politični komentar, ki cilja na novo vodstvo SDAG-a: »Dva meseca po zamenjavi vrha družbe, ki jo je hotela nova mes- tna uprava, še nič ne vemo o njenih razvojnih načrtih, saj po novem vodstvu ni ne duha ne sluha.« Do uvedbe vinjet ostaja kritičen župan Šempetra-Vrtojbe Dragan Valenčič, ki je pred nekaj meseci pisal slovenskemu ministrstvu za promet in jih opozoril na kvarne posledice novega sistema cestninjenja v ožjem obmejnem pasu. Predlagal je, naj se režim vinjet uvede od cestninske postaje Bazara, kar pa je Ljubljana zavrnila. »Nalete- Znamenja na meji (zgoraj) in na hitri cesti v smeri cestninske postaje Bazara (levo) BUMBACA li smo na gluha ušesa, zato vinjete sedaj so in kontrole na mejni črti tudi,« poudarja Valenčič in pristavlja: »Upam, da ne bo posledic zaradi uvedbe vinjet, vendar bojim se, da bodo. Zelo sem zaskrbljen, ker to, kar so naredili, je zelo neživljenjsko tako za italijanske sosede in za turiste kot tudi za domačine, ki uporabljajo teh par sto metrov hitre ceste po prehodu meje. Ravnali so zelo neživljenjsko in togo ter dokazali visoko stopnjo nerazumevanja za našo stvarnost.« gorica - Po predaji evropske štafete Romoli se je ogrel za trg »"Ciao Vittorio" me ni prizadel, nasprotno« Francoski minister Kouchner z ministrom Ruplom ter županoma Romolijem in Brulcem ob kovinski plošči sredi mozaika, koder teče nevidna meja, pred ponedeljkovo predajo evropske štafete COCO »Za Gorico je bil izredno pomemben dogodek.« Tako je goriški župan Ettore Romoli včeraj ocenil ponedeljkovo predajo predsedniških poslov Sveta Evrope ob navzočnosti zunanjih ministrov Francije in Slovenije, Bernarda Kouchnerja in Dimitrija Rupla, na trgu Evrope - Transalpini. Njegova ocena zasluži omembo, ker se Romoli nikoli ni ogreval za tamkajšnji trg, to pa zato, ker se tega simbolnega kraja močno drži spomin na prejšnjo občinsko upravo. Ni naključje, če ga je ob slovesu novogoriški župan Mirko Brulc po pomoti pozdravil »Ciao Vittorio«, kar je pri obeh povzročilo očitno zadrego. »Počaščen sem, da je v našem mestu, na kraju, kjer teče meja, potekala tako pomembna evropska slovesnost. In zelo sem hvaležen slovenskim oblastem, najprej seveda ministru Ruplu in županu Brulcu, da sta tudi meni dala besedo, čeprav je to bila slovesnost Francije in Slovenije ter župan Gorice ne bi imel pravice, da spregovori,« poudarja Romoli, ki o svojem hladnem odnosu do trga pravi: »Pod prejšnjo občinsko upravo je bilo preveč dogajanja na tem trgu, zato smo dali vtis ohladitve. Vendar mo- ram opozoriti, da sem se pred nedavnim tu udeležil srečanja z direktorji najpomembnejših evropskih televizijskih mrež, pred kratkim pa Koncerta na meji. Vesel sem bil, da sem bil povabljen tudi v ponedeljek. To naj bo dokaz, da ne podcenjujem vrednosti tega kraj a. Naj pa povem, da kot simbol meje čutim bolj Rdečo hišo, kjer sem prehajal mejno črto. Gre torej za občutke, ne za politiko.« O tem, če bi kazalo turistično ovrednotiti trg, Romoli meni: »Se mi ne zdi, da bi Nova Gorica imela posebne načrte za trg. Če jih ima, smo pripravljeni sodelovati. Na razpolago smo tudi, če želi Nova Gorica olepšati tamkajšnja korita. Ni mi žal plastičnih tulipanov, ki so delo slovenskega umetnika, lahko pa bi občini sodelovali, da skupaj posadita prave rože.« Kaj pa Brulčev »Ciao Vittorio«? »Moram priznati, da me ni prizadel. Nasprotno. Župan Brulc je očitno zelo navezan na Vittoria Brancatija. Če pa me je tako pozdravil, pomeni, da se začenja navezovati tudi name. Morda je to bil znak neke normalnosti v najinih odnosih, upam le, da me bo odslej pozdravljal "Ciao Ettore".« (ide) TRŽIČ - Azbest Zaplenili arhiv ladjedelnice Tržaško javno tožilstvo je v okviru preiskav o delavcih, ki so umrli zaradi dolgoletne izpostavljenosti azbestu, odredilo zaplembo arhiva tr-žiške ladjedelnice Fincantieri. Vest so sporočila združenja svojcev umrlih za azbestom, a je v ladjedelnici niso potrdili. Glasnik Fincantierija je le povedal, da ne more vesti demantirati, pa niti potrditi. Glavni tožilec na tržaškem pri-zivnem sodišču Beniamino Deidda je namreč prejšnji teden prevzel od goriškega javnega tožilstva okrog 50 fas-ciklov o umrlih zaradi izpostavljenosti azbestu. Deidda je pri tržaškem pri-zivnem sodišču ustanovil tudi posebno komisijo, specializirano v preiskavah o azbestu. Začudenje nad njegovo odločitvijo je izrazil glavni tožilec na goriškem sodišču Carmine Lau-disio, ki je poudaril, da so preiskave zamujale zaradi pomanjkanja osebja, vsaka zahteva po okrepitvi organika pa je naletela na gluha ušesa. maturantje - Tomaž Pahor Stotica in pohvala poplačali trud Uspel mu je podvig, ki ni v dometu kogarkoli. Avtorica članka pravzaprav enakega sploh ne pomni, vsaj na slovenskih šolah v Gorici. S svojo izrednost-jo je gotovo poplačal marljivost in žrtvovanje, ki ju je vložil v študij. Tomaž Pahor, maturant na znanstveno-tehno-loškem liceju Gregorčič v Gorici, si na državnem izpitu, ki gaje zaključil pred nekaj dnevi, namreč ni prislužil le najvišje ocene, pač pa celo stotico s pohvalo. »Z rezultatom sem zelo zadovoljen. Glede na ves trud, ki sem ga vložil v učenje, lahko priznam, da sem na pohvalo ciljal,« je izjavil zlati maturant, ki se je komisiji predstavil z referatom o so-kolarstvu in pomenu telesne kulture pri ohranjanju slovenske identitete (neuradni viri so nam sicer dali razumeti, da je bila Tomaževa »tezina« bolj podobna univerzitetni diplomski nalogi kot pa običajnemu referatu). Tomaž, ki se je ob knjigah posvečal tudi igranju košarke pri društvu Dom in zabavi s prijatelji, nam je povedal, da je bil od vedno zelo uspešen v šoli. Letošnje srednje ocene sploh ni izračunal. Dovolj zgovorna je vsekakor bila že lanska, »le« 9,8. Preden se bo lotil nove študijske preizkušnje na univerzi Bocconi v Milanu, kjer bo študiral ekonomijo,se bo Tomaž odpravil na zaslužen tritedenski oddih v Kalifornijo. O pretresih na svetovnih trgih in številkah mu nikakor ne bo treba razmišljati. Vstopni izpit za prestižno ekonomsko fakulteto je namreč uspešno opravil že februarja. (Ale) maturantje - Ivana Nanut Po abstrakciji na vrsti strojništvo Zaenkrat ji je dovolj abstraktnih pojmov, filozofije in literature. Z metafizičnih oblakov bi se po dokončani višješolski karieri rada spustila »stvarnej-šo« panogo, da bi svoja obzorja lahko razširila še na področje delovanja ter načrtovanja strojev, sistemov in naprav. Zato namerava Ivana Nanut, ki je prejšnji teden s stotico kronala svojo petletno pot na klasičnem liceju Primož Trubar v Gorici, nadaljevati študij na ljubljanski fakulteti za strojništvo. Če ne bo preobratov, seveda. »Trenutno namreč nisem še stoodstotno prepričana, da se bom odločila za strojništvo,« je povedala Ivana, ki svoji obširni in dokaj raznoliki paleti interesov pravi »shizofrenija«. »Še vedno me privlačuje tudi pravna fakulteta, zaenkrat pa se bolj nagibam k strojništvu,« je pojasnila Ivana, ki je na podlagi srednje ocene 9,4 upravičeno upala v stotico na maturantskem izpitu, kjer se je predstavila z referatom o pojmovanju časa v znanosti in književnosti. In vendar se je med letom goriška maturantka ob študiju vneto posvečala tudi vrsti drugih dejavnosti. Že od mladih nog se namreč ukvarja z atletiko in igranjem klavirja, obenem pa je članica mednarodne organizacije CISV, ki skrbi za vzgojo za mir. Ivana tudi rada potuje. »Pred dokončno izbiro univerze imam v načrtu potovanje. Čez deset dni bom s svojo sestro odpotovala v Indijo. Dva tedna bova posvetili prostovoljnemu delu v Kalkuti, dva tedna pa bova pohajali,« je zaključila maturantka. (Ale) 14 Sreda, 2. julija 2008 GORIŠKI PROSTOR / solkan - Priprave na evropsko prvenstvo Kajak center poletni kino Vrteli bodo film Proti toku, zgodbo o reki in ljudeh Predsedniki brez plače Predsedniki štirih pokrajin dežele FJK ne bodo več prejemali honorarja za svojo zadolžitev v okviru zveze pokrajin UPI. To je včeraj sklenil upravni svet zveze na podlagi predloga samih predsednikov pokrajin. Zaradi odpovedi honorarju bo zveza - in posledično tudi pokrajine - prihranila pet tisoč evrov mesečno. Za to si je predvsem prizadeval predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je svoj namen udejanjil ravno med svojim mandatom na čelu UPI-ja. »Med obveznostmi vsakega predsednika pokrajin je tudi članstvo v predsedstvu zveze UPI. Zato ni razloga, da bi predsedniki pokrajin prejemali dodaten honorar,« je pojasnil Gherghetta. Trije ponesrečeni Včeraj popoldne se je prometna nesreča zgodila na križišču med ulicama Cosulich in Verdi v Tržiču; k sreči ni bilo hujših posledic za osebe. Zaradi neupoštevanja rdečega semaforja je 19-letna Tržičanka s svojim avtomobilom tipa ford fiesta najprej trčila v vozilo alfa 56 in nato v stekleni vhod bankomata tamkajšnjega bančnega zavoda Banca nazionale del lavoro. Za alfo se je peljal motociklist na motorju znamke kawasaki, ki je izgubil ravnotežje in z motorjem vred padel na cestišče. Zaradi nizke hitrosti vseh treh vozil nihče ni bil huje poškodovan. Poljak kradel na plaži Karabinjerji iz Gradeža so prijeli 40-letnega poljskega državljana, ki je poskušal okrasti letoviščarja. Do spodletele tatvine je prišlo na plaži družbe GIT v Gradežu, kjer so ljudje opazili možakarja, ki je iz torbe svoje »žrtve« pravkar potegnil denarnico. Beg mu ni uspel, saj so ga karabinjerji s pomočjo ljudi kmalu prijeli in ga aretirali. Odštevali bodo 60 ur Dvajset ob dvajsetih. S to besedno igro lahko povzamemo nocojšnje srečanje na dvoru Darka Bratine na Travniku, kjer bo uradni začetek pobude »6*60 - Visioni a tutto campo 2008«. Ob 20. uri se bodo namreč zbralo dvajset skupin, ki se bodo udeležile drugega maratona filmske produkcije v organizaciji študentskega združenja Makin'GO. Do 22. ure bo maratonce ob aperitivu zabaval Tržačan Cortex (oz. Enrico Cortellino) s svojo skupino, ob 22. uri in z odprtjem kuvert z obveznimi elementi pa se bo začelo odštevanje 60 ur, ki jih bo vsaka ekipa imela na razpolago za realizacijo šestminutnega kratkometražnika. Projekcije in podelitev nagrad bodo v soboto, 5. julija, v Kinemaxu. Tehnika front-office Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje iz Gorice obvešča, da je še v teku vpisovanje za podiplomski tečaj Tehnike front-office v potovalni agenciji, ki se bo začel v kratkem. Trajal bo 300 ur v razredu, ki jim gre prišteti dva meseca delovne prakse (predvidena štipendija: 2,30 evra za vsako uro delovne prakse); interesenti naj pohitijo z vpisom. Tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, korzo Verdi 51, v prvem nadstropju KB centra; namenjen je brezposelnim z diplomo višje srednje šole z bivališčem na območju dežele FJK, ki so dopolnili 18. leto starosti. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani www.sdzpi-irsip.it, preko naslova elektronske pošte go@sdzpi-ir-sip.it ali na tel. 0481-81826. Solkan bo letos gostil evropsko prvenstvo, na katerem bodo tekmovali najboljši evropski kajakaši mladinske kategorije in člani do 23 let. Dogodek, ki ga organizira kajakaški klub Soške elektrarne, sodi med najpomembnejša tekmovanja v okviru mednarodne kajakaške zveze. Prvi kajakaši se bodo preizkusili v vožnji po Soči že v četrtek, 9. julija, finale pa bodo v nedeljo, 13. julija. Gledalcem in ljubiteljem kajakaštva so organizatorji pripravili bogat spremljevalni program. Jutri, 3. julija, teden dni pred uradnim začetkom prvenstva, bo kajak center v Solkanu postal poletni kino. Vrteli bodo dokumentarni film Proti toku avtoric Nadje Velušček in Anje Medved. Film, ki je nastal s podporo kajak kluba Soške elektrarne, je realiziral Kinoatelje leta2006 ob svetovnem mladinskem prvenstvu. Zgodba solkanskih kajakašev je tesno povezana s Sočo, ki si ni le skozi sotesko izdolbla pot do morja, ampak je oblikovala in izklesala tudi značaje ljudi, ki živijo ob njej. Vrinila se je v njihovo zavest, oblikovala je način razmišljanja, postalaje del njihove govorice. Prav tam, kjer se skozi sotesko prebije na plan in se njena divjost umiri, stoji Solkan. Solkanci zato najbolje poznajo njeno dvojno nrav. Do njih pride divja reka, od jeza dalje pa se vije do morja kot plovna reka. Spominjajo se stari Solkanci, kako so z bateli hodili v Pevmo in Podgoro, ali samo na drugo stran po les. Solkanski mizarji so tako poleg pohištva izdelovali tudi barke, batele, za domače potrebe. 15. septembra 1947 je meja presekala na pol tudi reko. Batelčki niso več smeli pluti do Podgore in Pevme, lahko so se usmerili edino navzgor, proti toku. Prvotni Brodarski klub je bil ustanovljen leta 1948. Generacije so si sledile in doživetja so rasla. Vsaka nova generacija je prinesla boljše rezultate in osvojili so sam svetovni vrh. Kajakaški šport je postal šola in filozofija življenja nekega kraja. Film torej ni le zgodba o športu, ampak je zgodba o ljudeh, ki so se naučili pluti proti toku in zmagali; vrteli ga bodo ob prisotnosti avtoric. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. ~M Gledališče OBČINA ROMANS prireja gledališki festival z naslovom »...parole di fuoco!«: v četrtek, 3. julija, bo ob 17.30 v parku Area Verde v Medei gledališki laboratorij z naslovom »Libri di fuoco«; ob 21. uri bo v vili Santa Maria della Pace v Medei gledališka predstava Hansel e Gretel, igrata Lucia Osellieri in Vasco Mirandola. mí Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »L'incredibile Hulk«; 22.10 »La notte non aspetta«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Wanted - Scegli il tuo destino«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La notte non aspetta«. Dvorana 5: 18.30 - 21.30 »Un'estate al Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 0038653359811. V GALERIJI ARS NA TRAVNIKU v Gorici je na ogled razstava o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928); do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Secesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali mu-sei@provincia.gorizia.it). V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici bo v četrtek, 3. julija, ob 20. uri odprtje razstave botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Nelida Nemec. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled slikarska razstava Rudija Skočir-ja z naslovom Moji srčni kraljici; do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Koncerti venskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M Izleti AKŠD VIPAVA iz Peči organizira enodnevni izlet v Terme Čatež v nedeljo, 13. julija. Za informacije in vpisnino: Mat-teo 349-2934023 v večernih urah. COOP CONSUMATORI NORDEST prireja izlet v Verono za ogled Verdijeve opere Rigoletto v soboto, 23. avgusta; informacije pri veleblagovnici Coop v ul. Lungo Isonzo Argentina, 79 v Gorici (tel. 0481-550572, 335-7835183) do zasedbe mest. SPDG obvešča, da bo informativni sestanek za izlet, ki bo 6. julija na Monte Pisimoni (1881 m) v Karniji, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4 v Novi Gorici v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. □ Obvestila 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV: danes, 2. julija, ob 21. uri na domačiji Klinec, Medana v Goriških Brdih koncert zasedbe Jure Pukl »Free Tree«, poseben gost bo saksofo-nis Tony Malaby (ZDA); v četrtek, 3, julija, ob 21. uri v Viteški dvorani na gradu Dobrovo v Goriških Brdih igrali bojo Miha Rogina - saksofon, Sea Lee (Jap) - klavir, Lev Pupis - saksofon in Larisa Čanji - klavir. 38. FESTIVAL narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008 med borovci v Štever-janu bo potekal med 4. in 6. julijem: v petek, 4. julija, bo ob 20.30 otvoritev razstave in prvi tekmovalni večer; v soboto, 5. julija, bo ob 20.30 drugi tekmovalni večer in v nedeljo, 6. julija, bo ob 17.30 finalni del, sledilo bo nagrajevanje. FESTIVAL DVORNE GLASBE: v petek, 5. julija, ob 21.30 bo v goriškem gradu koncert skupine Orientis Partibus z naslovom »Su la rivera« - il tempo del gio-co e della festa nella musica dell'evo medio; vstop prost: informacije na tel. 0481-531326, www.dramsam.it. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: v četrtek, 3. julija, bo ob 21. uri v Kmečkem muzeju v Fari koncert harmonikaša Igorja Zobina; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slo- AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v prvem sklicu in ob 21. uri v drugem sklicu, v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na Prvomajski ulici v Sovodnjah. AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Udine - v četrtek, 3. julija - 9.00-10.30; ul. Giustiniani - v ponedeljek, 7. julija - 17.30-18.30; bivši mejni prehod v Štandrežu - v četrtek. 10. julija - 9.00-10.30; ul. Tabai - v sredo, 15. julija - 17.30-18.30; Ul. San Gabriele - v petek, 18. julija - 9.00-10.30; Corso Italia - v sredo, 23. julija 17.3018.30; ul. Trieste - v soboto, 26. julija -9.00-10.30; ul. Kugy - v sredo, 29. julija - 17.30-18.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cer- vi Kervischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 377-1317334 ali na www.pck.it. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice (na ploščadi pri Rdeči hiši) bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Va-lentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. URAD ZSKD v Gorici bo do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZSKD iz Gorice prireja klepet na dvorišču na temo Mladi za mlade:Kultura v očeh mladih.Vodil ga bo Albert Vončina; v torek, 8. julija, ob 18.30 na dvorišču KBcentra v Gorici. ZSKD organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tom-sič od 14. do 18. julija v prostorih KB centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481-531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). 0 Prireditve 18. DRAGA MLADIH na temo medkulturnega dialoga Slovencev v različnih kulturah bo potekala od 3. do 6. julija v Novi Gorici in Gorici. Sodelovali bodo tudi minister za kulturo RS Vasko Simoniti, župan Nove Gorice Mirko Brulc, župan Gorice Ettore Romoli, profesorica medkulturnosti Lucija Čok, državna sekretarka Jelka Pirkovič, filozof Ernest Zenko, koordinatorka mladinskih projektov Veronika Krainz, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožko Horvat - Muc, profesorica Lui-gia Negro, nekdanji predsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti Aleksander Studen-Kirchner, dekanja Fakultete za humanistične študije Koper Vesna Mikolič, filozof Edi Kovač. Več o Dragi mladih na spletnem naslovu www.dragamladih.org ali na tel. 040-728218 (Bojan Mevlja) ali 0038631-371735 (Zdenka Oblak). KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja srečanja z avtorji na notranjem dvorišču knjigarne: v soboto, 5. julija, ob 17.30 Franco Giliberto in Giuliano Pio-van, avtorja knjige »Alla larga da Ve-nezia. L'incredibile viaggio di Pietro Querini oltre il circolo polare artico nel '400«. 0 Mali oglasi IŠČEM OSEBO z dobrim znanjem latinščine. Tel. na št.: 339-8127569. V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, takoj na razpolago; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Amanda Mi-nussi vd. Bisio iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče; 10.00, Teresa Spessot vd. Bresan iz Pal-manove (9.30) v cerkev sv. Duha in na pokopališče v Gradišču; 10.30, Luigia Zotti vd. Venica v cerkvi v Podturnu in na glavnem pokopališču. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Angelina Misigoi vd. Sviligoi iz goriške splošne bolnišnice (9.40) v cerkev in na pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Teresa Sgu-bin vd. Visintin iz doma za starejše občane (Villa S. Giusto 10.40) v cerkev in na pokopališče v Zdravščinah. / ALPE-JADRAN Sreda, 2. julija 2008 15 koroška - Enotna lista in Slovenska gospodarska zveza Prizadevanja za učenje in promocijo slovenščine EL ponuja strokovni tečaj slovenščine, SGZza spoštovanje slovenskih krajevnih imen pri čezmejnih projektih CELOVEC - Vse več slovenskih ustanov na Koroškem ponuja možnost učenja slovenščine oz. dosledno promo-vira slovenščino. Zadnja dva primera sta tečaj strokovne slovenščine za občinske uradnike Enotne liste (EL), s katero hoče stranka koroških Slovencev zagotoviti, da samo uradniki z ustrezno kvalifikacijo lahko uradujejo v slovenščini, ter promocija slovenščine oz. slovenskih krajevnih imen pri realizaciji čezmejnih projektov slovenske manjšine na Koroškem s Slovenijo. Obe pobudi imata za cilj močno zvišati status slovenščine, sta poudarila predsednik EL Vladimir Smrtnik in poslovodkinja SGZ Marina Einspieler. Smrtnik je v zvezi s tečaji strokovne slovenščine še poudaril, da so nekatere občinske frakcije EL v občinskih svetih na južnem Koroške tudi že predložile zahtevo po dokladi za uradnike, ki uradujejo tudi v slovenščini. Konec koncev gre za dodatno kvalifikacijo, za katero deželna odredba tudi predvideva doklado. V tej zvezi in v zvezi s slovensko uradujočimi uradniki na uradih, kjer je slovenščina priznana kot uradni jezik, je EL tudi pisno prosila vodjo deželne upravne akademije za pojasnilo glede uradnega tečaja za slovenske uradnike. »Ta tečaj naj bi šolal kandidate predvsem v slovenski strokovni terminologiji na področju uradovanja in poleg tega na raznih strokovnih področjih, s katerimi se uradi ukvarjajo,« je pojasnil Smrtnik, ki pričakuje pozitiven odgovor s strani deželne upravne akademije oz. direkcije urada deželne vlade, ki zadevo že preverja. Za promocijo slovenskega jezika in dosledno uporabo slovenskih krajevnih imen na južnem Koroškem se pri projektih čezmejnega sodelovanja med Koroško in Slovenijo zavzema tudi Slovenska gospo dar ska zve za ( SGZ) s se de žem v Ce -lovcu. Poslovodkinja SGZ Marina Einspieler je poudarila, da je dobila slovenščina v novem programskem obdobju večji pomen in je temu primerno treba tudi ukrepati. Na posvetu o čezmejnih projektih slovenske narodne skupnosti s Slovenijo pretekli teden v Šentprimožu v Pod-juni so udeleženci izrecno poudarili tudi pomen dosledne enakopravnosti slovenščine pri uporabi slovenskih krajevnih imen na južnem Koroškem. Zato bodo obrazci in formularji v bodoče dvojezični, publikacije, v kolikor gre za turistične projekte, pa bodo izdajali dodatno še v drugih jezikih, je dejala Marina Einspie ler. Ivan Lukan Poslovodkinja SGZ Marina Einspieler in predsednik EL Vladimir Smrtnik za večjo vlogo slovenščine v javnosti na avstrijskem Koroškem koroška - Spominska proslava pri Peršmanu Tokrat v znamenju ženskega doprinosa k odporu proti nacizmu CELOVEC - Tradicionalna spominska proslava pri Peršmanu v Koprivni-Pod-peci nad Železno Kaplo, kjer so nacisti tik pred koncem vojne leta 1945 zverinsko pobili enajst članov, od tega sedem otrok, slovenske kmečke družine, je letos potekala v znamenju ženskega doprinosa k zmagovitemu uporu proti nacizmu in fašizmu v Evropi. Slavnostna govornica je bil znanstvena voditeljica Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora Brigitte Bailer-Galanda, ki je pred veliko množico ljudi opozorila tudi na moten odnos mnogih politikov, predvsem na Koroškem, do polpretekle zgodovine. Prireditev sta - kot vsako leto - organizirala in priredila Zveza koroških partizanov (ZKP) in prijateljev antifašističnega upora ter Prijatelji Peršmanovega muzeja nad Železno Kaplo, udeležence iz vse Avstrije in tudi sosednje Slovenije pa je pozdravil predsednik Zveze koroških partizanov Peter Ku-char. Kot za njim glavna govornica prireditve Bailer-Galanda je tudi Kuchar poudaril veliki delež žensk v boju proti nacizmu - prav tudi iz Železne Kaple in njene okolice. Njim se je zahvalil, da so se aktivno vključile v boj proti nacizmu oz. podpirale borce za svobodo, partizane. Brigitte Bailer-Galanda je po kratkem orisu zgodovinskih dogodkov od nasilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji marca 1938, preko nasilnega pregona slovenskih družin v nemška taborišča leta 1942 do ob-glavljanja tako imenovanih »selskih žrtev« leta 1943 nanizala ozadja za potrebo upora. Na kraju prireditve, na Peršmanovi domačiji, kije danes muzej, pa je spomnila tudi na zverinski poboj cele družine tik pred koncem 2. svetovne vojne. Ob tem je opo- Brigitte Bailer-Galanda zorila, da skoraj tri četrt stoletja kasneje mnogi koroški in tudi avstrijski politiki slej ko prej zamolčujejo sokrivdo oz. soudeležbo Avstrije pri vojnih zločinih. Druga govornica na prireditvi je bila socialdemokratska zvezna svetnica Ana Blatnik iz Bilčovsa, proslavo pa so sooblikovali tudi učenci Waldorfschule iz Celovca s projektom z naslovom Poslušaj. Odprli so tudi manjši del video-inštalacije »Konec spomina - koroške partizanke, koroški partizani« Ernsta Logarja. Za glasbeni okvir sta skrbela Godba na pihala iz Mežice in MPZ Valentin Polanšek z Obirskega. (I.L.) Povišanje podpor avstrijskim narodnim skupnostim vse bolj konkretno DUNAJ - Odbor za ustavna vprašanja v avstrijskem parlamentu je na svoji zadnji seji obravnaval poročilo zvezne vlade v zvezi s podporami narodnim skupnostim v Avstriji. Državna sekretarka na uradu zveznega kanclerja Heidrun Silhavy, ki je v ponedeljek postala nova ministrica za vprašanja žensk, je ob tem ugotovila, da bo povišanje podpor predvideno v dvojnem proračunu za leta 2009 in 2010. Poslanec Zelenih Wolfgang Zinggl je dejal, da njegova stranka poročila ne vzame na znanje, tako stališče pa je utemeljil s tem, ker se podpora narodnim skupnostim že od leta 1995 ni povišala. Zato je menil, da bi bilo treba na novo urediti tudi smernice za podporo narodnim skupnostim. Kot je znano, je zastopnikom avstrijskih manjšin, med njimi tudi koroškim Slovencem, bilo na posebnem sestanku konec maja na Dunaju napovedano, da manjšine lahko računajo z znatnim povišanjem podpor v naslednjem proračunu. Koroški Slovenci so na sestanku zahtevali podvojitev sredstev, saj avstrijska država skoraj 15 let ni povišala fonančnih podpor za manjšine, tako da so se jim podpore v zadnjih letih realno zmanjšale za najmanj 20 do 25 odstotkov letno! (I. L.) Ponovna zahteva po ugotavljanju števila koroških Slovencev CELOVEC - Svobodnjaška stranka (FPO), Haiderjeva stranka BZO in brambovci so konec preteklega tedna ponovno zahtevali ugotavljanje številčne moči koroških Slovencev. Le natančni podatki o številu pripadnikovmanjšine so lahko osnova za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov, so enoglasno poudarili omenjeni stranki in skrajno nemškona-cionalno usmerjeno gibanje. Možnost ugotavljanja števila pripadnikov manjšine naj bi po njihovih navedbah potrdil tudi Svet Evrope (SE), ki naj bi menil, da povpraševanje po občevalnem jeziku pri popisu prebivalstva ne more biti osnova za statistične podatke. Slednjo trditev sta na tiskovni konferenci v Celovcu izrekla nekdanji avstrijski državnozborski poslanec Hannes Gradenegger in nekdanji namestnik koroškega deželnega glavarja Rudolf Gallob, oba iz socialdemokratske stranke Avstrije (SPO). (I. L.) slovenija - Na listi LDS Jože Pirjevec kandidat na volitvah v Sloveniji Za mandat v državnem zboru se bo potegoval tudi Franco Juri LJUBLJANA - Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec se bo na septembrskih volitvah potegoval za mandat v slovenskem parlamentu. Sodeč po pisanju slovenskih medijev bo Pirjevec, ki ima dvojno državljanstvo, kandidiral na listi Liberalne demokracije Slovenije (LDS) v sežanskem volilnem okrožju. Za parlamentarni mandat LDS se bo na Koprskem potegovala nekdanja rektorica Primorske univerze Lucija Čok. Za stranko Zares bo kandidiral publicist, karikaturist in znani koprski javni delavec Franco Juri, ki je svoj čas že se del v par la men -tu (takrat j e bil član LDS) i n tudi v vladi kot sekretar na zunanjem ministrstvu. Na listi stranke, ki ji predseduje Gregor Golobič, bo menda kandidirala tudi odstavljena di rek to ri ca čas ni ka Pri mor ske novice Barbara Verdnik. Ni znano, če se bo za mesto Jože Pirjevec, prvi Tržačan v SLOVENSKEM parlamentu? KROMA v državnem zboru na listi stranke Socialdemokratov znova potegoval Aurelio Juri, bivši koprski župan, ki ima za seboj že dolgo parlamentarno kariero. Med kandidati Jelinčičeve SNS bo spet poslanec Srečko Prijatelj, ki je doma s Krasa. Za mandat, ki v skladu z ustavo pripada italijanski narodni skupnosti, se - kot kaže - ne bo več potegoval Roberto Battelli, ki ima za sabo že štiri parlamentarne mandate. šolstvo v italiji slovenija - Slavje nato presenečenje Po«k se bo Predor Šentvid dopoldne v FJK začel ... .. ■• 15. septembra odprli, popoldne pa zaprli RIM, TRST - V Furlaniji-Julijski krajini, tako kot v večini italijanskih dežel, se bo pouk v okviru novega šolskega leta 2008/2009 začel 15. septembra. Medtem ko se za približno pol milijona italijanskih višješolcev izteka letošnji državni izpit, so namreč šolski koledarji po posameznih deželah že pripravljeni. Kot že rečeno, je velika večina dežel za začetek pouka izbrala datum 15. septembra. Na ta dan se bodo namreč šolska vrata odprla v FJK, Ab-rucih, Bazilikati, Kalabriji, Kampanji, Emiliji-Romagni, Laciju, Liguriji, Markah, Molizeju, Piemontu, Apuliji, na Sardiniji, v Toskani, na Tridentinskem, v Umbriji, Venetu in Dolini Aoste. Nekateri pa ne bodo čakali tako dolgo za začetek pouka, saj bo šolski zvonec zazvonil že 8. septembra za učence in dijake v Lombardiji, 10. septembra pa za tiste, ki obiskujejo šole na Južnem Tirolskem. Kot zadnji bodo v šolske klopi sedli učenci in dijaki na Siciliji, kjer bodo s poukom začeli šele 17. septembra. LJUBLJANA - Prvi mož Družbe za avtoceste v RS (Dars) Tomislav Nemec in slovenski minister za promet Radovan Žerjav sta včeraj dopoldne odprla 5,5 kilometra dolg avtocestni odsek Šentvid -Koseze, v okvir katerega sodi tudi predor Šentvid ter povezuje gorenjski avtocestni krak in zahodno ljubljansko obvoznico. Toda že popoldne so del šentviškega predora, ki vodi v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja t.i. protipožarnega ometa pozno popoldne zaprli. Kot so povedali na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (Dars), je omet odpadel 100 metrov pred koncem predora proti Gorenjski. Kot poudarjajo na Darsu, ob padcu približno kubičnega metra ometa ni bilo poškodovanih, niti materiale škode. Promet so zaradi tega iz včeraj odprtega predora spet preusmerili na "staro povezavo" preko Celovške ceste. Skupna investicijska vrednost odseka Šentvid - Koseze znaša 243,75 milijona evrov (brez stroškov financiranja). Vrednost gradbenih del za izgradnjo pre- dora Šentvid znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov. Ljubljanski župan Zoran Jankovic je po odprtju poudaril izjemen pomen današnjega odprtja odseka za Ljubljano in Slovenijo. "Gre za največji projekt, ki ga je Ljubljana dobila v zadnjih 20 letih - dokončano obvoznico. Hvala vsem, ki so delali pri tem projektu. Ne bom zdaj govoril, da je prepozen, ampak končno je odprt," je povedal župan. Z odprtjem odseka Šentvid - Koseze je daljinski promet z gorenjskega avtocestnega kraka preusmerjen s Celovške ceste na ljubljanski cestni obroč. Avtocestni odsek je zgrajen kot štiripasov-nica z odstavnima pasovoma in vmesnim ločilnim pasom. Avtocestni profil vključuje vozna in prehitevalna pasova, srednji ločilni pas, dva notranja in dva zunanja robna pasova ter dve bankini. Na avtocesti bodo trije priključki: Šentvid, Koseze in Podutiška. Največji objekt je predor Šentvid, ki je skupaj z galerijo v Šentvidu dolg 1480 metrov. (STA) 1 6 Sreda, 2. julija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Uradno predstavili novega (starega) selektorja italijanske reprezentance Lippijeva naloga bo vnovič povečati ugled »azzurrov« Zavrnil možnost, da bi poskušal prepričati Tottija in Nesto k ponovnemu igranju za izbrano vrsto RIM - Manj kot dve leti po zmagoslavju na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je italijansko nogometno reprezentanco spet prevzel Marcello Lippi, ki se je na včerajšnji uradni predstavitvi predstavil s zagorelo poltjo, poln energije, ambiciozen in mogoče s kakim kilogramom preveč. Lippijeva prva naloga bo vnovič povečati ugled »azzurrov« v nogometnem svetu, saj so ti na evropskem letošnjem prvenstvu izpadli že v četrtfinalu. Izločili so jih kasnejši prvaki Španci. »Vesel sem, da reprezentanco prevzemam tam, kjer sem jo zapustil. To pa tudi pomeni, da na EP ni šlo vse po načrtih, saj bi v nasprotnem primeru bržkone še vedno užival na plaži v Viar-eggiu,« je dejal Lippi in dodal: »Še vedno smo svetovni prvaki, imamo moštvo, kije svetovni klubski prvak in zelo dobro reprezentanco do 23 let, ki je ena izmed favoritov na olimpijskih igrah. Vsi v italijanskem nogometu smo lahko ponosni.« Lippi, ki je z zvezo podpisal pogodbo do konca svetovnega prvenstva leta 2010 v Južnoafriški republiki, je na čelu izbrane vrste nasledil Roberta Donadonija. Slednji je moral v svojem mandatu požreti veliko kritik, že dlje časa pa so se zaradi tega pojavljale govorice, da bo po Euru 2008 moral svoj stolček prepustiti ljubljencu italijanskih navijačev Lippiju. Nekdanji trener Juventusa in Inter-ja je v svojem prejšnjem sodelovanju z italijansko reprezentanco med letoma 2004 in 2006 v 29 tekmah vknjižil 17 zmag, deset remijev in dva poraza. Je pa včeraj že zavrnil možnost, da bi poskušal prepričati Alessandra Nesto in Francesca Tottija, da bi ponovno zaigrala za izbrano vrsto. »Vračam sem, ker bi rad videl Italijo znova na svetovnem vrhu. Že jeseni nas čakajo kvalifikacije, ki ne bodo lahke. Večjih sprememb ne bo, četudi je treba vsakič uvesti kako novost. Še naprej bom sodeloval z ostalimi selektorji mlajših reprezentanc in s trenerji klubov,« je dejal no-vi-stari selektor »azzurrov«, ki je v zadnjih dveh sezonah sodeloval kot komentator na satelitski televiziji Sky. In Cassano? »Vsi italijanski nogometaši med 18 in 40 letom bodo pod drobnogledom. Tudi Cassano,« je radovednim novinarjem odgovoril Lippi. V štabu mu bodo pomagali stari sodelavci. Novi selektor pa je poklical na pomoč še Peruzzija in Ferraro. Predsednik italijanske nogometne zveze FIGC Giancarlo Abete (levo) meni, da je Marcello Lippi (desno)prava oseba za SP leta 2010 v Južni Afriki. Abete je obenem pojasnil, da Donadonija niso odstavili, temveč bi Robertu avtomatično podaljšali pogodbo, če bi se uvrstili v polfinale EP, je utemeljil predsednik FIGC ANSA nogomet - Tržaški B-ligaš je najel Erminia Rulla (Napoli) Pri Triestini želijo okrepiti levi obrambni bok TRST - Pri Triestini so v lanskem prvenstvu imeli stalne težave z levim obrambnim pasom. Na tem položaju so se preizkusili številni igralci, a nihče ni zagotovil dovolj kakovostne igre, tako da je prav na tej strani Triestina večkrat nasprotnikom olajšala pot do gola. Nikogar ne preseneča, da je eden izmed prvih nakupov tržaškega kluba levi branilec. Gre za 24-letnega Erminia Rulla, ki je v minuli sezoni igral v Neaplju, vendar je v celi sezoni zbral le 4 nastope v modrem dresu. Zanj bo torej ta sezona zelo pomembna, saj želi dokazati, da je zmožen igrati tudi v višji kategoriji. Sezona preporoda torej. Mladi branilec je v 8-letni profesionalni nogometni karieri oblekel le 3 drese: Interjev, Lecce-jev in Napolijev. Rullo se je odločil za Trst in Triestino tudi zaradi nasvetov nekdanjih soigralcev Piangerellija in Pe-trasa, s katerima je igral v Lecceju. »Oba sta mi zelo lepo govorila tako o mestu kot o društvu. Mislim, da j e Trst pravi kraj za igralca, ki želi znova dokazati, da je dovolj kakovosten za igranje tudi v najvišji ligi«. Da je bil Rullo mlad talent priča tudi dejstvo, da je igral v italijanskih reprezentancah do 16,20 in do 21 let. Po uspešnem igranju za Lecce je prestopil k Napoliju, kjer ni povsem prepričal. Morda je na to vplival tudi ne ravno idiličen odnos s trenerjem Rejo, ki mu je le redkokdaj zaupal. Rullo je branilec, ki se rad vključuje v fazo napada: »Med raznimi trenerji, ki so me doslej vodili, je bil tudi Zeman. Z njim smo vadili fazo napada, zaradi tega pa nisem manj pozoren, ko se mora ekipa braniti. Rullo je povedal nekaj tudi o B-ligi, čeprav je v svoji karieri pretežno igral v najvišji ligi: »Mislim, da je prvenstvo zelo izenačeno. Med tremi ekipami, ki so izpadle iz A-lige pa je najkakovostnejša Parma, ki bo ciljala na takojšen povratek med elito. Lucarelli pa je za B-ligo pravi luksuz«. Rullo je le ena izmed okrepitev Triestine, ki bo morala še občutno poseči tudi v obrambi. Po odhodu Kyriazisa in nejasnem položaju Minellija (trenutno je v lasti Catanie, ki mora odločiti ali želi solidnega branilca obdržati) morajo Ferrari, Fantinel in De Falco poseči tudi na sredini obrambe. Rullo prihaja v Trst le na enoletno posojilo, saj je njegova izpisnica še v rokah neapeljskega društva. (I.F.) košarka Italija bo kandidirala za SP 2014 RIM - Italija bo mednarodni košarkarski zvezi (FIBA) predstavila kandidaturo za organizacijo svetovnega košarkarskega prvenstva leta 2014. Prva predstavitev je stekla včeraj v Rimu, dokončno kandidaturo pa bodo mednarodni zvezi predstavili decembra letos. Odločitev o gostitelju pa bo padla šele maja 2009. Predsednik Federbasket Fausto Manfredi in predsednik CONI-ja Giovanni Petrucci se zavedata, da je pot še zelo strma, a vseeno bosta kandidaturo podpirala. Ob Rimu naj bi SP gostile še Bologna, Milan, Turin, Siena in najbrž tudi Reggio Calabria. WIMBLEDON - Ženske, četrtfinale: Dementjeva (Rus/5) - Petrova (Rus/21) 6:1, 6:7 (6), 6:3; Venus Williams (ZDA/7) - Tanasugarn (Taj) 6:4, 6:3; Serena Williams (ZDA/6) -Radwanska (Pol/14) 6:4, 6:0; Zheng Jie (Kit) - Vaidišova (Češ/18) 6:2, 5:7, 6:1. TINA MAZE - Slovenska alpska smučarka Tina Maze bo v prihodnji sezoni tekmovala s svojo ekipo. Mazejeva bo kljub temu nemoteno tekmovala z žensko A reprezentanco. LIGA PRVAKOV - Slovenski nogometni prvak Domžale se bo v 1. krogu kvalifikacij za LP pomeril z luk-semburškim Dudelangejem. V primeru napredovanja v 2. krog se bodo Domžalčani spet srečali z zagrebškim Dinamom, ki bo v 1. krogu bržkone izločil severnoirski Lin-field. Prve tekme bodo 15. in 16. t.m. POKAL UEFA - 1. krog: Koper -Vllaznia (Alb), Interblock - Zeta (ČG), prve tekme bodo 17. t.m. TERIM - Selektor turške nogometne reprezentance je še podaljšal pogodbo s turško zvezo do leta 2012. EP 2016 - Švedska in Norveška nameravata vložiti skupno kandidaturo za organizacijo evropskega nogometnega prvenstva leta 2016. KOKAIN - Nekdanji nogometni reprezentant in branilec Juventu-sa Mark Iuliano je bil pozitiven na kokain. KOREJI - Predsednik MOK-a Jacques Rogge je predlagal, da bi Severna in Južna Koreja na slovesnem odprtju in zaprtju bližnjih olimpijskih iger v Pekingu korakali pod eno zastavo, kot sta to storili že na uvodnih slovesnostih na OI leta 2000 v Syd-neyju in štiri leta pozneje v Atenah. na obali - Do marca morajo pripraviti ustrezne dokumente Koper načrtuje, da bi lahko gostil Sredozemske igre KOPER - Koprska občinska komisija je pripravila poročilo o finančnem zalogaju morebitne kandidature Kopra za organizacijo Sredozemskih iger. Pripravili so tudi seznam nalog, ki jih je potrebno opraviti za vložitev kandidature, pri čemer bi morali biti dokumenti pripravljeni do marca. Glede samega finančnega vidika je Marjan Križman dejal, da gre za visoke številke. »Okoli deset milijonov evrov bi znašala le priprava celotne zadeve, sama organizacija priprave, velik denar je v igri tudi glede priprave terenov in možnih igrišč,« je pojasnil. Po njegovih besedah je ob tem zelo pomembno načrtovanje koprskih prihodnjih proračunov, pa tudi izolskega in piranskega ter katere druge občine. »Naslednji proračuni bodo morali biti bogatejši na področju športa in infrastrukture, saj je to edina garancija za vložitev kandidature za organizacijo Sredozemskih iger,« je dejal. V primeru Sredozemskih iger je treba po njegovem mnenju razmišljati širše, saj ne gre zgolj za kandidaturo koprske občine, ampak za slovensko kandidaturo, pri čemer imajo veliko vlogo tudi ministrstvo za šport, vlada in državni zbor. »Nekaj korakov lahko naredimo tudi skupaj z Italijani in sosednjimi Hrvati, saj je Reka že nekajkrat kandidirala za organizacijo Sredozemskih iger, vendar ji za mišjo dlako ni uspelo. Lahko pa bi se z njimi posvetovali,« je dodal. Koper bi po njegovih besedah sicer kandidiral sam kot nosilec projekta, vendar z vsemi sodelavci in podporniki, ki bi ga obkrožali. Glede časovnih rokov je dejal, da bi marca leta 2009 morali imeti pripravljene papirje za kandidaturo in dodal, da to še ne pomeni nujno kandidature. »Gre za to, da pokažemo maksimalno dobro voljo in komisiji mednarodnega olimpijskega komiteja dokažemo, da imamo pogoje, da v naslednjih letih do leta 2017 zmoremo vse skupaj izpeljati,« je pojasnil Križman. Na vprašanje, kaj bi organizacija Sredozemskih iger pomenila v infrastruk- turnem smislu, je Križman odgovoril, da v Kopru ni niti enega pravega bazena, ni kopališč, veslači nimajo kam spraviti svojih čolnov, prav tako ni primerno velikih športnih dvoran. »Ni nujno, da mora biti vse to v Kopru, tukaj lahko naredimo kar pač lahko, saj smo omejeni prostorsko in finančno. V dogovoru z Izolo in Piranom ter še kakšnim drugim mestom, tudi Ljubljano, pa smo sposobni vse to zagotoviti,« je prepričan Križman, ki pričakuje, da bo koprski župan tudi v tem primeru pokazal, da je dovolj podjeten. Sedaj je po njegovih besedah na potezi prav župan Boris Popovič, da se za morebitno kandidaturo odloči in proračun usmeri v to smer. »Pogovarjamo se še z olimpijskim komitejem in evropsko skupnostjo glede dodatnih finančnih sredstev, pogovarjamo se z Reko, Trstom in morda s Hrvaško. Komisijo bomo skušali prepričati, da smo za kandidaturo sposobni, nato pa bomo morali narediti vse, da to tudi izvedemo,« je dodal Križman. hokej na rolerjih Pri Ederi grozijo, da se bodo odrekli A1 -ligi TRST - Tržaški hokejski in-line klub Edera Officine Belleti je v letošnji sezoni igral v dveh finalnih srečanjih (državni pokal in državno prvenstvo, v katerem je nastopal tudi openski Polet ZKB Kwins) in v finalni skupini štirih najboljših v evropski ligi prvakov. Na vseh treh frontah so morali Tržačani, ki jih je vodil slovenski trener Dejan Rusanov, priznati premoč ekipe Vipers iz Asiaga. »Smo res solidna ekipa, društvo je ambiciozno. V prihodnji sezoni pa tvegamo, da se sploh ne bomo vpisali v prvenstvo A1-lige. To zaradi finančnih težav. Če nam ne bo nihče v prihodnjih desetih dnevih priskočil na pomoč, se bomo pač vpisali v B-ligo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci zagrozil športni vodja ekipe Roberto Florean. Sicer zgodba se ponavlja, saj so pri Ederi podobne težave imeli že lani. »V letošnji sezoni smo potrosili okrog 150 tisoč evrov, borili pa smo se za državni in evropski vrh. Škoda bi bilo, da bi vse skupaj propadlo. V zadnjih letih smo razširili tudi mladinsko dejavnost,« je poudaril Florean, kije sicer hvaležen do Občine Trst. »Občinski upravi se moramo zahvaliti, ker nam je priskočila na pomoč in nam dala na razpolago športno palačo na Čarboli.« Prihodnja sezona je torej pod vprašajem. V taboru tržaške Edere so sicer potrdili večino igralcev, »in primis« slovenskega reprezentanta Nejca Sotlarja, ki ima sicer številne ponudbe. Športni vodja Florean pa je dodal, da trener Dejan Rusanov še ni potrjen. »Odvisno bo, kje bomo igrali v prihodnji sezoni. Vsekakor pogovori so v teku. Vse bo bolj jasno čez kakih deset dni«. (j ng) / SVET Sreda, 2. julija 2008 17 1 nogomet - Pomembne novosti na »kupoprodajni borzi« Izmenjavi in sodelovanje na relaciji Repen - Križ Vratar Edvin Carli bo odslej igral za Vesno, branilec Daniel Tomizza pa za Kras Vratar Edvin Carli Nogometni društvi Kras Iz Repna in Vesna iz Križa, ki bosta v prihodnji sezoni nasprotnika v promocijski ligi, sta bili doslej, skupaj s trebenskim Primorcem v 1. AL, nadvse dejavni na »kupoprodajni borzi«. Obe društvi pa sta poskrbeli še za dva pomembna premika. Iz Repna se je v Križ odselil 23-letni vratar Edvin Carli iz Sliv-nega. V nasprotno smer, h Krasu, pa je odšel 25-letni branilec Daniel Tomizza iz Na-brežine, ki je pri Vesni igral tri sezone. Mar je to začetek novega tesnejšega sodelovanja med obema društvoma? »Za to potezo smo se odločili v sklopu sodelovanja med društvi,« trdi Vesnin športni vodja Paolo Vidoni, ki je še dodal, da pomožni vratar Stefano Maganja bo odšel na posodo k kakemu tržaškemu društvu v 1. AL. »Pomožni vratar bo Max Sam-sa, ki bo tudi treniral ostale vratarje. Edvin Carli je mlad in obenem soliden vratar, tako da mu stoodstotno zaupamo.« Tudi Krasov športni vodja Goran Kocman je bil zadovoljen z izmenjavo igralcev. »Tomizza je odličen branilec. Upamo, da bomo tako uredili obrambno vrsto. S tem smo skoraj zaključili našo kupoprodajno borzo, četudi ne izključujem, da bomo najeli še kakega igralca,« meni Kocman. Ekipi obeh društev bosta s pripravami na novo sezono začeli 11. avgusta. (jng) KROMA Branilec Daniel Tomizza KROMA košarka - V priredbi kluba Santos Na turnirju Lui&Lei tudi letos veliko naših V raznih ekipah so se preizkusili tudi prvoligaški igralci Konec prejšnjega tedna se je zaključila 15. izvedba košarkarskega turnirja Lui&Lei, ki ga na odprtem, z umetno travo prekritem igrišču Gastone Cenni pri Svetem Ivanu prireja tržaško društvo Santos. Značilnost turnirja je ta, da morajo stalno biti na igrišču v vsaki peterki po trije fantje in dve dekleti, košarkarji pa morajo biti v igri do košarkaric kar se da ka-valirski. Letos je sodelovalo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Kvalifikacije so služile le za raz-igravanje in določitev vrstnega reda pred drugim delom (prireditev je trajala dva tedna) na izpadanje. Prvo mesto je osvojila ekipa Osteria da Marino s številnimi drugoligaškimi igralci. V finalu je premagala postavo Ta-baccheria Sulligoi, pri kateri so igrali tudi Sokolov steber Marko Hmeljak, Borov trener Andrea Mura ter člani- ca miljskega Intercluba Jessica Cergol. Najbolj slovensko obarvana ekipa Leone, za katero so med drugimi nastopali Samantha Cergol, Veronika Danev, Martina Gantar, Darma Mi-lič, Mateja Piccini, prvoligaška odboj-karica Sandra Vitez, Daniel Crevatin, Elvis Klarica, Ivan Kralj, Štefan Samec in Niko Štokelj, pa je bila po zmagi v lanski izvedbi izločena že v četrtfina-lu po porazu proti poznejšim zmagovalcem. Na turnirju je igral tudi Bre-žan Mauro Bandi, nekaj tekem pa so v vrstah raznih ekip odigrali prvoli-gaši Daniele Cavaliero, Alessandro De Pol in Andrea Pecile. C1-LIGA - Ekipa iz Padove Pro Pace Pierobon se je odpovedala igranju v C1-ligi. Pravice je odkupila ekipa iz Verone Villafranca, ki je v letošnji sezoni izpadla iz C1-ligi (skupina B). trofeja dežel Dekleta še nepremgana, fantje KO Odbojkarski reprezentanci FJK, ki se ta teden mudita na Trofeji dežel na Sardiniji, sta včeraj odigrali še dve srečanji. Ženska reprezentanca, v kateri igra tudi igralka Govolleya Mateja Zavadlav, je osvojila obe srečanji in je še nepremagana. Proti Laciju so dekleta slavila zmago s 3:0 (25:21, 25:12, 25:18), Piemont pa so premagale z 2:1 (12:25, 25:23, 23:25). Moška vrsta, v kateri igra pet predstavnikov naših društev, in sicer Robert Devetak (Soča), Matija Komjanc in Davide Capparel-li (oba Olympia), Ivo Ilič in Daniel Dus-sich (oba Sloga), pa je doživela dva poraza. V prvi tekmi je bil boljši Piemont, ki je FJK premagal s 3:0 (25:16, 25:17, 25:16), Sicilija pa je tudi slavila z gladkim 3:0 (25:17, 25:15, 25:17). jadranje J. Furlani se poslavlja z 2. mestom Včeraj vjutranjih urah seje zaključila osma etapa jadralne preizkušnje Gi-rovela 2008. Jadranica Baia di Sistiana s krmarjem Jarom Furlanijem, Sireninim jadralcem, je bila druga. Nočno regato od Gilianove do kraja Bisceglie v Apu-liji je zmagala jadrnica Castelsanpietro Terme Gammadue, ki vodi tudi na skupni lestvici z 47 točkami. Kot tretja je včeraj čez cilj prijadrala Cagliari Zavoli (na skupni razvrstitvi je druga z 45 točkami). Baia di Sistiana je trenutno peta s 33 točkami. Krmar Jaro Furlani je včeraj zaključil s svojimi nastopi na jadralnem »Giru d'Italia«. Od ponedeljka 9. julija bo z jadranico RC44 Team Ceeref poslovneža Igorja Laha nastopil na Gardskem jezeru. Na krov jadrnice Baia di Sistiana sta se v kraju Bisceglie pridružila dva nova člana: Simone Scontrino in Maro Trombetta. Danes se bo ob 12.00 začela deveta etapa. □ Obvestila TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GA- JAna Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 30. junija 2008, redni občni zbor ob 20.30 v prvem sklicanju in v torek, 8. julija 2008, v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89 . Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, 2. poročilo predsednika, 3. blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, 4. razprava o predsedniškem in blagajniškem porocilu, 5. poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešnica, 6. pozdravi gostov, 7. volitve novega odbora, 8. razno. JADRALNI KLUB ČUPAorganizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure win-dsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in-fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemille-nium.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040-226332 ali na info@cheerdancemillenium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Cor-batti 339-1788940 in Robi Jakomin 338-3764446. Šest jadranovcev na kampu v Postojni Šest Jadranovih kadetov Ivan Bernetič, Tadjan Škerl, Gregor Regent, Jan Zaccaria, Borut Ban in Luca Dellisanti je v nedeljo odpotovalo v Postojno na tradicionalni Tabor Košarkarske zveze Slovenije, kjer bodo pod vodstvom slovenskih reprezentančnih in klubskih trenerjev trenirali dvakrat dnevno, igrali tekme, prikazali njihove košarkarske veščine, igrali 1 na 1, tekmovali v metu trojk in prostih metov ter imeli še dodatne aktivnosti in obiske znanih košarkarjev. Tabor se bo zaključil v soboto s prireditvijo na mestni plaži v Ljubljani. občni zbor - ŠD Mladina Društvu pridobilo na ugledu tudi v državnem merilu Združenje za Križ kupilo še dom Alberta Sirka - Bilanca v dobrem stanju V prostorih Doma Alberta Sirka je bil prejšnji teden nevolilni občni zbor kriškega športnega društva Mladina. Predsed nik Boris Bogatec je v predsedniškem poročilu izpostavil glavne dosežke obeh sekcij, smučarske in ro-lkarske. »Z veseljem opažam, da je ŠD Mladina tako pri smučanju posebno pa pri rokanju postalo zelo ugledno društvo in to ne samo na tržaški in deželni ravni, ampak celo v splošnem italijanskem športnem okolju. Naša organizacijska moč, delavnost in odmevni rezultati so v zavist ostalim društvom,« je pojasnil predsednik društva in dodal, da pri društvu s številom športnikov nimajo težav: »V naših ekipah število ne upada, morda ne narašča prekomerno, ampak opažam precejšnjo stabilnost.« Ob pozitivnih ugotovitvah je predsednik Bogatec izpostavil še nekaj pomislekov: pri klubu ne deluje rekreacijski sektor, ki bi z organizacijo tečajev, pobud in izle tov obo gatil že pes tro ponudbo in ponudil dodatno priliko druženja. »Žal pa za tako delovanje pri na- šem društvu primanjkuje ljudi, saj se glavnina ukvarja s tekmovalnimi dejavnostmi,« je pojasnil Bogatec in povabil vaščane k sodelovanju. Predsed nik Bogatec je v predsed -niškem poročilu pojasnil tudi stalno sodelovanje z ostalimi komponentami vaške skupnosti, s Kulturnim in Športnim druš tvom Ves na in Združe njem za Križ, s katerima nudi pomoč na raznih vaških in krajevnih prireditvah. Na občnem zboru je predsednik prisotnim spo ročil, da je Združe nje za Križ po na -kupu terena pri nogometnem igrišču, kupilo tudi dom Alberta Sirka. Novost leta 2007 je spletna stran kriškega kluba, kije popolnoma zaživela in nudi različne informacije, rezultate, slike in zanimivosti. Ob zaklju čku se je predsed nik Bogatec še zahvalili vsem sponzorjem in potrdil, da je društvena bilanca v dobrem stanju, kot je nato tudi potrdil bla-gajničar Darko Pahor. Po blagajniškem poročilu je Franko Drasič prebral še poročilo nadzornega odbora. Sreda, 2. julija 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. _SLOVENIJA_ 15. Primorski poletni festival V sredo, 16., v petek, 18. in v soboto, 19. julija ob 21.00, Tartinijevo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Danes, 2., jutri, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich danes, 2., jutri, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro Jutri, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. ■ Serestate - Trst Vse predstave se pričnejo ob 21.00 Veliki trg 12. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Novinarska nagrada Marco Luchetta. 13. julija / Folkest - Koncert, Hevia. Trg Verdi 10. julija / Fundacija Luchetta Ota D'Angelo - Prednagrajevanje. 11. julija / Združenje Incanto - gospel in ameriški songi - koncert. Trg Hortis 16. julija / Jezzovski koncert: Peaches Staten. VIDEM ■ Udin&Jazz V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba Vsi koncerti se pričnejo ob 21.15 Jutri, 3. julija / Spilimbergo / Vincenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper, Trg Carpac-cio / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). V četrtk,10. julija / Koper, Trg Car-paccio / Boban Markovic Orkestar (Srbija). V četrtek, 10. julija / Opčine, Prosvetni dom / New Celeste (Škotska). V nedeljo, 13. julija / Trst, Veliki trg / Hevia (Asturija). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert PRIREDITVE Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. V soboto, 12. julija, ob 21.00 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. V petek, 18. julija ob 20.00 / koncert: Špičikuc orchestra. Vstop prost. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras Danes, 2. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Mateus Dela Fonte (Brazilija); Cristina Ciortan (Romunija). Jutri, 3. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Rene Lagos-Diaz (Čile); Srdan Bulatovic (Črna gora). V petek, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; Andrzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. V soboto, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. TOLMIN Od 15. do 19. julija / Soča Reggae Ri-versplash 2008. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in oke-ster SNG Opera in balet Ljubljana. V ponedeljek, 14. julija ob 20.00, Gallusova dvorana / Koncert opernih arij ob 25-letnici delovanja Branka Ro-binšaka; zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Vol-tolini. Sodelujejo: Branko Robinšak, Vlatka Oršanic, Martina Zadro, Mitjam Kalin, Marko Kobal in Saša Čano. Hala Tivoli Danes, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. V ponedeljek , 14. julija ob 20.00, Trg francoske revolucije / Caravan Palace (Francija). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: SKD Tabor vabi od jutri, 3. do 31. julija na ogled razstave »Na Bonomovem domu«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki 1. klasičnega liceja F. Prešerna iz Trsta, pod mentorstvom prof. Marte Ivašič. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro uro ter med prireditvami. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. -/ CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od petka, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) jutri, 3. julija, ob 20. uri odprtje razstave botaničnih ilustracij Vla-dimirja Segalle. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kritičarka Ne-lida Nemec; na ogled bo vsak da med 10. in 19. uro do 30. septembra. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (1. 7. 2008) Vodoravno: samaritan, orogene-za, Kar, nakit, Loredana, pila, Ati-can, fara, emocija, alimenti, ica, Ron, Saar, Jack, Anci, K. N., S. A., C. L., osivelost, Rio, noc, Kolpa, Bor; na sliki: Loredana Princic. divača - V petek zvečer Poklon Mihi Balohu Igralec je bil več sezon član slovenskega tržaškega gledališča - Prireditev ob obletnici rojstva Ite Rine M H Občina Divača in Slovenska kinoteka v petek, 4. julija 2008, na borjaču Škrateljnove domačije v Divači, pripravljata tradicionalno prireditev ob obletnici rojstva prve slovenske filmske zvezde Ite Rine, letos posvečeno igralcu Mihi Balohu. Ob tej priložnosti bo izšla tudi monografska publikacija z naslovom Poklon Mihi Balohu, v kateri je avtor Marcel Štefančič, jr. osvetlilfilmski in televizijski opus tega velikega slovenskega igralca. Program se bo pričel ob 21. uri z nagovorom Matije Potokarja, župana Občine Divača, nakar bo nastopil trio Vasič, o Mihi Balohu bo spregovoril Marcel Štefančič, jr; ob 21.30 bodo predvajali film Veselica, večer bo ob 23. uri sklenila skupina Fake Orchestra. Miha Baloh, filmski in gledališki igralec, se je rodil 21. maja 1928 na Jesenicah. Zgodnje otroštvo je preživel v Ljubljani, kjer je tudi končal osnovno šolo. Nato se je vpisal na kranjsko gimnazijo, vendar je njegovo šolanje prekinila vojna. Po vojni je dokončal partizansko gimnazijo v Ljubljani in se vpisal na Akademijo za igralsko umetnost, kjer je absolviral leta 1952. V sezoni 1947/48 je nastopal v gledališču Tone Čufar na Jesenicah, nato dve sezoni v SNG Drama Maribor, v sezonah 1953/54 do 1959/60 v SNG Trst, v sezoni 1960/61 pa v ljubljanski Drami. Igral je tudi pri Odru 57. Od leta 1961 pa do leta 1977, ko se je zopet vrnil v gledališče, je bil svobodni filmski igralec. V ljubljanski Drami je ostal do upokojitve leta 1987. Največji gledališki uspeh je dosegel v modernih komornih dramah. Njegov igralski opus obsega tudi več kot sto nastopov na Radiu Ljubljana ter številne na Radiu Trst. Pri filmu je debitiral leta 1952 z majhno vlogo v filmu Svet na Kajžarju. Za svojo prvo glavno vlogo v slovenskem filmu, vlogo kurirja Aleša v Veselici, je dobil največje priznanje tistega časa, zlato areno na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju leta 1961. Po Veselici se je uveljavil kot značilni antijunak jugoslovanskega novega vala (Ples v dežju, Dva, Zgodnja jesen), pozneje pa tudi v vlogah herojskih zgodovinskih osebnosti (Nevesinjska puška). Od leta 1962 je igral v številnih koprodukcijskih filmih, ki so jih snemali v Sloveniji in v tujini. Njegov opus obsega 36 filmov, 19 televizijskih dram in 17 televizijskih serij. Od začetkov slovenske televizije je nastopal v slovenskih TV dramah, leta 1967 pa je upodobil glavni moški lik v avstrijski TV drami z naslovom Leni. Leta 1973 je igral v hrvaški TV drami Allegro con brio in leta 1975 v srbski Dol z orožjem. Nastopal je tudi v pomembnih TV serijah. Imel je glavno vlogo v prvi jugoslovanski televizijski seriji VOS, ki jo je za ljubljansko televizijo realiziral France Štiglic. Leta 1968 je igral v prvi nemški barvni televizijski seriji Rinaldo Rinaldini, ki jo je režiral František Čap. V sedemdesetih letih je imel glavno vlogo v francosko-av-strijski nadaljevanki Omer Paša, ki jo je režiral Christian-Jaque, igral je naslovnega junaka v epizodi Neznanec avanturistične serije Jo Gaillard istega režiserja in imel glavno vlogo v prvi epizodi serije Slavni pobegi, kjer je upodobil švicarskega narodnega junaka Jorga Jenatscha. Letos je Miha Baloh dopolnil osemdeset let in živi v svoji rojstni hiši na Jesenicah, kjer so mu someščani podelili naslov častnega občana. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. julija 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Dieci storie di bambini 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 9.35 Aktualno: Linea verde - Meteo verde 9.45 Aktualno: Dieci minuti di... 10.00 Film: Piano, piano non t'agitare (kom., ZDA, '67, r. A. Mackendrick, i. t. Curtis) 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik - Gospodartsvo 14.10 Nad.: Julia 14.55 Nan.: Incantesimo 15.50 Nan.: L'ispettore Derrick 16.50 Aktualno: Parlament 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.20 Nan.: Le sorelle McLeod 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Colpevole d'innocenza (triler, ZDA, '99, r. B. Beresford, i. T. L. Jones, a. Judd) 23.10 0.15 Dnevnik 23.15 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.50 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 7.00 10.00 10.20 10.35 11.20 13.00 14.00 14.45 16.30 17.10 17.30 17.55 19.45 20.15 20.30 21.05 23.00 23.15 0.15 0.45 Variete: Random Nan.: 8 semplici regole In Italia Dnevnik in rubrike Aktualno: Ricomincio da qui Dnevnik - Običaji in družba ter Dnevnik - Zdravje Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nan.: The District Nan.: A proposito di Brian Nan.: Tutti odiano Chris Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Il Palio di Siena Nan.: Friends Risanke Dnevnik Film: Sapore di mare 2 - Un anno dopo (kom., It., '83, r. b. Cortini, i. E. Giorgi, M Di Francesco) 22.50 Dnevnik Dok.: La storia siamo noi Šport: Večerni atletski meeting v Milanu Dnevnik - PArlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 0.45 Aktualno: La Storia siamo noi 9.05 Film: La cento chilometri (kom., It, '59, r. G. Petroni, i. M. Girotti) 10.30 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Agritre 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.05 Variete: Trebisonda 15.10 Variete: Screensaver 15.45 Nan: Heidi 16.10 Dok.: Ricordi di una valigia 16.20 Risanke 16.30 Popoldanski šport 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Aktualno: Geo magazine 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.30 Koncert iz trga Plabiscito v Neaplju 22.45 Dnevnik - Deželne vesti in Primo piano 23.20 Variete: Freschi di Tintoria 0.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 15.00 16.00 16.15 18.55 19.35 19.50 20.20 21.10 23.35 Rete 4 Nan.: Kojak Nad.: Robinsonovi Nan.: T.J. Hooker Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.. Vivere Nad.: Distretto di polizia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Road to justice - Il giustizie- re Nad.: Sentieri Film: Muzungu (kom, It, '99, R. M. Martella, i. G. Covatta Dnevnik in vremenska napoved Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Aktualno: Top secret Film: Lo sguardo dell'altro (dram, Španija, '97, r. V. Aranda, i. L. Morante) Canale S 8.00 8.50 9.20 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.00 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik: Mattina Nan.: Tutti amano Raymond Film: Il miracolo della farfalla (kom., Fr., '02, i. M. Serrault) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Nad.. My life Nan.: Una mamma per amica Film:Dream Hotel: Mexico (Avstrija, '05, i. C. Kohlund) Kviz: Jackpot - Fate il vostro gioco Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Carabinieri 7 Aktualno: Matrix (vodi E. Menta-na) Nočni dnevnik V Italia 1 6.05 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.25 Nan.: Buffy 11.20 Nan.: Smalville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Risanke 15.00 Nan.: Falcon Beach 15.55 Nan.: H2O 16.25 Nan.: Zoey 101 16.50 Nan.: Lizzie McGuire 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Aktualno: RTV - La Tv della realta 21.10 Nan.: Ugly Betty 23.30 Nan.: Heroes 1.00 Dnevnik - Šport LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.15 23.50 0.50 La l Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: Alla conquista del West Film: Dieci uomini coraggiosi (dram., ZDA, '60, i. B. Keith) Nan.: Mac Gyver Nan.: Cuore dAfrica Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Niente di personale Film: Giovanni Falcone (dram., It., '92, i. M. Placido) Nan.: Sex and the City Nan.: The L Word Dnevnik ^ Tele 4 9.10 15.40 Dokumentarec o naravi 10.25 Nan.: La coscienza di Zeno 12.40 Debatna odd.: Dialog z... 13.30 ... Aktualno 14.00 Aktualno: La Tv delle libertà 19.00 Aktualno: Viva le vacanze! 20.15 Aktualno: Rotocalco and Kronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Mio marito è innocente (dram., '95) 22.30 Inf. odd.. Splash 22.50 Proza: L'inferno 23.35 Aktualno: Stoa' estate (t Slovenija 1 7.05 8.00 9.10 9.45 10.20 10.50 11.35 11.55 12.20 13.00 13.25 14.40 15.00 15.10 16.10 17.00 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 21.45 22.05 23.10 23.55 1.05 1.40 Odmevi Na zdravje! (pon.) 10.05, 15.45 Risana nanizanka Otroška nan.: Moj prijatelj Piki Jakob (pon.) Zlatko Zakladko: V deželi Petra Klepca Dok. film: Poletje v Božakovem Glasbena šala: Jakost Dok. odd.: Obrazi planinskega polja Na utrip srca Poročila, vremenska napoved in športne vesti Dok. odd.: Slovenija na barikadah Ars 360 (pon.) Poročila Mostovi - Hidak Kviz: Male sive celice (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.15 Dok. odd.: Stebri slovenskega gledališča Žrebanje lota Risanka Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Film: Zvestoba do groba (VB/ZDA, '00, r. S. Frears, i. J. Cusack) Prvi in drugi Odmevi Brez reza - Hannes Swoboda: Hrvaška in zahodni Balkan na poti v EU 50 let televizije Dnevnik (pon.) Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 2.05 Zabavni Infokanal 7.50 Dok. odd. ob obletnici RTVS: Ostanite še naprej z nami 8.35 Praznujemo! Gala koncert RTV Slovenije 11.35 50 let Televizije: Šou bo šel 12.30 50 let Televizije 12.55 Poljudoznanstvena odd.: Svet vodnih živali 14.00 Tenis: Odrto prvenstvo Velike Britanije 18.00 Dnevnik Tv Maribor: Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let Televizije: Prijatelji, ostanimo prijatelji 20.00 Slavnostni koncert ob 60-letnici Policijskega orkestra 21.40 Predstava MGL: Goli pianist (Slo, r. M. Zupančič, i. B. Ostan, B. Oman) 23.35 Slov. jazz scena 0.35 Film: To ni ljubezenska pesem (tril, VB, '02, r. B. Eltringham, i. M. Colgan) i-ihlmEtrnfkn this is not a lave song ^náh, - j .-.- fnur-i. "" n 'riUfr '/LTtï m-marcyJ 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska —tfTl Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.30 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.55 21.10 20.55 22.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Glasovi Dalmacije »Q« - Trendovska oddaja Srečanje z... City folk (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Odmev Potopis Dok. oddaja Glasbena oddaja Športna oddaja 26. Mednarodni pokal v plesih 23.45 Istra in... 0.25 Čezmejna TV - TV TGR FJK Deželne vesti Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Otroški program 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 WTTC - Brno 1 del RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D sledi Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Juto na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.00 Poletni DIO; 10.00 Olimpijsko odštevanje; 12.300poldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prirediteve; 2000 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Viža meseca; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.20 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Poročila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove Spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 2. julija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O 13/28 KRANJSKA G. O N. GORICA 17/32 O GRADEC 16/29 iS CELOVEC O 16/29 O 15/29 S. GRADEC TRŽIČ V6 15/30 _ O KRANJ cr^Tb O "¡^ LJUBLJANA 18/31 POSTOJNA O 14/28 KOČEVJE CELJE 15/30 O MARIBOR 016/29 PTUJ O M. SOBOTA O 14/30 N. MESTO 17/30 O ZAGREB 17/31 O ^NAPOVED ZA DANES Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A— SKOPJE O „„ATENE , ^5/34 • ^ 1010 Ob morju bo povečini pretežno jasno, v popoldanskih urah bo pihal okrepljen morski veter. V nižinah bo delno jasno, v gorah dopoldne sončno, v popoldanskih urah spremenljivo z možnostjo krajevnih ploh in posameznih neviht, verjetneje v Karniji. Povečini bo sončno, na severovzhodu lahko popoldne ali zvečer nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. J Proti nam pritekajo od jugozahoda topli in občasno še nekoliko vlažni tokovi. Jutri se bo severno od Alp pomikala vremenska fronta, zato se bo nekoliko povečala nestanovitnost. Nad južno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah spet doteka k nam toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.38 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.59 in zatone „ ob 20.54 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden. Predvsem na Primorskem in po večjih mestih bo sredi dneva in zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. MORJE Morje mirno, temperatura morja 24,6 stopinje C PLIMOVANJE Danes: ob 4.20 najnižje -74 cm, ob 11.13 najvišje 33 cm, ob 16.17 najnižje -8 cm, ob 22.00 najvišje 54 cm. Jutri: ob 5.02 najnižje -75 cm, ob 11.58 najvišje 36 cm, ob 17.11 najnižje -8 cm, ob 22.43 najvišje 50 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............27 2000 m...........13 1000 m ..........21 2500 m............9 1500 m...........16 2864 m............7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. TOLMEČ O 13/27 O GRADEC 17/31 CELOVEC O 17/30 MARIBOR O 16/31 M. SOBOTA O 16/31 TRBIŽ O 12/26 o 13/27 KRANJSKA G. VIDEM O 20/30 O PORDENON 21/29 ČEDAD O 21/29 GORICA O «rtft O N. GORICA 17 nn O ¡Af TRŽIČ 14/29 o KRANJ ^ o ^ LJUBLJANA 17/30 POSTOJNA O 14/27 KOČEVJE O O 15/29 S GRADEC PTUJ ^ ° ¿r CELJE 16/30 ^ O «-" & N. MESTO 17/31 O ZAGREB 19/32 O Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Dopoldne bo delno jasno do spremenljivo, v popoldanskih urah bodo v gorah in v predgorju nastale krajevne plohe in nevihte, lahko tudi močne. V nižinah bo vroče in soparno, ponekod bo lahko nastala kaka ploha ali nevihta. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo tudi sončno, popoldne so na zahodu možne posamezne nevihte. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. V petek bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. čile - Na vulkanskem območju narava ne da miru Ognjenik Chaiten stopil ledenik in sprožil reko blata siena - Veliko pričakovanje za Palio Na generalki zmaga četrti Leocorno SIENA - V znamenitem tos-kanskem mestu je vse nared za slavni Palio, vratolomno tekmovanje jez de cev po sta rem mest nem trgu. Včeraj so izvedli generalko, na kateri je zmagala četrt Leocor-no. Jez dec Jo na tan Bar to let ti, ki je prišel prvi na cilj v sedlu kobile Ia-de, je bil deležen velikega slavja. Us tva ril pa je tu di ve li ko pri ča ko - vanje, saj je znano, kolikšno rival-stvo vlada med mestnimi četrtmi glede Palia. Zmaga na tej tekmi pomeni v mestu velik prestiž, ki traja za vse leto, do naslednjega tekmovanja. Palio privablja turiste iz vsega sveta, vstopnice pa so razprodane včasih že leto prej, tako da si je ude lež bo ze lo tež ko za -gotoviti. ČILE - V čilski pokrajini Los Lagos že dlaj čas ani miru pred vulkanom Chaiten, kije nevarno izbruhnil že drugega maja letos po daljšem obdobju mirovanja. Spočetka se je zdelo, da gre za kratkotrajen izbruh brez večje nevarnosti, vendar so strokovnjaki spremeni li oce no. Prob lem je v dej stvu, da se je večni led na območju vulkana stopil, ta ko da se s po bo čij va li v do li no ogro -mna količina vode in blata. Mestece Chaiten, ki leži pod vulkanom, je bilo tako že skoraj povsem uničeno. Območje, kjer se nahaja navedeni vulkan, je sicer znano po vulkanskih izbruhih, saj Chaiten ni edini ognjenik. Aktivnih je več, vendar se nahajajo na manj naseljenih območjih. Strokovnjaki predvidevajo možnost novih izbruhov, oblasti pa so na ogroženem območju okli-cale izredno stanje. Po vsej verjetnosti po v kratkem potrebna evakuacija večjega števila prebivalcev.