Kra&e iedenske novice Točno ob polnoči na Silvestrovo se je rodil v beograjski porodnišnici krepak deček, glede ka* terega ugibajo: kateri dan, kateri mesec in kar tero leto naj beležijo v rojstnem izkazu. Na Krasu in v Istri so odkrili jamarji iz Trata v zadnjem času 90 neraziakanih podzemeljskih jam. Nemčija izda za vojno vaak mesec štiri milijarde mark ali 60 milijard dinarjev. Nemčija gradi veliko število komaj 150 tonakih podmornic, ki bi naj služile za pooatritev nemške pomorake zapore naprr.m Angliji. Nemški parnik »Saint Louia«, ki ima 16.732 ton in je bil zaaidran od izbruha vojne v njujorški luki, se je srečno prebil po daljšem križarenju po vodah Zahodne Indije v nemško pristanišče Hamburg. Umetna kava in vrhnje v Nemčiji. Tvrdka I. G. Farben je izdelala umetno kavo, ki po zunanjoati popolnoma, po okusu pa le delno odgovarja pravi kavi. V promet bo stavljena v najkrajšem času. — Tvrdka Oetker pa že nekaj časa .zdeluje umetno vrhnje (smetano) in celo vrato cirugih umetnih hranil, ki bodo v bližnji bodočnosti poatavljena na nernški trg. Italija je dovolila izvoz bombažnega prediva v Jugoalavijo za prvo tromesečje 1940. Sneg je zapadel v Napolju na južnem Italijanskem, kjer so se navadno ob tem času kopali v morju. Najstarejši list v Evrcpi je boneški časopis »Gazzeta d'Venezia«, ki izhaja že 200 let. Zročnt promet na progi Bcrlin-Gdansk-Konigsberg-Bialvstok-Minsk-Moskva traja 24 ur. Solski pouk po pošti in radiu. Radi vojne je zapuatila večina otrok Pariz in je nastanjena po deželi, da bi bila deca zavarovana pred nemškimi bombami iz S1ov. gospodar« mu je bil velik dobrotnik, ko mu je pred par leti prihitel takoj na pomoC v veliki nesreči. Hud udarec nas je zadel, ko nas je tako nenadoma zapustil v teh hudih čaaih. Toda »Slov. gospodarja« baš sedaj ne bomo opustili, kajti boljšega avetovalca in prijatelja ni od njega. Še nadalje mu hočemo biti hvaležni!« Bcg je poklical k sebi 401etno mater. Po kratki bolezni je poklical Bog k aebi iz Obreža pri Središfiu 40 letno Miciko H o č e v a r , ženo predsednika krajevne KZ ter mater šestih otrok. Pokojna je b:la vzor krščanske žene-matere, kakrčne so bolj redke. Kako globoko je soCustvovanje po izgubi blage pckojnice, je pokazal pogreb na, Jštrfanovo popoldne, k; se ji vil od h'8» žalosti na domače pokopališče. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnice domači g. župnik p. L. Božič in v imenu g^avnega odbora KZ g. M. Munda z ganljivimi v srce segajočimi besedaml, da je plavala solza v slehernem očesu ogromnega števila spremljevalcev zadnje poti. Blaga pokojnica uživaj plačilo Vaemogocnega — užalosčenemu aoprogu pa nase najiskrenejše sožalje! Gostilničar in posestnik umrl v Srednji Btetrici. Dne 4. januarja smo pokopali S a b o Josipa, gostilničarja, trgovca in posestnika. Imenovani je bil splošno znan in priljubljen, zlaati pa ga bodo pogresali reveži. Ogromna udeležba pri pogrebu je bila priča njegove aplošne priljubljenoati. Otrokom in rodbini nase "ožalje, pokojnemu pa bodi lahka zemlja! Smrt velike dobrotnice revežev in katoliskih organizacij. Na Božič popoldne amo pokopali na domačem pokopališču v Gornjem Mihaljevcu ugledno posestnico, veliko dobrotnico revežev in katoliških organizacij, globoko verno gospo Pavlino Lovrec, ki je umrla 23. decembra v 60 letu staroati. V zakonski areči, katero je uživala 42 let, ji je Bog poklonil zemeljskih dobrin v višji meri, s katerimi je podpirala upravičene reveže, katoliške misijone, dobrodelna društva in krščanako-katoliške organizacije. Tudi katoliški tisk je cenila nad vse, kajti »Slovenski gospodar« je bll 35 let stalen goet hise, »Slovenec« nad 18 let reden donaaalec dnevnih novic žn drugi verski čaaopisi so bili mnogoletni obiskovalci poanemanja vredne pokojnice, ki je bila splošno priljubijena, kar je pokazal njen "eličasten pogreb, na katerem se je zbralo ljudstva iz Stirih župnij * ogromnem Stevilu, da aličnega ne pomnijo že desetletja. Ob odprtem grobu se je poslovil od blage pokojnice v imenu »Srediske narodne proavete« g. J. Stamberger z ganljivimi besedami, a cerkveni pevaki zbor iz Središča ji je zapel žalostinko v slovo. Počivaj v Bogu, blaga duša — oatalim naše iskreno aožalje! 901etni cerkovnik In se dva druga amrla prt Sv. Lenartu pri Vellki Nedelji. Po dolgi in mučni bolezni je 29. decembra mirno v Gospodu zaapal pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji Kukovec Ferdinand iz Podgorec. Rajni je bil star 90 let ter je 60 let vršil službo cerkovnika pri tukajanji cerkvi. Bil je pri marsikaterem krstu ter je tudi dostim mrličem odzvonil. Birmal ga je avetniški škof Anton Martin Slomšek. Pogreb ae je vršil 31. decembra ob številni udeležbi Ijud8tva. — V Cvetkovcih je umrla K u k o v e c Marija, ki je bila seatra g. župnika Škofa pri Sv. Anto- nu v Slov. goricah. — V Zamučanih jc Izdihnil dušo Veaenjak Jakob, atar okrog 40 let. — Počivajte v miru! Smrt rodoljuba. Pred kratkim nas je zapuatil nas rodoljub Ludovik Zadravec iz Huma pri Ormožu. BU je v najlepai moški dobi, atar 37 let. Pokojnik je bil vnet aodelavec pri naših druitvih. V mladm letih je bil tudi v vinorejski aoli in tako se je tamkaj izobrazil, da je kot prvovrsten gospodar spravil svoje vinograde in kmetijo na prvo mesto. Kako je bil med znanci in prijatelji priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega ae je udeležilo ljudstvo Iz sedmih župnlj. Pred hišo žaloati mu je ormoSki moški pevski zbor zapel žalostinko v slovo, nato pa ae je »prevod pomikal k podružni cerkvi na Hum. Tam so se opravile mrtvaške molitve za pokojnika in nato se je aprevod pomikal na mirodvor Goapodov, na katerem je domači g. župnik v ganljivih besedah oriaal pokojnikovo življenje. Poslovilne tn zahvalne besede pa je govoril g. Velnar iz Ormoža. Dragi Ludovik, počivaj aladko — ženi, peterim otrokom in rodbini pa iakreno sožalje! Najstarejši gasilec v Savinjski dolini umrl. V žalcu je umrl v izredni starosti 86 let P r e m i k Franc, ki je bil ae ustanovni član žalske gaailske čete in najatarejši gasilec v Savinjaki dolini. Gasilci bodo ohranili zavednega narodnjaka in vrlega gasilca v častnem spominu! Umrl je mlad fant. Iz Celja poročajo: Zelen list Je porumenel in mnogo prezgodaj odpadel. Kakor jih toliko... Umrl je mlad fant! Poln kipečega življenja ae je nedavno šele zavedel nevarne sladkorne bolezni, ki jo je dobil pri vojakih, vendar je še upal, upal. Ali zaman! Kruta smrt ga je iztrgala ljubeči mamici in sestram ter ga povedla na božje livade. Steblovnikovega Ludija ni več! Pogrešal ga bo Fantovski odsek, pogrešala ga bo SK Jugoslavija, oba društva, pri kojih ae je marliivo udejstvoval. žalujoči materi in sestri naše sožalje in tiha tolažba zopetnega svidenja nad zvezdami! Tri uglerine osebe umrie v Braslovftah. Prve dni po božiCnih praznikih ao žalostno zadoneli zvonovi v braslovški in polzelski cerkvi ter naznanjali, da je umrla pn avoji hčerki-šolski upfaviteljici na Polzeli gospa Marjeta R o j n i k , vdova po rajnem organiatu Rojniku v Braslovčah. Rajna je bila dobra kržčanska mati 14 otrokom, od katerih jih ae živi deset, ki so vai dobro preskrbljeni z raznimi službami širom naše domovne. Kako je bila rajna priljubljena, je pokazal njen pogreb 28. decembra v Braalovčah. — Naalednji dan amo spremljali k večnemu počitku Marijo T a n j S e k, por. BoSnak, roj. Zohar, ki je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala. — V št. Rupertu pri Braalovčah je pa umrl dne 3. januarja poseatnik Ivan Cizej. Pokojni je bil dolgo časa načelnik krajevnega šolskega odbora v Orli vaai in bivai Clan občinakega odbora v Braalovčah. Bil je zelo delaven član v mnogih gospodarakih društvih. Namesto venca na njegov grob so darovali šolski mladini v Orli vaai krajevni šolaki odbor Orla vaa 150 din, gg. Ivan in Karel Rojnik iz Slovenjgradca pa 100 din. — Vaem trem rajntm želimo, da bl jtm bila zemljica lahka, svojcem pa naše aožalje! Dolgoletna naročnica »Slov. gospouarja« umrla. V Krajnčieah v župniji Sv. Jurij ob juž. žel. je umrla v atarosti 68 let preužitkarica R o z m a n Marija, ki zapušča osem otrok, od katerih je sedem že preakrbljenih. Obilna udeležba pri pogrebu je dokazala občo priljubljenost blage rajne, ki je bila 32 let naročnica »Slov. gospodarja«. Blagopokojni svetila veCna luč, preostalim nase sožalje! 85 letni gospodar preminul pri Sv. Rupertu nad Laškim. Ravno en teden pred Božičem je v Sv. Petru po dolgem trpijenju prc minul 85 letni gospodar Bezgovšek M;hael. Mož je bil prava .slovenska korenina v vaakem oziru: v mali koči je začel pred več kot 60 leti gospodariti, to se pravi garati in trpeti, kakor to zna le globokoverni naš alovenski Clovek. Pa ai je ob strani vrle žene in v krogu mnogošlevilne družine pripravll lepo imetje, lia je vse otroke lepo oskrbel. VrH Muia pa je imd oko in srce tudi za vse potrebne okoličane, mnogo je prispeval za cerkve, dobrodelne uslanove, za domače uboge. Ko je lani t apomladi ofchajal v visokl starosti svojo biaerno poroko, je še kot starček navdušeno nastopil za postavitev piosvetnega Slomaekovega doma v Sv. Rupertu in je prvi položil znaten dar na mizo za ta dom, ko so zadevo nekateri domači boljševiški zaalepljenci napadali. Dne 20. dacembra amo vrlega moža apremili v velikem sprevodu na njegovi zadnji poti. Počivaj v miru, blagi atarček! V stotem letu ga je pobraia smrt. Dne 29. junija bi bil dopolnil ato let preužitkar K i d r i * Jakob. Prebival je v Meetinju v župniji Sladka gora. Izreden jubilant ae je rodil 1840 pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, od koder se je preaelil z 28 letom v faro Sladka gora tn je poročil Franco Jecl. Iz prvega zakona ae mu je rodilo petero otrok, od katerih še živita v LoCah pri Poljčanah nad 70 let atara sin ter hči. Drugi zakon je aklenil radi poatrežbe na starost s 30 let mlajšo Rozo Sinko. Rajni je še dobro pomnil tlako ter deaotino. Na Sladki gori, kjer je bil Sest let župan, ae je dobro "pominjal šestih gg. župnikov. Stara korentna Kidrič je bil trdno prepričan, da bo dočakal sto let, a ga je vzela smrt 2. januarja in je bil 4. januarja pokopan. Najbrž najatarejšemu Stajercu avetila večna luč! Deklica izroca predsedniku trancoske republike Lebrunu pise»nsko znamko za leto 1940, koje ''~M*ek pojde za protijetičen boj I.skalij zlata so zadeli pri UuAio- negi v severnoanaeriški