290 Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 2 MEDNARODNI SIMPOZIJ O TROCKEM '?*" Wuppertal, 26.-29. marec 1990 Neutrudnemu univ. prof. v pokoju dr. Theodorju Bergmannu iz Stuttgarta ne­ dvomno pripada zasluga, da je že drugič zbral prek sto raziskovalcev na mednarod­ nem posvetovanju, tokrat o Trockem. Tako kot pred letom in pol (Mednarodni sim­ pozij o Buharinu; Zgodovinski časopis 1989, str. 129) je tudi tokrat organizacijski od­ bor pod njegovim vodstvom vzorno organiziral posvetovanje o Trockem v zahodno- nemškem revirskem mestu Wuppertal-Barmen, rojstnem kraju Friedricha Engelsa. Mednarodnega simpozija z naslovom — »Leon Trocki — kritik in zagovornik sov­ jetske družbe« — se je udeležilo prek 130 raziskovalcev iz 19 držav (Evrope, ZDA, Kanade, Mehike, Avstralije, Izraela in Kitajske). Na posvetovanju smo z referenti sodelovali trije Jugoslovani — dr. Putnik Dajić (Institut za evropske studije, Beo­ grad), dr. Marjan Britovšek in podpisani. Simpozij o Buharinu (oktobra 1988) je sovpadal s stoletnico rojstva, petdesetlet­ nico nasilne smrti ter s sodno, znanstveno, politično in moralno rehabilitacijo enega najpomembnejših sovjetskih marksističnih teoretikov in politikov dvajsetih let. Tudi letošnji simpozij o Trockem (1879—1940) je sovpadal s petdesetletnico njegove nasilne smrti, toda brez pričakovane sodne rehabilitacije. Ob tem se je na posvetovanju iz­ oblikovalo splošno mnenje, da. Trockemu ni potrebna nikakršna znanstvena, politična in moralna rehabilitacija, saj se je Trocki — s svojimi lucidnimi in preroškimi dèli — rehabilitiral sam. Ob otvoritvi simpozija je bilo prebrano pismo Tamare Deutscher (žene pokoj- nega Isaaca Deutscherja, uglednega biografa Trockega in Stalina) udeležencem posve- tovanja., V pismu je med drugim zapisala, da upa, da se bo ob ognjevitih debatah v Wuppertalu Trocki prikazoval v svoji resničnosti, z vsemi neoprostljivimi slabostmi in z vso titansko veličino. Dejstvo je, »-da do današnjega dne, za razliko od drugih žrtev Stalinovih ostudnih zločinov, Trocki še ni bil rehabilitiran; do današnjega dne njegov ugled še ni bil povrnjen in v panteonu boljševiških revolucionarjev je njegovo mesto še vedno prazno«. Zaradi večje preglednosti je organizacijski odbor referente oziroma njihove re­ ferate razdelil na štiri tematska področja: v prvem smo obravnavali vlogo Trockéga od oktobrske revolucije do njegove izključitve iz političnega življenja Sovjetske zve­ ze, v drugem prispevek Trockega k analizi sovjetske družbe, v tretjem njegov marksi­ zem, v četrtem pa ostalo problematiko, vezano predvsem na vpliv njegovih idej na posamezna družbena gibanja. 2e sama tematska področja nakazujejo bogatost teore­ tičnega in praktičnega dela Trockega; še več, če imamo v vidu soodvisnost njegovega dela s prostorom in časom, v katerem je živel, je takšen interdisciplinarni pristop za zgodovinarja še toliko dragocenejši. Prav je, da na tem mestu opozorim na nekatere najbolj odmevne referate. V okviru prvega tematskega področja je Antonov-Ovsejenko ml. z referatom Trocki — Stalin — Antonov-Ovsejenko (fragmenti političnega boja) načel vprašanje vloge Trockega v revoluciji in državljanski vojni. Na omenjeno temo so sledili refe­ rati Poljakov (Zgodovinski institut, Moskva): Trocki v državljanski vojni; Wallach (Univerza Tel Aviv): Trocki in Rdeča armada; Trukan (Zgodovinski institut, Mo­ skva): Trocki in oktobrska revolucija; Starcev (Pedagoški institut, Leningrad) in Va- secki (Institut marksizma-leninizma, Moskva): Lenin in Trocki ter Spirin (Institut marksizma-leninizma, Moskva) in Zhou Shang-wen (Univerza Shanghai) : Trocki in Stalin. Referenti so si bili enotni v oceni, da Trockemu kot ustanovitelju Rdeče arma­ de nesporno pripada osrednje mesto v organizaciji obrambe mlade sovjetske države neposredno po Oktobru. Poglede Trockega na sindikalno gibanje v obdobju vojnega komunizma so obravnavali Kössler (Sociološki institut, Münster): Trocki in-militari­ zacija dela ter Dajić (Institut za evropske študije, Beograd) in Bordjugov (Institut marksizma-leninizma, Moskva) : Trockijeva sindikalna koncepcija. Obračun s teda­ njo delavsko opozicijo, v katerem je sodeloval tudi Trocki, čeprav v pogojih držav­ ljanske vojne, je brez dvoma tista nedemokratična točka v življenju Trockega, o ka­ teri ni hotel nikoli govoriti. Precejšnje zanimanje je vladalo za referate, ki so se nanašali na Trockijevo kri­ tiko nartijske birokracije in Stalinovo teorijo o možnosti izgradnje socializma v eni deželi, kar je končno pripeljalo tudi do izključitve Trockega iz VKP/b/ in kasneje tudi do izgona iz Sovjetske zveze. Tako je Britovšek obravnaval v svojem referatu Dileme Novega kurza (objavljen bo v Zgodovinskem časopisu), isto problematiko je obravnaval tudi Zheng Yifan (Institut za zgodovino mednarodnega delavskega giba­ nja. Peking): Novi kurz 1923. Johnstone (London) je razgrnil problematiko debate o izgradnji socializma v eni deželi (1924—1927); Daniels (Zgodovinski institut, Ver­ mont — ŽDA) pa Trockijeve poglede na proletarsko demokracijo in partijsko biro­ kracijo 1923—1927; Broué (Institut Leon Trocki, Grenoble, biograf Trockega) je spre- Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S U • ш о . г 291 govoril o oblikovanju in vlogi Združene opozicije (Trocki, Zinovjev, Kamenjev) v boju proti Stalinu, podpisani pa o izključitvi Trockega iz CK VKP/b/ (glej ta Zgodo­ vinski časopis). V nadaljevanju so bili predstavljeni referati, ki so se nanašali na vlogo Trockega v Kominterni: Firsov (Institut marksizma-leninizma, Moskva) in Ba­ yerlein (Aachen) sta obravnavala Trockijevo vlogo pri oblikovanju kominternske politike v začetku dvajsetih let, predvsem z vidika perspektiv svetovne proleterske revolucije; Haferstroh (Mehringov institut, Leipzig) njegovo vlogo pri oblikovanju kominternske taktike v pogojih svetovne gospodarske krize; Vatlin (Institut marksi­ zma-leninizma, Moskva) pa je govoril o stališčih Trockega do fašistične nevarnosti in nujnosti oblikovanja Enotne fronte (1929—1933). Referenti so predstavili še Trockijevo vlogo in njegove poglede na reševanje eko­ nomskih vprašanj tedanje sovjetske družbe v času NEP (Raptis — Atene, Shapiro — London in Seiden — New York). Poudarili so, da je Trockijeva opozicija zahtevala gospodarsko vraščanje Sovjetske zveze v svetovni kapitalistični sistem, povečanje ritmov industrializacije, ki naj črpa sredstva za svoj razvoj iz povečanja davkov ku­ lakom in nepmanom ter obenem zavračala možnost graditve socializma v eni deželi. Trockijeva opozicija je istočasno zahtevala razširitev in poglobitev demokracije v partiji ter napovedala boj zoper birokratizacijo partijskega in državnega aparata. O slednjih vprašanjih, ki so ohranila aktualnost vse do današnjih dni, so razpravljali : Mandel (Bruselj), Marie (Pariz), Maitan (Pariz) in Hürtgen (Berlin). . ,V okviru drugega-tematskega, področja so referenti analizirali Trockijevo kritiko tistih vzvodov v takratni' sovjetski družbi, ki so pripeljali do oblikovanja sistema sta­ linizma, ki se je kasneje pod plaščem »leninizma« razširil na vse ostale socialistične države. Tako je Kozlov (Institut marksizma-leninizma, Moskva) načel vprašanje Tro- ckijeve kritike sovjetskega termidorja in bonapartizma; Linden (Institut za socialno zgodovino, Amsterdam) je obravnaval Trockijeve teorije degeneracije delavske drža­ ve; Löwy (Pariz) Trockijevo kritiko sovjetske birokracije; Mayzel (Tel Aviv) Trocki­ jevo kritiko sovjetske službe državne varnosti ter Moreau (Ottawa) Trockijeve ocene možnosti izgradnje socializma v Sovjetski zvezi. V tretjem tematskem področju so referenti opozorili na izredno bogato in razno­ vrstno idejno dediščino, ki nam jo je zapustil Trocki in ki ima svojo aktualno vred­ nost še danes. V tem kontekstu so referenti obravnavali vrsto različnih vprašanj. Tako je Knei-Paz (Jeruzalem) v svojem referatu orisal temeljne doneske Trockega k teoriji marksizma; Mora (Mexico) je razmišljal o Trockijevi teoriji permanentne revolucije; Mackenbach (Frankfurt) je govoril o pogledih Trockega na moralo, este­ tiko* in filozofijo; Kan Ada (Uppsala) o pogledih na vlogo žene in družine; Steiner (Berlin) je govoril o Trockem kot sociologu; Traverso (Pariz) je razmišljal o Trocki- jevih pogledih na židovsko vprašanje v referatu z naslovom Potopis ne-židovskega Zida; Savelčev (Univerza Kazan) je govoril o Trockijevih vplivih na razvoj kulture v Sovjetski zvezi ter Lebedewa in Lehnert (Berlin) o Trockijevi kulturni koncepciji. V zadnjem tematskem področju so referenti razmišljali, v kolikšni meri je »tro- ckizem« vplival na kitajsko revolucijo — Benton (Univerza Leeds), Yin Xuiyi (Pe­ king); na špansko revolucijo — Goldfield (New York); na boj kolonialnih ljudstev — Casciola (Foligno). Sledil je zanimiv referat o odnosih med Trockim in Kollontajevo — Alexander Kan. V zaključnem delu simpozija so referenti spregovorili še o izdajah Trockijevih izbranih del in možnostih izdaje le-teh v'vzhodnih deželah Evrope. V tem kontekstu je precej pozornosti vzbudil referat'Kerstine Herbst (Berlin), ki je kritično spregovorila o obravnavi Trockega v sovjetski historiografiji do leta 1985. Pričujoče poročilo zajema seveda samo nekaj ključnih misli in povzetkov iz naj­ bolj odmevnih referatov. Ob tem moram poudariti, da so bili referati na visoki znan­ stveni ravni, snov so podajali eksaktno in argumentirano in z zanimanjem lahko pri­ čakujemo zbornik s simpozija, kot so obljubili organizatorji (ob tem naj opozorim, da so organizatorji Buharinovega simpozija obljubo izpolnili, saj so prispevke z omenje­ nega simpozija izdali pod naslovom: »Liebling der Partei«. Nikolai Bucharin — Theo­ retiker und Praktiker des Sozialismus. Hamburg: VSA — Verlag, 1989). Ob tem bi ve­ ljalo še poudariti, da simpozij ni samo osvetlil življenje in delo tega velikega sovjet­ skega marksista ter mu tudi na ta način izkazal dolžno spoštovanje, pač pa je odprl tudi mnoga globja vprašanja, ki so vezana na razvoj in perspektivo socializma; še več, kljub 70-letnemu »razvoju« socializma, je ta — zaradi neupoštevanja Trockijevih opozoril — še vedno na začetni točki. A v g u s t L e š n i k