foStalna Dls^sira / ^otnvJn' Leto IX9 št. 252a LJubljana, petek 26. oktobra 1928 Cena 2 Dfn nuja «b 4, «| mesečno L*UD o Din Oglasi po tarifa. Uredništvo a Lirubljana, ICnallova ulica Ster. 5/L Telefon St- «071 in «804, ponoči tudi 5t- <034. ■•kopisl se m traiaj*. UpravaiMv*: U»»bi)»o*, »t S*. - Telefon fe. .tek t Ljubljana, PrcAcr-wt* ultca iL 4. — Telefon &L. Podrainld: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celie, Aleksandrova cest« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in pri postnem ček. zavoda: Unb* Urna al ii.&«j - Praha čislo 78.1*0. wten, Nr. 105.s41. Beograd, 25. oktobra p. Tajništvo glavnega odbora davidovičevske demokratske stranke je nocoj objavilo n asi e d nji kom u n ik e: »Skupna seja glavnega odbora demokratske stranke, poslanskega kluba in centralnih odborov za Zagreb in Beograd se vrši v soboto, 27. t. m. cb 9.30.« Tekom današnjega dne je imel Ljuba Davidovič s prvaki demokratske stranke opetovane sestanke, na katerih so razpravljali o pripravah za to sejo. ki bo, kakor se zatrjuje, velike važnosti, ker bo določila smernice nadaljnje politike demokratske stranke. V radikalskih vrstah se zopet pojavlja večje nezadovoljstvo z voditelji demokratske stranke. Radikali se vprašujejo. zakaj je demokratom potrebna sobotna seja. kai hočejo s to sejo in čemu vsa ta njihova aktivnost. Radikali sumijo, da imajo demokratski prvaki zahrbtne namene in da nameravajo razbiti četvorno koalicijo ter za hrbtom radikalov skleniti sporazum s KDK. Razen teh demokratskih konferenc so važni dogodki današnjega dne samo Ljubljana, 25. oktobra. Prihodnjo nedeljo se bodo vršiie po vsej Bosni in tlerccgovim občinske volitve, prve te vrste. Uociiia Kot samoupravna edioica je v tej pokrajini dosedaj neznana stvar. Le mesta so imela doslej organizirano oočinsKo samoupravo. Sedai stopi poieg 107 mesauli občin še 292 podeželskili občin. Bosna tn Hercegovina je s svojimi 6 obiastmi m 52 srezi veiika pokrajina in je pri tazde-litvi na občine torej zmagal princip velike občine. Na žalost ta zmaga ne pomenja mnogo. Režim je tudi tu pokazal svojo popolno nesposobnost in nerazumevanje za naloge lokalne samouprave. Ze pri teritorijalni razmejitvi so igrali g avno vlogo ne stvarni, temveč strankarski interesi. Cele mesece sta se grizli in pogajali radikalska in muslimanska stranka, da bi pri razdelitvi kar najbolj oču-vali svoje volilne kadre. Prva razdelitev občin je bila dogotov-Ijena 18. oktobra lanskega leta. Ker pa ta razdelitev občinskega teritorija še vedno ni odgovarjala strankarskim interesom radikalne in muslimanske stranke, sta obe stranki pristali na to, da se ta prva razdelitev zavrže m nova odredi do 30. junija t. 1. Nova porazdelitev kmečkih občin pa je bila še slabša kot prva. In pri tej je ostalo. Zato izgledajo občinske granice kakor fantastične karikature. Nič redkega ni, da je našel bina oddaljena od središča svoje obči ne nad 24 km, dočim ima do sedeža druge občine 1 km daieč. To je samo en primer, ki bi se ga moglo izpopolniti s stotinami drugih. A še huje je, da bodo občine v nedeljo sicer dobile svoje občinske odbornike, ne bodo pa imele ne sredstev, ne organizacije. Vlada ni ničesar storila, da pripravi in omogoči funkcioniranje občinskih samouprav. To je tem fatal-nejše, ker so podeželske razmere v Bosni in Hercegovini ponekod še jako primitivne ter manjka prebivalstvu, ki si sicer želi občinske samouprave, še vsa ka izkušnja in je vsled tega dejanska uvedba samouprav v znatni meri od visna od inicijativne pomoči države, odnosno vlade. Toda gospoda iz Beograda, kateri načeluje danes šef «avtono-mistične» stranke (lucus a non lucen-do) se je zadovoljila s tem. da je občinam naročila — štampiljke. In še to se je zgodilo, kakor pravijo zlobni jeziki, ker se je nekomu zdelo «važno», da se štampiljke skupno naročijo... Današnji režim gleda na občinske volitve v Bosni in Hercegovini popolnoma partizansko. Gre mu le za to, koliko kroglic bodo dobile poedine rež;mske stranke, predvsem seveda radikali, ali se pri tem v očeh naroda institucija občinske avtonomije popolnoma kompromitira ali ne. to je hegemonisio-m vse eno. Nedeljske občinske vo!itve se bodo torei vršile popolnoma kot politične volitve in je zato teror režima proti volilcem skoraj ravno tak kakor pri skupščinskih volitvah. Zlasti radikali napenjajo vse sile, da bi očuvali svoje strankarske pozicije ter jim Koroščeva policija služi, kakor da bi bili orni država. Ponekod se pojavljajo med njimi nasprotstva ter nastopajo pristaši Glavnega odbora ločeno od pristašev Velje Vukičeviča. Muslimani se tokrat zelo borijo za enotnost ter so v mnogih krajih razcepljeni. Njihovi odnošaji- napram radikalom — akoravno so z radikali skupaj v vladi — niso najboljši in muslimanski voditelji se ostro pritožujejo, da je dr. Korošec le pokoren sluga radikalske ofenzive. KDK je živahno na delu. HSS in SDS gresta sicer ločeno, a ste v stalnem kontaktu. Opaža se, da se v mnogih krajih približujejo KDK muslimani, ki bi zlasti pri konstituiranju občin hoteli koalicijo s strankama KDK proti radikalom. SDS je prevzela nalogo, da tolmači program KDK zlasti med srbskim prebivalstvom. Nesporno je ta naloga I tamoinja lašlstična" organizacija ^iala" 100 jako težka. SDS se nahaja V vrtincu I naših ljudi na prisilno delo na Sardinijo, najostrejših partizanskih strasti in mora kjer t*^0 zaposleni pri osuševavn.iiu noč-miriti i plemenske i verske instinkte. • virne§a ozemlja. Postavila je svoje liste v mnogih občinah ter bo. kakor vse kaže, dobro odrezala. Davidovičevci so zelo v ozadju agilni pa so zemljoradniki. ki imajo, kakor znano v Bosni in Hercegovini glavni kader svojih volilcev. Klerikalci se v volilni borbi nikjer ne pojavljajo. Posebno interesantne bodo volitve v Sarajevu, ki ie edina velika mestna občina. V Saraievu imajo vse stranke svoje prve ljudi za nosilce. Med radikali prevladujejo pristaši glavnega odbora. katerih 'isto vodi bivši minister posl. dr. Srskič. nosilec muslimanske liste ie minister dr. Snaho, liste HSS posl. dr. Šutej. listo SDS pa nosi vele-ugledni gospodarski strokovnjak in bivši glavni tajnik sarajevske Zbornice TOI posl. dr. Voja Besarovič, ki ie te dni razvil zelo zanimiv in stvaren komunalni program za mesto Sarajevo Nobena od teh glavmh strank ne bo dobila za sebe večine in bo treba ustvariti v občini delovno večino iz najmanj 2 strank. Smatra se za sigurno, da radikali in m us JI mani skupaj ne Akcija Miloša Savčica zopet v ospredju Kraljev povratek v Beograd. - Vesti iz vrst radikalskih nezadovoljnežev. - Posvetovanja demokratov še povratek kralja v Beograd hi avdijenci zunanjega ministra dr. Marinko-viča ter vojnega ministra generala Hadžiča. Zato so se nocoj zopet širile vesti, da bo postalo politično življenje prihodnje dni bolj živahno. Z veliko pozornostjo spremljajo v političnih kro-srih še vedno akcijo inž. Miloša Savči-ča. ki je bil včeraj v TopoM sprejet v avdijenci in se je danes ti...!; vrnil v Becsrad. Še za nocoj ali jutri dopoldne se pričakuie njegov ponovni sestanek z Aco Stanojevičem. V radikalskih vrstah. ki so v opoziciji proti Ve Hi Vukičeviču. se zatrjuje, da bo Miloš Savčič v kratkem postal nosilec politične situacije. Obenem se iz niihovih vrst širijo nove vesti o bližnji intervenciji krone za razplet politične krize. Baje se bo vršila na dvoru skupna avdiienca vseh prvakov četvorne koalicije. V tej avdiienci bodo razoravliali o možnosti sestave volilne vlade pod vodstvom Miloša Savčiča. V vladnh krogih vse te vesti slej ko prei demantirajo in izjavljajo. da situacija še ni dozorela tako daleč, da bi bilo mogoče misliti na volitve. Včerajšnja seja poslovnega odbora KDK Razprava o organizacijskih vprašanjih, — Nova serija shodov. Proslava ustanovitve KDK Zagreb, 25- Oktobra č D>puldne ie bila seja poslovnega odbora KDK Razpravljali so samo o tehničnih zadevah,, kakor o vprašanju organizacije itd Med drugim je bil sestavljen načrt za vetko zborovalno akcijo KDK Na seji se je najprej razpravljalo o proslavi obletnice osnovanja KDK in o kraju, kjer naj bi se ta proslava vršila. Bržkone bo proslava prirejena v Liki, in sicer v Gospidu. Definitivna odločitev še ni bila sprejeta. Poslancu dr. Juriju Krnjeviču je bila poverjena izdelava načrta za velika skupna manifestacijska zborovanja KDK. kf naj bi se priredila na tak način. da bi mogla predsednika KDK Svetozar Pribičevič in dr. Vlakdo Maček govoriti na isti dan na več zborovanjih Danes so bdi že določeni kraji, v katerih naj bi se predvsem priredila taka zborovanja. Na seji sta bila do- ločena poslanca Večeslav Vilder in inž. Avgust Košutič za izvedbo nekih posebnih sklepov KDK. Seja ia bila zaključena ob 1. popoldne. Dr. Krnjevič je po seji dejal novinarjem: »Prvi zbor se bo vršil v nedeljo v Celju, kjer bosta govorila oba predsednika koaiicijc. Naslednji veliki zbor KDK se bo vršd na dan obletnice osnovanja KDK, t. j. II. novembra v Gospiču ali pa v Medaku. Potem bo koalicija prired ia velik zbor v Slavonskem Brodu, ki bo tolik, kakor je bil oni v Sisku. Nato bodo trije zbori v virovitiški županiji, ki bodo vs: eno nedeljo: dopoldne v Virovitici, opoldne v Slatini in popoldne v Valpovu. Na vseh treh zborih bosta nastopila oba predsednika KDK. In tako se bodo nadaljevali zbori Kmečko-demokratske okalicije po vseh večjih krajih. Kako vlada sama sebe demantira Svetozar Pribičevič o napovedanih »ostrih ukrepih« vlade Zagreb, 25 oktobra n Povodom pisave beograjskega tiska o nameravanih ukrepih vlade proti KDK je Pribičevič danes izjavil novinarjem med drugim: V vrstah KDK ne posvečamo posebne pažnje od vlade najavljenim »ostrim ukrepom za osiguranie miru in reda« v prečanskih krajih. Ne morem pa razumeti, zakaj vlada na tak način demantira intervju v »Daily Telegrapfu«. V tem intervju- vu se čita, da se situacija v naših krajih stalno m sigurno boliša. Vlada pa s svojimi ukrepi dokazuje baš nasprotno. Kajti, ako se je situacija pomirila, potem so ostri ukrepi odveč Mi komaj čakamo teh vladnih ostrih ukrepov, ker so nam saron v reklamo Čudno je, da se beograjski vla-stodržci ne morejo ničesar naučitj iz zgodovine. Kadar je ves narod v borbi, tedaj so »ostri ukrepi« samo slamica v vetru Urednik „Narodnega Vala" zopet izpuščen Sodišče je proglasilo njegovo aretacijo za protizakonito in ga zopet izpustilo iz zapora pa predpisani postopek nasprotujeta povsem jasno vsakemu preventivnemu zaporu. Čeprav ni bilo nobenega dvoma o protizakonitem postopanju ob'asti. ki so za novinarja Devčiča odredile prpiskovalni zapor, se je vendar z velikim zanimanjem pričakoval sklep sodišča, ki je principre'n?g8 značaja, ker je bil to v Zagrebu prvi poskus, da se kršijo jasne določbe zakona. Zagreb, 25. oktobra, r. Kakor smo r>oro-eali, je bil odgovorni urednik «Narodnesa Vala> Krešimir Devčič aretiran v uredništvu in takoj zaprt. Danes je imel sodni stol tajno sejo, na kateri je sklenil, da se mora urednik Devčič takoj izpustiti na svobodo. Svoj sklep je sodišče utemeljilo s pozitivnimi predpisi tiskovnega zakona, v katerem se nikjer ne omenja možnost zapora osum-ničenega. Vsa vsebina tega zakona, zlasti Deportacije Slovanov se nadaljujejo Trst, 25. oktobra, č. Iz okolice Pulja je Priznanje narodnega dela Beograd, 25. okt. č. Kakor se doznava. je odbor za priznanje narodnega dela pri-■>r?vi! ukaz. ki ie tudi že podpisan in s katerim se priznava gotovo število let narod nega dela profesorju Vekoslavu Špinčiču. dr Gustavu Gregorinu in dr. Dinku Tri-naističu morejo in zato je razumljivo, če se od ene in druge strani že danes stavljajo ponudbe KDK, od katere bo odvisno, katera od obeh režimskih strank bo — ostala v opoziciji. Bilo bi pogrešno pričakovati, da bodo nedeljske volitve v Bosni in Hercegovini prinesle velike spremembe v strankarski konstelaci.ii. Režimski teror ima v Bosni in Hercegovini hvaležna tla in hegemonisti bodo storili vse. da se obdržijo. Vendar ne bodo z nobenim sredstvom mogli preprečiti pojačanja pozicii KDK in okrepitve solidarnosti med obema l'naliranima strankama kmečke demok > :ije. Guverner Narodne banke v Zagrebu Beograd, 25. okt. p. Nocoj je odpotoval v Zagreb guverner Narodne banke Ignac Baj-loni. Iz Zagreba odpotuje v Ljubljano, nato pa v Split in Sarajevo. Guvernerja Bajlo-nija spremljata generalni direktor dr. No-vakovič in šef oddelka za gospodarska proučevanja dT Aleksander Jovanovič. Dve novi podmornici Split, 25. okt. n. KakoT znano, namerava naše ministrstvo voiske in mornarice naročiti v Franciji dve novi podmornici. Gradita se v Nantesu in se bosta zvali »Smeli« in »Osvetnik«. V Nantesu se nahajajo že naši častniki, ki kontrolirajo gradnjo Podmornici bosta gotovi do oktobra prihodnjega leta, nakar se pripeljala v naše vode. Kralj zopet v Beogradu Beograd, 25. oktobra p Danes ob pol 6. zvečer se je vrnil kralj v Beograd. Kmalu za tem je kralj sprreie' v avdijenci ministra zunanjih del dir. MacinikovkSa io generala Hadžiča. Skupščina se sestane 3. novembra Peograd. 25 okt p Iz vladnih krogov se doznava. da bo okrniena Narodna ski-n. ščinii sklicana za 3 november in ^>b 10 <.> poldne otvorjena s kraljevim ukazom. Ostri davidovičevski napadi na dr Korošca Minister Kujundžič proglaša, da je SLS dolžna prestopiti v radikalsko stranko. - „Pravda" svetuje dr. Korošcu, naj raje moli, nego upravlja državo Beograd, 25. okt. n. V nedeljo je minister pošte dr. Kujundžič na zboru v Glomiaču povdaril kot poseben uspeh radikalske stranke, da se je SLS v blejskem paktu zavezala po potrebi prestopiti v radikalno stranko. Ta izjava člana Koroščeve vlade je napravila na davidovičevce silno mučen vtis, zlasti ker so dosedaj zaman čakali deman-t-ija. Demokrati so tudi izvedeli, da klerikalci povsod povdarjajo. da so pripravljeni na sporazum s KDK samo radikali in SLS, pri čemer nelojalno izključujejo svoje davidovičevske zaveznike. Zato je razumljivo, da postada v demokratski stranki ogorčenje proti dr. Korošcu vedno večje. Danes so demokratski listi prešli v ofenzivo. Sluteč, da niso izključena politična presenečenja, se ie pričelo demokratsko časopisje Ijuto zaletavati v dr. Korošca. Današnja »Pravda« priobčuje uvodnik, v katerem zahteva, da se mora pričeti »tigrovska« politika proti KDK, smatra pa, da dr. Korošec ni sposoben, da bi bil jugoslovenski »Clemenceau«. V grobih besedah pravi »Pravda«: »Jezuiti- | zem popa Korošca in njegovega mu le prepodobnega društva ne more nič pomagati. Treba pustiti popa. da moli za duše izgubljenih sinov (mišljeni so voditelji KDK), upravo države pa je treba poveriti onemu, ki je v stanju, da brani čast in dostojanstvo države«.^. V poročilu o politični situaciji piše Davidovičevo glasilo, da ie bivši nvni-ster in pristaš vlade izjavil: »Vlada dr. Korošca je imela gotovo misijo. Smatram in velik del politikov misli isto. da bi mogla mesto nje priti boljša vlada. Ona lahko gre. Nezadovoljni so ž njo radikali in demokrati...« Demokratski organ končno zahteva, da se mora pričeti proti KDK z naiodločnej-šimi sredstvi, ker se boji. da bo sicer pod pritiskom KDK se situacija pidrla. Interesantria je konsfatacija »Politike«, da se Aca Stanojevič zato tako rezervira od Vukičeviča, ker računa s preokretobra (be.) Danes je razpravljal generalni agent za reparacije Parker Gilbert s finančnim ministrom in drugimi vladnimi člani. bolgarski izvoz preko Soluna z raznimi olajšavami toda brez svobodne cone. kakršno imajo Jueosloveni. Celokupno bolgarsko časopisje odbija to rešitev ter se sklicuje na kontradikcije v nazorih Venizelosa. ki misli popolnoma drugače kakor pa ie mislil takrat, ko je Turčija odstopila Dedeagač Bolgariji. Dr. Stresemann okreval Berlin. 25. oktobra s. Zunanji minister dir. Stresem-aran je toliko okreval, da je kot predsednik nemške ljudske stranke sklical za 3. november predsedstvo stranke Svoje posle kot zunanji minister bo ^najbrže prevzet 5. novembra. Približno ob istem času se bo vrnil v Berlin državni t-ajiniik Sohubert. Belgija priznala albansko kraljevino Beograd, 25. oktobra p Albanski dopisni urad javlja, da je belgijska vlada priznala albansko kraljevino. Grško-turški incident Atene, 25. oktobra (be.) Vl.ida ie protestirala proti obstreljevanju grških ribičev s strani turških obrežnih ladij Neki grška ribič je bil ustreljen in več težko ranjenih. Poraženi mehiški uporniki Mežico Clty, 25. oktobra (be.) Oporniki sr napadli mesto Autland v državi Julis*:o. Po »m*, vem štirinajsturnem boju je vofeStvo uoni fronti borila do kraja. «Mi želimo, da se borimo na temelju v vseh podrobnostih izenačenega naziranja.* Ustavitev dela v Hrastniku in Zagorju Vagonov je še vedno Dremalo. — Omejitev dela v rudnikih TPD za nedoločen čas Trbovlje. 25. oktobra. Zadnje dni je nastopilo zopet hudo pomanjkanje odprtih vagonov in je zopet nasta' velik zastoj v nakladanju premoga. Trboveljska premogokopna družba danes ni dobila niti polovice za nakladanje potrebnih vagonov. Ker ni niti najmanjših izgledov, da bi premogovniki dobili ju- tri zadostno število vagonov, se bo, kakor doznava vaš dopisnik. Jutri ponovno ustavilo obratovanje v Hrastniku in Zagorju. Obnovitev obratovanja ie povsem odvisna od tega, koliko vagonov bodo premogovniki dobili prihodnje dni. Gospodarska pogajanja s češkoslovaško Splošni del trgovinske pogodbe izgotovljen. —- Carinsko-tarifni del ne pride z mrtve točke. — Pogajanja za konzularno pogodbo Praga, 25 oktobra h Dosedanja pogajanja med jugoslovensko in češkoslovaško trgovinsko delegacijo so toliko napredovala, da je splošni del pogodbe izgotovljen i« da ga bosta delegaciji jutri ali pojutrišnjem končnoveljavno redigirali. Nato se bodo takoj pričele razprave o obeh nadaljnjih delih pogodbe, in sicer o carinsko-tarifnem delu ter o veterinarski konvenciji. O kakem prekinjenju pogajanj ne more bitj govora. Ves potreben materijal za nadaljnje razprave o gornjih dveh točkah je natančno pripravljen Izgledi, da bodo pogajanja glede carinsko-tarifnega dela v, kratkem končana z uspehom, so minimalni ker obstojajo izredne zapreke, ki Jib ne morejo odstraniti delegacije, ker so političnega značaja in ki ogražajo pogajanja Pač pa bo, tudi če ne bo dosežen sporazum glede carinsko-tarifnega dela, vendarle dana možnost, da se splošni del pogodbe kot zakon ratificira ter uveljavi. Istočasno se pogaja v Pragi še draga lu-goslovenska delegacija in sicer glede konzularne pogodbe med češkoslovaško In Jugoslavijo. Pogajanja vodita za Jugoslavijo praški poslanik Branko Lazarevifi te dr. Svetislav Predič. Neki Ciril Hristovič se sprehaja po Zagrebu Sumljiv neznanec zahteva od dr. Paveliča, da ga spravi preko meje. — Provokatorji na delu. — Zadeva jeseniškega umora postaja vedno bolj misterijozna Zagreb, 25. oktobra, r. Misterijozni umor Cirila Hristoviea na Jesenicah vzbuja tudi v Zagrebu vedno več pozornosti, posebno ie po poslednjih poročilih, da so preiskovalni organi pri ekshumaciji trupla našli v površniku seznam 16 oseb, med katerimi se baje nahajajo tudi imena voditeljev KDK. V Zagrebu prevladuje mnenje, da tu nekaj ne more biti v redu, ker se doznava, da je beograjska policija odrekla novinarjem in poročevalcem vse informacije in očividno posredovala tudi pri beograjskih redakcijah. da ne prinašajo nobenih poročil več o umoru Hristoviea in tem manj o najdenih dokumentih in o zasledovanju morilca. Zadeva postaja tem bolj sumljiva, po čisto nepojasnjenem dogodku, ki ga je včeraj doživel znani zagrebški odvetnik in politik posl. dr. Ante Pavelič. Pri njem se je do-j>oldne zglasil nepoznan, elegantno oblečen mladenič, po videzu sodeč, akademik. Ker je dr. Pf-oli*5 imel opravka s svojimi kli-jenti, ga ni i." ?"r~jeti. Po končanih Ponovni izgredi proti židovskim visokošof r Madžarskem Budimpešta, 25. oktobra s. Na budimpe-štanskih visokih šolah je danes vladal mir Pač pa je prišlo na tehnološkem institutu, kjer dosedaj ni bilo nemirov, do protiži-dovskih demonstracij. Židovski slušatelji so bili prisiljeni zapustiti poslopje. Tudi v Pečuju, kjer so se do včeraj predavanja vršila v popolnem obsegu, je prišlo včeraj in danes dopoldne do razburljivih scen. Rektor je v smislu odredbe prosvetnega ministra dal zapreti univerzo Kakor poročajo iz Debrecina, je 250 dijakov, ki so bili od snoči na dvorišču univerzitetnega kolegija, davi zapustilo poslopje Vsi so bili legitimirani in se bo protj njim uvedlo postopanje. Smrt španskega admirala Madrid, 25. oktobra (lo.) Tu je umril admiral iPernandez de la Puer.te. razgovorih s klijienti se je dr. Paveliču mudilo na neko sejo in je v sprejemnici mimogrede dejal elegantnemu neznancu, naj pride popoldne ob 3. Fant je popoldne zares točno prišel in se dr. Paveliču predstavil kot Ciril Hristovič. Prosil je odvetnika, naj mu pomaga, odnosno nasvetuje, kako bi prišel preko meje. Dr. Paveliču se je mladenič takoj videl sumljiv in je predvsem zahteval od njega legitimacijo. A neznanec ni imel pri sebi nikakih dokumentov, zaradi česar ga je odvetnik s kratkim izgovorom takoj odslovil. Ni izključeno, da je bil neznanec agent-provokater. Vse njegovo vedenje je bilo sumljivo. Med razgovorom je celo ves čas zakrival svoje oči, zroč neprestano v tla. Nepojmljivo pa je, zakaj se je izdajal za Cirila Hristoviča. Zadeva je sicer bila prj-jiavljena policiji, ni pa znano, ali je bilo uvedeno zasledovanje sumljivega neznanca. Šahovski turnir v Berlinu Berlin, 25. okt. V danes odigrani 11. ruo» di mednarodnega šahovskega turnirja v Berlinu je bila partija Spielmarni==Tartako* ver po šestih urah prekinjena. Niemcovič j c v 31 potezah zmagal nad Rubimstemom, Capablaoca pa nad Marshallom. Reti je bil prost. Stmje no 11. kolu: Capablanca 6 in pol, S"' ' 0), Niemcovič 5 in pol, Reti 4 h r 3 in pol (1), Marehall 3 in pol, RuL^iateiu — Jutri igTajo: Tar» takover z Niemcovič^■*-. Reti s Spielman* nom in Capablanca z ii-jbinsteinom. Mar* shall bo prost. Nova ekspedicija »Krasim" Moskva, 25. okt. g. Ledoloir.iSca aKrasm«, ki je sedaj v Ljenmgradu bodo pozimi pre« delali za plovbo s sosedrr ai državami. Ta rekonstrukcija je bila potrebna, ker bo «Krasin» prihodnjo spomlad napravil eks* pedicij na otok Nordland. Edina bata za gorivo mu bo Beli otok. Nova ekspedicija se bo vršila zopet pod vodstvom prof. Sa» mojlc iči ter bo zasledovala samo znanst« vene smotre. Ekspedicije se bosta udeležila tudi znana letalca Čuhnovski io Babuškin. 2upan prestolnega mesta Današnja »Politika« poroča, da je beograjski župan dr. Knmanudi včeraj zopet obiskal posl. Lune Jovanoviča v zaporu in ostal z aretirancem, ki je, kakor znano, oibtožen sokrivde pri umoru dne 20. junija v, Narodni skupščini, delj časa v »prijateljskem razgovoru«. Dr. Kumanudi je očividno pozabil, kaj je njegova dolžnost kot župana prestolnega mesta. Vsej naši javnosti so znane besede, ki jib je izrekel obtoženi Lune Jova-novič po zločinu, ki ga je izvršil Puniša Račič Ta poslanec je že pred 20. junijem opetovano pretil pok. Stjepanu Radiču, da bo z njim obračunal in da ga bo ta obračun stal glavo. Sedaj se s takim človekom druži župan prestolnega mesta in sankcionira s tem sedanje splošne razpoloženje v Beogradu, ki vidi v zločinu od 20. junija obrambo Srbstva ter herojsko dejanje, ki zasluži le občudovanje- Taista »Politika« poroča tudi to, da se je taisti dr. Kumanudi pri tej priliki sestal na hodniku beograjskega zapora (Glavnjače) s samhn morilcem Punišo Račičem. ki se je ravno sprehajal. Dr. Kumanud; je pristopil k Račiču, n*n »segel v roke in ostal z ni?m v kratkem razgovoru«. Zupan prestolnega mesta . . . Češkoslovaške jubilejne slavnosti Objavljen« itno ▼ enem delu včerajšnje naklade. Praga, 22. okt. V nedeljo je pri nas napočil jubilejni teden lOietnice obstoja republike. Večer za večerom so po-uembnejša poslopja razsvetljena tako, da nudi mesto z višjih in oddaljenejših točk naravnost bajno sliko. Na deželi zasajajo mesta, vasi in občine jubilejna drevesa m jubilejne gaje; v bogatejših občinah odkrivajo spomenike predsedniku Masaryku, odličnejšim politikom in padlim vojakom. Pardubice, Kromeriž in druga mesta so postavila spomenik Masa-ryku, Češke Budjejevice pa dr. Rašinu. V nedeljo je bila slavnostno otvorjena železnica, ki spaja vzhodno Moravsko preko Vsetina s Slovaško. Cela desetletja so Madžari zabranjevali kakršnokoli ugodnejšo zvezo, tako da so češke historične dežele imele s Slovaško najugodnejšo zvezo preko Dunaja. Za železnico iz Vsetina so se Čehi na Dunaju potegovali že pred 66 led in je tudi kasneje sam Masaryk kot poslanec nekolikokrat zahteval to zvezo s Slovaško, tembolj ker je Vsetin spadal v njegov volilni okraj. Po pol stoletju se Je ta zahteva Izpolnila in železnica nosi v Čast predsedniku njegovo ime. Zidali so jo nekoliko let in je stala preko 50 milijonov čeških kron. Na Olšanih, ogromnih pokopališčih pra-škifc, Je bil takisto v nedeljo odkrit spomenik »Zvestemu ruskemu vojaku«, v rjiski kapeli, ki je bila svojčas sezidana na ini-cijativo dr. Kramafa In z njegovo pomočjo ter je prvič zapel zvon, ki ga je daroval jugoslovenski kralj Aleksander. Obred odkritja Je bil posebno slavnosten. Razen tega se otvarjajo razni jubilejni zavodi. Mesto otvori za 28. oktober znameniti »Socijalnl zavod«. Ta zavod je nekaj velikanskega in se s čim podobnim ne more postaviti nobeno drugo mesto v Evropi. Stal le preko 170 milijonov dinarjev. Samo ob sebi umevno je, p^ta^^-ro spomenike onemu dnevu, ki pomeni x^cetek naše svobede v nove epohe, ki je mejnik med staro in novo dobo. 2e v?e leto so naši časopisi prinašali z dolžno pijeteto spomine na dogodke pred desetimi leti, ko se je vršil težak boj za našo samostojnost. S temi spomini zaključujemo poglavje svetovne vojne in našega upora, kakor je 28. oktobra zaključil pred desetimi leti poglavje našega dolgoletnega jarma. Prihodnjim generacijam bo šele mogoče pravilno oconltl delo, ki ga je mlada republika izvršila v teh desetih letih trdega dela za nove večje cilje. Treba pa je opozoriti še na en moment. Pred desetimi leti smo čehi in Jugosloveni delovali tako, kakor da smo eno telo in ena duša in Je skupno delo prineslo take uspehe, da smelo rečemo: Brez takega skupnega dela bi ne bili dosegli vsega tega, kar smo. Toda ravno to se pri teh slav-nostih tako malo poudarja, kakor da smo se v teh desetih letih drug drugemu popolnoma odtujili. Ni dvoma, da je treba najti pota in načina za uresničenje onega, o čemur smo tedaj s-.tjali in sklepali. Ta nedostatek se mora v prihodnjih desetih letih odpraviti. Listi češke opozicije z ogorčenjem pod-črtavajo dejstvo, da se v jubilejnem letu republike nahaja na čelu njene vlade pristaš stranke, ki ni prav ničesar doprinesla k osvobojenju naroda. Ta stramka, katere načelnik je monsinjor Šramek, Je šc novembra meseca 1918 priredila v Velehradtt zborovanje z veliko manifestacijo Habsburgjv-cem in to v času, ko le ostala Češka te praznovala svoje vstajenje. Delegat te stranke pater dr. Hruban nI hotel odpoto-v?ti dne 22. oktobra z našo delegacijo v Ženevo. Prišel je šele pozneje in se skrbno izogibal dr. Benešu. Vse to so klerikalci zagrešili v momentu, ko se Je vse obrnilo od Avstrije in je v Pragi ter po ostalem Češkem bil že popolnoma izvršen prevrati ' fred desetimi leti: 26. oktobra 1918, Beg dr. Šustersiča iz Slovenije. - Zadnja dunajska vlada. - Epidemije in lakota v zadnjih dneh Avstrije Velika tramvajska nesreča na Dunaju Dunaj, 25. oktobra, g. Danes sta s« v okrasih Josefstadtu in Margareten dogodili dve tramvajski nesreči. V enem in drugem okraju sta trčila skupaj dva vagona. Ranjenih je bilo 23 oseb. med njimi tudi promet-n' policist Nesreči sta se dogodili najbrže zaradi tega, ker sta odpovedali zavori. Kongres trezne mladine Beograd, 25. oktobra p. Redna letni »bor Saveza brez v en« mladme se vriH 4. novembra v Zagrebu. Ministrstvo »obračaja je dovoMo po« iovičao vožnjo Zadnji dnevi Avstrije so potekali v znamenju senzacijonalnih političnih in vojaških poročil ki jih je naša javnost pogrešala leta in leta. Za ta glad je bilo dovolj hrane, ni je pa bilo za pravi fizični glad, ki je vse grozneje pritiskal zlasti na bednejše meščanske sloje. Kot verna družina je roko v roki ž njim hodila grozna pljučna kuga, ki je okrutno končala delo, kjer ji je dolgoletno pomanjkanje pripravilo lahko žetev. Časopisi imajo stalno rubriko o apro-vizacijV Človek bi danes mislil, da so aprovizačni uradi skrbeli za prehrano ljudstva tako, da je vsakdo prišel do dobre in tečne hrane, toda temu na žalost ni bilo tako. Pod to rubriko so se objavljali dnevi in ure, ko se bo delil krompir po posameznih okrajih in po abecednem redu proti živilskim nakaznicam. Nekateri oglasi zopet povdarja-jo, da se bo delilo kislo zelje na zelene izkaznice, bele in rdeče pa da ne veljajo več. Dandanes se tako oznanilo sliši že komično, doraščajoče pokolenje pa se bo gotovo krohotalo času. ko so se ljudje pulili za kislo zelje, krompir in kostanj, ki so bila tedai skoro edina živila. ki jih je aprovizacija imela v zalogi. Pa še zelje samo na zelene izkaznice! Pred desetimi leti je vse to bila kruta resnica in na vsak tak poziv se je zgrnilo na stotine strank z lončki, skledami in krožniki, da prejmejo 2 kg zelja, 3 kg krompirja ali 5 kg kostanja za osebo. Po delitvi pa je bilo čitati jwitožbe. da niti teh siromašnih živil v tem ali onem kraju ni bilo na razpolago in ogorčene besede so letele na glave samogoltnih verižnikov. Tudi ta t>osel — verižništvo — danes zapada pozabi; skovanka je plod tedanjih razmer in v današnji ustroj ne spada več. Ljubljana dobiva slovensko lice, kakor po 20. septebru 1.1908. Tuji trgovci odstranjnjejo nemške napise in javnost hvali njih koncilijantnost, češ — da so se le spomnili, dasi pozno, da je treba živeti v miru s sodržavljani, od katerih živ6, in spoštovati jezik večine, ki je že vladajoči element. Vendar strupeno je- dro našega nemštva in nemškutarstva še vztraja v svojem neuklonljivem prav-cu, zanašajoč se na artnado ob Piavi. o kateri sicer krožijo čudne vesti, toda vedno je še predstavljala nekako silo. Deželni šolski svet pod Kaiteneggerjem je še 25. oktobra odklonil siovenske referate, nakar so slovenski člani zapustili sejo in zagrozili, da je to zadnja seja pod takimi okoliščinami. Po dolgih letih zastoja se je tudi kulturno življenje začelo probujati. Slovensko gledališče, ki so ga bili klerikalci v zadnjih letih vojne spremenili v kinematograf, je otvorilo sezono, ustanovila se je Narodna galerija in v časopisih se oglašajo razni strokovnjaki s predlogi in načrti za sanacijo nekaterih popolnoma zanemarjenih panog javnega življenja. Trenutno zadoščenje vzbudi v javnosti vest, da je dr. Šusteršič zapustil domovino in se z avtomobilom odpeljal proti severu. Bridko je bilo njegovo slovo in skrušeni mož je med jokom spraševal: «Kaj sem res tak grešnik?» Danes lahko ugotovimo, da je SLS naložila nanj vse svoje grehe preteklosti in svojega najodličnejšega moža s črno ne-hva.ležnostjo pognala v tujino. Politično se bližamo popolni likvidaciji Avstrije. Baronu Hussareku sledi na mestu ministrskega predsednika La-maseh, ki mu ostane slava poslednjega predsednika avstrijske vlade. Čehi in Jugosloveni izjavljajo, da je Lamasch sicer simpatičen mož, toda zanje Avstrije ni več... Narodno Veče je napovedalo, da bo 29. oktober prvi narodni praznik Jugoslavije in pozvalo javnost, da naj ta dan proslavi posebno veličastno in slavnostno. Listi opozarjajo meščanstvo, nai si nabavi nove narodne zastave, ker so stare v petih letih večnih zmag silno trpele in se na nekaterih barve skoro ne ločijo več. Za Avstrijo da so bile še dobre, zdaj pa spodobnost zahteva njih obnovitev. Dan pred narodnim praznikom pa je počilo — Avstrije, cesarja in monarhije ni več! Uredba o oblastnih cestarjih in mostninar jih Škandalozno odmerjene plače in preskrbnine. — Nssocijalna določila glede odpustov. — Krščanskih socijalistov je sram oblastnega odbora Danes bo ljubljanska oblastna skupščina razpravljala o uredbi o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostninarjev. Ob- lastni odbor ie to uredbo že sklenil meseca junija na temelju pooblastil zakona o oblastni in sreski samoupravi. Sedaj naj le še oblastna skupščina končno odobri že izdano začasno uredbo. Sodeč po sklepih večine skupščinskega odseka za uredbe, ostane uredba oblastnega odbora do malega nespremenjena. Uzakonjena bo za oblastne cestarie in mostninar-je službena pogodba, ki ie posebno značilna za reakcijonarno in nesociialno mišljenje večine oblastne skupščine. Glede službene namestitve in dolžnosti cestarjev in mostninariev so uveljavljeni v uredbi najstrožji predpisi. Predvidena je skrajna izraba delovnih moči: cestar in mostninar ie celo materiielno odgovoren za škodo, ki bi nastala po njegovi krivdi na oblastni cesti ali mostu Težki in odgovorni Da še zdaleka ne odgovarjajo pravice. ki Jih imajo cestarii in mostninarji. ter so posebno plače in preskrbnine tako škandalozno odmerjene da so celo krščanski socijc-lisU v »Delavski Pravici« ugotovili: »S to uredbo se le dokumentiralo v SLS vrstah kaoitalistično pojmovanie o človeku. Človek boliod vrste In človek nižje vrste. Boljša vrsta ima pravico do kulturnejšega in brezskrbneišega življenja, nižja vrsta nal bi imela pravico le In samo do bednega žlvotarjenja. Kajti to, kar ustvarja uredba za cestarje, ne moremo imenovati eksistenčni pogoj.< Osnovne plače naj bi imeli cestarji in mostninarji do prvih r»ct let službe 100 Din mesečno, od 5 do 10 let 200 Din. od 10 do 15 let 300 Diu, od 15 do 30 let 350 Din in nad 20 let službe 400 Din. Osebna draginj-ska doklada znaša za cestaria in mostninar-Ia mesečno 500 Din. Rodbinska doklada znaša za ženo 50 Din. za vsakega otroka pa 30 Din mesečno. Za primer bi imel cestar, ki služi že devet let in bi bil ozenien in imel troje otrok 840 Din mesečne plače, cestar začetnik do 5 let službe pa samo 740 Din mesečne plače. Jasno je. da s tako pičlimi dohodki ne more cestar pošteno preživljati sebe in svolo družino. Uredba izključuje bolniško zavarovanje cestarjev in mostninariev. T:i dobivajo po uredbi za slučaj uradno u;: ,'~"liene bolezni plačo za dobo 26 tednov. !' " ' -au-U ( ustavi oblastni odbor prejemke . ?. 3:o i odpusti uslužbenca Iz službe. V uredbi ni izrecno zajamčeno uslužbencu, da dobi prejemke tudi preko 26tedenske plače za siučai. če je vsled izvrševanja svojega poklica obolel, kair se pri cestarjih večkrat zgocii, ko morajo izvrševati svoi posel tudi v najneugodnejših vremenskih razmerah. Socijalaa dolžnost bi morala narekovati oblastnemu odboru predpis uredbe, da so cestarji ln mostninarji vsled nizkih prejemkov tudi bolniško zavarovani in tako poleg brezplačne bolniške oskrbe deležni tudi hranarine. porodniške podpore, dečje opreme. pogrebnine in rente ob nezgodah, skratka vsega, kar nudi zakon o zavarovanki delavcev. Škandalozna so tudi določila uredbe o prestanku službenega ra&meria. Oblastni odbor lahko odpusti cestaria tekom 14 dni. brez disciplinarne preiskave In brez navedbe odpovednih razlogov. Kakor hitro ni cestar ali mostninar vladajočim no volil — hajdi iz službe in če si tudi služil 30 let. Večjega barbarizma si ne moremo misliti! Zaradi visoke starosti, bolezni ali nezgode za službo onesposobljenim cestarjem in mostninarjem dovoljuje oblastni odbor na prošnjo osebne starostne preskrbnine. ki znašajo po 10- do 151etnem službovaniu 250 Din mesečno, po 15- do 201etnem službovanju 300 Din mesečno, do 20- do 25!etnem službovanju 350 Din mesečno, do 25- do 30-letnem službovanu 400 Din mesečno, do 30-do 351etnem službovanju 450 Din mesečno, po 35- do 401etnem službovaniu 500 Din mesečno in do 40- in večletnem službovanju 550 Din mesečno. Vdovam umrlih cestarjev pripade ,X)]o-vica moževe preskrbnine, razen v slučaju, ako oblastni odbor iz tehtnih razlogov drugače ne ukrene. Zopet samo zaklavrii tirana pravica. Nekatere vdove lahko dobe pre-skrbnino, druge zopet ne. Kot bi ne imele vse vdove enakih pravic do preskrbnine, katero je zaslužil umrli mož s težkim delom. Do same preskrbnine nima uslužbenec pravice, ampak mora šele zanjo prositi in jo dobi šele tedaj, ako mu jo oblastni odbor prizna. Vse je odvisno od proste presoje oblastnega odbora. SLS utemeliuje določilo. da se mora za Dreskrbino vlagati prošnje s tem. da se na ta način navaja cestarje in mostninarje »k pridnosti«. Odkritosrčnelše bi pa gospodje govorili, če bi rekli: SLS hoče imeti cestarje in mostninarie absolutno v svojih rokah. Kdor ne bo vse življenje absolutno pariral SLS delodajalcem, ta lahko na stare dni. ko ie dal vse svoje moči javni službi — pogine od lakote! Po 30 letih službe nai ne dobi cestar niti borih 400 Din. če se je zameril svojim predpostavljenim! Dobro upravljane ceste so predpogoj za gospodarski napredek naroda. Vendar pa dobrih in lepih cest nikdar ne bomo imeli, ko bodo delavci, ki ustvarjajo ceste, ^labd plačani, lačni in raztrgani. Tisti, ki nam bo ustvaril ceste, mera dobiti za svoje delo vsaj plačilo, ki mu omogoča eksistenco. Ako potiska SLS cestar.je v vrste najbednejšega proletarijata, potem tudi noče dobrih cest. In prav to je med drugim tudi potrebno ugotoviti. V «Delavski Pravicb je krščanski socija-list, ki je prebral uredbo o službenem razmerju oblastnih-cestarjev in mostninarjev, vkliknil: «Sram me je bilo (seveda za SLS)!» Ali bo tudi SLS delavske zastopnike v oblastni skupščini sram, ko bodo ela