iFtfnöeo to DpnMtaro:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Sdttja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
% uredništvom se more govoriti mk dt»n od 11.—12. ure dopold.
Telefon it 113.
Mnina listo:
Celo leto	.	,	.	..	.	.	12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta.......3	K
Mesečno......... 1	K
Posamezne številke K) v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 115.
Maribor, dne 29. septembra 1911.
Letnik TIL
Vojska pred durmi.
„Nobenega povratka, več“, to je rudeča nit, ki se vleče čez vsa poročila in čez vse članke v italijanskem (časopisju glede tripolitEvnskega vprašanja in .„Kršenje mednarodnega prava“ in „Roparski napad“ je prevladajoČ ton v turškem Öajsöpisju glede postopanja Italijanov.
Italija je že začela z oboroževanjem, njene la-dije že križarijo v tripolitainskem bfddovju, turška vlada pa skuša, se vsemu izogniti, kar bi zamoglo italijanskim aspiracijam na Tripolis dati iormelno podlago. Vlada je pripravljena, izpolniti po večini vse gospodarske želje, ki jih' goji Italija glede Tripolisa in, je izdala strogo določilo, vse izgrede uapr'am italijanskim podanikom takoj v kali z a/kišiti. T oda vsa znamenja kažejo, da bo prišlo do krvavega spopada, da bo taorala oborožena moč odločiti. Tturški poslanik" v Parizu, Rifaat Paša, označuje položaj s sledečimi besedami: „Ne obstaja nobeno tripolitainßko v-prašanje, temveč vojna grožnja medi Italijo in turško državo, in, kakor že rečeno, bi vsako izkrcanje italijanskih čet v Tripolisu bilo jednako kakemu drugemu v kakem drugem turškem ozemlju.“
lavno mnenje je povsofcl, tako v Turčiji, kakor v Italiji, tio Skrajnosti razburjeno. V Carigradu se vrše proti velikemu vezirju demonstracije, ki zavzemajo vddno večje dimenzije in to vsled prizanesljivega postopanja napram italijanskim zahtevam. V Tripolisu pa fanatiki hujskajo prebivalstvo na pokolj vseh Italijanov, ki trumoma' bježe na ladije.
V Italiji pa na eni strani vlafda navdušenje, na drugi so pa zopet socialni demokrat je izjavili, da bodo kot protest proti ekspediciji v Tripolis uprizorili generalno stavko. Iz zanesljivega Svira se pproča, da bo vlada v tem slučaju proglasila bbsedno stanje.
Glede stališča, M ga zavzemate öbe zvezni idr-žaVi Italije, namreč Avstro-Ogrska in Nemčija, izjavljal milanski ,„Corriere della Sera“' od avtoritativne strani, da je Italija lahko zadovoljna s stališčem, ki ga zavzema Avstro-'Ogrska, manj pa z onim, ki ga zatetopa Nemčija. Slednja se namreč boji, da bi vsled nastopa Italije bile njene koristi v Mali Aziji ogrožene.
lasnega vpogleda v celo stvar je težko dobiti, ker si različna časnikarska poročila v bistvu nasprotujejo.	_____
PODLISTEK. Mohorjeve knjige.
(Dalle.}
Jurčič:	Deseti brat.
Tridesetletnice Jurčičeve smrti so se spomnili dr. Fran Ilešič, urednik „Slovana“, ki je izdal skromno Jurčičevo številko, dr. Ivan Prijatelj, ki je objavil v goriški „Vedi“ nekaj paberkov iz Jurčičevega zapisnika, in Mohorjeva družba, ki je izdala; ilustrirano izdajo „Desetega brata“ ter je tako pokazala, da ve ceniti zasluge nekdanjega svojega sotrudmku in odličnega slovenskega pisatelja, ki je vreden, da prodre med naše ljudstvo. Mimogrede bodi omenjeno, da je družba v L zvezku „Mohorjeve knjižnice“ (1907), v kateri ponatiskuje starejše povesti, ki so izšle po „Večernicah“ in „Koledarjih“, kateri so že razproda^ ni, ponatisnila na str. 48.—58*. Jurčičevo ljudsko povest „Uboštvo in bogastvo“ (Pripovedka iz domačega življenja, spisal J. T. Zavojšček.) J, J, Ziavojšček je, kakor nas učita dr.. J. Šket v Večernicah (Štiridesetletno književno delovanje Moh. dr.) ter prof. Ivan Grafenauer v, II. delu svoje Zgodovine novejšega slov. slovstva, Josip Jurčič. • (Ta povest ni sprejeta med Jurčičeve zbrane spise v izdaji „Narodne tiskar-ne.“
V naslovu knjige ni povedano, kdo je priredil izdajo Mohorjeve družbe. Pove pa nam to dr. Fr. Kotnik v Apihovem Životopisu v^Koledaxju“ za 1,1912, ki pravi, da sta Mohorjevega „Desetega brata“ priredila za tisk pokojni prof, Josip 'Apih ter prof. Štefan Podboj. . Kako sta delala, to naj presodijo drugi ljudje ki sc bavijo s tem, v koliko odgovarja druga ali tretja izdaja kake knjige prvi ali rokopisu. . Nas 1© veseli, da roma .naš „Deseti brat v lepi, noyi ob** leti v 84.85Ö izvodih med naše ljudstvo, Kaj pa ilustracije ? Rači moracpo,, da so ,vse* kaar jib je* izvrst-
Z a d nje vesti. — Italij at n ski ultimatum.
Minister za zunanje stvari di San Giuliano je v noči od dne 26., na 27. septembra odposlal na italijanskega posladka) v Carigradu sledečo brzojavko, katero je sporočil tudi turškemu poslaniku v Rimu.
i„Dolgo vrsto let ni Italija nikoli (nehala pri turški vladi naglašati brezpogojno potrebo, da se mora končati nered in zanemarjenje Tripolisa in pa Cyrenaike od strani Turčije, da bode tudi to ozemlje napredovalo, kakor druge dežele v severni Afriki. Navzlic temu, da je italijanska vlada v nopejšem času zmirom lojalno podpirala turško vlado v rafeličnih političnih vprašanjih, navzlic potrpežljivosti italijanske vlade, se vendar njenih namenov, od turške vlade ni pripoznalo, temveč, kar je še večje važnosti, vsaka od Italije v tamošnjih krajih! započeta akcija je zadela na sistematičen, najtrdovratnejši in najne-postavnejši odpor. Turška vlada, ki je na ta način vedno kazala sovraštvo napram vsakemu postavnemu delovanju Italije v Tripolisu in Cyrenaiki, je v zadnjem trenutku stavila italijanski .vladi predlog za sporazum in, izjavila, da je pripravljena dovoliti vsako gospodarsko koncesijo, ki odgovarja obstoječim pogodbam ih dostojanstvu ter višjim interesom (Turčije. Italijanska vlada je pa mnenja, da ni več v stanu, spuščati se v taka pogajanja, katerih brez-vspešnost je že dokazala preteklost.
Po drugi strani pa slikajo poročila, katera je dobila italijanska vlada od svojih konzularnih agentov v Tripolisu in Cyrenaiki, položaj kot skrajno nevaren, vsled agitacije, ki vlada tam proti Italijanom in kihero so povsem očividno zanetili oficijelni in pa drugi oblastveni organi. Ta agitacija vstvarja veliko nejvarnost ne samo za italijanske podanike, temvfeč tudi za vse tujerodce vsake narodnosti, ki so po pravici v skrlbi za svoje življenje začeli trumoma zapuščati Tripolis. Prihod (vojaških transportov bo položaj še bolj poostril in nalaga turški vladi striktno in brezpogojno obveznost, preprečiti iz tega nastale nevarnosti. Ker se italijanska vlafda vsled tega Čuti prisiljeno, čuvati svoje dostojanstvo in svoje interese, je sklenila, z vojaško silo okupirati Tripolis im Cyrenaiko. Ta rešitev je edina, za katero se more Italija odločiti, in kraljevska vlada pričaikuje, da bo turška vlada izdala povelje, da se temu koraku od strani gledanjih1 zastopnikov Turčije
ne bo delalo ovir. Potrebna bodo nadaljnja pogajanja med obema vladama, da se bo položaj, ki bo nastal vsled koraka italijanske vlade, nata|nčno uredil. Kraljevemu poslaništvu v Carigradu se naroča, zahteva od turške vlade 24 ur po vročitvi tega akta peremptorični odgovor, drugače bo italijanska vlada prisiljena, nemudoma izvesti vse za varnost okupacijo določene priprave.“
Sedaj vemo, kaj hoče Italija'. Ne gre se za gospodarske koristi, ne za zagotovitev varstva tujcev v Tripolisu, temveč za vojaško okupacijo Tripolisa. Italija hoče uboge Tiripolitance osrečiti s kulturo im civilizacijo, in Če turška vlada tae bo s tem zadovoljna, so že grmeli, med tem ko so šle te vrste v tisk
ki niso bile oddaljene niti 20 mil j od tripolitanskega obrežja, brzostrelni to-pcm. To ko prvi blagoslov, ki ga bo prinesla nova kultura domačinom. Tistih 24 ur je že danes opoldne preteklo, in sedaj, ko pišemo, so že padle kocke. Iz pisave ultimata de jasno vidi, s kakimi nameni in sredstvi stopa Italija na pozorišče.
. Glede turških namenov pa Še vlada popolna nejasnost. Ali bo Imela turška vlada pfogum, s svojo tnpolitansko posadko zabraniti Italijanom prihod na sujio? Tudi o tem nam bodo prihodnje ure prinesle jasnost.
Za gotovo pa vseeno lahko smatramo, da stojimo pred (vojsko. Čeprav je Turčija slaba in njena mornarica skoro ne pride v poštev, se bo gotovo'postavila po robu. V Tripolisu bo brezdtvomno'prišlo do kr™vih ispopsfdov. Poleg tega bo Turčija nastopila proti Italiji v, Lejvanti in na 'Balkanu. ITIukaj bjoj no bo krvav, ampak gospodarski. Italijanska trgovina bo občutno prizafdeta in izgnam bodo italijanski naseljenci.
Poleg tega pa Še obstoja nevinost .večjih za-pietljajev. Že se sliši o vojnem razpoloženju v balkanskih državah in v vseh delih Turčije vre. Zamo-ta|no in skozi desetletja grozeče balkansko vprašanje je zopet odprto, ozdravljenje Evrope od gniie turške rane je zopet aktuelno, poledice, M se iz tega razvijejo, so nepregledne in usodepolhe.
Razpoloženje v Rimu.
NavfduŠenje v glavnem mestu je velikansko. Z|adnja poročila so naprajvila velik utis in povzročila patriotiČno navdušenost. Po ulicah hodi velika množioa, vsi pa so okrašeni z italijanskimi kokarda-
ne; le škoda, da je ilustriranih le šest poglavij ! Celostranske slike ali pa polstranske slike nadomeščajo v prihodnjih poglavjih jako skrbno izdelane črke začetnice, ki deloma skušajo pomanjkanje večjih slik popraviti. Tudi začetne in končne vinjete v posameznih poglavjih so mojstrsko izdelane.
Akoravno je oblika,-knjige jako priročna, bi posamezne slike vendar veliko pridobile, Če bi se bil izvolil večji format, recimo Gregorčičev. Ker bo pa družba izdala izbrane Jurčičeve spise, upamo, da bo tudi slikar Vavpotič prihodnjič upošteval velikost knjige in bo priredil po tem svoje ilustracije. Poglejte drugo poglavje in vživajte! Poglejte sliko, <ki predstavlja Dolefa na str. 32. „Fuimus Troes.“ In poglejte dobro začetno sliko Četrtega poglavja, kjer etimologi razpravljajo in razglabljajo etimologijo krajevnega imena „Obrhek“. Posebno ta slika bi veliko pridobila, ako bi bila večja. Pa Še poglejte, kakšen je gostilničar ObrŠČak! Pa Še Krjavelj (str. 50, 55 ter inicijalka v 19. poglavju str. 180)! Tudi krajevne slike, kar jih je, so dobre. Mohorjeva družba si bo nar brala tekom let veliko izvirnih ilustracij naših umetnikov. Naj zbira te zaklade in jih skrbno čuva, da se ne porazgube. Pride Čas, ko se lahko udeleži s posebnim oddelkom slovenske umetniške razstave v Ljubljani ali kje drugje; potem bodo lahko naši umetniški esteti sodili, v koliko je pripomogla k vzgajanju dobrega okusa med narodom, v koliko je pripomogla k razvitku in opremljenju slovenske knjige.
Velika Škoda je, da ljudstvo ne dobi vseh ilustracij. Take poizkuse s slovenskimi umetniki naj družba v prihodnje opusti, slovenski umetniki pa naj storijo svojo dolžnost!
Z Vavpotičevimi ilustracijami smo prav zadovoljni — naj sledijo v kratkem Še druge.	1.
[Dalje prih.)
Zahtevajte v gostilnah katoliško* narodne liste Straža in Slov. Gosp.
Sac (zaklad) na Remšniku«
(Po župnijskih kronikah priobčuje Januš G.)
Remšnik!
Kje je ta kraj ? V spodnjih krajih misli ljudstvo, da je že v „blajnreihu“, to je v okraju, kjer je svet z deskaimi obit. Mnogokrat se tako sliši govoriti, a temu ni ti<ko. Prav prijetno lego ima Remšnik na pri-solnčni strani proti jugu ravno ob meji sekovske in lavantinske škofije, kako uro peš hoda od železniške postaje Brezno. Kot zaščitnika župnije Častijo Remš-ničćjni sv. Jurija. Ne sicer na konju, kakor mogoče po drugod, ampak peš jo je primahal nad remšniške-ga lintverja (zmaja), ter konja pustil menda v Breznem; kajjti za živali konju podobne je na Remšnik Še sedaj precej strma, _ kaj Še le tedaj, ko so po svetu razsajali lintvarji. Že skozi več stoletij kolje s sulico sv. JuGj rem'šniŠkega lint var j,aj, gotovo že od 1. 1201, kajti od tedaj ima Remšnik že pisano zgodovino, obljuden pa je bil že za časa Rimljanov.
Ker ima torej Remšnik že tako staro zgodovino, in se je tukaj v starih in novejših časih kopala srebrna ruda, nastalo je med ljudstvom več pravljic o !,,šacu“, M je zakopan n^ raznih krajih. Priobčim tukaj le nekaj novejŠub, zanimivih in resničnih dogod-bic o izkopavanju „šaca“ na Remšniku.
Po najhuji strmini se je vila n el: Daj okrajna ali velika cesta, dokler je niso na nmrenberški strani napravili čez nad 900 metrov visoki Rajh, mimo sedanje remšniške podružnice sv. Urbana. Dokazuje se tudi, da je nekdaj r,a|vno tod peljala tudi ^rimska cesta.“ Tukaj, po tej strmini so poprej blago vozili čez Radi v trg Ivnik (Eibiswald).
Kjaklor povsod bila je tudi ob tej cesti, malo niže Od sv. Urbana, velika krčma in krčmar tudi premožen možakar. Vidi se še dandanes prostor, kjer je nekdaj stala JTi^a in Mev, Ofetalo je 8e tudi nekaj grobelj od Meti,' akoravno še je večina kamenja po-

mi. Na kolodvorih vre živahno življenje, ker se vojar kom prirejajo burne ovacije.
Oboroževanje Italije.
Vojvoda abruški se je včeraj dne 28. t. m. popoldne vkrcal in je prevzel poveljstvo torpednega brodovja.
Eden del italijanskega sredozemskega brodovja križari ob tripolitamskem obrežju, med tem ko je drugi del pripravljen, da blokira Smyrno in Beirut.
Italijanski ekspedicijski voj je 40.000 mož močan. Nadaljnih 115.000 mož bo fee mobiliziranih v kratkem.
Iz Dunaja se n a/m b r z o j a v 1 j a:
Italijansko-turSka pojgajanja prekinjena. Italija je Turčiji oficijelno naznanila, da bo nemudoma z (vojaško silo zasedla Tripolis in iCyrenaiko. Izkrcanje italijanskih Čet v Tripolisu je samo vprašanje časa. Okupacija Tripolisa je sigurna stvar.
Cerkvene razmere na Saladskem v Prekmurju.
(O'd poznanica razmjer.)
„’Slovenec“ je v eni zadnjih Številk prinesi notico „(Žalostna obletnica“, v kateri piše, da je salad-ska velika', županija, h kateri .Upada 'Medmurje, vložila prošnjo, naj se priklopi Medmurje tudi- k verskem oziru k Ogrski. Pri tej priliki ne bo odveč, Če povemo nekaj o cerkvenih razmerah tistih prekmurskih Slovencev, ki bivajo v zgoraj omenjeni veliki županiji, pa £)o tudi v verskem oziru podvrženi Ogrski.
V	saladski veliki županiji živi okoli ■ 38 tisoč Slovencev, ki so vsi katoličani. Prebivajo pa ti Slovenci v šestih župnijah, med katerimi' so štiri Čisto slovenske, v dveh pa tvorijo Slovenci le manjŠtino.
V	eni teh zadnjih župnij, v lendaski, živi približno 2000 Slovencev, ki ne znajo mažarski. Oskrbuje župnijo že od nekdaj troje duhovnikov, pa še ni bilo slišati, da bi se kateri od teh naučil slovenskega jezika. 1 Tudi sedaj tam nasU^vljeni ne znajo slovenski. Ziato so Slovenci, ki v tej župniji bivajo, v duševnem oziru vredni vsega pomilovanja. Ti nikdar ne čujejo v svoji cerkvi slovenske pridige, ne krščanskega nauka, ker je vse mažarsko.
Pred nekaj leti so prosili, da bi se jim dovolilo v cerkvi slovensko peti in sicer ne ravno pri službi božji, temveč prej ali' pa pozneje. Tioda prošnja jim je bila odbita. Ne smejo v cerkvi slovensko peti, 'da, niti na glas ne smejo moliti v svojem slovenskem jeziku.
Kaj pa je s spovedjo? To se bo mnogim zdelo neverjetno, pa je žalibog. istina. fTi mažarski duhovniki znajo samo nekaj slovenskih besed, s katerimi nalagajo pokoro in vsled tega mislijo, da so uprajvi-Čeni, spovedovati Slovence in jim dajati odvezo. Da to nima dobrih posleiüc, je samo ob sebi umevno. — Neki znanec mi je pripovedoval, kako je na ladtna ušesa slišal, da je neki Slovenec z lendaske župnije svetoval svojemu tovarišu, ki je bil iz druge župnije, pa se je bal iti k domačemu duho^iku, češ, naj ide v Lendavo k spovedi, da se *tam lajhkoi izpove, ker tamošnji duhovniki ne razumejo slovenski, pa vseeno slovenski spovedujejo.
Take so razmere v lendaski župniji. Nič na boljšem niso Slovenci tudi v drugi mažarski, v do-
rabila za popravljanje sv. Urbana). Na mestu, kjer je stala nekdaj krčma, raste sedaj precej veliko in debelo drevje, a prostor se *še dandanes prav dobro pozna, posebno od kleti.
Pripoveduje se tudi med ljudstvom, da so nekdaj samostanski prebivalci zbežali na Rajdl in v tej usodapolni kleti skrili svoj denar pred sovražniki.
Torej kratkomalo v tej kleti blizu sv. Urbana, ki menda radi pomanjkanja vina denar straži, je sedaj skrit „išac“, Škrinja polna denarja.
Tako se torej pita o tem „šacu“ v župnijski kroniki in tudi ustno izročilo to potrjuje. Posebno še stara Staudnerca, soseda sv. Urbana, staro klepetavo bablje, ki je vsled starosti sodnemu dnevu trobilo, in ki si že davno hladi svoje pete pri sv. 'Juriju, je z vso vnemo svojega jezika skrbelo zato, da se ta pravljica o „jšacu“ ni pozabila#. Pripovedka rajne Staudnerce, sv. Jurij se usmili njene duše, bila je ta-le (je Še mnogo pripovedk, pa za občinstvo zadostuje že jedna)':
„Ko sem bila Še pastarica in sem blizu one-le razvaline ali kleti ovce pasla, sem zagledala nekoč pri kleti neko deklico, ki me je tako-le nagovorila: „Tu imaš ključe, pojdi v klet in si nabaši iz Škrinje denarja kolikor hočeš.“ Sla sem torej v klet in res našla veliko škrinjo, na kateri je pa/ sedel grozni črni maček, katerih res žalibog na Remšniku ne manjka, na vso moč predel, pihal in hotel v mene sfkočitL Vsa prestrašena rečem deklici, ki mi je poprej dala ključe: „Ne upam se do Skrinje, ker maček grozno gode in hoče v mene skočiti.“ Nato mi je rekla deklica: „jO, jaz sem nesrečen otrok! Ti bi me bila lahko rešila, pa me nisi ubogala. Zakaj si me nagovorila? Zdaj Še pa dolgo ne bode rešitelja za mene. Tukaj na tem mestu bode še le začela smreka rasti in kadar bo .dovolj močna zrastla, se bode posekala, Drevo se bode zažagalo na deske. Iz teh dedek se bode napravila zilbeljka in Še le tisti otrok, 'ki bode v zibeljki iz teh' desek ležal, bode mloj rešitelj.“ Nato je deklica izginila, jaz nisem imela več ključev in tudi vrata v klet so izginile.“
bronički župniji. Glede Števila je teh nekaj manj, toda med tem ko prejšnji radi ugodne lege lahko zahajajo v najbližjo slovensko cerkev, je zadnjim to samo S težaivo mogoče. Zato je položaj teh še žalostnejši.
Kako je pa v ostalih Štirih1 župnijah? (Znamenja kažejo, da se hoče tudi tukaj po sili vriniti ma-žarščino v cerkev. Tu se na primer med tednom poje v cerkvi mažarske pesmi, Šolarji se morajo izpovedovati mažarski* verouk v slovenskem jeziku je iz šol odpravljen, širijo se mažarski molitveniki i. t. d. Povrh vsega tega pa v novejšem času nastavljajo mažarske duhovnike.
Slovenci so po večini siromaki in ker tudi v šolah ne dobijo nohenih podpor, se jih zelo malo izuči za posvetne duhovnike. Največ jih gre k frančiškanom, Hej er jih' manje stane. Ker pa v Prekmurju sploh ni nqbenega samostana, zato morajo ti slovenski redovniki službovati v tujih krajih, med tem ko v njih rojstni kraj prih^ajo tujci, ki poprej morebiti Še slovenske besede niso Slišali.
Višja cerkvena oblast pa tudi ne skrbi za naraščaj slovenskih duhovnikov. Samo en slučaj! Ce na primer zboli kak bogoslovec, se ga kratkomalo pošlje domov, ne da bi se mu dalo le vinarja podpore, da bi se zamogel zdraviti. Sedaj sta zavoljo bor lezni dva slovenska bogoslovca doma; eden že boleha celih 8 let, pa se cerkvena oblast prav nič ne pobriga zainj. Eden, ki je bolehal že štiri leta, je pa prosil Škofa, da bi dobil vsaj toliko podpore, da bi mogel plačati v bolnici stroške za en mesec. Prošnjo je utemeljevfal s tem, da so mu roditelji revni in ker imajo več otrok ,ne morejo vsega imetja za njega potrošiti. Siromak pa ni 'dobil niti vinarja. Prosil je nato, da bi se ga sprejelo v bolnico ha 'državne stroške. Toda (iudi ta prošnja je bila zavrnjena, ker je postava taka, da so stariŠi, (V slučaju da kaj imajo, dolžni poravnati v bolnici’ stroške za svojim otrokom. V takih okoliščinah si lahko vsak preidstavlja položaj takega revnega dijaka, ; kateremu ne preostane drugega, kakor Čakati na smrt.
V očigled takim žalostnim razmeram ni Čudno, če se roditelji bojijo pošiljati v šolo svoje sinove. In posledica 'temu je, da je slovenskih duhovnikov zmi-raj manj. Mažarom pa seveda to pride prav, ker tar ko lAhko pošiljajo med Slovence svoje politične, apostole.
Na kak način delujejo ti mažardki duhovniki, je jasno pokazal neki te vrste duhovnik, katerega sem slučajno slišal pridigovati dne 20. avgusta, to je n,a dan sv. Stefana-kralja. Ta duhovnik, ki že zu silo lomi slovenski, je v svoji' pridigi, pri kateri je pa imel izključna same Slovence za poslušalce, nagla-Šal, kako sle morajo poslušalci Čutiti srečne in blažene, ker so mažarski državljani, kako se morajo zahvaliti Mažarom, zlasti pa sv. Stefanu, dai je razširil med njimi sveto 'vero itd. Ubogo revče! Kje so še bili Mažari, ko so se že panonski Slovenci, torej pradedje tistih, katerim je vezal svoje otrobe, seznanili s Kristusovimi nauki in jih tudi 'sprejeli.
Od mojega znanca sem tudi zvedel, da je ravno ta duhovnik, H se je že toliko naučil slovenski, da more stopiti na prižnico, enkrat prijemal tiste župljane, ki pohajajo štajerska božja pota in t:{m o-pravljajo sv. spoved.
Pa bodi dovolj! Saj nam že te kratke slike jasno kažejo, da Mažari s Svojim namenom, priklopiti Medmurje tudi v (verskem oziru k Ogrski, ne name-
iTo pripovedovanje matere Staiudnerce je šlo od ust do ust in prišlo tudi do ušes remšhIškega godca, ki je hodil cvilit in piskat po gostijah. Tipkaj na teh edinih zabavah prebivalcev sv. Jurija nu Remšniku je poleg svoje le za višja ušesa ubrane godbe razširjal tudi pripovest o ,jšacu“ Staaiderčinega soseda sv. Urbana.
Zvedel je to pravljico krivobedregai godca slučajno tudi neki Nemec (Remšnik namreč meji, kakor sem že omenil, na sekovsko Škofijo, in gorovje Radi dela ttjjdii mejo med Sldvenci in Nemci; torej so Slovenci in Nemci na Radu v najbližji stiki), ime njegovo naj Čuva sv. Urban,, in brž prišel vprašat muzikanta, hajko in kaj je s tištim Šacom sv. Urbana. Šaljivi cvileŠ ga brž pouči, da se lahko šac sv. Urbana le po noči ob 12. uri dvigne. Uboga nemška para je res verjel navihanemu godcu in, hajdi odpravil se je na od muzikanta določeno noč, ob 11. uri ponoči, z lopato in krampom Šac kopat. Kopal je neki tako, da mu je kar curkoma pot tekel, in zraven pa vedno godrnjaje klical na pbmoč vse nemške in slovenske peklenske prebivalce. Najvihani, krivokraki godec p:a, ki mu je na tihem sledil, in ko se je že zadosti nasmejal, se mu je ubogi kopač začel v srce smiliti in da bi ga torej rešil nepotrebnega kopanja:, ga jame strašiti/ Kakor hitro zasliši Nemec nečloveške glasove, popusti brž kramp in lopajto, in skok za skokom si jame svoje radovedne nemške pete brusiti po radelskem kamenju. Se le ko prisopiha težke sape, vsled bežanja in vsled naravnih vratnih okraskov, na vrh’ Radia, do sv. Pankracija, vsklikne s sklenjenimi rokami: „Liebster Pankratius, jetzt hilf, jetzt ist’s not. Ich verspreche dir, nimmer nach dem Urbanischatz zu graben!*“ (Preljubi sv. PsÄikraoij, zdaj pomagaj, zdaj je sila. 'Obljubim ti, da ne bodem nikdar več hodil nad šac sv. Urbana.)
In res je bil uslišan, kajti hudomhšni piskač mu ni mogel več slediti od samega smeha.
Pa vkljub temu, da je to NemČe tako sf^upilo, so še tudi za njim hodili ndVi kopači sv. Urbana tir-]at za San. Se leta 1884, meseca novembra, je bilo no-
ravajjo koristiti tamošnjemu prebivalstvu v verskih rečeh,, temveč hočejo doseči samo svoje politične nakane. Njih namen je, odpraviti hrvaško duhovništvo* kakor so odpravili tudi hrvalo učiteljstvo in ie nadomestiti z mažarskim.
Slovenskim abiturij entom.
Zapuščate gimnazij, realko, vaš drugi rodni krov, poln sanj, ki so vas spremljale skoz prva mladostna letaj in, stopate na Široko cesto življenja. Široka je pot za Razpotjem, široka in težavna* in le tisti hodi varno po njej, ki ima železno, volje in gotov jasen cilj pred očmi.
Nimamo lastnih' visokih šol. Primorani smo iti v tujino, pred vsem na Dunaj, v Gradec in, Prago. In ravno v tujini, ki ima toliko skušnjav in nič srca za nas, je potrebno, da se združimo, vsi enakomisle-či pod enim krovom, ki nam naj na<(omestuje domovino, ob enem pa pomaga, da postanemo, res tudi — možje.
Slovensko katoliško akademično dijaštvo vas kabi v svoja drušitva, vas vabi !v ,„Danico“, „(Zarjo“* .„Dan“ in Slovensko, dijaško zvezo, v društva, ki stavijo- Članom jashe cilje. Vzgojiti jih hočejo v značajne-katoličane in požrtvovalne^ nesebične narodne delavce-.. Vabimo vas, ki ste si izvolili križ za zvezdo vodnico svojega življenja), da se nam pridružite. Prepričani smo, da je treba katoliškemu inteligentu dandanašnji odločne načelne- vzgoje* ako hoče ostati zvest katoliškim idealom in vstrajati v ImladeniŠkti navdušenosti v boju zanje. Kje se mu nudi lepša prilika za. to, kot v družbi enakomislečib tovarišev, v društvih, kjer vlada načelno soglasje.
Delo v naših društvih je samoizobraževalno in. narodno-obrambeno.
Vsa naša društva imajo bogate knjižnice* naročena so na mnogo revij in Časopisov; potom predavanj pa bude zanimanje za vse najrazličnejše pojave domačega 'in tujega življenja.
Za praktično n arofin o-ob r ambe n o 'delo se nam odpira široko polje:	V Gradcu! skrbi („jZarja“ za
„Kres“, na Dunaju „Danica“ za i„jStražo“’, v MDne-vu“ lajhko Študirate češko narodno-obrambeno delo in, seznanjate rojake z njim, vi 'Slqvenski dijaški zvezi pa imate priliko, da posvetite svoje mlade sile neposredno domačim tlem.
V tujini boste Čutili premoč naših narodnih nasprotnikov, ob enem pa tudi 'potom naših društev podali bratsko roko drugim Slovjanom. Že kot dijaki boste pomagali graditi ponosno stavbo kat. Slojvanjske vzajemnosti, ki edina more zaljeziti prodiranje naših sovražnikov;. Naša društva so včlanjena v Slovanski ligi katoliških akademikov.
Na Dunaju je „Danica!“' v najožjem stiku s hrvaškimi katoliškimi akademiki v („JHrvatdki“, s Češkimi v „Lipi“ in s poljskimi v „Polonii“; v Pragi stanuje „/Dan“ pod eno streho s Češko ligo akademično, in iz „Zarje“ je izšlo letos novo hrvaško katoliško akademično društvo „Preporod.“ TJukaj se goji slovanska vzajemnost smotreno, na realni podlagi, v načelni edinosti.
Slovenski abiturijentje, ki ste načelno naši in vam je do dela za katoliško, slovensko in slovansko stvar, pridite med nas, pridite v „Danico“, „“Zarjo“, „Dan“ in Slovensko dijaško zvezo!
vo kopanje videti. 'A šac sv. Urba|na še ste daj mirno počiva.
•Okoli leta 1870 se je našel pod takozvanoFan-ee kapelo, ki je pa sedaj razvalina, ne daleč od župnijske cerkve na gričku, rimski grob. 'Ofstanke so. menda tedaj vzdignili in jih prenesli Bog ve kam v— kam, nisem mogel dognati. Od tistega Čajsa bržčas je nastala med Remfeničani pravljica o Šacu, ki pod to kapelo čaka rešitve. Toda; ker ‘je že kraj, kjer je stala kapela, bolj samoten, okoli in okoli s smrekami obraŠČen, in ker so tudi podaniki sv. Jurija, vsaj nekateri, bolj tanke in boječe vesti, se dolgo Časa ni nikdo upal s krampom nad ta Šaje. Vendar po ustih Evinih potomk in od Eve zapeljanih 'Adamov je krožila vest o skritem Šacu poji FanČe kapelo.
Se le leta 1893 je začel blizu FanČe kapele klopati pod hrib Janez Deutsfebmann. Pri kopanju, ki se je vršilo pa po 'dnevu, ga zasači rajni gospod župnik J. Žmavc in ga vpraša:
„Hej, očka, mislite li tukaj rudo najti, srebro, ali kaj temu podobnega?“
Statri, nagubani tobakar pa, ko je pošteno pljunil in; preložil otoklino v ustih (tobak) na pristojno mesto, je ponižno odgovoril:
„Bil sem, visokiovredni gospod fajmošter, Še kot coklar (pastir) na Aubrehtovem, ki je bila nekdaj še last lAleŠa Gregla, „Kirehenwirta*“ (po remjšniško), in takrat je bila ta kapela predrena na sredini, s palico sem v odprtino Stokal in pregruntal, da je kapela odi znotraj votla. Takoimenovani „Karnerhansel“, bil je sicer* Bog in sv. (Jurij (na Remšniku sicer Še brez konja) mu pomagajta v nebesa, ciganske matere sin* Bog ve od kod. Ta „Karnerhansel“ torej mi je pripovedoval, da je tudi tukaj pod Hanče kapelo zlata krsta (Ttega izraza pristen vojščak sv. 'Jurija pešca ni menda rabil!) zakopana) in zato sem začel kopati.“
In res je dedle že blizu pod kapelo prerilo, a našlo ničesar, nego le kamenje.
Župnik, ki ga je hodil vedno gledat, «nu Svetuje, naj začne pri kapeli kopati, ne pod (hrib, ampšft’
JC*.	■	K'.	•
. Z a „P a n i o o“i:
iur. Stanko MasiČ, tfi. predsednik, iur. Vekoslav Vrtovec, tö. tajnik.
Z a „Z ar j o“:
iur. Anton Ogrizek, tč. predsednik, iur. J: o š k o Senk, tč. tajnik.
Z a „D a n“:
iur. Josip Dular, tč. (p r e ds e d n i k. iur. Anton R e b o 1, tč. tajnik.
Za, Slo vensko 'dijaško zveze: iur. Fr a n Jež, tč. predsednik, iur. G v, i d o n Z b a S n i k, tč. tajnik.
„Učiteljski Tovariš“ in naše .šolstvo.
Na izvajanja poslanca dr. VerstovŠeka q delitvi deželnega šolskega) sveta se je vendar enkrat c-glasil tudi Učiteljski 'Tovariši.“ O zadevi piše nadučitelj Hren, ki je na Cirilovi goli na Muti. Mi gosp. nadučitelju Hrenu priznamo odkrito več merodajne sodbe, nego kateremu drugemu učitelju., iTo je čisto naravno. Gospod Hren je privatni učitelj in neodvisen od deželnega Šolskega sveta, vsaj v gmotnem o-ziru. Nadalje pa gospod Hren deluje v okraju, kjer so z,tres nlarodni učitelji bele vrane. Priliko ima pa spoznavati razmere šolstva ob meji; on mora večkrat omilovati učiteljstvo, ' ki ječi pod neizrecnim terorizmom nemškutardkih vaških klik in okrajnega šolskega sv/eta. Toda pustimo to hvalo in priznanje, da gospod Hren, do dobra pozna žalostne razmere našega šolstva pod blaženim graškim deželnim šolskim svetom. Ce še priznamo kako vrlino gospofiu Hrenu, padli bodo čez njega kakor hijene, češi, da je on že „klerikalec“;, čeprav lahko z mirno vpstjo zapišemo, da to ni.
Upal si je pa mož v „(Učiteljskem Tovarišu“ vendar pisati, da „velika večina Štajerskega učiteljstva ni čitala dr. Verstovjšekovih člankov, iz katerih je vel ne samo strankarski, ampak tudi slovenski, narodni duh."1 To je edino priznanje Hrenovo poslančevim izvajanjem. Radi tega ga pa že ‘„(Slovenski Narodi“ od srede napada besno v dopisu iz Celja in ga poliva z gnojnico, kakor je svoj Čas brezimnik dr, VerstovŠeka. „(Slovenski Narod“ skoroda imenuje g. Hrena izdajico učiteljstva), ker si drzne j|avno povedati, da mora kot učitelj priznati pravilno stališče, naše stranke in dr. VerstovŠeka, tega preklicanega, — „klerikalca.“
Ta izbruh na gospoda Hrena1 v ,„]Slov. Narodu“ je iiajlepši dokaz za našb trditev, da se mi sploh ne moremo skupno posvetovati z ljudmi te vrste o najbolj perečih in važnih gospodarskih, Šolskih ali narodnih vprašanjih. Njih haputbst presega vse meje in vidi pred seboj le svoj „jaz“, noče pa poznati položaja naroda, tem manj pa še razmer.
Ce ČitaŠ uvodnik Učiteljskega Tovariša“ pač takoj uvidiš, da ga ni pisal „klerikalec.“ Pisal ga je pa mož, ki ima razuma toliko, da loči strankarstvo od. skupnih teženj slovenskega ljudstva. Iz dopisa pač diha otožeu 'duh tlačanstva, pod katerim ječi sedaj slovensko (šolstvo pod graško ^palico, katero radi .Jrajzina“ tako vneto poljublja zaslepljeno slovensko učiteljstvo po večini. Želimo le, 'da bi nastopilo več učiteljev in se odzvalo pozivu gospoda Hrena, da izražajo svoje mnenje in dajo svoje nasvete. Mi jim tudi ne zamerimo, če poleg stvarnih izvajanj udrihaflo po .„klerikalcih1“, ker brez lakih ocvirkov Še ne (sme zastopati učitelj stališča, katerega! zavzema mogoče
od zgoraj navzdol, morda bode na ta način našel tisto zaželjeno zlato krsto, ali če že te ne, pa vsaj prazen grob, ki bi bil za zgodovino sv. Jurija tudi velike važnosti.
Možicelj je župnika res ubogal in v nekaterih dneh podkopial pod kapelo, predrl močan zid in odkril oni že leta 1870 izpraznjeni,„rimski grob.“
Župnik je nato celo stvar poročal v Gradec starinarju profesorju Ferku, in ta mu je odpisajl, da je izkopnina resnično stara rimska gomila, kakorŠ-nih je več po Dravski dolini.
Ubogi Janez pa, ki je več dni brezvspdšno ril pod zemljo, se je jezil, da ni našel zlate krste in ni postal (iz bajtarja — gospod. V svoji sicer 70 let stari, pa hudomušni glavi se je kmalu nekaj namislil: češ, da se ne bodejo meni, staremu kozlu, in pa gospodu fajmoštru drugi posmehali, moram jih gnaidqd-lati“ (nalagati), da bodo ostali tudi drugi norci, ne samo midva s lajmoštrom.
In res, stari Klepetavs je začel kmalu raznašati med čredo sv. Jurija vest:
,jPod Fanče kapelo se je našel denar. Fajmo-Šter je pograbil celi pisker, ga skril pod sv(ojo dolgo suknjo in grede se celo v stran držal, tako težko je
nesel.
Remšniške ovčice so 'se res dale nadodlati in •o verjele.
V istem čr^u ravno, ko je vest o najdenem Sadi krožila po župniji, je rajni gospod župnik kupil od marenberškega notarja Kocbeka neko staro koču-ro in ljudstvo je kmalu govorilo:
„O, lahko si lajmošter bajte Kupujejo, ker so toliko denarja našli.“
Radelski Nemci pa, ki so (v kulturi Še par stoletij za sv, Jurijem, so pripovedovali, da je župnik celo dva milijona denarja nalšel. Kratkomalo, to ha-dodlanje bajtarja Janeza je bilo povod, da soj se od-
tudi /„/klerikalni“ poslanec. Skupno razmotri vanje tega vprašanja je potrebno, ker je šolstvp naša skupna zadelva. Kar je poslanec dr. Vjersto\(Šek jasno razložil, to trdi tudi gospod Hren koncem čtvjpjega članka:
.„Sicer sem pa; prepričan, Ida ta zahteva po delitvi deželnega šolskega sveta ne bo izginila iz programa Štajerskih Slovencev, pa naj boao na krmilu te ali one stranke, dokler bodo te stranke čutile tu$i narodno in ne samo — strankarsko.“
Seveda je ta izjava liberalnega učitelja hudi poper za celjske strankarje.; dobili so zopet (poči nos, da tudi v tem trtko vlažnem vprašanju ne postopajo Kot narodnjaki I.
Slovenci in deželno gospodarstvo.
(Piše dr. IVAN BENKOVIČ.)
(Dalje.)
Točka 4. Poskusna Štacija v Mariboru: je po svojem namenu teritorialno skupna, nacionalno nevtralna (?), glede sredstev v znesku 9.985 K nemška.
Točka- 5. Kontrolna štacija za semena v Graid-cu z 10.670 K: Isto kakor zgoraj rečeno.
Točka 6'. Pospeševanje vinoreje. Rubrika 1. Uprava (osobje): glede namena skupna (nevtralna); sredstva; v znesku 19.177 K, ker v Gradcu, popolnoma Nemcem v prid.
Rubrika 2. A. Dež. trtnice: razmerje 49.000:
90.000	K, se mora iz stališča spodnjega dela. in iz stališča Slovencev imenovati zelo optimistično, posebno z ozirom na uporabo sredstev.
Rubrika 2. B. Državne trtnice: ravno tako razmerje, 10.300:30.000 K. Stroga ločitev je težko izvedljiva.
Rubrika 2. C. Državne in deželne trtnic.e: det-to 16.600:30.000 K.
Rubrika 3. Viničarska šola (6000 K):	skupna
(nevtralna) ?
Rubrika 4. Prispejvki- in subvencije v znesku 49.470 K (vinorejski inštruktorji v znesku 28.840 K všteti): skupno (nevtralno); obe skupini si držita ravnotežje, ako se postavka razkroji iz slovenskega stališča zelo optimistično.
Rubrika 15. Posojila. V deželni proračun (se v-postavi samo zahtevek za obrestovanje deželnih dolgov iza posojila vinorejcem. Svoto posojil na podlagi poročil deželnega odbora teritorijalno lahko razdelimo; za 1909 je bilo razmerje približno 100:1900, toda pripomniti moramo, da je leta 1909 na Spodnji Stajer v primeri z drugimi leti odpelo izvanredno veliko; na podlagi prejšnjih poročil dobimo približno razmerje 1:5. K narodnostni razkrojitvi te Svote imamo sjamo nesiguren pripomoček — ljudsko Štetje; med vinogradi Nemcev in Slovencev obstoji v prizadetih vinorejskih krajih (pripomniti moramo, dia so nemški meščani nakupili dosti vinogradov, od vinogradnikov, ki so vsled trtne uši obubožali) približno razmerje 1:
4.	Ako vzamemo aritmetično sredstvo teritorialnega in nacionalnega razmerja, dobimo razmerje 4:15. Vsled tega se je postavko: posojila vinorejcem v znesku K 72.400 v «gor:pjš|njem razmerju 1:5 (Spodnji Stajer) in 1:4 (Slovenci) razkrojilo.
Točka 7. Rubrika 1. Deželna kmetijska družba:
Rubrika 2. Gozdna kultura: Glede namena bi morali obojni izdatki veljati kot skupni (nevtralni), sredstvfa 13.800 in 14.750 K, ne pridejo v dobro niti Slovencem, niti Spodnjemu Stajerju.
slej pogostoma oglašali nočni kopači pri Fanče kapeli. Vsako noč skoraj so razkapali zidovje na voglih, na sredini in tudi steb(rom, 'na katerih' je slonela kapela, niso prizanašali.
Vsak äi je pač mislil, nekaj pa verfdar le mora biti, drugače ne Ml Janez kopal in tudi gospod lajmošter ne bi hodili vsak dan, h' Kapeli gledat.
'Rako sta si mislila tudi Golenov Franc in pa Luka, krojač (pravi imeni |pa skriva sv. Jturij pod svoj ščit, kajti oba kopača še služita pod njegovo za-st-a<Vo), in sta sklenila, de spraviti še nad ostali •— „šac.“
Luka reče svojemu dobremu prijatelju Francu Golenoyu:
.„Ti, veš kaj? Jaz imam bukvice in s pomočjo teh bukvić se mora na \»ak način Šfac vzdigniti; a to se mora zgoditi oh 11. uri po noči. A je tebe ob tem času kaj strah, Franc?“'
Franc: .„Kaj vraga bi se bal, jaz že „ki kfedaj kar“ (toliko kakor: prav nič), saj nisem samo enkrat ipo noči živino gonil in drugače okrog voglaril. Ko bi me pa bilo strah, bi pa doma babe valita!. A kaj pa ti, Luka?“1 vpraša Franc.
„At „.kode kaj“ vraga bi jse jaz bal, ;„£e ki ke-daj kar.“ Jaz sem že o polnoči n.rfrkan ležal na bri-tolu (To je. namreč na Remšniku lahko, ker je gostilna par korakov od cerkve in sv,. Jurij Še svoje mrtve podanike vedno, kakor menda malčkje, okoli cerkve straži.), pa me ni nikdar kaj strašilo.'“!
„JPua Luka!“ (Pua pje!) pravi Franje. wNe tako, noč ima svojo moč, že “marsikateremu se je pri-godilo, da je ležal kakor kratkorepec in Še spregovoriti ni mogel, tako se je VstraSM. Pua, Še veš kaj, kako je tisti Nemec sv. PanKraca taa pomoč klical, ki je pri stv. Urbanu šao Kopal? Kramp je pustil celo sv. Urbanu in jo brusil čez Radi, kakor bi ga bili vsi vragovi gnalL*	v
Rubrika 3. Pospeševanje deželne kulture.
Tekoče število 1—5. Zahtevek odobja 56.5(93, kakor poglavje IV, točka 7, rubrika 2 in izvajanja tikajoča se deželne uprave.
Tekoče število 6—7. Melioracije 190.000 K: po poročilih deželnega odbora iz zadnjih let in iz dotičnih izkazov je razmerje 16:3 (Spodnji Stajer, oziroma Slovenci) Visle prej, kakor iz slovenskega stališča pretirano; deželno-kulturni inženirji redkokedaj zaidejo na Spodnje-Stajersko, še redkeje imajo vloge slovenskih prošnjikoSv za subvencijo melioracij pozitiven v sp e h, dostikrat ostane samo pri poizvedovanju.
Rubrika 3, tekoče število 8. Haloze: izdatek JO tisoč kron, za slovenski del dežele.
Rubrika 3, tekoče število 9i—19. Krma 1200 K: skupno (nevtralno)?
Rubrika 4. Sadjereja (59.252 K), nadalje rubr. 6, mlekarstvo in živinoreja (16.060 K), rubrika 7, reja goveje živine (31.980 K), rubrika 10, konjereja (K 8000) in rubrika 13 do 26 B. različni izredni izdatki v (znesku 86.000 K:
Po treznem uvaževanju in proučavanju poročil deželnega odbora in prilog se je sprejelo kot teritorialno' razmerje 1:4, kot nacionalno razmerje 1:5 za odgovarjajoče, k Čemer je pripomniti, da se je vzelo slovensko kvoto prav za prav previgibko pri rubrikah 13—26 B, „Varia“ tudi Kvota za Spodnji Stajer, vsled česar se je pri združeni postajvki /„Varia“ v znesku
86.000	K vzelo drug ključ. Kvoto za slovenski del dežele se je vpisalo prej previsoko kot pa prenizko; pomislimo samo na, zapostavljanje slovenskih zadrug, n,aj protežiranje takozvanih nemišk^-sVobodomišelnili poljedelcev, na izključenje Slovencev iz števila oso-bja in pri nabavi potrebščin itd.
Rubrika 5. ŽivinozdravniŠtvo (91.637 K): raz-krojitev izdatkov za osobje se je vzelo po poročilu deželnega odbora za leto 1909 in po stanju osobja; zahtevek za potrebščine v znesku 900 K je fekupen.
Rubrika 8. Ribištvo 542, K: skupno (nevtralno).
Rubrika 9. Glasilo (6000 K) se mora zapisati na nemški konto; slprejeta teritorialna uvrstitev je samoobsebi umevna. Namen 'je skupen, sredstva se izdajo v Gradcu.
Rubrika 11. Pletarska šola na» Bregu pri Ptuju (3000 K) se smatra iz narodnega stališča za skupno Šolo.
Rubrika 12. Pospeševanje .vinoreje, odpade, ker je pod točko 6 izkazano kot pokritje.
Rubrika 13. Premije za posle 10.000 K: skupno (nevtralno).
Rubrika 0.4. Odkup kmečkih posestev: dto.
Kakor se vidi, se na slovenski konto in na konto Spodnjega Stajerja pri analiziranju posameznih postavk prej preveč kakor pa premalo ozirajmo, da nam ne bo; mogel nikdo očitati pristra/nosti; v resnici je perspektiva za slovenski del dežele še temnejša.
B. Izredni izdatki.
Rubrika 1. Dve uvrščeni pokojnini v znesku 5000 K pridete v korist samo Nemcem, tudi teritorialno.
Rubrika 3. Društvo za obdelovanje vrtov;; rubrika 4. Perutninarsko dru&tfro; rubrika 5. društvo za varstvo živali; namen skupen, sredstva 1000 K: samo v korist Nemcem.
Rubrika 6—7. Cepljenje svinj in goveje živine: (4000 K) skupno (nevtralno).
Rubrikai 8. Zavarovanje delavcev proti nezgodam: dto.: sredstva 3600 K, koristijo indirektno samo Nemcem.
Rubrika 9—11. Dirkanje 700 K: skupno (nevtralno).
Rubrika 12. Kmetijsko društvo Radvanje (Sp. Stajer) 400 K: skupno (nevtralno?
Rubrike 13—26. Različne subvencije; vide rub. 4, 6, 7, 10 rednih izdatkov (že vračunjeno).
Rubrika 27.. Zimske Šole: izdatek za Gornje in Sređnje-Stajerđfko v znesku 5000 K: nemško.
Rubrika 28. Tujski promet: dto. (2000 K).
Rubrika 30. Svinjereja: kakor rub. 4, 6, 7 in 10 rednih izdatkov (8000 K).
Rubrika 31. Zveza poljedelskih zadrug. (Zahtevek osobja 4000 K): nemško, Gradec.
Rubrika 32. Strupene kače: skupni izdatek v znesku 5500 K.
Rubrika 33. PMspevki' za stroške pogozdovanja v znesku 1733 K se izdajajo samo zia) Gor. Stajer.
Rubrika 34. Splošna zveza poljedelskih zadrug, Dunaj: namen, skupen, sredstva (1000 K) <hemškq.
Rubrika 38. 'Obhod planin 1000 K: skupno (nevtralno).
Rubrika 39. Planinsko društvo 200 K: nemško (Gradec).
Rubrika 45. Stipendije za sirarske šole; rubrika 46. Katar v; spolovilih; rubrika 50. Perutninarstvo; rubrika 52. Pridelovanje žita; rubrika 53. Splošni izdatki; skupno 105.000 K; velja; kar za rubrike 13-26.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
/Češki deželni zbor.
V češkem deželnem zboru so Češki agrarer u-mfl,tonili svoj predlog, naj se izvoli posebni, odsek, ki se naj bavi z draginjskim «vprašanjem. Pač pa bodo danea v petek predložili izpremenjen predlog, naj se vse zadeve, ki se tičejo vladajoče (bede, odkažejo de-
želnemu odboru. S tem predlogom so Nemci zadovoljni. Šolska komisija je sprejela zakonski načrt, da) se permanenčno proglasi šolska komisija za regulacijo učiteljskih plač. •
Preosnova kabineta.
•„Venkov“ poroča, da namerava Gautsch res rekonstruirati kabinet, toda le v tem oziru, da prideta v kabinet sekcijska šefa Roli iz železniškega in Ma-taja iz trgovinskega ministrstva. Za vsako drugo rekonstrukcijo manjka predpogojev.
*
* *
„Deutsch-nacioniale Korrespondenz“ piše;
Kakor se sliši iz informiranih krogov, se bode sedaj vendar nekoliko pomnožilo število članov kabineta. Kmalu koncem zasedanja Češkega dež. zbora bo ministrski predsednik baron Gautsch zopet uveljalvil mesti ministrov-rojakov. Kot najresnejša kandidata se imenujeta izmeti! Cehov poslanec Mast alk a, izmed Nemcev poslanec Pacher.
Kakor znano, je na dnevnem redu prve seje državne zbornice dne 5. oktobra prvo branje zakona o poslovniku. Ta dnevni red bodo, gotovo morali spremeniti, ker morajo v prvi seji izvoliti predsednika, nadalje se bodo vršile volitve vi delegacije. Zbornica bo potem prešla takoj na draginjsko vprašanje. Dosti nujnih predlogov je vloženih 'tudi vsled 'dragonjskih' izgredov na Dunaju.
Vojni minister vitez pl. Aulfenberg.
V	vojaških krogih se govori, da je vplival na Aulfenbergovo imenovanje neposredno nemški cesar Viljem. Pri vajah v Tiabisu se je Viljem zanimal za Auflenberga in je rekel prestolonasledniku: „Ti, na Aulfenberga te opozarjam, ker je izboren človek!“ Cesar Viljem se je tudi pozneje zanimal za Aulfenberga, katerega je potem prestolonaslednik priporočil cesarju.
Češko.
Zladnje dini so bile konference mladočehov, in staročehov! zastran združitve obeh strank. Pogajanja Še niso končana. Del staročehov je združitjvi naklonjen, a ošlali se hočejo spojiti z novoustanovljeno konservativno k atoli ško-n arodno stranko.
Ogrsko.
V	seji ogrske poslanske zbornice dne 27. t. m. je poslanec Polony; interpeliral vlado zaradi dogodkov na Hrvaškem in zahteval, 'da vlada bana odstavi, češ, da je eden najnevarnejših hrvaških politikov. Polony je opozarjal na trialistične težnje in posebno napadel Blovonsko ljudsko stranko ter njenega voditelja dr. Šušteršiča, ki zedinjenje Jugoslovanov najbolj propagiral.
Tripolis.
.„tCorriere dUtalija“ poroča v detajlih' o položaju v Tripolitaniji, kakor sp ga slikali ubežniki, ki so pribežali na Malto. Med ondotnimi Evropejci vlada veliko razburjenje. Mošeje so domačini zasedli. Mo-hamejdanski duhovniki hujskajo zoper tujce in zoper Žide, ki so pod italijanskim varstvom. Veliko» Evropejcev, M niso dobili prostora na ladij ah, ki šo odplule proti Malti, skuša s karavanami priti na tune-zijsko mejo.
Bolgarija.
Tjurško-bblgarska trgojvinska pogodba ja naletela naenkrat na/ težkoče. Bolgarska vlada je odpoklicala svoje delegate, da jim da gotove instrukcije. Stališče presojajo sedaj zelo pesimistično, vendar pa je Šte nekaj upanja, da sprajvijo trgovinsko pogodbo pod streho.
Perzija.
'O bivšem perzijskem šahu so poročali, da so ga vladne Čete vsled izdajstva pri Gumuštepe prijele in da je SalaJ-ed Dauleh v zasedo zvabil Jefrema in ga ujel. Poizvedbe so pa dognale, dla o eks-šlahu še sploh ni nikakih poročil, dočim je došel Jefrem s svojimi Bahtiarjf v S er end. Vse te vesti nimajo drugega namena, nego povzročiti nemire /v (Teheranu, kjer je le malo vojaštva. Ce bi se to posrečilo, tedaj bi skoraj gotovo Rusija intervenirala.
Rusija.
Rusko notranje ministrstvo je zopet udarilo po katoličanih. Prepovedalo je namreč katoliškim škofom zapustiti brez dovoljenja škofije in imenovati katehete brez dovoljenja ministrstva.
Raznoterosti.
Za vojaške letalne stroje prirede veliko letališče pri Gorici. Vojno ministrstvo je izvršitev projekta poverilo nadporočniku Stohanzelu.
„Sloga“ v Celju. „Slov, Narod“ poroča, da se preseli z novim lelbin „Sloga“ ki se tiska sedaj v Hribarjevi tiskarni v Ljubljani, v Celje, Mislimo, da bi bilo najboljše, Če bi se „Sloga“ in Nar. List“ združila, kajti smer in cilj obeh listov je eden in isti, Hinavščine je pri „Slogi“ že res več kot dovolj.
Učiteljska Imenovanja. Deželni Šolski svet je nadučitelju v Črešnjevcu, g. Gregorju Polancu, povodom upokojenja na lastno prošnjo, izrekel za njegovo plodonosno delovanje pohvalo. Kot nadučitelji, so bili nastavljeni: na .dekliški, ljudski Šoli v Studencih KWl. .ifi®er, na deški, ljudski Spli öa pregu pti Ptu-
oziroma učiteljice: na dekliški ljudski šoli v Studencih p rov, učiteljica Terezija Jurič, na ljudski šoli v Rogatcu prov. učiteljica Margareta Vodopivc, na ljudski šoli na Bregu pri Ptuju prov. učiteljica Ida Rodošek, v Konjicah Gustav Svetlin, v Marija Devici v. Puščavi Adolf Friedl, v Vidmu Ivan Cernej, v Št. 'Janžu na Dravskem polju suplentinja, Marija Gobec in def. učit. Aleksander Nezima, v Ptujski okolici Stanislaja Schreiner, v MajŠpergu Anton Kožuh, v Zavrču Marija Voršič, v konjiški okolici Ludvik Petrič, v Št. Lovrencu nad Mariborom Josip Vidmoser, Definitivni učiteljici Alojzija Gorjak v Cadramu .in Marija Pleško pri Sv. Duhu y, Halozah ste dobili dovoljenje, zamenjati svoji službeni mesti.
Profesor Šorn — ; pardon, od pol leta sem Schorn, se je, kakor izvemo iz čisto zanesljivega vira, dal vpisati, oziroma je prosil milostno za sprejem v nemško profesorsko društvo za Spodnji Stiver. A radovedni smo, 'ali ga bo to nemško društvo sprejelo ali ne. Hudobni jeziki trdijo, da ga hočejo odkloniti, ker bi imeli radi le čisto nemške Člane v društvu. Nemškemu profesorskemu društvu čestitamo na pridobitvi talko odličnega Člana, katerega svoj Čas že nemško profesorsko društvo v Ljubljani ni sprejelo v svojo sredo. Šorn-Schorn, vse to ne bo nič pripomoglo do ravnateljskega mesta.
Liberalna 'strast. Sovraštvo liberalcev do naše katolištko-narodne stranke je j brezmejno. Vsak svobodomiselc in če je tudi nemški nacionalec, jim je ljub in dobrodošel, z vsakim brezverskim vprašanjem in če je tudi za narod pogubno, se sprijaznijo, vsak narodni cilj pa, za ka/terega jse borimo mi in bi imeli pri njem tudi kako besedo, pobijajo z vso besnostjo. Ce ni svobodomiselstva in njegove strahovlade, naj vzame vrag še narod. En eksempel: Nadučitelj na Ciril-Metodovi Šoli na Muti, gospod Hren, je priobčil v „(Učiteljskem Tovarišu“ Članek o delitvi deželnega Šolskega sveta na Štajerskem, katero zagovarja. To je spravilo izdajalske duše okrog ,„(Slovenskega Naroda“ v ogenj. V številki' od dne 27. t. m. prinaša to liberalno motovilo med Štajerskimi novicami, grd, nestvaren odgovor na Hrenov članek, |v kar terem neokusno napada gospoda Hrena, ker se je drznil povedati svoje mnenje in (pojvdariti, da je naše stališče v vprašanju delitve deželnega Šolskega sveta res narodno. Res, kdor si upa pri liberalcih še misliti s svojo glavo in ne parira raznim kričačem kot kužek, anatema sit, bodi proklet!
Iz nemško-nacionalnega močvirja. V sredo bi se bila morala vršiti v Gradcu pred porotniki razprava v tožbi, katero sta naperila tajnik mariborskega nemško-nacionalnega „Arbeiterschutza“ Laval in neki Ebner proti socialdemokratičnemu glasilu „/Arbeite rwille.“ Razprava se ni vršila, ker je Laval tožbo brezpogojno umaknil in je Ebner prosil za preložitev, Čemur se je ugodilo. Zadeva meče tako drastično luč na, nemško-nacionialno močvirje, da je vredno ogledati si jo nekoliko natančneje. Laval je bil svoj čas direktor social demokratičnega konzuma, Ebner pa najemnik gostilne. Ker je prišlo pri podjetju do nerednosti, sta bila Laval in Ebner bdslov-Ijena. Nemški nacionalni pa so Lavala sprejeli z odprtimi rokami. Kmalu je postal med njimi eden glavnih* klicateljev za Wastiana. Kakor je prej brezobzirno pobijal .„purgarje“, tako je sedaj spravljaj iz sveta „rudeČkarje.“ Ti mu pa niso ostali dolžni odgovora. „Arbeiterwille“ od dne 3. junija 1910 je prinesel med drugim sledeče o tem nemško-nacionalnem Junaku:	„Taval kot direktor sooiaidemokratičnega kon-
zumnega društva ni samo nič delal, ampak je storil tudi dejanja, ki (bi ga bila lahko spravila v konflikt z kazenskim zakonikom. Ebner je oškodoval društvo za 2000 K. Od sodrugov smo Žuli očitanja, zakaj se ni Davala, ki je zdaj tajnik nemšfkb-nacionalnega UArbeitergchutza“, radi dogodkov v konzumu izročilo postavi.“ Razun tega so mu socialdemokr. govorniki na raznih shodih javno očitali več nečednih stvari. V sredo se je imela vršiti porotna razprave Prišlo je 22 prič iz Dunaja, Brucka in drugih krajev, kjer je Laval „deloval.“ Tolikega Üokazilnega materiala se je nemško-hac.ionalni ;„keševatelj“ 'delavstva zbal. Takoj se je izjavil pripravljenega za poravnavo, Če bi „Arbeiterwille“ izjavil, da je sicer Lar val zagrešil nekatere nepravilnosti, da pa ni sam sebe okoristil. Zastopnik .„/Arbeiterwille“ je to odklonil in rekel, 'da je pripravljen podati izjavo, da je Laval na sodnijsko kažnjiv način oškodoval konzum, da je . . . (sledilo je šje več težkih bčitanj). Navzlic temu je Laval umaknil tožbo brezpogojno in se je zavezal plačati vse stroške. Bil je to pravcati beg iz porotne dvorane. La/val se je s 'tem sodil in obsodil sam. Priznal je pred vso Javnostjo, da noče, da bi priče govorile . . . Kaj to pomeni, nam ni treba še omenjati. S tem pa ni zafdet (damo Daval, ampak cela na/cionalna stranka, ki ga je držala, v prvi vrsti Wastian, kojega glavni agitajtor je bil. Ni Mio obravnave, a vendar se nam je odprl pogled ha nemško-naeionalno močvirje in zasmrdelo je.
Štajersko.
Mariborske novice.
Dijaška kuhinja v Mariboru. OjbČni zbor mariborske Dijaške kuhinje je bil dne 23. (septembra 1911. Predsednik, ^tolpfe dekan dr- dvan Mlaka^, je navzoče pozdravil ter opozoril pa,velik pomen in na veliko korist dijal^^ kuliiut. .„Rajnik;,: profeppr <tj\/
Medved, je podal kratko poročilo o delovanju mariborske Dijaške kuhinje iv preteklem Šolskem letu. Iz njegovjega poročila je razvidno, da je Dijaška kuhinja zelo plodonosno delovala. V njej je dobivalo vsaki dan, 60—65 'dijakov opoldansko hrano; v, 252 šolskih 'dnevih se je razdelilo low.540 obedo. Blagajnik, kanonik dr. Jakob Kavčič, je poročal o imetju Dijaške kuhinje. Dohodkov je imela minulo leto 4450.17 kron, stroškov pa 4663.14 K; mali primanjkljaj se je moral pokriti iz dohodkov prejšnjih let. Vsled 'draginje in vsled slabih letin ima Dijaška kuhinja vedno težavnejše stališče. Vendar ji je zvestih ostalo/ vieč zavodov in mnogo plemenitih prijateljev mladine. Imenoma moramo s prisrčno zalivalo navesti 'sledeče: posojilnica v Mariboru, Dijaške kuhinje največja dobrotnica, hranilnica v Šmarju, hranilnica v Slovenj-gradcu, posojilnica v Gornji Radgoni, posojilnica v Framu in v Konjicah, hranilnipai iv Dolu, posojilnica v Makolah, M/ohorjani v Slivnici, posojilnica v Ormožu in v Ljutomeru, okrajni odbor Šmarje, deželni odbor štajerski. Lep prispevek (204 K) so poslali vrli mariborski dijaki, ki' so priredili pod pokroviteljstvom profesorja dr. Antona Medveda krasno uspelo veselico v St. Juriju v Slovenskih goricah; istotako so se Dijaške kuhinje radodarno spomnili gostje na primiciji častitega gospoda Pavliča. Požrtvovalni podporniki so bili dr, Ivan Mohor, dr. Fr. Rosin/a, mag. Ferk in kaplan Žekar. Pri volitvi novega odbora so bili izmoljeni: predsednikom dr. Ivan Mlakar, stolni dekan; podpredsednikom ravnatelj Henrik Schreiner (ker je dosedanji podpredsednik dr. Franc Rosina vkljub vsem prošnjam zopetno izvolitev odklon»!); tajnikom profesor dr. Anton Medve)); hlagajr-nikom kanonik Jakob Kavčič; odbornikom pa dr. F. Rosina, dr. Radoslav Pipuš in profesor Ivan, Vreže. Odbor Dijaške kuhinje se nujno in najtoplejše obrača do vseh blagih rodoljubov in prijateljev učeče se mladine, naj mariborski Dijaški kuhinji tudi letos o-stanejo zvesti podporniki. Dijakofv je veliko, ki so podpore skrajno potrebni in tudi vredni. Spominjajte se pri prijateljskih' shodih, na veselicah, ob| godovih in svatbah, ob kajkoršnihkoli /sestankih toli koristne Dijaške kuhinje. Učeča .se mladina in ž njo ves narod vam bosta hjvaležna. Vsak dar bode dobrodošel! Bog ga tisočero povrni!
Volitve v pridobninsko: komisijo. Dne 27. 't. m. so se vršile volitve članov za'pridobnijnsko komisijo iz 4. razreda za okraj Maribbr (dežela). Zmagali so od slovenskega volilnega odbora priporočeni kandidati z 45 proti *7 glasovom. Izvoljeni so (gospodje: J. Lorber, župan v St. Petru niže Maribora, in Jožef Ketiš, gostilničar pri St. Jakobu v Slovenskih goricah, kot člana», in gospoda Miha Srne, trgovec v Rušah, ter Marko Grizold, gostil|hiČar y Račah, kot namestnika.
Porotne obravnave. Pred tuk^šfnjim porotnim sodijščem so stali dne 27. t. m. oče in dva sinia Murat iz ormožke okolice radi ponarejanja denarja. Ponarejali so samo srebrn in niklast denar. Obsojena sta bila obadva mlajša Murat, eden na 15 mesecev, drugi na 13 meSfecev težke ječe. Oče je bil oproščen. — Včeraj ’dne 28. t. m. sta sedela na zatožni klopi 161etni Janez Falež iz Spodnje Poljskave, obtožen posilstva na mladoletni, in Jožef Godec v Dešnem radi požiga. Obe obravnavi ste bili radi nadaljnega zaslišanja prič preloženi. — Danes tlne 29. t. m. se je modal zagova|rja(ti 'Janez Podgoršek iz Poljčan radi poskušafaega posilstva. 'Obsojen je bil na tri mesece težke. ječe. — S tem je sedanje jesenska porotno zasedanje končano.
„Untersteirisehe Volkszeitung“, ki je sedaj v rokah* Wastianovoev, ima za urednika socialdemokra-tično-nemlškonaicionalno navdahnjenega Lajvala, o katerega junaštvih v porotni dvjorani govorimo na drugem mestu. Najboljše priporočilo za Wastianqv list to pač ni.
Sođnijske razmere. Preiskovalni sodnik dr. Biček, bivši Slovenian, posltopa zelo čudno. Toda moti se, če misli, da mu bodemo vstregli z napadi v listu. Mi dobro Vemo, da si dr. Biček teh želi, samo da bi si utrdil stališče v nemških krogih' in* pri Volkšratu, ki mu kot Slovencu in bivšemu Slovenijanu še nič kaj prav ne zaupajo. Radi tega bomo seveda njegovo „/delovanje“ vseeno vestno zasledovali in porabili vse drugod.
Celjske novice.
Celje. Pisarniški nadpredstojnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču, g. Luka Berger, je ob priliki upokojitve dobil naslov pisarniški ravnatelj.
Smrtna kosa. V sreüo dne 27. t. m. opoldne je umrl Janko Vavken, tajnik južnoštajerske hranilnice v Celju in posestnik v Cerkljah na Gorenjskem. Njegovo truplo šo prepeljali včeraj popoldne v Cerklje, kjer bo danes popoldne pogreb
Celje. Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovarjati dno 28. t. m. Emerih Kukec, bivši trgovec v Žalcu, radi kri de. Obtoženec se zagovarja s tem, da je samio vsled padca vrednosti prioritet in delnic žalske delniške družbe prišel v plačilne težkoče. Obravnava še je v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložila.
š Ptujske novice, ?
Ptuj. Povodom svojega odhoda iz Ptuja senaj-prisrčnejše zahvaljujem za prekrasne poslcjvilne be-/ sede. Jel šo mi jih govorili n,a zädnl» obodni, veselici kr&vihškegA bnajjnega. društv/a #1 gospodje govprhi*
ki in sicer častitemu gospodu A. Jagru kot odborniku bralnega društva, gospodu F. Novaku, predsedniku Mladeniške zveze, in 'bratu I. Frenjkoviču kot predsedniku telovadnega društva Orel. Istotako se zahvaljujem slavni Dekliški zvezi, oziroma njenemu pevskemu zboru, za krasno darilce, ki so mi ga podarili kot odhajajočemu vojaškemu novineu v prijazen spomin. Podarjeno darilce me bode spominjalo na krasne in vesele dni, ki smo jih preživeli bodisi ob zvezinih' shodih, društvenih prireditvah in izletih; nadalje mi bode v morebitno razvedrilo v mojem novem stanu pod Bridko vojaško suknjico in, poiejebno Še mi bo služilo kot sredstvo za vzbujanje novih upov in, nad na zopetno svidenje in skupno delovanje za verske in narodne svetinje. Med tem ko boste vi nadaljevali svoja začrtana pota, spominjajte'se tudi večkrat svojega, bivšega sodelovalca. Vlas v hvaležnem spominu ohranjujoč — Alojzij Krajnc, tajnik! Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Pretečeni petek dne 22. t. m. nas je presenetila huda nevihta z vjiharjem in točo, ki je posebno občutno klestila !na Stari cesti, Zgor. Kä-menŠČaku, po Vidanovcih, Vogričevcih in Bramoslav-cih'. Ajda je uničena. Kafr poprej ni vzela huda suša, je pokončala sedaj ta nesrečna toča. Ubolgi naš, kmet!
Kamenščak pri Ljutomeru. Posestniku in, krojaču Janezu Dolamiču je že dne 1. avgusta 1911 na skrivoma! odšel 121etni sin Anton, ker se je bal kazni. Oblečene je imel barhetne hlače (plave), moder predpasnik (šurc), star, zelenkast klobuk, ter je bil bosonog. Vzel si je blaje smer proti Sv. Križu na Murskem polju. Vsa oblastva še do danes niso za-mogla zaslediti nesrečnega dečka. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to nemudoma blagohotno naznani sl. občinskemu uradu na KamenšČakn pri Ljutomeru.
Cezanjevci. Bralno društvo v (Cezanjevcih pri Ljutomeru priredi v nedeljo dne 8. oktobra 1911, popoldne po večernicah', v gostilniških prostorih (gospoda Sladiča na KamenŠčaku gledjališko predstavo s tamburanjem in petjem. K prav obilni udeležbi vabi odbor.	:.i i .j
Drugi kraji.
St. Ilj v Slovenskih 'goricah. V Strihovcu je umrla dne 26. septembra Neža Tischler, posestnica in gostilničarka. Pogreb se je (vršil v četrtek popoldne. Ne dolgo pred svojo smrtjo je prodala svoje posestvo Siidmarki.
St. lij v Slovenskih goricah. V nedeljo dne 22. oktobra se bo vršila v -Slov. domu veselica Bralnega društva. Že sedaj} opozarjamo domačine, Muriborža-ne in sosede, da zanesljivo pridejo. 'Na vsporedu bo: igra, vinska trgatev, godba in petje.
Mihalovci pri Ormožu. V ponedeljek, dne 25. t. m. so bile pri pas občinske volitve1; naša strajnka je izvolila 6 odločno narodnih mož, liberalci pa so si izvolili 5 svojih' in edinega Štajercijanca v občini! Govori se, da si voditelji liberalne stranke dajo spar tentom zagotoviti svojo narodnost.
Gornji Grad. Volitve v okrajni zastop se vršijo zaporedoma v raznih skupinah. Pri volitvah v kmečkih občinah sta se jako trudila, pridobiti razne občine za svojo stran g. Sarb in posebno Govek, Kdo bode pa Govekai poslušal? Naj si vendar ne domišlja, da ima .v, okraju kaj vpliva! Vseh 11 Članov je prodrlo na naši strani z 11 proti 6. C as je, da se razni koritarji zapodijo od korita. Novo izvoljene ude ne Čaka nič kaj veselo delo!
Gornjlgrad. Danes dne 27. (septembra 1911 je volila, ne govorila pri volitvah v okrajni zastop skupina kmečkih’ občin, Zaupniki umirajočih, zastarelih’, zadreČko-gornjegrajskih liberalcev so propadli. Zmagala! je sijajno discipliranaj naša, organizacija, katere skrb naj bo, vse delo prihodnjosti žrtvovati okraju, da se kakor hitro mogoče rešimo Šibe in nadlog dolgov, v katere so n,a|s pahnili liberalni mogotci. Izvoljeni so gospodje; Klemenšek Rok, Solčava; Plaznik, po domače (Rihar, Luče; Jezernik Vinko, Luče;' Natlačan, Radmirje; župnik Diekorti, Ljubno; Novak, Okonina; župnik Gothard Ferme, Novaštilta; župan (Tratnik, Novaštilta; župan Kos Valentin. Mozirje; Kotnik Vincencij,, Mozirje; Hlačun Anton, Mozirje. Živeli zavedni volilci!
Velenje. » V nedeljo so igrale Članice Dekliške zveze lepo igro „Vestalka“. Hvala jim za prijetno zabavo; neumorno pridni so bili tudi Škalski tamburar ši. Po predstavi jelobčinski zastop, polnoštevilno zbran, izročil Č. g, župniku Cizeju okusno izdelano diplomo Častnega občanstva. Le večkrat se zberimo na tako prijetne zabave, ki niso pohujšljive, temveč vzgoje-valne. Društveni Dom imamo, uporabljajmo ga!
Dekanijski shod. dekliških Marijinih družb in zvez bo dne 8, oktobra t. 1. pri Veliki Nedelji. Spored’: ‘Ob /410, uri pridiga (kaplan Fr, Štuhec) in slovesna sv, maša; po službi božji javno zborovanje na cerkvenem trgu; govori vlČ. g, dr. Hohnjec iz Maribora; nastop govornic iz posameznih župnij. Ob 7j2, uri pridiga o presv. Srcu Jezusovem, potem pa rož-novenska pobožnost. Po večernicah predstava „Svo-jeglavne Minke“ v šoli. Na. predvečer se bo pri Veliki Nedelji spovedovalo, in je drugi dan med pozno sv.,mašo skujmo st. Obhajilo deklet.;Tuđi dekleta, iz . dihijdh župhir se saj po možnosti udeležijo skupnega sfa?	häinen haj dhn prej opravijo doma
sv,, spoved, — Dekleta, poskrbite, da bo udeležba vse prireditve velika!
Slovenjegraško sodišče. Tudi sodišče v Slov. Gradcu se je zmotilo in spozabilo; gospodje mislijo, da so kje v nemškem delu dežele. Poslalo je to sodišče poslancu dr, Verstovšeku samonemško obvestilo, katero je poslanec zavrnil. Sodišče se je spametovalo in poslalo celo slovenski poziv. Tako je prav, četudi mogoče „Marburger Zeitung“ začne kričati, da je kršilo sodišče Stremayerjeve odredbe. Slovenci, bodite dosledni pri uradih. Sodnijski uradniki, med katerimi je mnogo odpadnikov, hočejo uvesti na Slovenskem neko novo strujo glede uradnega jezika.
Podova. Poskušen umor in samoumor. O tem se nam še poroča: Stefan Lah, 68 let star, posestnik v Podovi Štev. 9i, je v torek dne 26. t. m. svojo ženo Marijo vstrelil s samokresom čez kuhinjsko okno in jo zadel v desno zgornjo stegno. Težko ranjeno so s prjvim vlakom odpeljali v mariborsko 'bolnišnico. Lah, kateri je radi norosti pod kiuratelo, je potem, misleč, da je ženo usmrtil, zbežal in so ga še tisti dan našli pri' St. Janžu na Dravskem polju na mirodvoru s prestreljeno glavo. Občinski urad v St. Janžu je pustil neznanega samomorilca, ker je še živel, prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ker ima Lah prestreljeno glavo, je zdravniška pomoč nemogoča in vsak čas je pričakovati smrt. — ZfaGnje poročilo:	Lah je v
sredo popoldne umrl.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. „Grazer Tagblatt“ od dne 28. septembra prinaša sledeči dopis, ki ga priobčujemo v prevodu: „(Od Sv. Trojice v Slovenskih goričkih nam pišejo: Zhdnji pondeljek, pozno zvečer, je Zopet gorelo v največji bližini Golobovih posestev, To je zdaj že tretjiktrat letos in vsakokrat je f.(um požiganja le preveč opravičen. Posebno čudno je, da so se vršili ti požari dne 58. marca, dne 18. aprila in 'dne 18. septembra. Ce pomislimo, da se prišteva Golobova družina mek vrle vzdrževalce nemštva pri idilični Sv. Trojici, potem lahko slutimo, kje bi trebalo iskati lokave požigalce. K sreči se je mogla v tem slučaju vsaka večja nevarnost zabraniti.“ Zdaj torej vemo, kdo požiga pri has. Že pred par leti je gorelo in večkrat po vrsti in tudi rayno tako najraje pri kakem Golobu ali njih sorodniku, ali pa vsaj kje v bližini. Žandarmerija je bila ves čas na nogah, a zločinca je iskala brezuspešno. Ker bilo je že pred leti jasno, da ti požari niso slučajni, temveč brez dvoma uprizorjeni. , Letos vje nastavljala tudi trojiška občina sama paznike noč za nočjo. In Česar se žandarmeriji ni posrečilo, to se je pa posrečilo našim — Nemcem. V „Grazer iTagbl.“ nazn'anjajo celemu svetu, da požigajo — Slovenci! ,Vi torej, slovenski prebivalci pri Sv. Trojici, vi ste požigalci, ker se hočete na ta način najbrže rešiti teh par'Nemcev. Ali ste upali, 'da bodo zgoreli s slamo vred pri požajrih, ali kaj? Tako podivjanega in zverinskega ljudstva skoro ni najti. In takšno da bi bilo ti, slovensko ljudstvo pri Sv. (Trojici? Slovenci! Ali bodete resnično trpeli, da vas bodo maloštevilni nemšjki sosedje zmerjali že (— s požigalci? Ali bodete že kbnečno spoznali, kam dovede ta naivna potrpežljivost z vladoželjnosftjo ’dveh’ ali treh trojičkih mogotcev, ki se sramujejo svoje slovenske krvi in se prištevajo k Nemcem? Ali hočete počakati, da se začno pošiljati žanjdarji v hiše in se prične zapirati Še drugega za drugim, ker ste sumljivi — ptožiganja? Nizka podlost in uprav peklenska zloba dopisa , v „Grazer Ttagblattu“ je prevelika, da bi jo mirno prenesli. OÖ c. kr. državnih oblasti) zahtevamo odločno, da napnejo skrajne sile in zaslede že vendar enkrat tiste brezvestne zločince, ki nas vznemirjajo že toliko let z vedno ponavljajočimi se požari. Skoro neverjetno je, da bi se pri natančnemu preiskovanju tako številnih požarov ne posrečilo najti kakega sledu za hudodelci. Mi zavračamo najodločnejše sumničenja naših posilinemcev v „Grazer Tlagblattu“ ; naloga c. Er. oMastij je, da poiščejo resnične krivce in onemogočijo taka podla očitanja Slovencem. Ko bi hoteli Nemci dokazati verjetnost tega podtikanja,, bi morali pred vsem 'dognali, ali so imeli pogoreloi od požarov Škodo ali korist. Ali imamo Slovenci kako korist od njih? Ali je nam v korist, če vstajajo ppsilinemške hiše kakor ptič Feniks prenovljene in, lepše iz ognja? Gotovo ne bo to nihče trdil! Enkrat Ele je že brez pravih dokazov osumilo požiganja nekega tesajrja, češ, da je hotel na ta način priti do 'dela in zaslužka. Z isto pravico bi tudi lahko osumili kakega agenta za zavarovanje proti ognju. Tudi on ima korist od požarov. Ljudje se boje^ in prihajajo pridno z zavarovalnino, on pa ima svoj zaslužek pri tem. Celo gasilna društva imajo korist od požarov. Njih potreba! postane očividnejša, dragocenost orodja u-pravičenejša in vrhutega Šepade tupatam kaka podpora od okrajnega ali deželnega odbora. Konečno je korist tudi užitek in veselje, ki ga ima požigalec nad ognjem. Tako se je zgodilo letos v Cagoni, aa je kar po vrsti zažigal hiše mladenič, ki je brez dvoma du-šievno bolan, in je hvala Bogu že pod ključem. Tudi ta slučaj je možen pri Sv. Trojici. Mi he sumničimo nikogar, pribiti hočemo samo to, da so vsi ti slučaji mnogo verjetnejši, nego je trditev trojičkega dopisnika v „Grazer Tkgblattu“, da zažigajo Slovenci. In zato smo prepričani, da se zedinijo vsi pošteni Tro-jičani v najglasnejši protest proti takemu obrekovanju, kot so si ga v tem slučaju privoščili haši posili-nemcf. Zdaj imajo besedo na3Se c. kr. oblasti, ki naj čim najhitreje posvetijo v tb: skvlvnpstfto (pcjžiganje in nas rešijo tega hepre^aaega strahtt. a’ . 2. v
Koroško.
Celovec. Slovenski dobrotniki so pripomogli k temu, da se je letos otvorit v Celovcu v Ahacljevi u-lici Slovenski dijaški dom, kjer je sprejetih 17 dijakov iz različnih celovških srednjih Šol. Zavod vodi bivši rektor avstrijskega hospica v (Jeruzalemu, bogoslovni profesor prelat dr. Martin Ehrlich. Zavodu želimo najboljših vspehov.
Celovec. Razstava. Da je doživela koroška rokodelska razstava velik fiasko, to pripoznavajo med vrstami sedaj tudi že nemški listi. Tako poroča graška „Tiagespost“ iz Sovodja (Gmünd), da so bili v Sovddju odlikovani s kolajnami trije rokodelci, ki pa niti stvari niso razstavili. Razsodišče se torej ni potrudilo, da bi si ogledalo razstavljene reči in je sodilo za zeleno mizo pri sodčeku piva, kejkor se spodobi za solidnega, dobrodušnega nemškega — Korošca.
Celovec. Na višji obrtni šoli, ki so jo -letos otvorili, in, na strojni obrtni Soli, ki je združena , z višjo obrtno, se je vpisalo 127 učencev. In Lij ubij an a?
V Celovcu se sprejme iz poštene družine pripraven deček v uk! za mizarstvo. Več pove mizarski mojster (Slovenec) Anton Kalan, Celovec, Salmstras-se štev. 5.
Celovec. Častiti gospod dr. Leopold Lenard, pomožni tajnik Mohorjeve družbe, je dobil od kranjskega deželnega odbora Štipendijo, da se posveti na-daljnim študijam na vseučilišču v Krakovu. Obilo sreče!
Excelsior!
Nekoliko misli katoličkoga laika, posvečene hrvatskoj katoličkoj inteligenciji. S pređgoio om presvijetlogi biskupa dr .Antuna Mahniča.
Kdor prelistava to lepo knjižico in se je zanimal za stremljenje slovenske katoliške mladine v zadnjih letih, mora kmalu spoznati, da (je pisalo te liste tisto pero, ki je napis-alo slovenskim Orlom že toliko lepih naukov v člankih „(Mladosti. “ Tisto srce, iz katerega so potekli lepi nauki ,„(Zlate knjige“, je narekovalo tudi „Excelsior.“
Krasne misli, globoki nafuki v lepotepolni obliki.
Kar je bilo povedano že mnogokrat v raznih člankih „(Mladosti“, kar uči .„(Zlata knjiga“ priproste slovenske fante, isto obdeluje pisatelj v’ tej knjigi v nekoliko težji obliki za hrvaško katoliško inteligenco.
Temeljna misel, 'glavno stremljenje: vse delo in mišljenje mladine mora biti uravnano tako, 'da se ne zgubi nikdar zveza z Bogom. Pomoč na tej poti kvišku, vzor vseh vzorov pa naj bo oh, ki je mlajdino tako zelo ljubil — Jezus Kristus.
Nekaj posebnega,, nekaj čudovitega je slediti pisatelju, ko odkriva pred nami značaj Kristusov. To je biser cele knjižice. To ni tisti mehki, samo ljubeči Kristus nemš(k h modernih mistikov, to ni Kristus tistih, ki ga vzljubijo samo v trpljenju, temveč to je Kristus tudi delavni, največji in najmočnejši, najblažji, pa tudi1 najbolj energični. To je nevidni prijatelj mladine, ki hodi z njo od jutra do večera, od večera do dne. Tak' kot je hodil od Betlehema) do vrha Kalvarije, od smrti do vstajenja in do današnjega dne.
Pijsatelj sili, pisatelj hoče, on prodi in uči, da uravna naša mladina svoje življenje pp Njem.
To je veliko stremljenje našega pisatelja, odkar dela med našo mladino, katera naj se po tem stremljenju vzgoji do polnih značajev.
Zasebno in javno življenje naše mladine naj se uradna pp teh (načelih. Politično, gospodarsko, izobraževalno in vsako drugo delo naj temelji na teh-le principih.
V zadnjih letih opazujemo veselo zbliževanje med slovensko in hrvaško ml ajdino. Prav je tako, tako tudi mora biti! Veselo ih dobro znamenje je, da prejema hrvaška mladina na pot svojega prerojenja taka navodila kot so začrtana (v tej knjižici.
Veliki ljubitelj mlajcMne Škof dr. A’.. Mahnič pravi v svojem uvodu v „Excelsior“, da naj bi vsak katoliški laik nosil to knjižico vedno s 'seboj. Po pravici. i,^Excelsior“ v žepu, v srcu pa njegja lepe misli in nauke!
„Zlato knjigo“ in „Excelsior“ smatram kot dva neprecenljiva pojava med slovensko ih hrvaško mladino. Dva mejnika na potu kvišku in naprej.
Hvala ti, katoliški laik, da si nam podaril ta dva bisera!
Ivan Podlesnik.
v	1	1	"
v Sport.
Šah. Pri zadnjem mednarodnem Šahovskem turnirju v Karlovih varih, katerega so se udeležili naj-znamenitejši svetovni igralci, je Slovenec dr. Milan Vidmar dobil sedmo darilo v znesku 600 K. Neki graški list,, ki, kakor je sicer navada teh časnikov, ne more zamolčati tega dejstva, kar naenkrat s prozornim namenom naglaša, da je Vidmar Štajerski inženir iz Weiza. Bi ga že radi naredili za svojega.
Zrakoplovstvo,. Polet iz Benetk v Trst se je ponesrečil. Tržaški aviatik Widmer je pri svojem poletui padel. Dospel je iz Benetk na svojem aeroplanu v Tržič v ponedeljek' proti večeru. Ko je namreč z daljave videl, da je Trst zavit ves v meglo, je dvomil, da bi mu bilo rhoghče pristati vaxhh. Zatft ‘poteta niti, ni hotel nadijevati đo! Trsta, temveč sL je, al prh' moren prostor pdieg ladjedelnioe,' kjer je ttufi’ srečno!
pristal. V torek, dne 26. t.. m, zjutraj pa je nameraval nadaljevati svojo zračno pot Se do Trsta. Žafrana je že poskušal in urejeval vse potrebno pri motorju, ki je deloval izborno. Zasedel je zopet svoj novi Ble-riot-stroj in okrog 6’30 ure zjutraj je dal znamenje za odhod. Lepo je drčal stroj nekoliko Časa po tleh, a v istem hipu pa, ko se je imel dvigniti v zrak, je zagazilo eno kolo pristajalnega vozička v blato, pri Čemur se je nagnil ves aparat na eno stran ter se tako tudi dvignil. Bil je že kakih 10 metrov, visoko in navzoče občinstvo je bilo že mnenja, da se bo mlademu avijatiku posrečilo spraviti stroj zopet v ravnotežje,. toda zaman se je trudil s krmili, Niso mu bila poslušna, Hipoma je treščil stroj z vso silo z desnim nosilnim krovom navzdol na tla in se vsled gonilne sile motorja nekolikokrat prekucnil ter pokopal zračnega krmarja pod seboj. Ko je prihitelo občinstvo prestrašeno na lice mesta, je našlo Widmerja popolnoma ne poškodovanega. Pač pa se je stroj močno poškodoval. Oba nQsilna krova, oboje koles, krmila in vijak so bili zdrobljeni in nekoliko cilindrov zvitih, — Vsled padca na stroju povzročeno škodo se ceni na vec tisoč kron. — Umeje se, da je bil Widmer vsled nesreče skrajno potrt in s solzami v očeh pripovedoval, kako se je stvar dogodila, — Nato se je z av,tomobilQjm pripeljal v Tirst, med tem ko so letalni stroj naložili in ga z železnico spravili v Trst, od koder pojde najbrže zopet v tovarno v Pariz, da ga skušajo popraviti.
Narodno gospodarstvo.
Gospodarska razstava v Sofiji. V Sofiji so v nedeljo otvorili čeŠko-bolgarsko razstavo gospodarskih strojev. Pokrovitelj te razstave je prestolonaslednik kraljevič Boris. Razstava se nahaja v prostorih krat-ljevske jahalnice. Naj večjo zaslugo za prireditev razstave imate trgovski zbornici v Sofiji in Pragi. Otvoritvi razstave so prisostvovali kraljevič Boris, zastopniki kralja in kraljice, ministri, člani avstro-ogrske-ga poslaništva, razni državni dostojanstveniki, diplomati, častniki, člani pripravljalnega odbora, mnogo industrijalcev in člani češke kolonije. Pri otvoritvi je govoril naučni minister S, S. BobČev, ki je zlasti na-glašal važnost trgovskih in gospodarskih stikov med Bolgari in avstrijskimi Slovani, zlasti Cehi. Za ministrom je govoril tudi avstro-ogrski poslanik.
Razvoj zavarovalnic za govejo živino na Nemškem. Leta 1909 je poslovalo na Perniškem 28 velikih vzajemnih zavarovalnic in, 7 zasebnih. Pri velikih najemnih zavarovalnicah igoveje živine je bilq) zavarovane živine v vrednosti okrog 586 milijonov mark; pri zajsebnih pa v vrednosti okrog 117 milijonov. Poleg teh velikih vzajemnih in zasebnih zavarovalnic obstoji še v.eč malih lokalnih zavarovalnic, ki pobirajo deloma v naprej določeno zavarovalnino, deloma sorazmerno porazdeljujejo škodo.
Zvišanje cen pivu. Na vodstvo nižjeavstrijske-ga delavskega konzumnega društva je prišel od vodstva pivovarnarjev dopis glede zvišanja cen piva. Društvo pa zvišanja ni akceptiralo, se je odpovedlo oddaji piva in se je postavilo na stališče bojkota piva.
Starostno zavarovanje delavcev in poljedelcev na Francoskem. Francoska držav,» mora za uporabo tega zakona samo za drugo polovico tega leta potrositi okrog 50 milijonov frankov. Zia leto 1912 se je dejajLa v proračun v ta nameri, postavka 123 milijonov frankov, bo pa kmalu narastla na letnih 130 mil. frankov.
Nesreča v Toulonu*
Več sto mrtvih'.
Toulon, dne 25, septembra: V tukajšnji luki je danes ob 5, uri zjutraj nastal ogenj na križarki ^Li-berte.“ Kljub energičnemu gaštenju se je ogenj bolj in, bolj širil in so se vnele tudi shrambe za smodnik. Nastalo je pet močnih' eksplozij, nakar je križarka zletela v zrak. Cela ladija je popolnoma razbita in razdrobljena, Okrog 300 mož broječa posadka je z ladij o vred zletela v zrak in se z njo vred pogreznila v valove. Ladiji so prihiteli na pomoč rešilni parniki, a je bila vsaka rešilna akcija zaman. Tudi med moštvlom rešilnih parnikov je številno žrtev.
Številožrtev.
Doslej pogrešajo 350 mož. ; Med rešilnim moštvom in na bližnjih bojnih ladijah je katastrofa zahtevala okrog 100 žrtev. Oklopnjača i„pRepu]bli(c(lue“ je tako znatno ‘poškodovana, da so jo morali odpeljati v dojk. Med prebivalstvom je zavladalai nepopisna potrtost. V gostih gručah so se ljudske majse valile proti morskemu obrežju, ko je zagrmela prva eksplozija. PosaJdka križarice „iLiberte“ je brojila) '700 mož, od teh’ je bilo 140 mož na dopustu v mestu, od ostalih je pri eksploziji skočilo 100 mož v vodo in si s tem Tešilo življenje. Drugo moštvo je tudi hotelo za njimi, a so jim predstojniki ukazali udušiti ogenj. In postali so vsi žrtve grozne eksplozije. Uradno se je popoldan ob 5. uri razglasilo, daj je vsled katastrofe ob življenje 300 mornarjev.
Vtis v Parizu.
Vest o grozni katastrofi v toulonsti Inki je napravila med vsem sloji veliko paniko. Ljudstvo, se kar tare in peha za kolporterji Časopisov. Kakor poroča toulonska pomorska pblaist, se je 274 mož posadi ke na lcrižarici „Liberte“ zglasilo dopoldne pri mornariškem prefektu.
Uradno poročilo.
Iz poročila vojnega mihißtrstva je posneti, da je bilo na križarki „Liberte“ več eksplozij, ki so sledile z malimi intervali druga drugi. Pri tem je bila oklopnjača „Republiqtue“ na zadinjem delu znatno poškodovana.
Ko je nastal na križarki „Liberte“1 ogenj, je posadka oddala iz malih topov 4 strele za pomoč. — Vse druge ladije so takoj odposlale rešilno moštvo na Čolničih.
Esperanto in katoličani.
Katoličani so se kmalu oprijeli esperanta, zlasti na Francdskem. Prvi, ki se je tu zanimal za novi jezik, je bil opat E. Peltier. Posvetil se je bil popolnoma tujim jezikom, in klo je zvedel za esperanto, se ga je oklenil z vso ljubeznijo svojega srca. Začel je izdajati revijo „Espero Kajtolika“, s pomočjo katere je hotel združiti katoličane celega jsveta, Njegova i-deja je bila: kakor je liturgični jezik katoliške cerkve latinski,- tako naj bi bil 'občevalni jezik vseh k&|to-ličanov esperanto. To doseči je namen omenjene revije.
Peltier je prvi katoliški duhovnik, ki je pridigo-val po esperantsko; to je bilo v Genevi, ob priliki II. svetovnega esperantskoga kongresa| leta 1906. Ob tej priliki mu je poslal papež Pij X. svoj blagoslov, kakor tudi vpem udeležencem.
OpaJt je začel od prenapornega dela bolehati. Sel je v Lourdes prosit zdravja. Božja previdnost pa mu je poslala smrt. Njegove zadnje besede so bile: „Moj Bog, izročita ti svoje življenje zjai Francijo, za mojo revijo „Espero Katolika“' in za one, ki so ali bodo molili za mojo dušo.“ Umrl je dne 17. februarja 1909. V Lourdesu počivajo njega zemski ostanki, njegova ideja pa se Širi po reviji „Espero Katolika“' med katoličani bolj in bolj.
Katoliški esperantisti so kmalu spoznali resničnost pregovora „couc.ordia parvae res crescunt“; začeli so po zgledu svetovnih internacionalnih esperantskih kongresov tudi sami obhajati mednarodne kongrese katoliških esperantistov. Jeseni leta 1909 je prinesla „Espero Katolika“1 prvič oklic za tak kongres, kjer povdarja, naj bi se na takih kongresih' obravnavala vprašanja: religiozna, filozofska, socialna in praktična, ki se tičejo katoličanov vsega sveta. Dosegli naj bi na teh kongresih dvojni cilj: katoličanom naj bi pokazali, da esperanto nima značaja fra-masonstva, ampak da je popolnoma nevtralen, ki lahko služi katoličanom in nekatoličanom. Nasprotniki pa naj bi iz tega spoznali, da katoliška vera ni nasprotna napredku, ampak je ravno ona vir, iz katerega naj črpamo moč in vztrajnost, da delamo za človeštvo in ndejstvimo; ideal o ljubezni, ki ga je prinesel Kristus na svet.
Iri res se je vršil I. internacionalni kongres katoliških esperantistov (I. Tongreso internacia de katolikoj esperantistaj) od dne 30. marca do 3. aprila 1910 v Parizu. Pariški nadškof monsignore Amette je potrdil program in vodja katoliške .univerze Beau-drillant je prevzel pokroviteljstvo ter prepustil prostore zavoda (Institut catholique). Kaj so razpravljali na kongresu? Približno je vse obseženo v sledečih točjk’ah':	1. EdinosJt cerkve (Unneco de eklezio). 2.
Mednarodni mir (Paco internacia, Kristana pacifiz-mo). 3. Krščansko socialno dejanje (Kristana sociala agado). 4. Esperanto informativno srefMvo (Esperanto, ilo por informo). 5. Esperanto obrambeno sredstvo (Esperanto, ilo por defendo). 6. Esperanto sredstvo za propagando (Esperanto ilo por propagando).
Iri, res, Če bi se esperanto bolj razširil, bi lahko dobivali točne informacije o dtanju cerkve, bi lahko enotno branili katoliško vero in jo razširjevali'.
Na kongresu j,e bil tudi e n zastopnik razkolnih Rusov in eden Anglikancev.
Kongres se je 'dobro obnesel.
Letos se je vršil od dne 14. do dne 19. avgusta II. internacionalni kongres katoliških esperantistov v Hagu na Nizozemskem. Škof monsignore Callier se je jako zanimal za kongres; potrdil je program in dovolil, da se ga udeležita zopet dva zastopnika anglikanske in rusko-ortodoksne cerkve v svrho zbliža-nja s katoliško cerkvijo. Kongres je vzbudil veliko zanimanje.
Gibanje železni čarj e v.
V očigled močnemu vsestranskemu in resnemu gibanju železničarjev vseh narodnosti, ki zahtevajo zboljšanje svojega položaja, poročajo, da se bata' vlada z nekim novim zakonom, ki naj bi ugodil vsaj deloma zaihtevam državnih in železniških' uradnikov. Predlog glede tega zakona pride že v oktobru v zbornico. 'Ob enem snujejo tudi novi zakon glede »reditve uradniških plaič. Oba zakona sta v, tesni medsebojni zvezi.
Železničarji vstrajajo z vso resnostjo ri;a svojem stališču in ne odnehajo od svojih zahtev. Boj take množice in tako dobro organizirane struje je lahko nevaren. Lačen Človek gre za kruhom slepo v boj. Železničarsko gibanje je splošlno. Po vseh kro-novinah se vrše protestni shodi, kjer tae stavljajo resolucije, ki so vse ene vsebine in kličejo soglasno: Dajta nam kruha!
Posebno buren je bil nedeljski shod železničarjevi Frana Jožefove železnice na Dunaj». Mejdi živah-
no debato so zahtevali nekateri zborovalci, da vloži poslanec Tbmschik v parlamentu nujni predlog glede železničarskega vprašanja. Nenadoma je nastal v dvorani silen hrup in vrišč. Zborovalci so kričali:	To
je že prepozno, končni termin je 1. oktober. Vladni zastopnik je zahteval, da opuste zborovalci take medklice. Poslajhec, iTomsehik pa je stopil nato na govorniško tribuno in glasno pozval vladnega zastopnika, da naj ne bo tako nervozen. Vlada naj bo previdna in naj ne draži in razburja železničarjev. Pri teh besedah je nastal v dvorani silen hrup. ,'ZJborovalci so demonstrativno pritrjevali govorniku. Vladni zastopnik je nato vsttal in zapustil dvorano. Zborovalci so glasno kričali za njim. Med klici se je čulo večkrat: „1. oktobra pridemo z odgovorom!“
Zborovalcev se je 'polastila taka razburjenost, da se je bilo bati, da napadejo Vladinega zastopnika. Močan kordon stražnikov je obdržaj razburjeno množico v dvorani in preprečil, da1 ni prišlo do izgredov. Zborovalci so se umirili Še le čez pol ure. nakar so se mirno ratzšli.
Podobna zborovanja se vrše po vseh večjih postajah in mestih.
Prometna zveza železničarjev poroča, da je nastop sekcijiskegia) Šefa Roli a piroti Slovanski ligi in železničarjem sploh situacijo zelo poslabšal. Vse kategorije železniških uslužbencev so skrajno nezadovoljne in se nikakor n,e rnorejo zadovoljiti z dosedanjimi ugodnostmi, ki jim jih* je dovolila vlada. Te u-godnosti kažejo le, da »prava železnic ni principijelno proti blagostanju uslužbencev. To pa železničarjem ne zadostuje. Od dobre vojljei železniške uprave nimajo železničarji nič, dokler se ne spremeni ta dobra volja v dejanja.
Zveza pravi, da je nemogoče ublažiti ostra na-sprotstva med združenim delavstvom in upravo. A Vendar pa bi bilo Še prezgodaj govoriti o stajvki ali pasivni rezistenci. Združene železničarske* organizacije bodo počakale na zasedanje parlamenta, iskale pomoči pri poslancih' in se ne bodo spustile lahkomiselno v boj, dokler imajo Še trohico upanja, da se reši vjprašanje mirnim potom s pomočjo parlamenta,. A Če bi se pa parlament ne hotel baviti s tem vprašanjem in bi odklonil železničarske zahteve, bi znal izzvati ta odpor n4jhujše posledice.
* *
*
Včeraj dne 28. t. m. so se podali poslanci nem-ško-narodne zveze Gross, Stölzl in Reine k prinistrs-kemu predsedniku baronu Gautschu, da mu poročajo o pogovoru z ‘združenimi železničarji. Poslanci so ministrskega predsednika opozorili na dejstvo, da železničarji z odredbami, katere hoče uvesti vlada k zboljšanju njihovih dohodkov, niso zadovoljni in da brezpogojno zahtevajo večjih ugodnosti. Poslanci so izjavili, 'da je položaj med železniškimi uslužbenci jako resen1, in da so posebno železničarji z dežele odločeni stopiti s dne 1. oktobrom v tihi odpor, ako se njihovim zahtevam ne ugodi.
Neposredno fea tem se je zbral ministrski svet, ki se je pečal z železničarskim vprašanjem in z postavo, tičočo se zboljšanja dohodkov državnih uradnikov.
Razgled po svetu.
Sarajevske šole so vse prenapolnjene^ v nekaterih' vladajo naravnost nezaslišane razmere. Mesto bo moralo čim prej izvršiti svoje načrte za zgradbo novih Šolskih poslopij. Na gimnaziji je že 155i mohar medanskih dijakov; njih število se leto za letom viša.
Milijonske goljufije. Velikim sleparijam je prišla na sled pariška policija. V Parizu je zaprla dva elegantna kapitalista, katerima se je posrečilo z izdajanjem akcij neobstoječih delniških družb izvabiti mar lim kapitalistom in varčevalcem okrog 2 milijona frankov. Eden sleparjev se imenuje Palmarin,. v, resnici Jožef Gabriel Asqiuaschad iz Leona na Španskem,, bivši advokat, ki je bil že trikrat pred sodiščem zar radi goljufij in ponarejanja listin, obsojen na 11 let ječe. Njegov „kolega“ je bivši mornariški Častnik bar ron Adrian Konstantin Vinter. Mnogo nesrečnih žrtev je med duhovništvom, ženstvom in Častniki.
Prva šolska zobna klinika na Dunaju. Šolska higijena bo lahko v kratkem zaznamovala velik napredek. Avstrijska higijena v Šolah gradi v Hiittel-dorfu pri Dunaju šolsko zobno kliniko za revne otroke 13. mestnega okraja, zlasti iz Bau mg arina, Hackin-ga in Hiitteldorfa, Ista družba namerava zgraditi prihodnje leto ravno tako kliniko v ottakrinškem okraju.
Sloveča dunajska bolnica usmiljenih bratov poroča: Pri mnogoštevilnih trdovratnih laprtjU) smo uporabljali franc Jofef-ovo grenčico z ugodnim uspehom.
agrobne ograje ::
5 lepo okrašenih vzorcev, iz kovanega železa s prvim prepleskanjem in montiranjem za meter
samo 4*50 K pri Karolu Kerth, ključavničarju v Mariboru« Koroška cesta št 39.
I IfAnor se tak°J sPreJ-VvCIlCi me v manufakturni trgovini M. E Šec-ec, Maribor.

Vage
m vagone, voze (mostne), eentimalne, škalove, decimalne, za živino, iablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
I Brno, Ziienico Moravsko,
1 30 slovanska obrt.
I
maa na vratu in na pijačah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L. Wolflsky v Berolinu N., Weissenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike zdravilne moči. Brošurice na zahtevo zastonj 1
Silama za popravila
V- * >
.s«l
f
m-iške volneno »a
i »3.°. «i»
' manufakturno. W razpošilja najceneje
jtigoslčvanskt
rt ru AvimooVi
DoproI Po seal?
Točna postrežba!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine fn optičnih stvari po vsaki ceni.
Tail «a obroke I lliustr, sanlk zastsitj
Orantfne »d 20 do 200 K.
Miklastfl remont.-ura K 8*60 Pristna srebrna ura - T—
Original omega ura Kuhinjska ura Sudiljka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižic
18'—
. 4’— , *’~ 3."
» s~ — Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
Theod. FeMach
urar in očalar 447 laribor, fiasposka niloa 26 Krajem zlatnina In srebra, "MK
rany«5”»— --
i stemecfa
v Celju.
ASislf se sPrejme na sta-trljan novanje pri gimn,
profesorju v bližini učiteljišča in
ffjte samo Tolslovpšbo slatino.
Haroči se i Tolstem vrhu, Buštanj, Reroško.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne' Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstva.
Izvrstni molitvenih
so:
Beri, Venec pob^sik molitev m sv. pesmi . . K 3i$ Rozman, Miišlii bukvice „ 3 — Venec snetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . .
Sn. Opravilo . . H 135
p Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgevina tiskarne n. CM s=== i Marltart =====
Iz poletne seziie
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prugega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obenem si dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek, Celle.
Zaloga in Izdelovalnica čevljev.
Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke
Milica Tomec,
tovarna sukna. Humpolec, Češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
SCr* Ssildni zastopniki «s spremijo.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice.
Akratotherme"86° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni ba3en, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majniia do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča
Kjer sta v reda tek, preba* a.
Sta telo in duša zdrava!
Te rej : Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“
želodčni likčr
		gimnazije, Volksgarlenstrasse 10. I. S Maribor. 1R1 w
		
		
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pggjg Bureš Maribor
____ Tegethoffova cesta št. 39. Zahtevajte list Straža!
£4Ina Maj. narodna steklarska trgovina
448 itn debelo in nm drobno
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K. 2-40. liter K. 4 80.
Naslov la naročila: „FLORIAN“, Ljnbljana.

Frane Strupi i Celje gi
lipiilii cmsia
šsajm^fžh cenah sv©j© Ibogat® s&tog« steklene Ib porcelanasto svetilk, ©gledal, Tsakovrstažli šip in okvirjev is podobe.
' »tje wüoIs stokEjaraluh del pri ©eršreah in priv. stavbah.
P«5l‘«s^iidne|.#a in teina postrežbe»
fawü

«tak torek In petek depeldoe. Prošnje se sprejemajo in pojasnila sp dajejo vsak dan, izvmmši prašnike, dopoldne «d 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. Za vplačila po peM ae dajejo zastonj peitoo-hranilnične položnice, Mer. 98466. Telefon ima it 8. Za twaoja*« aadestqje nadev: Ijodska pomtfilaiea Celje.
LJUDSKA HRANILNICA -gjta. in POSOJILNICA V C^JU
reglstrovana zadruga *w\ z neomeienn zavezo
z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju,
cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hrani (ae vlage po4V»0/« brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ■e oteeatovame prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po vojnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
poeojttje
aa zemljlHa pa ga Mfcftj, %
—-------' **• , tiatin in •-
H y Prevzamem via dela M dekoraeijske, slikarska In ^ pleskarske stroke, katera izvr-vestno in po nejnižjfb cenab.
G. kr. okrajna sodnija v Mariboru oddelek V., je dosolila prostovoljno sodnijsko dražbo posestev vlož. štev. 34, 35 in 36 katestr. občine Bresternica (Tresternitz), z vsemi premičninami vred, ki je last kuranda Ivana Kaiser.
Dražba se vrši dne
i~~;	9. oktobra 1911 ob 10. uri dopoldne
na licu mesta tega posestva v katast. občini Bresternica (Kamniška graba).
Izklicna cena znaša 5853 K 63 vin. Na ponudbe pod izklicno ceno se ne bo oziralo.
Ob enem se bo vršila tudi dražba premičnim, ki ne pripadajo k premičninam posestva.
C. kr. okrajna sodnija Maribor oddelek V.
dne 26. septembra 1911.
Dobro! Jaz brez ogovora priznam,
da je neštevilno reklamnih sredstev, katere zelo hvalijo, ki pa nič ne pomagajo. Fayeve pristne Bodenske mineralne pastile pa niso nikaka reklamna sredstva. Te so naravnost idealno sredstvo proli vsaki vrsti hripavosti, proti katarom sopii itd., in sicer zato, ker vsebujejo mineralne snovi znamenitih so-denskih zdravilnih studencev. Kolikor vem, sodenske mineralne pastile še niso nobenega varale, kateri jih je rabil. Cena K 125 za škatljo. Dobi se jih povsodi.
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W, TJi. Guntzert, c. kr* dvorni dobavitelj Dunaj IV-1,, Grosse Neugasse 17.
_________________________________’
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki! Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse St. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih Cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, mofla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
M. Sobukošeb
krojaški mojster o Celju
priporoča svgJ =
medni salon za gospode,
ki se nahaja g nogi posajiinični hiši na Ringu.
S A. THIERHYA BALSAM
edino pristro z ?eleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Všafeo ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsdma s podobnimi znamkami še sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh bolezpih
no	«vir Iroolin h>*ir\nTT Aof J >ri.AlnAiw
ICH DIEN

Balsam

ATShrrr » Prt
.«UiM-Stur
Pregrada
kau.
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtja, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne Btekl. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vgeh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Odvetnik dr. JOSip L©SkOVar v Mariboru,
sprejme
Vstop takoj. — Plača po dogovoru.
Veletrgovina s špecerijo in 479 = z deželnimi pridelki 1
Anton Kolenc: Celje
GkYna zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom.
prazen Je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo jfovečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore pfoti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g trgovcev in prosim za mnogobrojan obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastitim^gospcdom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi|druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in dinge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, maligno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni Jod 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje svinj.
Prva južno-štajersba hamnosešha . družba v Celja. ______________
Žaga, brusi In straža s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje Srb. n Izvršuje nagrobne spomenike in vso monumentalna in staust “ bana dela iz tH- In inozemskega materijala. « m Plašča za pnbištvo iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnik spomenikov.:: Hajnižje cene. :: Hulantni s=s s=s plačilni pogoj). :: Haračila se izvršujejo točno. s=s s* Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Kamnoseška družba :: Celje.
a •
nosoiiinica v
1
rsfistrovana zadruga z neomejeno zaveze
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom m stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
*e «prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V due po 4°/0l proti 3 mesečni odpoved) po 41/*. Obresti se pripisujejo k kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemaj« kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinila Za nalaganje po pošti se poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto ^ 97.078). Rentni davek plača posojilnica
Posojila so dajejo
ie članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/t°/#, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 ’/**/«	na _ osebni
kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugph denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseglo 7 kron. — Prošnje za vknjižbe dela posojäaies brezplačno, stranke plača le kette. *
Uradne ure
■o vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvsezsM praznike. — V uradnih urah se apnjena is isplaćuje denar.
peJasftHm se dajejo
sprejemajo vsak delavnik od ned».—S.
RflRFRT niFHT. gamama *We«ld I
nUDIjn 1 lilMllU V CeljU = žgauie, brinjcBeckahev tudi kOtljdK «1