PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-•tizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 74 (13.012) Trst, sreda, 6. aprila 1988 Tudi v Amanu in Damasku brez soglasja za Shultzev mirovni načrt Malo upanja za uspešen zaključek mirovne misije na Bližnjem vzhodu Ameriški državni sekretar danes v Kairu in nato spet v Jeruzalemu in Amanu - Tudi izraelski zunanji minister Peres odločno proti prisotnosti PLO na morebitnih pogajanjih no potrdila že znano stališče, da mora enakopravno z ostalimi na morebitni mirovni konferenci sodelovati tudi predstavništvo PLO, Izrael pa se mora pred tem umakniti z zasedenih ozemelj. Danes se bo Shultz pogovarjal z egiptovskimi voditelji v Kairu, nato pa bo preko Jeruzalema ponovno dopotoval v Aman in se še enkrat sestal z jordanskim kraljem Huseinom. Vendar pa najbrž že lahko zapišemo, da bo tudi tokratni mirovni poskus ameriškega državnega sekretarja doživel neuspeh. To lahko trdimo iz več razlogov, glavni pa je nedvomno ta, da Američani še naprej odklanjajo prisotnost PLO na mirovnih pogajanjih in v svojem mirovnem načrtu niti ne omenjajo morebitne pravice Palestincev do samoodločbe. Tako ameriško stališče ima svojo podporo tudi pri zmernejši izraelski strani, ki jo vodi zunanji minister Peres, ki sprejema Shultzev načrt, pri tem pa jasno zavrača vsako misel na prisotnost PLO, na samostojno palestinsko državo, zavrača pa tudi odhod številnih izraelskih kolonov, ki so se v Gazi in Cisjordani-ji naselili šele po izraelski zasedbi teh ozemelj. Preprečen poskus vdora v Izrael AMAN Ameriški državni sekretar George Shultz je včeraj po neuspešnem obisku v Izraelu odpotoval v Aman in Damask, kjer je v nekajurnih pogovorih jordanske in sirske predstavnike skušal prepričati o primernosti ameriškega mirovnega načrta za rešitev palestinskega vprašanja. Vsebina pogovorov, ki jih je Shultz imel z jordanskim kraljem Huseinom, ni bila objavljena. Glasnik ameriškega državnega sekretarja Charles Redman je le dejal, da so bili pogovori koristni, da pa se jordanski kralj ni jasno izrekel o ameriškem mirovnem načrtu. Redman je tudi potrdil, da Husein še naprej zahteva, da na mirovni konferenci sodelujejo tudi ZDA in Sovjetska zveza. Pred odhodom v Damask pa je George Shultz jordanskim novinarjem izjavil, da so pogovori v Izraelu dokazali, da vsi Izraelci ne nasprotujejo njegovemu mirovnemu predlogu. V Damasku je Shultza pričakal sirski zunanji minister Faruk al Šaraa, nato pa se je ameriški državni sekretar pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom. Tudi pri Asadu ameriški predlog ni naletel na odobravanje, zato lahko pogovore ocenimo kot neuspešne za Shultza, saj je Sirija odloč- Ameriški tisk o nasilju v Sumgaitu WASHINGTON — Srhljiva pričevanja o nasilju v Gorskem Ka-rabahu so prispela do ZDA. Za to je poskrbel znani ameriški dnevnik Washington Post, ki je objavil obsežni intervju z direktorjem sovjetske tiskovne agencije Novosti Valentinom Falinom. Falin je v svojih odgovorih na vprašanja glede števila žrtev nasilja v Sumgaitu sicer zagovarjal uradno verzijo 32 mrtvih in 200 ranjencev, priznal pa je primere izvajanja golega nasilja nad civilnim prebivalstvom. Falinovi opisi smrti moškega, ki so ga živega dali iz kože, in ženske, ki jo je tolpa zločincev umorila, potem ko ji je odrezala obe dojki, se v marsičem ujemajo s pričevanji armenskih »beguncev«. Direktor agencije Novosti je Američanom zaupal, da »ni šlo za 32 umorov, pač pa 32 primerov verskega fanatizma«, pri tem pa je imel seveda v mislih odnos azerbajdžanskih muslimanov do Armencev, ki so kristjani. Falin je tudi izjavil, da bodo odrasle, ki so zagrešili umore v Sumgaitu, obsodili na smrt, mladoletnikom pa bodo sodili po posebnem postopku. Sovjetski mediji so se zaenkrat vzdržali slehernega komentarja Falinovih izjav, reakcije pa bi lahko bile tudi ostre, še posebno po nastopu Pravde, ki je kritizirala tuje vire informacij, češ da širijo »srhljive podrobnosti« o neredih v Sumgaitu. skt?L AYIV — P° trditvah iz i Ska včerSklh kro9ov ie izraelsk prepredi ],ob iužni libanonski skih k Ua bvema skupinama pa! Izrap]n°nianbosov vbor v Izrael' prjxi cTln Palestinskimi komand triip D , spopada in pri tem s yn: i Palestinci ubiti, štirje izr V°laki Pa ranjeni, li est^nske komandose naj bi < knin P0n°či- Izraelska vojska jih prpj3'.. ob zori pa jih je pozv Pari Prišlo je do oboroženegi vex?'.v, katerem so padle tudi her. -1 komandosov pa je _ egmti. Izraelski vniački nisr, Področje, vendar kom. va Pnšli na sled. Kraj spopai m j „ aJ ogledal tudi izraelski ob RRruster Rabin. turi,°frdltev 0 spopadu pa je no . 12 Palestinskih vrst in o vzelaZ^ poskus vdora v Izrael palestin!Udkka fr0nta za osvo Po trriit, 'l Jo vodi Georges naj ki a9*1 te Palestinske orga Padli i dVe skupini komando: nonu obm1^0 v°isko v iužnei yr . o oaejj z Izraelom. arabskih p3 je,bil° tudi na za niii c:,.! ?zemljih v Gazi in C vodstvo “naf favka' ki jo je i denih ožemi Slmske9a upora r včerai St miJlh' se ie nadalje v, sektnH aVka je PoPoina v trg ki vT' medtem ^ se med pi Upora m1?.0 odzvali pozivu Padi m erfda^evab Pa so se tt elskim- d uPomimi Palestinci bi varn°stnimi silami. Ti P Palestinskih trditvah i: r ..cerai je v neki bolnišnic ra?U C"326 umrl Palestinec, ; l.en v Kan Junisu med mi ni;1 u * dnevu zemlje«, iz 1 Hp .aborišča v Tulkaremu pa skrn ° zastrupitvi tridesetih skih otrok. Razširila se je v astrupitev namerno povzroi m, vendar pa je bila ta ves zanikana. Na zasedenih ozemljih pa K1 vojaki spet začeli izvajati . Pritiska. Začeli so namr 1 m hiš tistih Palestincev, sumijo, da so sodelovali v ak izraelskim oblastem. Tako rp Po^nšib. Prva tri bivališča ■ ki naj bi sodelovali v Jamunu v bližini Jenina. . sliki (AP): izraelska v. dosa trUpl° Palestinskegi Ker hočejo izsiliti osvoboditev 17 v Kuvajtu zaprtih teroristov Ugrabili kuvajtsko potniško letalo in ga preusmerili v iranski Mešhed TEHERAN — Neznanci so včeraj ugrabili kuvajtsko potniško letalo, ki je letelo na progi Bangkok-Ku-vajt, in ga preusmerili v iranski Mešhed, ki se nahaja v severnem Korosanu na meji s Sovjetsko zvezo in Afganistanom. Ugrabitelji zahtevajo osvoboditev 17 teroristov, ki so jih kuvajtske oblasti obsodile na dolge zaporne kazni zaradi atentatov na ameriške in francoske interese v Kuvajtu decembra leta 1983. Kuvajtska vlada je že zahtevala, naj Iran prepreči vzlet letala, obenem je sporočila, da ne bo klonila pred zahtevami ugrabiteljev, saj tega ni 'storila niti leta 1984, ko so ob podobni ugrabitvi in preusmeritvi na teheransko letališče štirje Arabci zahtevali osvoboditev istih 17 teroristov. Takrat so ugrabitelji hladnokrvno ubili dva ameriška državljana, preden je elitnim iranskim oddelkom uspelo vdreti v letalo in jih onesposobiti. Tokrat je položaj nedvomno težji. Do ugrabitve je namreč prišlo v zelo napetem obdobju, ko so se odnosi med Kuvajtom in Iranom do skrajnosti skalili. Da pa bi bila mera pol- na, iz Bangkoka prihajajo vesti, da se na krovu letala nahajajo trije člani kuvajtske kraljeve družine. Odgovorni letalske družbe Kuwait Airlines v Bangkoku Shiber je navedel, da je v letalu poleg 15 članov posadke 97 potnikov, in sicer 30 kuvajtskih državljanov, 22 Britancev, 3 Avstrijci in dva Zahodna Nemca ter državljani najrazličnejših azijskih in bližnjevzhodnih držav, ki imajo svoje delavce v kuvajtskih družbah. Z ugrabitelji se že pogaja podpredsednik iranske vlade Ali Reza Moajeri. Premier Husein Musavi pa je najodločneje obsodil ugrabitev, ker taka dejanja prizadenejo le nedolžne in ne koristijo nikomur. Zračni gusarji so do sedaj osvobodili samo jordanskega državljana, ki je bolan na srcu. Ta je povedal, da govorijo ugrabitelji arabsko in da so oboroženi s pištolami in ročnimi bombami. Ugrabitelji grozijo, da bodo razstrelili letalo, če bo kdo poskusil vdreti vanj s silo. Vesti o tej ugrabitvi so bile sinoči skrajno pomanjkljive, saj se točno ne ve, kakšen tip letala so ugrabili, in se le domneva, da je to boeing 747. Svojci na bangkoškem letališču čakajo na vesti o ugrabljenem letalu (AP) Košarkarski pokal prvakov Tracer in Makabi finalista v Gandu ~ □ □ □ Evropski nogometni pokali Atalanta - Malines brez favorita □ □ □ Teniški Davisov pokal V Beogradu vse nared za dvoboj z Italijo Zaradi vedno novih pomislekov in zaprek bodo pogajanja za sestavo vlade še dolga RIM — Ta teden bo za De Milo odločilen. Poverjeni-predsednik se je včeraj sestal z liberalci in socialdemokrati. Danes bi moral skleniti sedanji krog pogajanj, saj se bo sestal z republikanci in socialisti. To pa še ne pomeni, da bo to zadnji krog dvostranskih pogovorov. Tako liberalci kot socialdemokrati so namreč že zahtevali od De Mite naknadna pojasnila. Bržkone bodo jutri isto zahtevali republikanci, predvsem pa socialisti, ki ne skoparijo s pomisleki in kritikami o De Mitovem programskem osnutku. Včeraj je socialistični »programski odbor« sestavil krajšo obnovo socialističnih zahtev in pripomb, ki jih bodo danes predložili in pojasnili poverjenemu predsedniku. V takem položaju ni mogoče izključiti, da bo De Mita začel nov krog posvetovanj. Šele nato bo pristal na večstranski, kolegialni, sestanek tajnikov petih strank bivše vladne koalicije. Kot je včeraj navedel tajnik PLI Altissi-mo, se bodo partnerji sestali, šele ko bo poverjeni predsednik končal s svojimi posvetovanji. Vsa ugibanja in napovedi so torej izredno težavni. Politični opazovalci menijo, da bo pot iz krize še dolga in polna ovir. Dvome ima celo De Mita. Včeraj je novinarjem dejal, da ni od njega odvisno, kdaj bo umaknil svoje pri- držke, ker jih imajo izključno stranke, ki postavljajo nove in nove prepreke. Takoj pa je pristavil, da nihče ne zavlačuje krize namenoma. Po njegovem so ugotovili vzroke za težave, sedaj jih je treba samo odpraviti. Kako naj bi jih odpravili, pa ni nikomur jasno. Tajnik PLI Altissimo je v intervjuju za tednik Panorama poudaril svoje nezadovoljstvo. Liberalci niso navdušeni nad možnostjo, da bi stopili v vlado, ki nima jasnih obrisov petstrankarske koalicije. Prav zato iščejo novo strategijo za sedanje »prehodno« obdobje. Že se širijo govorice, da bi liberalci lahko ostali izven vlade, na kritičnem »predpražniku«, s tem da bi se vzdrževali ali od zunaj podpirali vlado. Lahko pa bi se usedli kar med opozicijo. Altissimo ne skriva zanimanja za levičarsko alternativo mitterrandovskega kova. »To Craxijevo stalnico bi lahko liberalci podprli,« je poudaril Altissimo in si s tem nakopal srd republikancev, ki so ga v svojem glasilu ostro napadli. Liberalci pa so jih takoj ocenili kot »nevoščljive in nadute bratrance«. Vse to pa ne razburja De Mite. Poverjeni predsednik ne ocenjuje negativno Altissimovih izjav in trdi, da ni med včerajšnjimi pogovori zaznal »bistvenih razhajanj«, g. r. Ne glede na izid pogajanj v Ženevi Moskva odločena umakniti svoje vojake iz Afganistana MOSKVA - Sovjetski zunanji minister Eduard Še-vardnadze je med svojimi nenadnimi pogovori z afgan-skimi voditelji v imenu politbiroja CK KPSZ poudaril, da bo Moskva umaknila svoje vojaške enote iz Afganistana ne glede na to, če bodo pogajalci v Ženevi dosegli sporazum. Tako je pač treba razumeti današnje sporočilo agencije TASS, ki pravi, da sta obe strani potrdili, da »bosta uresničevali domenjeni program ukrepov ne glede na to, kako se bo iztekel položaj na afgansko-pakis-tanskih pogajanjih v Ženevi«. Če posredna pogajanja med Kabulom in Islamabadom, ki jih v Ženevi vodijo ob posredovanju predstavnika generalnega sekretarja OZN Diega Čordovesa, ne bodo prinesla ustreznih sporazumov, bosta Sovjetska zveza in Afganistan delovala tako, kot »jima narekujejo nacionalni interesi«. Iz te zavite formulacije sovjetske tiskovne agencije je zlasti pomembno izvleči zaključek, da Moskva ne namerava več kaj dosti čakati na podpis sporazumov v Ženevi. Znano je, da je Mihail Gorbačov v začetku februarja objavil, da se bo umik sovjetskih vojaških enot začel 15. maja. Pri tem je gradil na domnevi, da bosta obe strani do 15. marca podpisali vse ustrezne sporazume. Ker pa se to doslej ni zgodilo in ker Moskva obtožuje Pakistan in ZDA, da namenoma zavlačujeta sporazumevanje ter postavljata vedno nove pogoje, je politbiro CK KPSZ na svoji zadnji seji v četrtek sklenil, da poišče nove korake za »politično ureditev položaja okoli Afaganistana«, kot tu uradno pravijo vozlu. Gorbačov očitno potrebuje konkretnih dokazov za svoj politični program, saj Afganistan obremenjuje tako nadaljnja pogajanja z VVashingtdnom o strateškem orožju kot tudi postopek ratifikacije sporazuma o raketah srednjega dometa v ameriškem senatu. ANTON RUPNIK Spopad med Noriego in ZDA se še nadaljuje ZDA sklenile poslati v Panamo 1300 vojakov Diplomatska prizadevanja za rešitev dolgoletne državljanske vojne v Angoli NAIROBI — Medtem ko na jugu Angole že tri mesece potekajo spopadi za strateško pomembno mesto Cuito Cuanavale, iz Luande in od drugod prihajajo nova znamenja o diplomatskih posredovanjih za politično 'rešitev več kot dvanajst let trajajoče državljanske vojne. V teh dogodkih se prepletajo vojaške ofenzive in protiofenzive in pogajalski poskusi diplomatov v politično-diplomatskem zakulisju. Iz Luande so nazadnje sporočili, da je bil na obisku pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Ana-tolij Adamišin. Sovjetski diplomat je po uradnih poročilih predsednika Dos Santosa seznanil s pogovori sovjetskega zunanjega ministra Ševardnadzeja z ameriškem kolegom Shultzem prejšnji mesec v ZDA. Opazovalci menijo, da je bil poleg tega v Luandi gotovo tudi govor o možnostih za politični razplet v Angoli. Zanimivo je, da so se ob obisku sovjetskega diplomata v angolskem glavnem mestu v južnoafriškem tisku spet pojavila ugibanja o tem, da bi moglo kmalu priti do neposrednih južnoafriško-sovjetskih stikov na diplomatski ravni. Vzporedno s temi špekulacijami so se pojavila še ugibanja o tajnih stikih sovjetskih predstavnikov s funkcionarji angolskega uporniškega gibanja Unita Jonasa Savimbija. V Moskvi so vsa ta ugibanja zanikali, podobno tudi tista, češ da je v zadnjih mesecih prišlo do več tajnih sestankov med sovjetskimi diplomati na nižji ravni in med južnoafriškimi predstavniki in sicer v svetovni organizaciji, v Lesotu in v nekaterih evropskih mestih. Novice ali bolje, ugibanja o teh srečanjih so prišla iz nekaterih diplomatskih krogov, pojavila pa so se tudi v nekaterih časnikih in se verjetno opirajo na dejstvo, da je bavarski premier Franz Josef Strauss neposredno pred turnejo po jugu Afrike in pred pogovori v Pretorii obiskal Moskvo, kjer se je sestal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Analitiki ob tem poudarjajo, da Pretoria in Moskva že od leta 1956 nimata nobenih formalnih diplomatsko-po-litičnih stikov. Hkrati pa je javna skrivnost, da že dolga leta tajno sodelujeta pri prodaji zlata in diamantov na svetovnem trgu. Ugibanja o južnoafriško-sovjetskih stikih so se okrepila zlasti po tistem, ko so prejšnji mesec iz Pretorie prišle novice, da je zunanji minister Roelof Botha javno ponudil Moskvi neposredni dialog, s čimer naj bi pomagali rešiti angolsko in z njo povezano namibijsko krizo. Južnoafriški komentatorji so to potezo uvrstili med propagandne in zapisali, da gre bolj za zgovoren signal Washingtonu, naj pri diplomatskih posredovanjih na jugu Afrike bolj upošteva glas belske manjšinske vlade v Pretorii. V Moskvi so Bothov predlog gladko zavrnili, kar vseeno ni ustavilo ugibanj, ali in koliko Južna Afrika in Sovjetska zveza vzpostavljata stike na diplomatskem prizorišču, ki je skrbno skrito pred javnostjo. Gotovo gre pri južnoafriških (propagandnih in drugačnih) potezah tudj za to, da bi JAR s takimi poskusi razbila politično osamitev na mednarodnem prizorišču. Nekaj podobnega velja tudi za angolsko uporniško gibanje, zvezo za popolno neodvisnost Angole (Unita), ki na vse načine išče pot iz izolacije in si hoče z vojaškimi akcijami na jugu Angole (Cuito Cuanavale) ter z najnovejšimi napadi na kraje na severu Angole utrditi vojaške pozicije pred morebitnimi pogajanji z vlado v Luandi. Iz angolske prestolnice so že sporočili, da so se pripravljeni pogajati s predstavniki Unite, čeprav za zdaj po vsem sodeč zavračajo pogajanja z Jonasom Savimbijem. Obema so iz vodstva uporniškega gibanja sporočili, da so tudi oni pripravljeni na pogajanja brez vnaprejšnjih pogojev. Te poteze in napovedi pa nedvomno kažejo, da so možnosti za začetek pogajalskega procesa v Angoli vedno večje, pri čemer domneve o južnoafriško-sovjetskih tajnih stikih in o navezavi tajnih stikov med Moskvo in Unito ostajajo zavite v skrivnostno meglo, ob čemer je težko verjeti, da so povsem brez osnove, kajti sovjetski vojaški in politični zastavki v tem delu Afrike so tako veliki, da demantiji ne zvenijo prepričljivo. AVGUST PUDGAR PANAMA — Združene države Amerike načrtujejo nove, še izrazitejše ekonomske ukrepe proti panamski državi. Ameriške oblasti so sklenile poslati v Panamo kar 1300 svojih vojakov, ki bodo skrbeli za varnost ameriških državljanov v tej srednjeameriški državi. Včeraj je poletelo s helikopterji iz kalifornijske baze Fort Ord prvih 200 vojakov proti ameriškim oporiščem v Panami, ostali pa bodo šli na pot danes ali najkasneje jutri. Medtem se v ZDA zaostrujejo polemike glede panamske afere. Washing-' ton Post trdi, da je skupina od 800 do 1200 kubanskih vojakov dospela meseca marca v srednjeameriško državo, da bi branila Noriegovo vlado. To vest je sicer kasneje demantiral predstavnik za varnost Bele hiše. Nič manj presenetljiva je novica, ki jo je včeraj posredoval senatorski podkomisiji za boj proti mamilom Jose Blandon, bivši Noriegov sodelavec. Ta namreč trdi, da ima panamski general dokumentacijo, ki dokazuje vpletenost nekaterih ameriških večjih osebnosti v prekupčevanje mamil iz Srednje Amerike v ZDA. Blandon je trdno prepričan, da ima Noriega res te dokaze, neki član senatorske podkomisije pa je novinarjem dejal, da se Noriega prav po zaslugi teh še drži vodilnega stolčka. Na sliki (telefoto AP): ameriški vojaki so poleteli iz kalifornijske baze v Fort Ordu. Rubelj bo konvertibilen? RIM - Rubelj bo postal konvertibilen čez sedem ali osem let, morda pa še prej. To je povedal včeraj v Rimu sovjetski finančni minister Sencagov, ki se je v Italijo prišel udeležit konference o gospodarskih smernicah moskovske vlade po nastopu perestrojke. In prav od uspešnosti politike Gorbačova je odvisno, kdaj se bo lahko rubelj enakopravno kosal z zahodnimi valutami, kot je poudaril minister. Po njegovem sta za uresničitev konvertibilnosti rublja potrebni določitev pravega razmerja med njegovo realno in tržno vrednostjo in pospešitev ter raztegnitev trgovskih stikov med sovjetskimi in zahodnimi podjetji. V ta namen pristojne moskovske oblasti že proučujejo, kakšno kupno vrednost naj bi pravzaprav imel rubelj. (dg) Predsednik slovenskih komunistov Kučan ob 40-letnici Slovenijalesa Socializem ni družba enakih v siromaštvu LJUBLJANA — »Globina krize, ki jo živimo, zahteva drugačen pristop k razumevanju socializma. Zagotoviti mora zgodovinsko opravičilo in uveljavitev njegovih prednosti, tudi v pogledu ekonomske učinkovitosti in politične demokratičnosti, torej v pogledu humanejših, boljših, kultiviranejših odnosov med ljudmi.« To je med drugim včeraj povedal predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan na proslavi ob štiridesetletnici uspešnega dela (zlasti izvoznega) Slovenijalesove delovne organizacije Trgovina in nadaljeval: »Velja se glede teh vprašanj vračati k teoretičnim izvorom komunističnega gibanja. V njih ni najti opravičila za zamisel socializma kot družbe siromašnih ali enakih v siromaštvu. Nasprotno, socializem je v teh predstavah družba, v kateri živijo ljudje, stimulirani in motivirani za delo in ustvarja- nje v svojem in skupnem interesu, bogato. Razlike v vsestransko, ne le materialno bogatem življenju človeka so utemeljene le z razlikami v delovnem prispevku, v delovni motiviranosti. Žal je šel razvoj socializma v drugo smer. Poleg zgodovinskih in objektivnih okoliščin za to, zlasti dejstvo, da se je socializem razvijal v pogojih gospodarske in družbene nerazvitosti, je razlog potrebno iskati v etatističnem konceptu socializma, zlasti njegovega gospodarstva, ki mu veliko bolj ustreza filozofija uravnilovke in enakosti, pa četudi v siromaštvu za delovno ljudstvo - ne seveda za upravIjalski »sloj birokracije in tehnokracije.« Milan Kučan se je dotaknil tudi zadnjega spornega ukrepa zveznega javnega tožilca proti novinarjema Mladine in Teleksa in v tej zvezi dejal: »Znano je, da je prvi pogoj pravne države spoštovanje zakonitosti in ustav- nosti v racionalnem obsegu reguliranja družbenih odnosov. To je mera medsebojnega zaupanja države v lastne državljane in državljanov v lastno državo. Ne verjamem, da so v prid krepitve tega zaupanja in v prid krepitve pravnega karakterja države javne polemike javnih tožilcev o obstoju elementov kaznivega dejanja, njegovi kvalifikaciji in prevzemanju pregona, pa tudi ne razglaševanje napovedi o začetku kazenskega pregona s tribune zvezne skupščine. Ne verjamem v racionalnost in politično modrost takih polemik. Ne glede na motive in razloge bo to pustilo v političnem življenju globoke posledice. V posebno luč bo postavilo težnje iz 36. amandmaja predlaganih ustavnih sprememb, s katerimi se predlaga razširitev pristojnosti zveznega javnega tožilca, s tem pa okrnitev samostojnosti in, kar je pomembnejše, odgovornosti republiš- kih javnih tožilcev. Prej kot- da je to prispevek k utrjevanju načela ustavnosti in zakonitosti, katerih izraz je tudi samostojnost in neodvisnost sodišč, verjamem, da je to rezultat prav tistih pritiskov, za katere smo rekli, da se jih je treba osvoboditi, če želimo kompetentno, zaupanja vredno državo,« je med drugim dejal Milan Kučan. (dd) Brigitta Montanari ZAGREB — Zaradi slabih vremenskih razmer dela pri reševanju ladje Brigitte Montanari v Murterskem kanalu v zadnjem tednu niso potekala po načrtih. To so včeraj sporočili izvršnemu svetu Sabora SR Hrvaške ter dodali, da potapljaška ekipa Brodos-pasa zaradi slabega vremena ni mogla delati več kot dvakrat - 29. marca in 2. aprila. Vojna mest v Iraku in Iranu se nadaljuje z vse večjo silo Še neodločen izid primarnih volitev v Winsconsinu in »caucusov« v Coloradu Proti Bushu Dukakis ali Jackson? TEHERAN — Po nekajdnevnem premirju zaradi obiska turškega premiera v Bagdadu se vojna mest med Irakom in Iranom nadaljuje z nezmanjšano močjo. Tako naj bi po vesteh iranske tiskovne agencije Irna Irak včeraj zgodaj zjutraj z raketo zadel stanovanjsko četrt v svetem mestu Kom. Pri tem naj bi bilo ubito 15 civilistov, med katerimi so bile tudi ženske in otroci, precej oseb pa naj bi bilo ranjenih. Vest je potrdil tudi Bagdad, ki pa je svoj napad opravičil s trditvijo, da je bilo bombardiranje Koma le odgovor na iranske raketne napade na iraška mesta. Toda iraška tiskovna agencija Ina je kasneje sporočila, da je Irak včeraj izstrelil še štiri rakete. Prva je zadela iransko mesto Isfahan, druga je bila ponovno usmerjena na Kom, zadnji dve pa sta popoldne zadeli Teheran. Še hujši pa naj bi bili včeraj napadi Irancev. Kot poroča agencija Irna, naj bi v ponedeljek ponoči in včeraj izstrelili dvanajst raket proti iraškim vojaškim in gospodarskim ciljem na skrajnem severnem delu Perzijskega zaliva. Iranci naj bi napad izvedli kot maščevanje za iraška bombardiranja civilnih ciljev. Kot trdijo v iranskih vojaških krogih, naj bi iranske rakete povzročile precej mrtvih in veliko materialno škodo. Po trditvah iz Teherana pa naj bi iransko topništvo včeraj zadelo tudi pomembne vojaške cilje v Basri. Še naprej pa se razvnema medsebojno obtoževanje o tem, kdo uporablja kemično orožje. Pri tem je včeraj iranski vojaški predstavnik zanikal trditve Bagdada, da so Iranci v Kurdistanu proti Iračanom uporabili kemično orožje. Pri tem je Irak tudi zahteval, naj OZN pošlje posebno komisijo, ki naj bi v Bagdadu pregledala iraške vojake, ki so bili poškodovani s kemičnim orožjem. V Bagdad pa je včeraj prispel na nekajdnevni obisk bolgarski premier Georgij Atanasov. Kot poroča tiskovna agencija Ina, se bo bolgarski premier sestal z najvidnejšimi iraškimi političnimi predstavniki, s katerimi se bo pogovarjal o znanstvenem, tehnološkem in.gpspodarskem sodelovanju. Dukakisov govor pred primarnimi volitvami v VVinsconsinu (Telefoto AP) NEW YORK — Izid primarnih volitev v VVinsconsinu je še začasen, saj morajo skrutinatorji še prešteti glasove večjih mest, prav tako nedokončno pa je tudi število delegatov, ki so si jih posamezni kandidati priborili na »caucusih« v Coloradu, Kljub še nedo-končnim podatkom pa lahko trdimo, da so volivci tako v VVinsconsinu kot v Coloradu potrdili glavne smernice letošnjih predsedniških volitev: v republikanskem taboru je Dolov umik odločno favoriziral predsedniškega namestnika Busha, med demokrati pa bo izid dvoboja med Michaelom Du-kakisom in Jessejem Jacksonom najbrž odvisen od peščice glasov oziroma delegatov. Jacksona bi lahko podprli celo sami republikanci in to iz prepričanja, da bo lahko Bush lažje prestopil prag Bele hiše, če se bo moral novembra soočati s temnopoltim kandidatom, ki si ga očitno ni mogoče zamisliti kot Reaganovega naslednika. »ZDA še niso pripravljene,« trdi Dukakisova polovica demokratov. V deželni komisiji Ponovna odobritev zavrnjenega zakona TRST — Deželna komisija za industrijo je ponovno odobrila zakonski osnutek, ki predvideva vrsto posegov v korist podjetij, ki delujejo v trgovinskem sektorju; odobrila ga je z nekaterimi spremembami, ker je prvotno besedilo deželni svet ga je odobril meseca januarja — osrednja vlada zavrnila. Zakonski osnutek bo morala sedaj ponovno proučiti deželna skupščina in nato potrditi vlada. Ista komisija pa je odložila razpravo o zakonskem osnutku o ribolovu in o akvakulturi v morskih vodah,'s katerim sta povezana dva druga zakonska osnutka (prvega so predložili komunisti, drugega pa demokristjani); razpravo je odložila, da bi deželnemu odboru omogočila nadaljnjo poglobitev omenjenega vprašanja. Šest milijard lir Dežele gorskim skupnostim VIDEM — Na predlog odbornika za gozdarstvo in gozdno gospodarstvo Renata Bertolija je deželni odbor Fur-lanije-Julijske krajine v teh dneh nakazal skoraj šest milijard lir kot deželne in državne prispevke gorskim skupnostim iz naše dežele. Gre za prispevke, ki so namenjeni tako za letošnje kot za prihodnje leto. V okviru tega nakazila je deželna uprava prispevala skupno dve milijardi lir kot redni prispevek za tekoče stroške gorskih skupnosti, kot je predvideno v deželnem zakonu 29 iz leta 1973 in nadaljnjih normativih zakona štev. 54 iz leta 1986. Ostala dva prispevka — prvi v višini 270 milijonov lir, drugi pa v višini treh milijard in 613 milijonov lir pa zadevata razdelitev državnih finančnih sredstev gorskim skupnostim na osnovi državnega zakona štev. 1102 iz leta 1971 (prvi prispevek se nanaša na letošnje leto, drugi pa na prihodnje). S temi sredstvi bodo gorske skupnosti finansirale izdelavo in izvajanje razvojnih načrtov. Za letošnje leto je deželna uprava že pred tem nakazala skoraj tri in pol milijarde lir. Kreditne olajšave kmetom VIDEM Deželna uprava Furlani-je-Julijske krajine bo ponovno s krediti pristopila na pomoč kmetom. Na predlog pristojnega odbornika Silvana Antoninija je namreč deželni odbor nakazal eno milijardo in dvesto milijonov lir za kmete, spolovinarje, kolone, soudeležence in uslužbence pri kmetijskih podjetjih ter za zadruge tega sektorja; finančna sredstva bodo služila za nakup zemljišč. Deželna uprava bo torej nudila prispevke na obresti za posojila, ki jih bodo zainteresiranim kmetom nudili pooblaščeni denarni zavodi. Omenjene prispevke bodo porazdelili med 45 kmetov oziroma zadrug, v glavnem iz goriške, videmske in pordenonske pokrajine. Dobre napovedi turistične predhodnice PORTOROŽ — Če se po prvem večjem turističnem obisku v predsezoni res lahko sklepa, kakšna bo turistična sezona, potem bi lahko turistični delavci mirno čakali poletne dni. Minuli konec tedna je samo skozi pet južnopri-roorskih mejnih prehodov pripotovalo v Jugoslavijo več kot 150 tisoč tujcev. Računajo, da jih je kakih 30 tisoč počitnikovalo v Istri, v hotelih na Obali (v Slovenski Istri) pa več kot 5000 (večinoma tujih, seveda) gostov. Prodali so vse ogrevane hotelske sobe, nekateri hotelski delavci (na Bernardinu, na primer) so se znašli celo tako, da 80 oddali tiste sobe, ki jih sprva sploh niso nameravali, ker Je za ta čas ob morju še prezgodaj za bivanje v neogrevanih Napovedi o turistični sezoni iz leta v leto bolj nihajo. Na letošnji Berlinski turistični borzi, so napovedovali izje-men turistični obisk v Jugoslaviji, le kakih deset dni pred velikonočnimi prazniki pa so začele prihajati številne odpovedi rezervacij in to celo v takem obsegu, kakršnega juristični delavci niso vajeni. V Turistični organizaciji Por-orož bi imeli na primer za 30 odstotkov slabšo zasedenost, Ra i bili oclvisni samo od najavljenih turističnih skupin, hofo^^i odpovedi je bilo več - portoroški prodajalci krivri lh pa 50 poudarili, da je bilo tokrat najbolj turisti 'T61116, V Nemčiji je še pred nekaj dnevi snežilo in moriu rePr°sto niso hoteli verjeti, da bi lahko bilo ob nemšlnl j *. v Italiji ali Španiji) kaj topleje. V nekaterih in vso k , e^elah pa so bili ljudje zaskrbljeni zaradi poplav Pn t ° J naraščajočih rek. rešili . t°8ke (pa tudi istrske) turistične delavce so tokrat tndividualci - tisti gostje, ki se pripeljejo sami in nenapovedano. Največ jih je bilo seveda iz Italije in ker portoroška prometna infrastruktura ni prilagojena tolikšnemu obisku individualnih gostov, ki se pripeljejo z lastnimi vozili, so bili tukaj že minulo soboto in nedeljo priče izredni stiski s parkirišči. Gostje pa so v zadregi puščali svoja vozila tudi tam, kjer tega ne bi smeli. Za naslednje mesece je že jasno, da bosta april in maj za turistično žetev bolj sušna meseca, kasneje pa so napovedi različne. Manjše agencije trdijo, da bodo pripeljale več gostov, pri večjih (kot so TUI in Neckermann) pa opažajo drugače, kot so še na borzi v Berlinu, padec povpraševanja. Tako nam je povedal Marjan Jakič, vodja prodaje iz Hotelov Bernardin in dodal, sa beležijo nekoliko ugodnejše podatke (za pet odstotkov več rezervacij kot lani) pri frankfurtskem Yugotoursu. Zdaj je tudi čas, ko turistični delavci pripravljajo večji del dinarskih cen za domače goste. Te pa bodo oblikovali v glavnem po podobnem ključu, kot lani - ocenili bodo, koliko naj bi bila v sezoni vredna nemška marka (za april so ocenili 850 din, za maj 950 din in za avgust 1200 din) in dinarske cene potem postavili kakih 20 do 30 odstotkov nižje, kot veljajo za tujce. Seveda pa je med tistimi, ki oblikujejo cene za turistična prenočišča, vse več pomislekov, ali je res smiselno prodajati domačim gostom te storitve po toliko nižjih cenah, saj je turizem (ob cestnini na avtomobilski cesti) ena redkih (če ne edina) panoga, ki ponuja svoje storitve tujcem dražje, kot domačemu potrošniku. BORIS ŠULIGOJ MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ Manjšinsko šolstvo Dvojezičnost z napako v šolah Dežele Aosta V razčlenjenost te rubrike vstopa nova komponenta; poleg prikaza knjig, sosednjih ali bolj oddaljenih manjšin in razprav iz strokovnega tiska bo periodično objavljen tudi članek o ureditvi šolskega vprašanja pri posameznih manjšinah, najprej v Italiji, nato širše po Evropi. Povod za to usmeritev je zelo konkreten; čez tri tedne se bo začelo na Nizozemskem mednarodno srečanje o manj rabljenih jezikih v osnovnih šolah, kjer bo 35 manjšin iz desetih evropskih držav prikazalo svoj položaj in razpravljalo na to temo. Posvet že dve leti pripravlja osrednja raziskovalna ustanova frizijske manjšine na Nizozemskem, Fryske Akademy, ki je poskrbela, da je vsaka manjšina sama opisala svoj osnovnošolski položaj. To gradivo je tudi vir za sledeči opis. Kot prva bo tokrat prikazana osnovnošolska struktura francoske skupnosti v Deželi Aosta. Njen opis je izdelal predsednik deželnega 1RRSAE za Deželo Aosto Jean Pezzoli. Korenine uradne veljave francoskega jezika v Dolini Aoste segajo zelo globoko. Položaj uradnega jezika mu je bil priznan že z ediktom iz leta 1561. Nastanek moderne italijanske države je začel ta položaj spreminjati. Ustava kralja Karla Alberta iz leta 1848 je francoščino že potisnila na raven manjšinskega jezika. Prva italijanska moderna šolska reforma (Casatijev zakon iz leta 1859) je sicer načelno še priznala francoščini uradno vlogo, a praksa se je z leti bolj oddaljevala od tega načela, kot pa približevala. Leta 1911 je italijanščina že povsem prevladala kot učni jezik v aostanskih šolah. Reforma Gentile je tudi tam opravila svoje, francoščina je izginila iz šolskega pouka in pozneje tudi iz javnega življenja. Obnova se je začela še predno je Italija postala republika. Sedmega septembra 1945 je zadnji italijanski kralj z odlokom spet uvedel pouk francoščine v aostanske šole in sicer tako, da je francoščini določil enako število ur kot italijanščini, ob tem pa, da se nekaj predmetov poučuje tudi v francoskem jeziku. Kraljevi odlok je določal nadalje, da ima pristojnost nad osnovno in srednjo šolo Dežela. Ta opredelitev aostanske šolske problematike je očitno imela svojo Da ne bo trupel še več! — Lani so iz sežanske na (beri: predvsem Sežane) 1K-Pe. iali v ljubljansko kafilerijo \tr? *ruPel konj, 20 poginulih bi-„ .v' 4(5 ovac, 55 prašičev, 15 tru-P 1 telet in nekaj deset poginulih P °v. mačk, lisic in srn. Ko je se-ntnSia en°ta primorske veteri- arskcj.higienske službe o tem svl.°ca*a občinskemu izvršnemu la a 1,1 skupščini, je še ugotovi-čik - •so večin° poginjenih doma-šil «vali odkrili v izvoznih po-nr> a 11 ^ivine- Hkrati so lakonič-aodali. da je bilo lani takih n *ner°v kar trikrat več, kot leto L Prei- Zaradi tega, pa tudi zato, nr>r,-OCeniuiei°' (la se letos število ne bo zmanjšalo, so se-nrŽHi velerinarji in higieniki P dlagali, naj bi povečali pri- stojbine za njihove storitve in kupili vozilo za odvažanje velikih kadavrov. Le tako bodo namreč zmogli plačati vse več dela, ki ga opravijo. Morda bi bilo prav, da bi hkrati ukrepale tudi druge službe in zmanjševale trpinčenje živali oziroma naraščajočo gospodarsko škodo. Če bi namreč na cesti pogosteje nadzorovali primernost prevoza živali, poostrili kazni za izvozne in prevozniške organizacije, odgovorne posameznike in voznike ter zagotovili takojšnje kaznovanje krivcev, bi bilo takšnih škodljivih primerov prevoza živine, precej manj, kot jih je sicer! JANEZ ODAR Ilustrator Matjaž Schmidt gost Kosovelove knjižnice SEŽANA — Vsak četrtek ob 16.30 uri se v prostorih Kosovelove knjižnice v Sežani pričenjajo ure pravljic, ki jih že več let uspešno vodi in organizira prizadevna knjižničarka Marija Godnič. Malčki so zlasti veseli, ko v goste dobijo priznanega pesnika, pisatelja ali pa mladinskega ilustratorja. Tako je bilo tudi prejšnji četrtek, ko jih je obiskal slikar, mlajši slovenski ilustrator Matjaž Schmidt. Najprej so številni obiskovalci prisluhnili pravljici z naslovom »Zgodba o levih in levčkih«, ki jo je ilustriral prav Schmidt. Ilustrator je ob pripovedovanju zgodbe narisal glavnega junaka iz knjige »Radovan s planeta Beta«. Schmidt usmerja svoje slikarske sposobnosti v zahtevno ilustratorsko delo in mladi bralci ga poznajo prav po njegovih značilnih ilustracijah. Ilustriral je okrog 60 knjig (Vrtirepov koledar, Edinka, Veliki križ, Zajec in tri opice, Petelin in divji pes, Pravljice iz mačje preje, Nejčev leksikon...). Mladi se z njegovimi ilustracijami srečujejo tudi v mladinski literaturi (Kurirček, Ciciban, Pionir) in revijah za odrasle (Teleks, Otrok in družina, Rodna gruda...). Za svoje delo je prejel najvišja priznanja (Levstikova in Kajuhova nagrada, Zlato pero Beograda...). —oks— težo, kajti nova republikanska oblast jo je zelo hitro osvojila (novembra 1946), čeprav se je njena uresničitev zavlekla vse do leta 1975. Za sedanje razmere je bil bistvenega pomena statut nove Dežele Aosta, ki je bil odobren z ustavnim zakonom št. 4 z dne 26. feb. 1948 in zlasti trije členi (38, 39 in 40), ki govorijo o šoli in o jeziku. Njihova vsebina določa, da je francoščina v Deželi enakopravna italijanščini (razen za sodnijske določbe), da šole spadajo pod deželno pristojnost in da je v njih odmerjeno enako število ur za poučevanje tako italijanščine kot francoščine (in da se nekateri predmeti lahko poučujejo le v francoščini), da splošne državne učne načrte lahko Dežela prilagodi lokalnim razmeram. Ta statut je moral nato čakati 30 let, da je prišlo do objave izvršilnih norm, ki so stopile v veljavo šele z zakonom 196 z dne 16. maja 1978. Tu so prejšnje določbe še nekoliko pristrižene,- preoblikovanje učnih načrtov na primer, lahko izvede Dežela le v dogovoru z Ministrstvom za javno vzgofo. Celotna slika aostanskega šolstva, ki izide iz teh določb, kaže nedvomno na večjo avtonomijo kot šola v naši deželi, a ta avtonomija je predvsem upravnega značaja in le malokje posega tudi v vsebino pouka. Šibka točka te ureditve, gledano z vidika francosko govorečega prebivalstva, ki tvori približno 60% celotnega deželnega prebivalstva, je ravno v kvaliteti jezikovnega znanja, ki ga dosežejo učenci v obvladovanju francoščine. Po ocenah, navedenih v omenjenem poročilu je rezultat tega šolskega sistema, da približno 80% učencev lahko bere francoščino, kar se tiče pa pisanega obvladanja tega jezika je dosežena usposobljenost nižja. Vzroki tega stanja so v splošnih jezikovnih razmerah, ki vladajo v dolini, v dejstvu, da ne obstaja neko povsem francosko jezikovno okolje, v katerem bi lahko domačini živeli, govorili in mislili po francosko in pa dejstvo, da programi lokalnih učiteljišč teh razmer in specifičnih potreb aostanske šole ne upoštevajo, kot bi morali. Bodoči učitelji imajo le štiri ure pouka francoščine na teden, kar jim daje preskromno usposobljenost, da bi poučevali oba jezika na isti ravni. Pouk v francoščini je v glavnem nujen le za spoznavanje okolja in to vsebino neguje le manjše število učiteljev. Število dejanskih ur, ki so posvečene temu učenju, je odvisno od posameznega učitelja, a tudi v najbolj ugodnih primerih lahko pride francoski jezik do izraza le v precej skromnem razponu »uradnih odnosov« in predmetnika. Znanje in orodje za nadoknadenje teh pomanjkljivosti nudi vrsta ustanov, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti deželni zavod IRRSAE, ki ni nastal kot drugod leta 1981 na podlagi zakona, ampak ima globlje korenine v krogih šolskih in kulturnih delavcev, ki so ta problem že prej čutili in skušali reševati s skromnejšimi sredstvi. Toda vsi napori ne morejo uravnovesiti dejstva, da je pouk francoskega jezika občuten pri večini dijakov, kot manj pomemben od italijanskega, zaradi njegovega položaja v izvenšol-skem okolju. DANIELLE STEEL v »KaA Pa se ti je zgodilo?« Nikoli si nista bila blizu, mu aSr -11 bil° ža1, da 50 9a vrg!iiz šole. Vedela je, koliko čas P01116^ nogometno moštvo; odkar se je vrnil, je bil ves zamorjen, danes pa je bil videti še slabši, tako da je moral0 biti nekaj močno narobe. n_„. vignil je svoj prestrašeni pogled. »Danes sem dobil Pozivnico za vpoklic.« to n neu-<< Sedla mu je nasproti in v hipu razumela, kaj Še ta^° bdo dovoli hudOr da je bil v vojski Li. Ustal i n k®1 P° maslu. Ward se je prikazal na vratih in se Up 1, 0 Gregovem obrazu je sprevidel, da je nekaj naro-• ^Pdar se je bal, da se je kaj zgodilo Lionelu. labv>Ibiau®,novice?<< Te besede'so kar zletele iz njega, da bi mtiko dobil ravno tako hiter odgovor. zivni,-re?/Je PEkimal. »Da.« Brez besed mu je pomolil poje tau°' Ward 1° ie prebral in se sesedel v stol, potem pa jo oj predal Faye. Ko sta si vendar želela samo to, da bi se Lionelova vojaščina čimprej končala, zdaj pa ju bo skrbelo še za Grega! Ni bilo pošteno, da sta se nenadoma kar dva njuna sinova znašla v Vietnamu. Faye je pogledala Warda. »Mar ni kakšnega zakona, ki bi to prepovedoval?« Ward je odkimal in spet pogledal Grega. Na vabilu je pisalo, da se mora javiti čez tri dni. Pri vojski niso izgubljali časa, bil je že prvi december. Spet je pomislil na Kanado, čeprav se mu to nekako ni zdelo pravično zaradi Lionela, ki je že bil tamdoli. Kot bi bil Vietnam vreden, da zanj Lionel tvega življenje. Greg pa ne. Bilo mu je jasno, da fant mora iti. Greg se je javil v Fort Ord 4. decembra, kot je pisalo v vabilu, od tam pa so ga poslali v Fort Benning v Georgijo na šesttedensko osnovno urjenje. Niti toliko mu niso dovolili, da bi za božič prišel domov, zato so bili to leto prazniki strašansko turobni. Val se je s skupino prijateljev odpravila v Mehiko, Vanessa je končno odpotovala z Jasonom v New Hampshire, Greg je bil na urjenju, Lionel v Vietnamu, Anne pa se je na vse kriplje prizadevala, da bi ušla zdoma. To leto sta z Billom podobno uredila praznike kot prejšnje leto, čez nekaj tednov naj bi dopolnila sedemnajst let in tako sta si nenehno ponavljala, da ju čaka samo še eno leto. Grega so premestili 28. januarja in ga poslali naravnost v Sajgon, od tam pa na letalsko oporišče Bien Hoa severno od Sajgona. Niti toliko časa ni imel, da bi se srečal z Lione-lom, ki mu je ostalo samo še tri tedne službe v Vietnamu in ki bi ga naj nato premostili v Nemčijo. Lionel je komaj čakal, te smrdljive vojne je imel dovolj za vse življenje če jo bo preživel, seveda. Vse preveč njegovih znancev je bilo ubitih en sam dan pred odhodom domov. Lionel se ni sprostil, dokler se ni njegovo letalo dotaknilo tal v Los Angelesu. Vedel je, da je Greg v Vietnamu, in je nekajkrat poskušal priti v stik z njim, vendar brez uspeha. Njegov poveljnik se ni nič obotavljal in je vse sveže vpoklicance takoj poslal na bojna območja še isti dan, ko so prispeli v Bien Hoa. To je bila peklenska dobrodošlica v Vietnamu. Greg je ostal tam točno dva tedna. Trinajstega februarja je 1. korpus izvedel več akcij in raketnih napadov na vietkong, porušil dve vasi in več noči zapored lovil ujetnike. Greg je doživel svoj ognjeni krst in prvič okusil kri, smrt in zmago. Njegov najboljši prijatelj z urjenja je dobil strel v črevesje, vendar so zdravniki zagotavljali, da bo preživel. Najboljše pri tem je bilo, da so ga poslali domov. Na ducate drugih fantov je umrlo, sedem jih je izginilo, kar je druge fante neznansko prestrašilo, Greg pa je imel priložnost, da je ustrelil dve starki in psa; to se mu je zdelo grozljivo in navdušujoče obenem, podobno občutkom, ki jih je imel, kadar je z žogo v rokah tekel čez golno črto. Potem pa je ob petih nekega jutra, ko se je pragozd ravno prebujal v življenje in so okrog njega vreščale in čivkale ptice, odšel s še nekaj možmi v patrolo in stopil na mino. Po tem ni bilo niti trupla, ki bi ga lahko pokopali. Izginil je v krvavem oblaku pred očmi svojih tovarišev; mnogi izmed njih so nosili njegove delce na obleki, ko so odhiteli nazaj v taborišče. V hudem šoku in z dvema hudo ranjenima tovarišema so se opotekli v taborišče. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Vrsta resolucij h komaj odobrenemu občinskemu proračunu Tržaška Občina naj se zavzame za uzakonitev zaščite Slovencev Razstavo bodo odprli jutri Sredozemlje in Kras v grafikah Klavdija Tutte v Galeriji TK Občinski proračun, ki so ga na tržaški Občini odobrili z glasovi večine 29. marca (zanj je glasovalo 34 svetovalcev Liste za Trst, Krščanske demokracije, PSI, PRI in PSDI, proti pa 18 predstavnikov KPI, Tržaškega gibanja, Mestne liste, MSI, PLI in Slovenske skupnosti) je najpomembnejši dokument vsake krajevne uprave, ki daje priložnost za vsakoletno poglobljeno razpravo o preteklem delovanju in programskih usmeritvah najpomembnejše izvoljene ustanove. Zato je proračunska razprava ponavadi zelo vneta in piolemična, kot je bilo tudi v tem primeru, in zaradi tega se ob proračunu praviloma izglasuje cela vrsta resolucij, ki jih zvečine predlagajo predstavniki opozicije, da dopolnjujejo pomanjkljivosti v proračunskih dokumentih in da obvezujejo župana in izvršni organ uprave, da si prizadevata za reševanje vprašanj, ki so posebnega političnega ali upravnega pomena. Tako je bilo tudi letos, saj so razne politične skupine vložile pred zaključkom razprave o proračunu in pred glasovanjem o njem kar 74 različnih resolucij, ob zaključku pa je tudi svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar vložil še svojih 9 resolucij, ki pa ni znano, ali jih bo vzel občinski svet v pretres. Vložene so bile namreč med glasovalno izjavo, ker se je Lokar zanesel na zagotavljanja podžupana Segheneja, da bodo tako vložene še pravočasno, toda občinski pravilnik predvideva, da je resolucije treba predložiti še pred zaključkom razprave, tako da sedaj nekateri oporekajo Lokarju, da jih je vložil prepozno. Spričo tako velikega števila vloženih resolucij in pozne ure tržaški občinski svet ni razpravljal o njih na isti seji, na kateri je izglasoval prora- čun, a je odložil njihovo obravnavanje na naslednjo sejo. Kljub nastopu načelnika svetovalske skupine KPI Artura Calabrie, ki je od župana zahteval, naj bi o resolucijah razpravljali in glasovali že v tem tednu, pa kaže, da si je hotel občinski odbor vzeti daljši velikonočni dopust in da bo prihodnja občinska seja šele prihodnji torek, 12. t. m. Politično najpomembnejši med vsemi sta brez dvoma resoluciji KPI o Slovencih (podobno je vložil tudi svetovalec Tržaškega gibanja Paro-vel) in o italijanski manjšini v Jugoslaviji. V prvi komunistična svetovalska skupina obvezuje občinski odbor, da se zavzame pri državnem parlamentu za čimprejšnjo uzakonitev globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki »naj zadosti njenim upravičenim pričakovanjem in jo obrani pred procesi asimilacije, pospešuje njen svobodni raz- Na pobudo PSI Problemi ostarelih tema javne razprave V konferenčni dvorani hotela Savoia Excelsior, Nabrežje Man-dracchio 4, se bo danes ob 17. uri pričela javna razprava z naslovom »Problemi ostarelih v Trstu«, ki jo prireja tržaška federacija PSI. Srečanja se bodo udeležili senator Arduino Agnelli, podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, podžupan Augusto Seg-hene in predsednik tržaške Krajevne zdravstvene enote Claudio Bevilacgua. voj in aktivno vključevanje v vsedržavno družbeno tkivo, kot elementa kulturne bogatitve in povezovanja med sosednima državama«. Obenem bi moral izvršni organ tržaške Občine poskrbeti, da se »valorizirata prisotnost in vloga slovenske manjšine« na njenem ozemlju, pri čemer KPI predlaga izdelavo »koordiniranega načrta za pospeševanje kulture sožitja med Italijani in Slovenci« v mestu in na podeželju. Druga resolucija KPI se zavzema za odločnejši poseg tržaške Občine pri uresničevanju načrta razčlenjenih posegov v prid italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ne le na kulturnem in založniškem, ampak tudi na gospodarskem področju. Zato predlaga, naj Občina navezuje tudi ustrezne stike s sorodnimi upravnimi telesi na jugoslovanski strani meje (za navezavo stikov z jugoslovanskimi obmejnimi občinami Sežana, Koper in Nova Gorica in za uvajanje prijateljskih odnosov z Ljubljano se potegujeta tudi resoluciji svetovalca Tržaškega gibanja Parovela). Za slovenske občane so še pomembne resolucija KPI, ki predlaga ureditev Parka miru na območju openskega strelišča, kjer je bilo ustreljenih 109 borcev za svobodo, ter resoluciji Parovela, ki nasprotujeta umestitvi novega poštnega razdeljevalnega centra na Kolonkovcu, oziroma zahtevata od občinske uprave, da še pred koncem leta izda dovoljenje za dokončno ureditev spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. O vseh resolucijah bo občinski svet predvidoma razpravljal prihodnji torek, za njihovo sprejetje pa bo seveda odločalo zadržanje političnih skupin ob glasovanju. ---- ---r — ------- [smilji ovci UKJOLU UdIKUIlJU It?- malika nove razstave Galerije Tržaške knjigarne. Jutri popoldne ob 18. uri bodo namreč odprli razstavo litografij in koloriranih reliefnih tiskov Klavdija Tutte, umetnika mlajše generacije iz Postojne, ki je že znan tržaškemu občinstvu, saj je nastopil tudi na skupinski razstavi prav v Galeriji TK. Tutta — ki se vse od akademskih let ukvarja z raznovrstnimi likovnimi tehnikami, od praktično vseh grafičnih pristopov prek slikarstva do kiparstva in oblikovanja — predstavlja nam domači svet na čisto neakademski in notranje doživet način. »Tuttove reference na predstavno izhodišče so daleč od kakršnekoli ilustrativnosti in anekdotičnosti, omejujejo se na znakovnost, na skrajno stilizacijo konstitutivnih prvin podobe,« je v katalog zapisal Brane Kovič. Klavdij Tutta, rojen leta 1958 v Postojni, je najprej študiral na šoli za oblikovanje, nato pa na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je opravil tudi podiplomski študij na grafičnem oddelku prof. Borčiča. Sodeloval je na preko 150 skupinskih razstavah in pripravil nad 40 samostojnih razstav doma in tujini. Prejel je več priznanj in nagrad, med katerimi so nagrada na 16. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, odkupna nagrada na 6. trienalu jugoslovanske grafike v Bitoli, častna medalja na bienalu v Lodzu in nagrada na 7. analu male grafike v Cardaguesu in Barceloni. Po zagotovilih Tržaške občine Kmalu tudi v Trstu načrtno odbiranje odpadnega materiala Startali bodo v nedeljo istočasno v 39 mestih Več deset tisoč tekačev se bo udeležilo športno-rekreativne prireditve »Vivicitta« Občina Trst bo končno poskrbela za sortiranje odpadkov in za izkoriščanje ter reciklažo materialov in energije. Po nedavni odobritvi v občinskem svetu predloga odbornika za javne in industrijske storitve Roberta de Gioie so za tekoče leto dodelili namreč 100 milijonov lir za odbiranje odpadkov in njihovo smiselno izkoriščanje. V bodoče naj bi torej tudi v Trstu potencirali strukture in sistem odbiranja odpadnega materiala in onesnažujočih odpadkov ter na ta način pripomogli k zaščiti okolja, v katerem živimo, in varčevanju z energijo in sintetičnimi materiali. Dodeljeno vsoto naj bi delno izkoristili za postavitev novih zabojnikov za »posebne« smeti, delno pa za rekla-miziranje nove občinske pobude. Doslej smo v Trstu imeli le zelene zabojnike za nabiranje steklenic in drugih steklenih posod, odslej pa naj bi postavili še raznobarvne zabojnike za nabiranje papirja in aluminija. Hkrati pa bodo potencirali tudi sistem sortiranja nevarnih odpadkov, kot so baterije, zdravila in drugi proizvodi, ki nosijo etikete "T" ali "F", ki je doslej potekalo le na oddelkih mestne smetarske službe. Kljub denarni dodelitvi pa vse kaže, da se bo izvajanje načrta precej zavleklo. 100 milijonov naj bi namreč zadoščalo le za uresničitev prve faze načrta, se pravi za nakup posebnih za- bojnikov (do 9. aprila naj bi odločili, katerih barv bodo novi nabiralniki odpadkov), določitev najprimernejših točk za postavitev zabojnikov - ki ne bi smeli kvariti arhitekturne podobe mesta — in za kapilarno propagando (zabojniki namreč ne bodo koristni, če ljudje ne bodo natančno informirani o njihovi uporabi in o prednosti takega odbiranja odpadnega materiala). Šele nato pa bo občinski svet odločil, katera podjetja bodo v bodočnosti upravljala novo storitev in torej tudi nadaljnjo reciklažo odpadkov in njihovo ponovno izkoriščanje. Po mnenju odbornika De Gioie je to majhen, a pomemben korak pri uvajanju nove politike v zvezi z zbiranjem in uničevanjem odpadnega materiala. Novo »odpadno« politiko pa naj bi uvedli tudi z novo napravo za uničevanje odpadnega materiala, ki naj bi upoštevala vse možnosti za izkoriščanje odpadkov in spoštovala načela in omejitve sedanjega zakona. Po njegovem pa predstavlja uvedba sortiranja odpadkov tudi novo fazo v odnosih med občani in občinsko upravo, saj naj bi prav ta odločitev dokazala, da je postala občinska uprava pozornejša do potreb posameznikov in naravovarstvenih organizacij. Zlobneži pa bodo lahko še naprej mnenja, da bi do tako enostavnega in smiselnega koraka sploh ne prišlo, ko ne bi bili v predvolilnem ozračju. V nedeljo, 10. t. m., bo istočasno v Trstu ter v 30 italijanskih in 8 evropskih in izvenevropskih mestih na sporedu špor-tno-rekreativna prireditev »Vivicitta«, ki jo tokrat že petič po vrsti prireja Italijanska zveza za ljudski šport (UISP) v sodelovanju s številnimi drugimi krajevnimi, vsedržavnimi in celo mednarodnimi športnimi in drugimi organizacijami. Prireditev, ki so jo tržaški prireditelji predstavili včeraj na svojem sedežu v Domu pristaniških delavcev, obsega tekaško tekmo na razdaljo 12 kilometrov za moške in ženske, pa tudi netekmovalni tek na 4 kilometre. Vse skupaj se odvija v strogih mestnih središčih, ker prireditelji nameravajo na tak način opozoriti na probleme kakovosti življenja, ki se v mestih še posebno pereče postavljajo. Udeleženci letošnje izvedbe »Vivicitta« bodo v nedeljo ob 10.30 po našem času istočasno štartali v naslednjih mestih: Anconi, Aosti, Bariju, Benetkah, Boc-nu, Brescii, Cagliariju, Catanii, Catanza-ru, Cuneu, Ferrari, Firencah, Genovi, La Spezii, Livornu, Milanu, Modeni, Neaplju, Palermu, Parmi, Perugii, Pescari, Reggio Emilii, Rimu, Salernu, Sassariju, Sieni, Tarantu, Turinu, Veroni, New Torku, Barceloni, Lizboni, Bruslju, Pragi, Dakarju, Budimpešti, Stuttgartu in Sevilli. Štartni znak bo v vsa ta mesta neposredno prenašala državna italijanska televizija RAI1. V Trstu bo štartna točka na Trgu Duca degli Abruzzi pred Domom pristaniških delavcev. Proga bo nato peljala mimo železniške postaje vse do Rojana, nato se bo vrnila do Trga Goldoni v središču mesta, nadaljevala mimo Sv. Jakoba vse do Skednja, od tod pa se bo vrnila mimo Novega pristanišča do Marsovega polja in naposled do Trga Unita, kjer bo cilj. To pot bodo morali prehoditi oziroma preteči tekmovalci: udeleženci netekmo-valnega teka pa bodo od Rojana pratično tekli naravnost proti Trgu Unita. Na tekmo oziroma netekmovalni tek se je mogoče vpisati do petka, 8. t. m., ob 19. uri. Vpisnina stane 5 tisoč lir. Na tekmovalni tek se lahko vpišejo moški, ki so se rodili do leta 1972, in ženske, ki so se rodile do leta 1973. Za netekmovalni tek ni starostnih omejitev, vsi udeleženci pa morajo zadoščati predpisom, zlasti zdravstvenim, ki jih predvideva športna zakonodaja. Zmagovalci tekme bodo dobili nagrade, prvouvrščeni pokal Ellesse, ostalim pa bodo podelili priznanja za udeležbo. Pri tem velja poudariti, da je lestvica uvrstitev za udeležence v vseh 39 mestih enotna, pri njenem sestavljanju pa ne bodo upoštevali samo realnih časov, saj bodo le-tem lahko kaj prišteli odnosno odšteli, če bo to zahtevala razlika v nadmorski višini prog ipd. Računajo, da se bo letošnje prireditve udeležilo kakih 70 tisoč ljudi. Samo po tržaških ulicah naj bi jih teklo kakih tisoč. Na vsedržavni ravni prireditev podpirajo ministrstva za turizem in prireditve, za šolstvo, za obrambo, za zunanje zadeve in za okolje ter športni časopis Corri-ere dello Šport - Stadio; sodelujejo pa Italijanska atletska zveza (FIDAL), Italijanska atletska zveza za ljubitelje (FIDAL AMATORI), državna televizija RAI1 in 1. državna radijska mreža. Na krajevni ravni v Trstu so prireditev podprle vse pristojne krajevne uprave, od deželne do občinske, pa tudi razne športne organizacije, med temi Zveza slovenskih športnih društev, predsednik katere Odo Kalan je tudi član krajevnega častnega odbora. Tržaški del prireditve so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili deželna predsednica UISP Lucia Lamberti, tržaški pokrajinski predsednik UISP Giorgio Budica in predsednik Krožka pristaniških delavcev iz Trsta Stellio Farra. Povedati je namreč treba, da so se za organizacijo prireditve v našem mestu posebno zavzeli prav pristaniški delavci. Pri organizaciji sodeluje vsega kakih 150 ljudi. »Pri nas ima prireditev še nek poseben pomen,« je na predstavitvi med drugim povedal Budica. »Z njo hočemo tudi posebej poudariti pomen tvornega sožitja med narodi ob meji, zato smo nanjo vabili tudi atlete iz sosednjih držav. Upamo, da bo v bodoče tržaški del ''Vivicitta" uradno zajemal celotno Delovno skupnost Alpe-Jadran.« Na predlog odbornika za šolstvo Dežela je Univerzi v Trstu nakazala poldrugo milijardo Seminar o metodi ORFF - Dalcroze pri glasbeni vzgoji Na Zavodu Rittmeyer bo 11. in 12. aprila seminar z naslovom »Glasba in gib«, ki ga prireja Mednarodni center za glasbene raziskave in ki bo obravnaval metodi ORFF in Dalcroze pri glasbeni vzgoji. Seminar bo vodila Linda Magaraggia s padovskega konservatorija, ki je opravila že več raziskav v ZDA. Seminar ni namenjen samo pedagogom vseh šolskih stopenj, a tudi vsem tistim, ki so zaposleni na šoli in v drugih izobraževalnih ustanovah in ki se tako ali drugače zanimajo za glasbo. Ker je število razpoložljivih mest omejeno, naj se interesenti čimprej zglasijo pri tajništvu Centra na telefonski številki 421144. Na predlog odbornika za šolstvo Barnabe je deželni odbor te dni namenil večjo vsoto denarja za razvoj višješolske izobrazbe. Del odobrenih finančnih sredstev je namenjen tudi gradnji in obnovi univerzitetnih objektov in razvoju univerzitetnega raziskovalnega sektorja. Deželna uprava bo nakazala skupno tri milijarde lir, ki jih bo porazdelila med Univerzama v Vidmu in Trstu, poleg tega pa bo finančno podprla tudi tržaški Astronomski observatorij. Univerza v Trstu bo tako deležna skoraj poldruge milijarde lir; 150 milijonov bo Dežela namenila Konzorciju za spodbujanje raziskovalne dejavnosti na fakulteti za fiziko, mednarodni center za gospodarsko politiko pa bo dobil 25 milijonov lir. Za štipendije, ki jih Univerza v Trstu namerava razpisati, bo deželna uprava prispevala 15 milijonov lir, medtem ko bo Astronomski observatorij dobil 35 milijonov lir. Namen Dežele pa je bil predvsem ta, da bi obema višješolskima ustanovama v deželi dodelila skoraj enaki vsoti, seveda z ozirom na njune dejanske potrebe. Prav tako pa je bilo treba primerno podpreti nove univerzitetne dejavnosti, ki bodo v prihodnje obema ustanovama omogočile ugodnejše in sodobnejše delovne razmere. Precejšnja ovira je pri tem tudi prostorska stiska, s katero se spopadata obe Univerzi, zato bo Dežela v bodoče skušala vsaj delno rešiti tudi ta problem. Zaenkrat pa je že namenila nekaj denarja tudi gradnji novih poslopij. Začeli se bodo jutri Izobraževalni tečaji za zdravstvene delavce V prihodnjih tednih, in sicer od 7. aprila do 13. maja, bodo v Kongresnem centru potekali obvezni izobraževalni tečaji, namenjeni predvsem upravnemu osebju Krajevne zdravstvene enote. Tečaji vsebujejo 22 lekcij, na katerih bodo proučevali zapletene probleme zdravstvenega sektorja ter pravne, gospodarske in upravne pristojnosti osebja zdravstvenega sektorja. Celoten ustroj zdravstvenega sektorja se je v zadnjih letih velikokrat spremenil, zlasti zaradi številnih reform, ki jih skorajda ni mogoče vpeljati, ne da bi ob tem prišlo do zapletljajev. Upravno problematiko so doslej obravnavali z ozirom na posamezne potrebe, izkazalo pa se je, da se morajo tej problematiki posvetiti globalno, kar bodo tudi storili na omenjenih tečajih. KZE jih namreč prireja v sodelovanju s stolico upravnega prava univerze v Trstu in z deželnim odborništvom za zdravstvo. Tečaje, ki se bodo začeli jutri, bodo vodili ugledni predavatelji iz raznih italijanskih univerz, pravniki in javni upravitelji. Predavali bodo o spremembah, do katerih je privedla globalna zdravstvena reforma leta 1986, o smotrni porazdelitvi javnega denarja v zdravstvene namene, uresničevanju deželne zdravstvene reforme, kazenski odgovornosti zdravstvenega osebja, upravljanju podatkov in njihovi tajnosti, prostovoljnem delu v tem sektorju in osebnih dohodkih raznih kategorij zdravstvenih delavcev, in drugem. Po zatišju ob velikonočnih praznikih Neuradne kandidature za junijske volitve Velikonočni prazniki so pomenili tudi za volilne priprave strank nekako zatišje. Časa je sicer še dovolj, saj nas od 26. junija ločujejo še skoraj polni trije meseci, tako da tudi kratka prekinitev ni mogla škoditi naravnemu poteku priprav, ki zadevajo tako volilne Programe kot izdelavo kandidatnih list. Zlasti izbira kandidatov pa zahteva precejšnjega dela od vodstev strank, saj jih je treba na Tržaškem zbrati veliko število: po 14 za deželni svet, po 24 za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta, po 60 za tržaško občinsko skupščino ter kar 232 za vseh 12 rajonskih sosvetov, na katere je razdeljeno ozemlje tržaške n občine (10 jnestnih in primestnih ima po 20 rajonskih svetovalcev, oba kraška pa samo po 16, ker sta manj gosto naseljena). Sicer pa je glede glavnih izbir pri kandidaturah že mnogo znanega, vsaj neuradno. Tržaški komunisti so izvedli, prvič v zgodovini upravnih volitev, široko pripravljalno delo med članstvom, z nekakšnimi »primarnimi volitvami« po vseh sekcijah, na katerih so dopolnjevali ali potrjevali predloge Pokrajinskega vodstva KPI glede 84 kandidatov za tržaški občinski in pokrajinski svet. Rezultati še niso znani, ®aj jih bo federacija KPI objavila šele cez nekaj dni na posebni tiskovni konferenci, a vse kaže, da bo prišlo v novih skupščinah na tržaški Občini in Pokrajini do znatne pomladitve. Za deželni svet pa bodo glavni kandidati KPI, s skoraj stoodstotno možnostjo iz-y°litve, pokrajinski tajnik Ugo Poli, genska aktivistka (in dosedanja pokrajinska svetovalka) Perla Luša in pa slovenski kandidat, zgoniški župan Miloš Budin. Torej tudi v deželnem svetu precejšnje spremembe v sestavi tržaškega komunističnega zastopstva, Y slogu predloga podpredsednika deželne skupščine Tonela, ki bo zapustil svoje mesto skupaj (najbrž) s svetovalcema Borisom Iskro in Gastonejem Millom. Za socialiste je doslej znano, da bo njihov glavni kandidat za izvolitev v deželni svet dosedanji podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone, ki bo po vsej verjetnosti hkrati, skupaj s sedanjim podžupanom Augustom Seg-henejem in pokrajinskim tajnikom in senatorjem Arduinom Agnellijem, tudi na čelu liste za tržaški občinski svet. Pri Slovenski skupnosti se govori o možnih zamenjavah glavnih kandidatov za občinski in pokrajinski svet, medtem ko je že skoraj gotova kandidatura devinsko-nabrežinskega župana Bojana Brezigarja za deželni svet. Šolarji iz devinsko-nabrežinske občine na mladinski festival manjšinskih šol Minister Mattarella: odlok o brezcarinskem bencinu bo v kratkem dejansko začel veljati Odlok ministra za industrijo o kontingentih brezcarinskega bencina bo v kratkem tudi dejansko začel veljati. Doslej so ga namreč že odobrila vsa pristojna upravna telesa, sedaj pa je na vrsti še računski dvor, ki ga mora uradno registrirati. Datum bodo objavili v Uradnem listu, odlok pa bo stopil v veljavo dan po objavi. Predsedniku Tržaške trgovinske zbornice Tombesiju je minister Mattarella zgotovil, da bo do uradne registracije prišlo že v prihodnjih dneh. Prav ta birokratska formalnost pa povzroča nekoliko težav pristojnim krajevnim upraviteljem, saj ne morejo izdelati podrobnih načrtov za razdeljevanje bencinskih bonov. Ministrstvo za industrijo je tržaški pokrajini namenilo 40.800 ton bencina. Dodeljeni kontingent bodo morali upravljati Trgovinska zbornica, šest članov občinske uprave in en zastopnik deželne vlade. V primeru da ti dve krajevni upravi ne bosta pravočasno imenovali svojih predstavnikov, bo njihove naloge opravljalo oseb- je Trgovinske zbornice. Trgovinska zbornica bo nadalje imela nalogo, da izdela kriterije, po katerih bo posameznim občanom nakazala količine brezcarinskega bencina. Zaenkrat je znano le, da bo bencinske bone dobil lahko po en družinski član in da jih bo lahko porabil do marca 1989. Prvotno je kazalo, da bo treba bone izkoristiti do konca letošnjega leta, ta datum pa so podaljšali prav zaradi zamud, do katerih prihaja zaradi vladne krize in pa zato, da se ne bi od izteku roka nakopičili neizrabljeni boni. Tržaška trgovinska zbornica je medtem že imela vrsto sestankov s krajevnimi črpalkarji in predstavniki nekaterih petrolejskih družb, ki imajo svoje črpalke na pokrajinskem teritoriju. Oboji so zagotovili vse potrebno sodelovanje, da ne bi prihajalo do nepotrebnih nesporazumov, pri tem pa se bodo oslanjali na izkušnje goriških kolegov. Pobuda Tržaške občine za ovrednotenje mesta Cvetje in zelenje za »pomladni Trst« (žal n mPa}ični kavarni Tommaseo fion/p 9 naibolj primerni za tiskovne pju , ence) sta sinoči tržaški odbor- občin - za lavno zelenje pri Tržaški la nn* • Vladimir Vremec predstavi-arnmV1inariein tržaški javnosti proštu mRn,\ priredilve-,,PomIa(! v mpet - 8<' tn se odvija v našem le u ze četrto leto zapovrstjo in ka-na namen je polepšati in ovrednotiti Prav v*9 rnesta ter ga tako na- živi; Priietnejšega za vse, ki v njem s k uje j tUdi za tar iste, ki ga obi- stolIOtna mamfestacija, ki obsega vr-V(,APnre(fftev - od koncertov, razstav, začei°V fffrnov in predavanj - se bo Qe,a v nedeljo dopoldne v Vili En-vesn ^ kier bodo na posebni slo-pan 0stl poimenovali novo vrsto tuli- z imenom »Amadeus«. Uj, t prireditvi bodo nato sledile: ve-AlnJaiZttava btef slikarjev iz območja iadrn-^ran na temo cvetja, regate , ic v Tržaškem zalivu, razstava javn čah, Prodaja raznega cvetja, otvoritev e9o parka »Globojner« pri Padri- čevinkZSfava zbiralcev različnih plo-v tržn~upiV?j dokumentarna razstava na Cr Rižarni, fotografska razstava filma Q«n fV' Justa' Pregrd nemškega šnnrf ^et v kinu Excelsior, razne de m 9 Pnredifve in sprehodi za mla-vidpnedtPr^editvami je v aprilu pred-karin ^ ®J razstava del kriškega sli-ar>a Eberta Sirka. me<lniŠnico' kler so 1° sprejeli kem odcM.k ProIInozo na dermatološ- Preiskovalci so včeraj ves dan za-nsevah priče, znance ponesrečenke, jemmka sosednjega stanovanja Le-aneja (proti njemu naj bi bil namreč naperjem požigalski atentat) in bivše Podnajemnike stanovanja. T S°ccova ier kot kaže, stanovala v r rstu pri Albinu Vidonisu. V ponede-!e jo je obiskala hči Barbara Roc- chelli, ki stanuje v Pordenonu. Ko se je slednja le za trenutek oddaljila, pa se je pripetila srhljiva nesreča. Rocchellijeva je bila zaradi hudega dogodka pod šokom in ni bila preiskovalcem v veliko pomoč. Tudi od številnih preiskovalnih prič niso preiskovalci izvedeli nič novega. Kot kaže, je osumljencev precej. Preiskovalci ne izključujejo nikogar, niti Roccove, saj so odkrili, da je ženska že večkrat zaprosila Leoneja, naj ji da svoje stanovanje v podnajem. Leone ni hotel ugoditi njeni prošnji. Seveda gre trenutno le za domneve in resnica bo ostala skrivnost vsaj dotlej, dokler policija ne bo zaslišala Roccove, ki pa se trenutno bori s smrtjo v bolnišnici. Tatvina na tržaški fakulteti za inženirstvo Vlomilci so ukradli računalnike v vrednosti 15 milijonov lir Tatovi, ki so v ponedeljek ponoči vlomili v veliko stavbo fakultete za inženirstvo, so najbrž dobro vedeli, kje lahko ukradejo kar največ dragocenosti. Agente letečega oddelka je o dogodku obvestila tajnica Graziella Ugrin, ki se je včeraj zjutraj odpravila na delo. Ko je tajnica prišla do stavbe, je opazila, da je okno v pritličju na stežaj odprto. Najprej je pomislila, da gre le za pozabljivost, ko pa je odklenila vrata, ji je postalo takoj jasno, da so prostore obiskali vlomilci. Tatovi so odnesli dragocene računalnike in pripomočke v skupni vrednosti petnajstih milijonov lir. Preiskovalci sumijo, da so vlomilci študentje. Presenetljivo je namreč dejstvo, da so tatovi izredno dobro poznali stavbo fakultete za inženirstvo. Skupina 43 osnovnošolskih otrok devinsko-nabrežinske občine je sinoči odpotovala s tržaške železniške postaje v Brest v Bretaniji na evropski festival manjšinskih šol. Gre za prvo tovrstno manifestacijo v Evropi, ki jo prireja bretonska zasebna šola DIWAN ob 10. obletnici delovanja. Te manifestacije se bo udeležilo 17 delegacij manjšinskih šol iz osmih zahodnoevropskih držav (Francije, Danske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Irske, Italije in Francije), vsako delegacijo pa bo sestavljalo približno 40 otrok, starih od 9 do 11 let, in 10 spremljevalcev. Iz Italije se bodo festivala, ki nosi naslov »Euroskol 88«, udeležile skupine slovenskih, ladinskih in francoskih otrok. Spored tega festivala je zelo pester. V Brestu bo predvsem več športnih tekmovanj v atletiki, v rokometu in v telovadbi, poleg teh pa bodo otroci manjšin v kratkih kulturnih nastopih prikazali izrez iz svoje kulture. Devinsko-nabrežinske šole so za to priložnost pripravile pevski nastop in folklorni ples: deset minut slovenske primorske kulturne ustvarjalnosti, od Grudnove »Sinku« do ljudskega plesa »Stu ledi« ob spremstvu znanega harmonikarja Zorana Lupinca. V štiridnevnem sporedu — festival se bo začel v četrtek in končal v nedeljo — je tudi vrsta - obrobnih prireditev, predvsem koncertov, gledaliških predstav in skupne animacije. Priredili bodo tudi enodnevno zasedanje o raznih aspektih manjšinske problematike. Gre za tri okrogle mize o temah: dvojezičnost in vzgoja, dvojezičnost in družba (pri tej bo sodeloval tudi de-vinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar) ter dvojezičnost in gospodarstvo. Ob robu festivala so televizijske hiše nekaterih držav udeleženk pripravile posebne televizijske oddaje o manjšinskih šolah. Tako je o slovenskih šolah na Tržaškem s posebnim poudarkom na stanje v devinsko-nabrežinski občini tržaški sedež RAI pripravil četrturno oddajo, ki jo bodo predvajali v štirih državah, med temi tudi tretja televizijska mreža v Italiji. Ta oddaja bo predvidoma v zadnjih dneh aprila. Učenci devinsko-nabrežinskih šol, ki jim je dolgo pot omogočil prispevek slovenskih denarnih zavodov, se bodo iz Francije vrnili prihodnji torek. Na sliki: sinočnji odhod devinsko-nabrežinskih šolarjev s tržaške železniške postaje. Prof. Popovič iz Beograda o družbenih spremembah in konfliktih v SFRJ Družbene spremembe in konflikti v Jugoslaviji je naslov predavanja, ki bo prihodnji petek, 15. aprila, ob 18. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5. Na povabilo ISDEE (Študijskega in dokumentacijskega inštituta za Evropsko skupnost in Vzhodno Evropo) in Tržaške trgovinske zbornice bo to aktualno in zanimivo temo obravnaval prof. Mihajlo Popovič, docent za sociologijo na filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Kaže, da so se v notranjost splazili skozi odprto okno v pritličju. Ko so vstopili v stavbo, so se najprej odpravili v kletne prostore in z izvijačem odprli vrata sobe št. 29 ter iz nje odnesli 4 tiskalnike znamke Olivetti. Nato se se napotili,naravnost v dvorano z računalniki. Čeprav so bila kovinska vrata skrbno zaklenjena, so tatovi zlahka prišli v notranjost in ukradli 3 centralne enote računalnikov IBM. Ker se jim je plen očitno zdel premajhen, so stopili še v drugo nadstropje. V tajništvu (soba 115) so našli računalnik IBM, tiskovnico, ekran in gibke diske. Očitno je, da je bilo vlomilcev več, saj je izključeno, da bi lahko en sam tat odnesel tako velik plen. Računalnike so tatovi po vsej verjetnosti odpeljali kar z osebnim avtomobilom... + Zapustil nas je naš dragi Angelo Lenardon (gostilničar) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo žena Mar-čela, hčerki Luci in Erminija z možem Dušanom ter vnuka Dani in Ervin z Magdo. Trst, 6. aprila 1988 6. 4. 1983 6. 4. 1988 5 let je minilo, odkar si nas zapustil Peter V naših srcih boš vedno živ. 7. žalostjo se te spominjajo mama, papa, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi. Barkovlje, 6. aprila 1988 Obisk v svojevrstnem šentjakobskem lokalu Na kosilo z »različnimi« V Ul. S. Zenone pri Sv. Jakobu je že dolgo zbudil našo pozornost javni lokal, gostišče z imenom »Peter Pan«. V opoldanskih in večernih urah smo namreč srečevali pred lokalom psihično ali kako drugače prizadete osebe, same ali v družbi svojih spremljevalcev, pa nas je zanimalo ali gre le za lokal, kjer se te osebe samo zbirajo, družijo, pogovorijo, ali pa za gostišče, ki jim nudi tudi dnevne obroke hrane. Odgovore na to naše razmišljanje smo dobili od uslužbencev omenjenega lokala, ki so nas sprejeli prijazno in nam posredovali tudi precej informacij. »Gre za privaten javni lokal, ki ga je najela Krajevna zdravstvena enota, v kateri pripravljamo kosila in večerje za tiste, ki si sami ne morejo pomagati, ki so na zdravljenju zaradi raznih psihičnih motenj, zaradi alkoholizma, ali ki so kako drugače prizadeti,« nam je povedal Sergio, ki je glavni kuhar in vodi kuhinjo, skupno z dvema pomočnicama in strežnico Valentino. »To ni edini lokal te vrste v našem mestu. Podobni gostinski obrati so na primer še v naselju Sv. Sergija, v Bar-kovljah, pri Sv. Vidu in še kje. Naš obrat deluje za področje Trga Stare mitnice (Largo Barriera) in Sv. Jakoba. Na teden pripravimo okrog 1000 kosil in večerij, ki jih serviramo v lokalu, nekaj kosil pa pošiljamo na sedež centra za umsko zdravje v Ul. della Guar-. dia za tiste, ki sami ne morejo k nam.« Namen teh gostišč, ki niso le za prizadete osebe, temveč tudi za ostale (z razliko, da privatnik svoj obrok plača), je v glavnem ta, da pride do nekakšnega bolj skupnega življenja vseh, prizadetih in zdravih, da se prizadeti vključujejo v čim bolj normalno ži- vljenje, da se ne čutijo osamljeni, odmaknjeni. »Morda tega cilja nismo še povsem dosegli,« nam je dejal Sergio, »vendar imamo pri nas že kliente, ki prihajajo na kosilo, ali večerjo, ker jim je ambi-ent všeč in ker jim ustreza naša kuhinja, kot tudi cena obrokov, ki je relativno nizka (7.000 lir).« »Mi skušamo našim klientom čim bolj ustreči. Sama sem tu že tri leta,« je povedala Valentina, »in me gostje že dobro poznajo, kot jih tudi sama poznam. Nikoli ne prihaja do kakšnih sporov, prepirov, ali kakšnega medsebojnega trenja. Mislim celo, da se tu pri nas vsi dobro počutijo, ker se lahko med seboj pogovorijo, se ne čutijo tako sami, osamljeni. Osamljenost je, po mojem, tudi eden glavnih vzrokov njihovih obolenj.« »Lokal držimo v redu. Mize so vedno čisto pogrnjene in tudi obroki, ki jih ponujamo, so vedno drugačni, različni. Danes imamo na primer za kosilo tri prve jedi - krompirjeve cmoke z mesno omako, zdrob na juhi in zelenjavno mineštro. Naši gostje lahko nato zbirajo med telečjim ragujem z grahom, zrezkom, mozzarello, ali kakim drugim sirom. Potem imamo za prikuho ocvrt krompir in kuhano cikorijo. Vsakdo dobi tudi sadje: pomarančo ali jabolko. Pri nas ni tako, da pripravljamo ob določenih dnevnih tudi že vnaprej določene jedi. Kuhamo to, kar menimo, da bo gostom všeč in kar je v tistem času na razpolago. S prizadetimi osebami jedo pri nas tudi njihovi spremljevalci, bolničarji, pa tudi zdravniki.« Obrat deluje vsak dan, tudi ob nedeljah in sicer od 12. do 14. ure in od 18. do 19.30. »Naši gostje pa se lahko ustavijo pri nas še nekoliko dlje, dokler pač pospravljamo.« Ker smo v velikonočnem času, nas je zanimalo, če se spomnijo tudi takšnih praznikov s posebnimi priboljški. »Za božič, novo leto, za veliko noč in za takšne praznike,« nam je pojasnila Valentina, »pripravimo bolj svečana kosila.« »Pa povprašajte kar sami naše goste, kako so z našo hrano in postrežbo zadovoljni.« Ni nam bilo treba dolgo iskati takih, ki bi bili pripravljeni za pogovor. »Kar k naši mizi stopite,« nas je povabil eden izmed gostov. Takoj je povedal, da so s hrano in postrežbo zadovoljni, da se tudi med seboj dobro razumejo in komaj čakajo na čas kosila in večerje, da se vidijo in malo med seboj pogovorijo. »Morda bi imel le pripombo glede zdravil, ki jih v centrih za mentalno zdravljenje dobivamo. Včasih je bila izbira zdravil velika. Danes ni več tako. Ko prosimo za kakšno zdravilo, dobimo večkrat odgovor, da ga ni več na trgu, ali da se ga ne dobi. To nam je žal, ker so bila nekatera zdravila zelo dobra. Drugače pa le napišite, da so takšni lokali koristni in potrebni, saj nam dajejo občutek, da le nismo povsem izključeni iz normalnega življenja, da smo del okolice, v kateri živimo.« »Pa nas pridite še obiskat in če boste želeli boste lahko tudi z nami kosili ali večerjali,« so nam dejali ob koncu potem, ko so se pozanimali, kdaj bo vse to v našem časopisju objavljeno in če bodo lahko tudi sami brali ali dobili prevod članka. Seveda smo jim obljubili, da se še oglasimo, tudi z našim dnevnikom. NEVA LUKEŠ Obnovljena restavracija v Prečniku Veliko ljudi, skoraj izključno mladih, se je zbralo ob odprtju obnovljene restavracije v Prečniku. Znano gostišče je prevzel mladi in podjetni Pavel Sardoč, ki bo prav gotovo uspel pritegniti mlajše goste, kot se je videlo že pri odprtju lokala, ki ga je napolnila mladina ne samo iz Prečnika, temveč iz vseh okoliških vasi. Pavlu bodu pri delu pomagali še trije prijatelji, in sicer dve mladi dekleti, obe po imenu Dolores, in pa še Edvin, ki bo pri šanku kot barman. Omeniti moramo, da je restavracija zaprta ob četrtkih in da ima krasno in prostorno dvorišče, kjer bo v poletnem času zelo prijetno sedeti v hladni senci, (mm) gledališča ROSSETTI V petek, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina UP WITH PEOPLE - VIVA LA GENTE. VERDI Operna sezona 1987/88. V torek, 12. t. m., ob 20.00 bo na sporedu premiera Verdijeve opere AIDA (red A/F). Dirigiral bo Rico Saccani, režiral Virginio Puecher. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo na sporedu glasbena komedija A OUALCUNO PIACE CAL-DO (red prost) v uprizoritvi gledališke skupine Compagnia dell Atto. Režija Marco Mete. Prodaja vstopnic pri Utat -Pasaža Protti 2 in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom programa. razstave V galeriji Babna hiša v Ricmanjih je do 16. aprila odprta razstava razglednic iz obdobja 1898-1918. Na 600 kartončkih so prikazani motivi mestnih predelov in okoliških vasi. Urnik: vsak torek od 10. do 12. ure in vsak četrtek od 18. do 20. ure. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila S. MARCOVICI in A. GUT-TMAN (violina in klavir). razne prireditve V soboto, 9. t. m. nastopa v Prosvetnem domu na Opčinah igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba z mladinsko igro Slavka Preglja in Lučke Susič GENIJ V KRATKIH HLAČAH. Režija Lučka Susič, glasba Štefan Bembi, scena Edi Žerjal. Začetek ob 20. uri. Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala vabijo člane na OTVORITEV OSREDNJEGA SEDEŽA ORGANIZACIJE. Dobimo se v soboto, 9. t. m., ob 18. uri v Trstu v Ul. Carducci 8/H. nadstr. Sledi družabnost v Dijaškem domu. Vabljeni! Krožek mladih komunistov občine Dolina kliče na ves glas: Škovace vseh dežel, združite se! V glasbeno-kabaret-no predstavo ŠKOVACE pometali vas bodo Karst Brothers. V petek, 8, t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Bolj uncu. menjalnica 5. 4. 1988 Ameriški dolar............. 1216.— Nemška marka ............... 738,50 Francoski frank............. 215,50 Holandski florint ........ 656.— Belgijski frank........... 34.— Funt šterling.............. 2280.— Irski šterling............ 1945.— Danska krona............... 189.— Grška drahma .............. 8.— Kanadski dolar ........... 970.— Japonski jen............... 9.— Švicarski frank ........... 895.— Avstrijski šiling.......... 104.— Norveška krona ............ 192.— Švedska krona.............. 205.— Portugalski eskudo......... 8.— Španska peseta............. 10.— Avstralski dolar ............ 860.-- Debeli dinar................... 0,75 Drobni dinar................... 0,75 Bfll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 kino ARISTON - 17.30, 22.15 Settembre, r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Dianne Wiest, Sam VVaterston. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss. EKCELSIOR II - 16.00, 22.15 Ouattro cuccioli da salvare, prod. Walt Dis-ney. , EKCELSIOR I - 16.30, 19.15, 22.00 L’im-pero del sole, r. S. Spielberg; i. John Malkovick, Miranda Richardson, Christian Bale. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Al di la di tutti i limiti, dram., ZDA 1987, r. Marek Kanjevska, i. A. McCarthy, J. Gertz. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 II replican-te, fant., ZDA 1987; r. M. Marvin; i. C. Sheen, N. Cassavetes. FENICE - 16.30, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks. MIGNON - 16.00, 22.15 La spada nella roccia, ris., 1963; r. Wolfgang Reither-man. EDEN - 15.30, 22.00 Lilli Čarati II - Una ragazza molto viziosa, porn., □ NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Cicciolina čarne bollente, porn., VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 lo e mia sorella, kom., It. 1987; r. C. Verdo-ne; i. C. Verdone, O. Muti. CAPITOL - 16.00, 22.00 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987; r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close. LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 Wall Street, dram., ZDA 1987; r. Oliver Stone; i. Michael Douglas, Charlie Sheen. ALCIONE - 16.00, 22.00 Ouarto proto-collo, krim., VB 1987; r. J. Mackenzie; i. M. Caine, P. Brosnan. RADIO - 15.30, 21.30 Pollastrelle in ca-lore, pom., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata letovanje za otroke in mladino v Tolminu od 1. do 15. julija - za otroke in mlade od 11. do 17. leta - ter v Zgornjih Gorjah od 21. junija od 5. julija - za otroke od 6. do 11. leta starosti. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249 - in v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 84644 - od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Godba Veseli godci iz Boljunca priredi v soboto, 16. t. m., ob 19. uri v Motelu na Kozini DRUŽABNOST Z VEČERJO, pristno domače vino, ples ob zvokih godbe, bogata loterija. Vpisovanje v Klubu partizanov Boljunec ali po tel. 228258 ob večernih urah do 9. t. m. Vabljeni! Kulturno umetniško društvo Prints priredi v delavnici lesoreza in bakroreza Atelier, Nabrežina št. 16 tečaje grafike. Otvoritev bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 18. uri. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure. Društvo mladih raziskovalcev vabi vse svoje člane na redno mesečno srečanje, ki bo danes, 6. t. m., ob 18. uri na Odseku za zgodovino pri NŠK, Ul. Petro-nio 4. Priporočamo čimvečjo udeležbo ker... sledi zakuska. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje NARODNO KAZALIŠTE IVAN ZAJC — Reka Ivo Brešan SVEČANA VEČERJA V POGREBNEM ZAVODU Režija Zlatko Sviben V petek, 8. t. m., ob 20.30 — Abonenti imajo popust. UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi jutri, 7. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave KLAVDIJA TUTTE Grafika in risbe GLASBENA MATICA TRST Sezona 1987/88 9. abonmajski koncert Danes, 6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: MILAN HORVAT Solistka;. DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir Prodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. včeraj - danes Danes, SREDA, 6. aprila 1988 VILJEM Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.39 - Dolžina dneva 13.04 - Luna vzide ob 0.46 in zatone ob 8.04. Jutri, ČETRTEK, 7. aprila 1988 BOGOLJUB PLIMOVANJE DANES: Ob 06.29 najnižje -48 cm, ob 12.45 najvišje 17 cm, ob 17.45 najnižje -14 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,2 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb ustaljen, veter 20 km na uro severovzhodnik s sunki do 42 km na uro, vlaga 53-odstot-na, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Debora Falconer, Gia-como Zotta, Matteo Busatto, Franco Dob-rila. UMRLI SO: 76-letni Giordano Bertoc-chi, 68-letna Marianna la Mantia, 80-let-na Ara Gavino, 76-letna Serafina Frabo-ni, 69-letni Agostino Seppi, 78-letna Ester Franchini, 84-letni Giovanni Strozzi, 90-letna Caterina Cinco, 85-letni Luciano Werk, 68-letni Carlo Vižintin, 85-letna Maria Poropat, 83-letna Gaetana Brus-chetta, 83-letni Giuseppe Vidi, 93-letni Attilio Zernitz, 49-letni Mario Degiorgi, 83-letni Giovanni Braico, 82-letna Maria Marsich, 75-letna Nerina Norbedo, 67-letni elemente Mattiassi, 88-letni Giovanni Grossi, 66-letni Aurelio Delah, 77-letna Veneranda Fortunato, 68-letna Maria Furlan, 65-letna lolanda Greco, 50-letni Carlo Zamel, 96-letni Severino Candotti, 76-letna Vittoria Visintin, 82-letni Angelo Lenardon, 59-letni Ennio Preghel, 78-letna Maria Punis, 84-letna Anna Momich, 92-letna Antonia Meacco, 86-letna Teresa Poznič. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 5. do sobote, 9. aprila 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Sindikat upokojencev CGIL iz Nabrežine vabi na izlet v Lison pri Portog-ruaru in na pokušnjo vin v klet pri Pra-maggiore, ki bo v soboto, 23. t. m. Vpisovanje in informacije na sedežu v Nabrežini ob delavnikih. Sekcija PSI Dolina obvešča, da bo odhod avtobusa za izlet v Treviso in okolico v nedeljo, 10. t. m., ob 6.30 iz Boljunca (gorica) ter ob 6.35 iz Doline (banje) in Domja (Tone Ukmar). SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešča učitelje, ki obiskujejo pedagoški študij ob delu naj se zberejo danes, 6. t. m., ob 16.30 na učiteljišču Slomšek. Po krajšem sestanku bo ob 17. uri prof. Mršnik začel ciklus predavanj o didaktiki likovne vzgoje. Vabljeni tudi drugi učitelji! prispevki Ob 13. obletnici smrti dragega brata Silvota daruje sestra Milena z družino 15.000 lir za KD Slovan. Ob drugi obletnici smrti dragega Viktorja Milazzija darujejo družine Baldissin in Kalc (Gropada 64) 20.000 lir za KD Skala. 'Ob 1. obletnici smrti Luciana Frasinel-lija darujeta žena Anita in hčerka Rosel-la 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk in 50.000 lir za ŠD Primorje. Ob 15. obletnici smrti drage matere Josipe Žafran daruje hči Silva 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na strica Ivota darujeta Mirjana in Nino Parovel 15.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Demetria Lo-giudiceja daruje Elda Doles 10.000 lir za cerkev v Barko vij ah. 13. obletnici smrti dragega moža Silvestra Grgiča daruje žena Silva z družino. 20.000 lir za KD Slovan. Ob 43. obletnici smrti brata Danila Pe-tarosa-Lisjaka, tragično preminulega v Rižani daruje Mario z družino 10.000 lir za spomenik v Borštu in Zabrežcu in 10.000 lir za PD Slovenec. V isti namen daruje nečakinja Klara z družino 10.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Alberta Zlobca daruje Ivan Verč 50.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Jožefa Miliča-Pepija darujeta Silvan Grgič 20.000 lir in Pepi Grgič (Padriče) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Mijerko Milič daruje Marija Sardoč 10.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek. Namesto cvetja na grob Jožeta Miliča darujejo za balinarsko sekcijo Kraški dom: Aleksija in Primož Možina 20.000 lir, Branko Guštin 50.000 lir, družina Fabjan 30.000 lir,^Marcela iz Praprota 20.000 lir, družina Šuc (Repen 171) 20.000 lir, družina Vodopivec (Repen 140) 20.000 lir, družina Guštin (Repen 14) 20.000 lir, družini Guštin in Grilanc 40.000 lir, družina Colja 20.000 lir, družina Škrk (Repen 126) 20.000 lir, družina Škabar (Repen 72) 20.000 lir ter Janko in Rožeta 50.000 lir. _________mali oglasi________________ OSMICO je odprl Frandoli, Slivno 25. Toči belo in črno. UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče knji-govodjo/kinjo, sposobnega/bno za delo na kompjuterju, po možnosti z delovno izkušnjo. Pismene prošnje poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sposoben". PODJETJE išče fante z opravljenim vojaškim rokom, vozniškim dovoljenjem in izkušnjami elektrikarja in hidravlika. Tel. na št. 825051. PRODAM motor kawasaki 600 GPZ R, letnik junij '86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 228336. PRODAM po ugodni ceni motorno kolo gilera arizona RX 125 v zelo dobrem stanju in malo prevoženih km, letnik 1986, cena po dogovoru. Tel. 225017 po 15. uri. PRODAM pletilne stroje dubied št. 8, električni, kaiser št. 10 in pop št. 8, mehanska. Tel. 280813 po 19. uri. PRODAMO frezo Nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 824957 ob večernih urah. PRODAM počitniško prikolico Elnagh 375 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 228174 po 16. uri. PRODAMO mladiče pasme labrador z rodovnikom. Za informacije telefonirati v večernih urah na št. 003867/21312. ČISTIMO preproge, zavese, odeje, prešite odeje, krznene plašče, razna oblačila, na željo odvzem in dostava direktno na dom. Tel. na št. 772669 ali 213287 od 8. do 20. ure - Čistilnica Tatjana, Ul. Ginnastica 19. DIMITRI IN GENI vabita vse prijatelje na otvoritev gostilne Žbogar v Sama-torci, ki bo danes, 6. t. m. , ob 20. uri. NA PROSEKU so pred dnevi našli belo-rjavega psa, srednje velikosti s kratkimi nogami in ovratnico. Telefonirati na št. 229474. POMLADANSKE KOLEKCIJE SHISEI-DO", parfumerija Kozmetika 90 - Opčine. PRIKOLICO Adria 530 v avtokampu pri Umagu prodam ali oddam. Tel. 003861/326888. Priloga Primorskega dnevnika Miniktižkraž številka 6: dosegli smo nov rekord Tokrat kar 190 prispevkov Dragi minikrižkraževci, zares ne vemo, kaj naj bi zapisali ob novem rekordu vaših prispevkov. Zadnjič ste nas razveselili s skoraj 160 risbicami, tokrat pa smo jih Prejeli kar 184, poleg tega pa še 6 spisov. Torej točno 190 prispevkov, tako da je naša komisija imela zares polne roke, cer zei0 hvaležnega in Pnjetnega dela. Iskreno upamo tudi, ? smo prav vsa vaša Pisma prejeli v redakcijo asega dnevnika, kajti 1 ne želeli, da bi se po-°vil primer dveh učen-ev iz Barkovelj, o kate-em smo že pisali v na- šem listu. Učenca sta namreč vprašala znamko, da bi poslala Minikriž-kražu nekaj risbic. Uradnica pa jima je svetovala, da naj naslov doma popravita, tako da bo napisan samo v italijanščini. Učenca iz Barko-velj pa sta sama kupila znamko, jo zalepila in pismo vrgla v poštni nabiralnik. In pismo smo tudi prejeli v redakcijo... Dragi minikrižkražev-ci, kar naprej pošljite svoje prispevke, kot ste to doslej opravljali. Ponovno rekordno število vaših pisem pa le potrjuje, da nas »ena poštari- ca« ali nekaj posameznikov ne more prikrajšati za najosnovnejše pravice, ki smo si jih v teh letih priborili s tolikšno težavo. Kot doslej na drugi in tretji strani od teh naših štirih strani objavljamo prve tri nagrajene prispevke in 40 ostalih risb, na četrti pa dve »igrici« ter popoln seznam imen dijakov in učencev, ki so nam poslali svoje risbe. V pričakovanju ponovnega velikega števila vaših prispevkov tudi za prilogo Minikrižkraž št. 7 vas prisrčno prozdrav-Ijam. Branko Lakovič 0o V Vaše risbe Minikrižkraž št. 6 Na levi so elementi, na podlagi katerih so naši učenci in dijaki sestavljali svoje risbe (lik smo objavili v Minikrižkražu št. 6 v rubriki "Vaše risbe — Ta prostor smo namenili tebi'.) Po ponovnem rekordnem številu prispevkov se nam poraja ugotovitev, da je ta naša pobuda zares osvojila naše učence in dijake. Naša želja bi seveda bila, da bi objavili prav vse vaše risbe, toda zaradi tehničnih razlogov jih lahko objavimo le 40 (poleg treh nagrajenih) na notranjih straneh. Za lepe risbe vsem iskreno čestitamo! učenci in dijaki nam pišejo u...... JlcL, J -Acl • n .V •. i N r> ITALIA1 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia, Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Časa Keaton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Hilary 18.00 Nanizanke: Hazzard, 19.00 Simon & Simon, 20.00 Balliamo e can-tiamo con Licia 20.30 Športna oddaja: Spe-ciale wrestling 21.30 Nanizanka: A-Team 22.30 Filmski tednik: Ciak... si gira 23.30 Film: Johnny Guitar (vestern, ZDA 1954, r. Nicholas Ray, i. Joan Cravvford, Sterling Hayden) 1.30 Nanizanka: La strana coppia ^jljgTELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days 16.30 Nan.: Mary Hartman 17.00 Risanke 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Gli amanti dei cingue mari (pust., ZDA 1955, r. John Vil-liers Farrow, i. John Wayne, Lana Turner, David Farrar) 22(45 Kviz: Colpo grosso 23.40 Šport: tenis ^ TELEFRIULI _________ 11.30 Nanizanka: La con-guista di Luke 13.00 Dokumentarna oddaja: Lepa Italija 13.30 Nadaljevanka: Amor gitano 14.30 Dražbi 15.00 Nad.:GengisKhan 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Bene-detto da Norcia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes 20.30 Variete: Al Paradise 22.00 Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Variete: Accipicchia 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo F# TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Rožice te Čaninaue (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.20 Primorska poje; 13.40 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo glasbo: Kresničke; 15.00 Roman: Vojna in mir (26. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.00 Skozi njen glas v umetnost; 16.30 Ena beseda kot veter pomladi; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Povejmo glasbo. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Vilija Petriča; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Opere; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Dnevni pregled: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Ne več mladi; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghet-to Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočna glasba. Od včerajšnjega dne v bolnici ne sprejemajo več bolnikov Protest prebivalcev Gradeža proti zaprtju bolnišnice V Gradežu bo spet vroče. Od včerajšnjega dne namreč v tamkajšnji bolnišnici ne sprejemajo več bolnikov. Ti morajo na vse preglede v bolnišnico v dvajset kilometrov oddaljeni Tržič. V bolnišnici v Gradežu bo prostora le za trideset pacientov, ki jih bodo tja poslali iz Tržiča ali Gorice. Jasno je, da bodo tja poslali bolnike, ki so doma iz Gradeža. Podobno odločitev je KZE v Gorici vzela za bolnišnico v Krminu. Zgodba je že stara, traja nekaj let. V okviru deželnega zdravstvenega načrta je treba omejiti število postelj v bolnišnicah. V ta načrt spada tudi zaprtje bolnišnic v Gradežu ter Krminu in tudi tiste v Codroipu v videmski pokrajini. Poleg tega pa bodo v nekaterih bolnišnicah v deželi zmanjšali število postelj. Ponekod bodo zaprli posebne oddelke. Ojačili bodo oddelke v nekaterih krajih. Zmanjšali bodo število zaposlenih tako, da ne bodo zamenjali tistih, ki odhajajo iz službe. Nekatere servise so oddali zunanjim podjetjem. Znano je, da so proti temu načrtu nastopile razne sile, tudi politične. Najbolj so protestirali ljudje v prizadetih krajih. Tako v Gradežu kot v Krminu so bile demonstracije. Najbolj se je protest čutil v Gradežu, kjer poseben odbor deluje že dolgo vrsto let. Republikanska stranka se je tam postavila na čelo protesta in na lanskih občinskih volitvah dobila sko-ro trideset odstotkov glasov in postala prva politična sila v občini. Sedaj so ti republikanci zapustili stranko in ustanovili novo gibanje. Ker se bližajo po- krajinske in deželne volitve je zelo jasno, da bo to novo gibanje sedanjo odločitev KZE spretno izkoristilo v volilne namene. Tik pred veliko nočjo se je v Gradežu osnoval nov protestni odbor. V njem so vsi, saj se nihče noče tokrat izolirati. Shod je bil v dvorani občinskega sveta. Prisotni so bili župan Zanetil, predsednik letoviščarske ustanove Vio, župnik Fain in drugi. Napovedujejo nove protestne akcije proti odločitvam deželne vlade, od-borništva za zdravstvo in Krajevne zdravstvene enote za Goriško. Podaljšan rok za prijavo tujcev Kvestura obvešča, da je bil ponovno podaljšan rok za ureditev stanja tujih delavcev (iz držav, ki niso članice EGS). Za vse, ki so se na črno zaposlili v Italiji pred 27. januarjem 1987, je čas še do 30. septembra letos, da uredijo svoje stanje. Obveznost velja tako za delavce kot tudi za delodajalce, ki morajo istočasno poravnati zaostale socialne dajatve. Po poteku roka so za kršilce predvidene kazenske sankcije. Prošnje za ureditev statusa tujih delavcev je treba vložiti v uradu za tujce na kvesturi, ki je v ta namen odprt za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure. Pomemben posvet o vlogi prvega goriškega nadškofa Mednarodna udeležba strokovnjakov Sredi osemnajstega stoletja je bil ukinjen Oglejski patriarhat, ustanovljeni sta bili nadškofiji v Gorici in v Vidmu. Za goriškega nadškofa je bil takrat imenovan plemič Carlo Michele Attems, Goričan po rodu, ki se je izšolal v Gradcu, Modeni, Rimu. Goriška nadškofija je takrat bila pomembna, v njej so živeli Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci. V njej so živeli in delovali ljudje, ki so upoštevali to večjezikovno realnost, pa čeprav je bilo slovenstvo šele v povojih. Nismo takrat imeli pesnikov in pisateljev, ki so v naslednjem stoletju povzdignili našo literaturo ter vzbudili narodni ponos. Gorica pa je že takrat bila pomembno središče, v katerem so se v semenišču šolali ljudje različnih narodnosti. Poleg Slovencev, Italijanov in Nemcev so sem hodili tudi Hrvati. Nadškof Attems se je te večjezičnosti dobro zavedal in je tudi upošteval te različnosti. Njegovo osebnost in delo je precej podrobno raziskal prof. Luigi Tavano, ki je brskal po arhivih goriške nadškofije. Na nekem posvetu je prof. Tavano celo dejal, da je nadškof Attems bil med prvimi, zelo aktivnimi pisci v slovenskem jeziku. Inštitut za socialno in versko zgodovino v Gorici priredi letos mednarodni posvet o tem prvem goriškem nadškofu. Posvetu bo predsedoval sen. prof. Gabriele De Rosa, eden najbolj znanih italijanskih zgodovinarjev, in bo v začetku oktobra v Gorici. Kot uvod v ta posvet bo v palači Attems v petek 8. aprila, ob 16. uri, okrogla miza, na kateri bodo obrazložili razloge, ki so Inštitut privedli do organizacije posveta. Štirje priznani zgodovinarji bodo orisali osebnost nadškofa Attemsa. Govorili bodo Gabriele De Rosa z Univerze v Rimu, Bogo Grafenauer s Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Grete Klingenstein z Univerze v Gradcu in Luigi Tavano, od goriškega inštituta. Predstavili bodo tudi knjigo o nadškofu Attemsu in njegovi vlogi v odnosih med papeško kurijo in habsburško državo. V njej so objavljene dosedanje študije o tem vprašanju, ki pa so le uvod v oktobrski posvet, ki bo seveda imel čisto drugačne razsežnosti. V goriški splošni bolnišnici Simultana presaditev jima je vrnila vid Ekipa oddelka za okulistiko goriške splošne bolnišnice je v noči med soboto in nedeljo izvedla dvojno simultano presaditev oči in s tem vrnila vid 63-letni ženi iz Ronk in 62-letnemu možu iz Attimisa. Pred težko operacijo je ekipa pod vodstvom primaria oddelka za okulistiko Michela Belmonteja odstranila roženici 57-letne žene, ki je zaradi odpovedi delovanja ledvic umrla prav tako v goriški splošni bolnišnici. K uspešni izvedbi operacije je veliko prispevalo tudi delovanje goriškega Združenja darovalcev organov, ki že več let sensibilizira javnost v to smer in je bil zato odziv moža umrle žene pozitiven. Zaradi tega je lahko delo zdravnikov steklo kmalu po njeni smrti. Žena iz Ronk je zaradi hujše bolezni videla na desno oko izredno megleno in so ji zato v soboto presadili le osrednji del oči. Mož pa je v nesreči pred dvajsetimi leti povsem izgubil vid in so mu zato zdravniki presadili celo oko. Včeraj dopoldne je profesor Bel-monte potrdil, da sta obe presaditvi oči povsem uspeli in če se bo zdravljenje nadaljevalo po predvidevanju bo ženska kmalu videla na obe oči, 62-letni mož pa le z levim očesom. Na oddelku za okulistiko goriške splošne bolnišnice so doslej uspešno odstranili oči 22 umrlim, v šestih primerih so oči presadili na druge bolnike v goriški bolnišnici, v drugih primerih pa so organe posredovali drugim bolnišnicam, ki so te organe potrebovali. Včeraj dopoldne se je profesor Bel-monte potožil, da je med bolnišnicami v naši deželi premalo sodelovanja, kar nedvomno deluje zaviralno pri sestavitvi deželnega prednostnega seznama za tiste, ki potrebujejo organe. Sestanek vodstva API z Brancatijem Pred nekaj dnevi je goriška Trgovinska zbornica pozitivno odgovorila na prve prošnje za prispevke pri investicijah, ki so jih vložila podjetja, ki nameravajo razširiti svojo dejavnost tudi na našo pokrajino. Kot znano se bodo ta sredstva črpala na podlagi zakona št. 26, bolj poznanega kot »paket Gorica«. To je bil obenem argument sestanka med deželnim odbornikom za delo Brancatijem in vodstvom Združenja male industrije. Zastopniki malih in-dustrijcev so deželnemu odborniku izrazili globoko zaskrbljenost nad novo interpretacijo različnih zakonov, ki se nanašajo na možnost združitve raznih davčnih olajšav oz. prispevkov pri investicijah. Doslej so namreč vsi zakoni omogočali istočasno uporabo javnih prispevkov, bodisi tistih, ki jih dode-luje Trgovinska zbornica, kot tistih, ki jih dodeluje Deželna uprava. Z uporabo obeh virov, bi industrije! z javnim denarjem pokrili investicijo v višini 30-35 odstotkov, zadnji sklep Računskega dvora, pa to možnost zavrača. Ta sklep pa bo prizadel štiri izmed osmih pobud, ki jih je Trgovinska zbornica že sprejela, in ki predstavljajo investicij za približno 30 milijard lir oz. 250 novih delovnih mest. Urnik avtobusov na PROGA E 1 - GRADEŽ-ČERVINJAN-TRŽIČ-TRST Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 4.43, 6.10, 6.36, 8.20, 10.20, 12.10, 12.45, 13.46, 17.15, 18.45, 20.45: ob nedeljah in praznikih: 4.33, 7.30, 12.25, 14.45, 17.45, 20.35. Odhodi iz Trsta - ob delavnikih: 6.30, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00: ob nedeljah in praznikih: 8.30, 13.00, 18.00, 21.30. PROGA E 2 - GRADEŽ-FOSSALON-TRŽIČ-TRST Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6.10, 6.25, 6.47, 8.40, 12.30, 13.46, 16.15, 17.30, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 7.15, 19.00. Odhodi iz Trsta - ob delavnikih: 6.30, 8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00: ob nedeljah in praznikih: 8.40, 20.30, PROGA E 3 - GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 9.50, 11.30, 14.30, 19.15; vsak dan: 8.45, 13.00, 17.30; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6.15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45, 17.30; vsak dan: 14.15, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 10.00; samo v šolskih dneh: 7.25. PROGA E 4 - GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-GRADEŽ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 11.35; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 7.10, 12.45. PROGA E 10 - GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.53, 6.24, 6.38, 7.30, 8.30, 10.00, 11.15, 12.15, 12.55, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 21.25; ob nedeljah in praznikih: 8.30, 11.15, 13.00, 19.00, 20.30; samo v šolskih dneh: 6.42. Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.40, 7.30, 9.20, 10.45, 12.25 13.10, 14.30, 17.05, 17.35, 18.22, 19.40, 22.25; ob praz-nikih9.20, 12.25, 15.45, 19.40. Odhoda iz Gradišča (proti Gorici) - ob delavnikih: 6.15; samo v šolskih dneh: 7.01. PROGA E 12 - GORICA-SOVODNJE-DOBERDOB-TRŽIČ-(TRST) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.30, 8.25, 12.25, 12.45, 14.00, 16.15, 16.50, 17.30. Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 5.35, 7.15, 7.30, 9.20, 13.10, 14.40, 17.20. PROGA E 13 - GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 8.30, 13.00, 14.30; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Červinjana: ob delavnikih: 6.10, 7.30, 11.45, 13.45, 17.25. PROGA E 14 - GORICA-KRMIN-(VIDEM-ČEDAD) Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.30, 10.40, 12.15, 14.00, 16.25, 17.30, 18.15, 19.20; samo v šolskih dneh: 7.20, 8.20, 11.45, 13.00, 14.00. Odhodi iz Krmina (proti Vidmu) -ob delavnikih: 14.31 (samo ko ni pouka v šolah), 16.56, 17.08; samo v šolskih dneh: 6.55, 12.37, 17.00. Odhodi iz Krmina (proti Gorici) - ob delavnikih: 6.55, 7.45, 9.19, 11.16, 12.33, 13.17, 15.23, 17.33, 18.11, 18.54; samo v šolskih dneh: 7.48, 13.02, 13.19. Folklora, slikarstvo, tombola na prazniku pomladi v Doberdobu kovanje je seveda vladalo za tombolo, saj so bile nagrade v višini milijona lir. Za glasbeno zabavo je tokrat poskrbel narodnozabavni ansambel Henček iz Novega mesta. Praznovanje se bo v Doberdobu nadaljevalo še v nedeljo, ko bo ob 17. uri nastopila godba na pihala Tito Michelas iz Fiumicella, zvečer pa bomo lahko zaplesali ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. ACI zaposli uradnika Avtomobilski klub ACI zaposli asistenta v administraciji na mednarodnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici. Med drugimi pogoji sta potrebna diploma višje srednje šole in bivališče v goriški pokrajini. Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba nasloviti na glavni sedež ACI v Rimu, Ul. Maršala 8, odposlati pa jih je treba najkasneje do 3. junija letos. Pastoralne vizitacije nadškofa Bommarca Pisali smo že, da bo goriški nadškof Bommarco pričel na jesen s pastoralnimi obiski v vseh župnijah goriške nadškofije. Ta še vedno sega preko sedanjih meja goriške nadškofije v kraje, ki so od leta 1923 v Tržaški ter Videmski pokrajini. Javno je nadškof vernike obvestil, da bo pričel z vizitacijo, na veliko noč. Povedal je, da bo posebno pozornost posvetil vprašanjem družine ter krščanske vzgoje v njej. Prvi dekanat, ki ga bo nadškof obiskal, bo Visco v Spodnji Furlaniji. Obiski bodo tam trajali tri mesece, oktobra, novembra in decembra 1988. Še prej bodo pripravili podroben koledar vizitacije. Nadškof se hoče soočiti z vso tamkajšnjo stvarnostjo, ne le samo z versko. Posebni žig na pošti v Krminu za »vino miru« Goriška poštna direkcija obvešča, da bodo 21. maja 1988, v Krminu uporabljali posebni poštni žig ob priložnosti predstavitve letošnjega vina miru v tamkajšnji zadružni kleti. Podobna žiga so uporabljali že predlanskim in lani. Kot je znano so na posestvu, ki je last te zadružne kleti, v kateri je nad 200 članov iz Brd in nižinskih predelov naše pokrajine, vsadili trte iz vseh dežel sveta. Iz raznih sort grozdja pridelano vino so poslali državnim poglavarjem na vsem svetu. To vino na-zivajo »vino miru«. Pomladansko vreme se je letos nasmehnilo organizatorjem tradicionalnega »Praznika pomladi«, ki ga na velikonočni ponedeljek v Doberdobu že vrsto let prireja domače SKD Hrast. Nič čudnega torej, da se je na prireditvenem prostoru pred župnijsko dvorano zbralo veliko število ljubiteljev glasbe in folklore. Letos so prireditelji povabili v Do-berodb folklorno skupino Sava iz Kranja, ki je nastopala s obširnim programom pesmi in plesov iz vseh slovenskih pokrajin. Pred tem je bil na sporedu otroški ex tempere, na našem posnetku pa vidimo najmlajše med njihovim ustvarjanjem. Posebno priča- Goriškem PROGA E 15 - GORICA-MARIAN-VERŠA-GRADIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 10.45, 12.15, 13.00, 18.15; samo v šolskih dneh: 12.55, 13.00, 14.00. PROGA E 17 - GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice (čez Oslavje, povratek: Grojna) - ob delavnikih 10.30, 14.00, 19.30; vsak dan 13.10, 18.15. Odhodi iz Gorice (skozi Grojno, povratek Oslavje) - ob delavnikih: 7.00, 12.15, 14.30; vsak dan: 7.40. Odhodi iz Števerjana - ob delavnikih: 7.13, 10.47, 12.28, 14.17, 14.43, 19.47; vsak dan: 7.53, 13.27, 18.32. PROGA E 18 - GORICA-PALMANOVA-ČERVINJAN Odhoda iz Gorice - ob delavnikih: 8.33; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhoda iz Červinjana - ob delavnikih: 12.17; samo v šolskih dneh: 7.00. PROGA E 20 - MARIAN-ROMANS-TRŽIČ Odhodi iz Mariana - ob delavnikih, razen sobote: 4.50, 6.35, 12.48. Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih, razen sobote: 14.30, 17.35, 22.25. PROGA E 21 - BRAČAN-MARIAN-TRŽIČ Odhod iz Bračana (ob delavnikih, razen sobote); 6.30. Odhod iz Tržiča (ob delavnikih, razen sobote) 17.30. PROGA E 30 - TRŽIČ-ŠKOCJAN-ŠPETER-GORICA Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.25, 6.40, 7.20, 8.15, 11.45, 13.10, 18.25; samo v šolskih dneh: 6.40, 12.25, 13.55. Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.09, 6.27, 8.50, 9.50, 10.50, 14.00, 17.30, 18.45; samo v šolskih dneh: 12.55. SSŠ nadaljuje s stavko Sindikat slovenske šole je v zadnjem mesecu organiziral več sestankov s svojimi člani, da bi se z njimi posvetoval o nadaljevanju pred meseci pričete protestne akcije. Najprej so se v Sovodnjah zbrali učitelji in vrtnarice, 17. marca pa je na šoli Ivan Cankar zbranim profesorjem govoril predstavnik sindikata SNALS Italo Santeu-sanio. Na tem sestanku je imel uvodno besedo prof. Leopold Devetak, predsednik SSŠ za Goriško. Na željo članstva in po sklepu odbora pa je Sindikat slovenske šole odločil, da se bo stavka nadaljevala in da zato učitelji ne bodo izdali redovalnih pol, profesorji pa bodo bojkotirali ocenjevalne seje. Kolesarska dirka za pokal Montes Na dan osvoboditve, 25. aprila, prireja VZPI-ANPI na Goriškem že tradicionalno kolesarsko tekmovanje za pokal Montes. Tekmovanje bo letos že 34., namenjeno pa je mladincem. Odvijalo se bo na 125 kilometrov dolgi progi s startom in ciljem v Tržiču. Na krožni poti bodo kolesarji šli skozi vse občine na Tržiškem in Spodnji Furlaniji, skozi Gorico in Sovodnje, šli na Kras ter se končno spustili spet proti Tržiču. Prijave zbirajo na sedežu športnega odseka VZPI-ANPI v Tržiču, Ul. Garibaldi 47 (tel. 798098). Zbirališče za tekmovalce bo 25. aprila ob 12. uri na Trgu Republike v Tržiču, start pa na istem mestu ob 14. uri. vazna obvestila Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da je do polovice junija poskusno odprla uporabo javne tehtnice in sicer vsak delavnik od 11.30 do 12.15. Plača se občinskemu uslužbencu takoj po opravljanjem tehtanju. Knjižnica v Doberdobu bo danes in v petek zaprta. _____________kino________________ Gorica CORSO Danes zaprto. VERDI 16.30-22.00 »LJmpero del sole«. VITTORIA 17.30-22.00 »Tutto... amore mio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00-22.00 Navigator«. DESKLE 19.30 »Policaj iz L. A.« DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. __________pogrebi____________ Danes ob 9.30 Angela Leonardi vd. Schabetz iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražice in na glavno pokopališče, ob 11. uri Pavlina Vončina por. Rebolica iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Anna Vecchiet por. Tommasi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Naše gledališče bo drevi odprlo pomembno prireditev SSG s Kraljem na Betajnovi na sarajevskem festivalu MES Slovensko stalno gledališče bo drevi v Sarajevu odprlo letošnji sarajevski gledališki festival MES. Domačemu občinstvu bo predstavilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi v režiji Maria Uršiča. Sodelovanje na pomembni prireditvi P°meni novo veliko priznanje ustvarjalnemu delu našega gledališkega ansambla, ki bo skupno z ljubljansko Dramo ^NG in Slovenskim mladinskim gledališčem zastopalo slovenska gledališča na sarajevskem festivalu. Na sliki prizor iz Cankarjevega Kralja na Betajnovi v postavitvi SSG V Ljubljani festival Jugoslavija s svetom Jugoslovanska gledališka ponudba tujim tržiščem V ponedeljek so na tiskovni konferenci v ljubljanskem Cankarjevem domu predstavili nov gledališki festival, ki so ga poimenovali Jugoslavija s svetom. Od petka, 8., do nedelje, 10. aprila, bo organizator, Cankarjev dom, približno 150 tujim selektorjem ponudil izbor sedmih najpomembnejših gledaliških predstav iz vse Jugoslavije, ki so najbolj primerne za odkup za gostovanja po svetovnih festivalih ali ki bi lahko bile zanimive za tuje občinstvo. Dogodek pa bo poslastica tudi za Ljubljančane, saj bodo vse predstave odprte za široko občinstvo. Letošnji festival Jugoslavija s svetom bo prvi poskus početi nekaj, kar je v svetu običajno: v enem kraju in v strnjenem času svetovnemu gledališkemu trgu ponuditi, kar je v državi najboljšega, za svet najbolj zanimivega. Zato organizatorji ne skrivajo upanja, da bi festival postal vsakoletna prireditev. In razlogov za optimizem jim ne manjka: Cankarjev dom je edini jugoslovanski kulturni center, ki zadovoljuje visoke kriterije in je zato včlanjen v novo ustanovljeno evropsko združenje kulturnih centrov (podpis ustanovne konvencije bo 1. maja v Švici). In kaj bo mogoče videti na prvem festivalu Jugoslavija s svetom? V petek bo začela sarajevska odprta scena Obala s Tetoviranim gledališčem, avtorja Mladena Muteriča. V soboto bodo nastopili: ljubljansko eksperimentalno gledališče Glej z Majenovo Apokalipso v režiji Matjaža Zupančiča, ljubljanska Drama z Brechtovo Malomeščansko svatbo v režiji Edvarda Milerja in beograjsko Jugoslovansko dramsko gledališče z Wedeki-novim Pomladnim prebujenjem v režiji Harisa Pašoviča. In v nedeljo še: im s i Danes začetek mednarodnega simpozija v Benetkah Prometne zveze Venetie s podonavskim območjem Deseta dežela rimskega cesarja Avgusta se je imenovala Regio Venetia et ri1S t in ie z<:iruževala pokrajine, kjer danes tečejo državne meje. Njen pomen v i^kem omrežju cest in prometnih postojank je bil ogromen. Ceste Venetie so uruževale jug, torej italijanski polotok in Sredozemlje, s severom, s provincami 9°rnje Donave. Vezale so zahod, torej Padsko nižino in prelaze zapadnih Alp, z hodom, z Ilirsko-Podonavskimi provincami, s Panonsko nižino in Dalmacijo. n. Osrednost beneške in istrske dežele v prometnih zvezah rimskega cesarstva Mia le posledica dekretov in načrtovanja, imela je starodaven izvor. Že v {".^Zgodovinskem času so se tu križale kulture in navade, srečevali narodi in proizvodi. Arheološke najdbe pričajo o živahnih stikih in izmenjavah. Tu le iztekala pot Jantarja, zlatorumene okamenele smole izumrlih iglavcev, ki je P majala iz Baltika. Tu so trgovci prekupčevali s kožami, vinom, oljem in lesom. r°.met je povzročal gradnjo vse boljših cest. V tej tehniki so bili Rimljani mojstri. Po trgovcih pa se nasilja. je preko cest širila tudi njihova vojaška nadoblast. ; je po istih prometnih žilah v osrčje cesarstva stekel naval barbarskih Venetia in njeni sosedi so doživljali prehode in zavojevanja, vplive in preteklosti povzročile enovitost • Prometne zveze desete rimske dežele so _ homogenost padsko-podonavskega področja, tistega področja, kjer danes us-P ya skupnost dežel Alpe-Adria. Proučevanje prometnih zvez pa je temeljne aznosti pri proučevanju stikov med narodi. Po cestah se z ljudmi in njihovimi vori vozijo ideje in novosti. Ceste združujejo in zbližujejo. . ^a bi pospešila zavest skupnih korenin v skupni zgodovini, dežela Veneto, ha j6 P°lnopraven član skupnosti Alpe-Adria, organizira 5-dnevni simpozij z siovoin Venetia in njene prometne zveze s padsko-podonavskim področjem, mpozij dežele Veneto bo trajal od danes do 10. aprila. Predvidena so predava-švj m P°segi italijanskih, slovenskih, hrvaških, avstrijskih, francoskih, nemških, mj.hh^bih in madžarskih učenjakov. Med sodelujočimi lahko omenimo dr. Ljud-sih° ™esn*čar-Geč iz ljubljanskega arheološkega muzeja, ki bo govorila o odno-t-f Emono in Venetio, prof. Marina Zaninoviča z zagrebške univerze, čigar Rob9 •^0 med Veneb° in dalmatinsko obalo, pa še prof. Maria Mirabella-nia ert* s trzaške univerze, ki se bo osredotočil na Istro. Promet, ceste in potova-kurato -Zan'mai0 i® turistov. Z njimi se ukvarjajo tudi arheologi in muzejski IVANA SUHADOLC Reško Narodno kazalište gostuje v petek v Trstu Reško Narodno kazalište Ivan Zajc bo v petek, 8. aprila, gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z groteskno tragedijo v dveh delih Svečana večerja v pogrebnem zavodu Iva Brešana. Delo je režiral Zlatko Sviben. Na sliki prizor iz igre (z leve): Slavko Šestak, Dušan Dobrosavljevič, Dunja Ilakovac Hercog in Živomir Ličanin GLEDALIŠKI FESTIVAL - THEATERFESTIVAL FESTIVAL DE THEATRE THSATER FESTIVAL LiUBLJAHA 8.-10. APRIL 1988 Slovensko mladinsko gledališče s Ca-roll-Tauferjevo Aliče v čudežni deželi v režiji Vita Tauferja, Ljubljanska akademija za gledališče, radio, film in televizijo z gledališčem Helios, avtorjev Aljoše Kolenca, Vlada Repnika in Bojana Jablanovca in zagrebški Center kulturnih dejavnosti in zagrebško gledališče lutk z Brezovčevo Zakaj smo v Vietnamu, Minnie? in Bauerje-vim Shakespeare The Sadist v režiji Branka Brezovca. D. V. Kaseta Fanta rei ansambla Drava S Heraklitovo maksimo Panta rei (vse teče) poskuša ansambel Drava iz Celovca imenovati svoj poseg v naravo slovenske pesmi. Vse se spreminja, nastaja in izginja, vse je v toku in razvoju — bistvo je v procesu. Naslov kasete je pravzaprav apologetičen, ker ansambel z njim utemeljuje oz. opravičuje samovoljni tretman slovenske pesmi. Razvoj slovenske pesmi je proces in je sprememba tega procesa v skladu z dejavniki, ki nanj vplivajo, zato je proces zelo sestavljeno dogajanje in zato je tudi slovenska pesem zelo sestavljena pesem. Ansambel Drava se je deklariral za spremembo, to je za priredbo tako, da je pesem izoliral od procesa in jo postavil kot izhodišče svoji viziji in aranžmaju. Vizija je v osnovi folk-vi-zija, pomanjkljivost pa je ravno v opredelitvi njenega lolk značaja, ki nima dovolj slovenske teže. To, kar je z glasbo narejenega, namreč vse preveč spominja na že znane obdelave vrste ansamblov s podobnim stilom in zvokom — od slovenskih omenimo npr. Sedmino iz začetka osemdesetih let — tako da ansambel Drava ni izviren. Vse pesmi so oblikovane v baladnem stilu, ki se kaže v načinu vokalne in instrumentalne obdelave. Čeprav je izbor pesmi širok (od ljudskih do avtorskih), se linija ne spreminja. Srečevanje z istimi zvočnimi kombinacijami (flavta, kitara, tolkala, vokal) ne prinese ravno svežine, ker je drugačnost melodij in ritmov s tem zreducirana na podobnost aranžmajev in so zato pesmi značajsko okrnjene. Močno izstopa glasovna kvaliteta izvajalcev in njihova resonanca v improviziranem večglasju in tudi osebna angažiranost v podajanju besedil in glasbe se ujame z okusnim, estetskim oblikovanjem, čeprav občasno moti intonančna neskladnost predvsem med flavto, kitaro in vokalom. Sicer pa je kaseta dobro posneta in bo marsikomu zanimiva, saj je skupina Drava dovolj mladostna in uglašena v svojih prizadevanjih. MIRJAM ŽGAVEC V TK Galeriji razstavlja risbe in velike slike v pastelu Silovite upodobitve Krasa Claudie Raze nosf, it0TJtev. širše bivanjske resnič-Pret ■■ Pripovedjo pejsaža in inter-kantnl1? ma9ičnega kraja je najmar-die pJša značilnost slik in risb Clau-hes m Ze/ beneške slikarke, ki še da-9amJStnavlia v Galeriji Tržaške knji-Lp?0 ki je v Krasu našla ha <„ ane/še vzgibe za svoje delo, sli-Pristnr,Z1V l?nisli0 okolje s celovitim soočaP°m,Človeka, ki se nezlomljivo silovj, s‘lovitostjo narave in zlasti s je Krn?3*1? naravnega okolja, kakršno hen ‘j na Krasu pomeni nene-sarna t!Nm jjame9a sebe, pokrajina vestnih 5111 k Prever]anju svojih za-Razn ih, ,_n. Podzavestnih vzgibov. In notranjenosti videnega in nam razodenejo najintimnejše in najskrivnejše plasti Krasa. Na ta način se upodobitev pokrajine in uprizoritev notranjih osebnih procesov zedinita in določujeta izbiro vidnega referenta in način slikanja. Raza upodablja namreč segmente Krasa, skale, lišaje ter z domiselno povečevalno lečo izniči vsakršno perspektivo: marmornate jave in skalnate planote se tako približajo gledalcu, da ga vsrkajo v svojo sredo, in magma iz apnenca postane magma notranjega doživetja. Gmota, ki je obenem vsebina slik in sredstvo, s katerim slikarka ustvarja, sili v ospredje, v prostor in postaja otipljiva. To pa nam razodene še tretjo značilnost Rozinega ustvarjanja: iskanje meje med praznino in znakovnim poljem, kjer oblike nastajajo po načrtu, a vendarle nenačrtovano. BARBARA GRUDEN Puste/n ,mj m velikimi slikami v ho kmiir, m P°nuia neposredno vide-ho, ki£° m °benem onirično kraji- krenostjo Krasa?ran,la Z IeP°t0 in is~ čilneiša°n!,Je n?mre® druga najzna-radi te ill teZ0 kazinih slik: prav za-hujtV ' vp 0S" /e Slikarka sposobna Ktnsa N,lnins,SiU0VIteiŠe uPodobitve za že Thl Jl f. S,° P0P0lnn antite-ker nam nn ™ ‘h, kraških Pejsažev, Pripovedujejo o procesu po- Najbolje prodajano v Tržaški knjigarni 1. Walt Disney: ZBIRKA PRAVLJIC (Mladinska knjiga) 2. Jože Pirjevec: TITO, STALIN IN ZAHOD (Delavska enotnost) 3. Marko Strle: ŽIVETI MODRO (Centralni zavod za napredek gospodinstva) 4. Vernon Coleman: STRES IN VAŠ ŽELODEC (Mladinska knjiga) 5. Danielle Steel: NJENA DRUŽINA (Založništvo tržaškega tiska) Bogata in pestra dejavnost v goriškem Kulturnem domu Kulturni dom v Gorici bo tudi aprila prizorišče številnih kulturnih prireditev. Med temi velja opozoriti predvsem na zabavno-kabaretni večer Zlati pajek, na predstavo Slovenskega stalnega gledališča, na srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom in na drugi Miting za mir, prijateljstvo in sožitje v okviru predstav ob dnevu osvoboditve. A poglejmo si podrobneje program kulturnih prireditev, ki se bodo zvrstile v goriškem Kulturnem domu. V petek, 8. aprila, bo na sporedu družabno-zabavni večer z naslovom Zlati pajek. V torek, 12. aprila, bodo v okviru večera afriškega filma, ki ga prireja Centro volontari cooperazione allo sviluppo, vrteli film Nyamanton režiserja Sissoke Malija, v sredo, 13. aprila, pa bodo v istem okviru predvajali film Le Medecin de Gafire režiserja Diopa Nigerja. Dopoldne bodo filma predvajali za šole. Kulturni dom je prireditelje Srečanja s pesnikom Tonetom Pavčkom, ki bo v četrtek, 14. aprila. Dan kasneje bo v prostorih Kulturnega doma ob- KHTTRNJ čni zbor Slovenskega planinskega društva Gorica. V ponedeljek, 18., in v torek, 19. aprila, bo Slovensko stalno gledališče predstavilo Galantne pogovore Franca Brusatija v režiji Borisa Kobala. V četrtek, 28. aprila, bosta SKGZ in VZPI-ANPI priredila 2. Miting miru, prijateljstva in sožitja. Naslednjega dne bo v prostorih Kulturnega doma občni zbor Kmečke banke, v soboto, 30. aprila, pa bo Zadruga MITT priredila družabni večer z blues glasbo. Izkušenost Milančanov in Telavivcev prevladala nad Partizanom in Arisom V finalu za naslov Tracer in Makabi GAND — V jutrišnjem finalu za naslov evropskega košarkarskega prvaka se bosta tudi letos, kot že lani, pomerila milanski Trater in telavivski Makabi. Ti moštvi sta v včerajšnjih polfinalnih tekmah pred 9.000 gledalci premagali beograjskega Partizana in solunski Aris, ki sta se v kvalifikacijskem delu uvrstila na prvi dve mesti. Kljub temu ni mogoče trditi, da je v Gandu prišlo do presenečenja. V izredno napetih in privlačnih tekmah sta preprosto prevladali najbolj izkušeni peterki, ki razpolagata z odličnimi temnopoltimi ameriški košarkarji, medtem ko Partizan tujcev sploh nima, Arisova, Kanadčan Wiltjer in Jugoslovan Subotič, pa sta bolj povprečna. Zmagali pa sta tudi moštvi z najboljšima obrambama, ki ne stavita vseh svojih kart na met z velike razdalje. Zanimivo je, da sta se obe polfinalni tekmi končali z enakim rezultatom. Makabi - Partizan 87:82 (43:44) MAKABI: Sims 18, Daniel 3, Aroesti 10, Berkovitz 2, Lipin, Jamchy 8, Ma-gee 34, Barlow 12. PARTIZAN: Djordjevič 2, Obradovič 8, Grbovič 19, Savovič 6, Pečarski 10, Divac 19, Paspalj 16, Nakič 2. PM: Partizan 14:19, Makabi 15:19. PON: Daniel J31), Divac (36), Grbovič (40). TRI TOČKE: Partizan 7:21 (Djordjevič 0:1, Obradovič 2:5, Grbovič 4:11, Paspalj 1:4); Makabi 4:18 (Sims 1:5, Daniel 1:1, Aroesti 0:1, Berkovitz 0:1, Lipin 0:3, Jamchy 2:7). Naivni in neizkušeni igralci Partizana so v svoji doslej najbolj pomembni tekmi pokala prvakov povsem odpovedali in zasluženo izgubili proti Izraelcem. Začetek je obetal drugačen razplet, saj je Partizan z odlično igro povedel 7:0, v 10. minuti pa je bilo 21:10. Toda veteran Aroesti in masivni Američan Magee, ta je bil za Beograjčane neustavljiv, sta izkoristila vsako napako Partizana, teh ni bilo malo, in v 18. minuti je Makabi celo nepričakovano povedel z 41:40, čeprav se je polčas končal z minimalno prednostjo Beograjčanov, ki bi le z malo bolj pazljivo igro lahko imeli najmanj deset točk prednosti, nasprotno pa so po lastni krivdi dovolili telavivskemu moštvu, da je nadoknadil ves zaostanek. V drugem polčasu je bil Makabi boljši. Divac je zaradi štirih osebnih napak popustil v obrambi, prebudili pa so se tudi Sims, Yamchy in Barlow. Makabi je v 27. minuti vodil s 60:53. Partizan je v 32. minuti izenačil 65:65, nato je bil v napadu brez idej. Beograjčani so Divac - osamljen protagonist Partizana se povsem predali metu za tri točke, ta pa je bil slab in Makabi je brez večjih težav slavil zmago. Medtem ko je opravil Makabi povsem soliden nastop, so Beograjčani razočarali. Viden je bil strah' mladih igralcev, ki so delovali zakrčeno, medtem ko so se igralci Makabija borili brezkompromisno, odlično skakali pod košem Partizana in se polastili vseh spornih žog. Tracer - Aris 87:82 (47:45) TRACER: Aldi, Pittis 4, D'Antoni 2, Premier 2, Meneghin 7, Brown 28, Montecchi 5, McAdoo 39. ARIS: Lipiridis, Vannakis 15, Galis 28, Subotič 23, Filipou 10, Wiltjer 6. PM: Aris 11:13, Tracer 15:16. PON: Filipou (35). TRI TOČKE: Aris 7:21 (Vannakis 4:10, Galis 0:1, Subotič 3:10); Tracer-2:9 (Pittis 0:1, D’Antoni 0:3, Montecchi 1:3, McAdoo 1:2). S sijajno igro bivšega NBA profesionalca Boba McAdooja je milanski Tracer strl odpor Arisa, ki mu je bil enakovreden do sredine drugega polčasa. Poleg McAdooja je izvrstno igral tudi Ricky Brown, Italijani pa so se izkazali z običajno požrtvovalnostjo v obrambi, kjer so D'Antoni, Montecchi in Pittis s kombiniranimi potezami omejili asa Galisa, ki je v drugem polčasu dosegel samo osem točk, Meneghin pa je »ustrahoval« Subotiča, ki je metal z dokaj povprečnim odstotkom. Čeprav je razočaralo svojih tri tisoč privržencev, ki so se podali v G and, je grško moštvo potrdilo, da zna igrati dobro košarko tudi daleč od svojega »brloga« v Solunu, vendar je na koncu le prevladala večja izkušenost Milančanov. Polfinale v evropskih nogometnih pokalih Kolesarstvo: etapna dirka po Kalabriji Optimizem Atalante Uvod šprinterju Bugnu BRUSELJ Evropski pokali bodo nocoj načeli predzadnje dejanje. Na vrsti so polfinalna srečanja, ki so za Italijo važna le zaradi simpatije, ki jih vzbuja drugoligaš Atalanta v borbi za mesto v finalnem spopadu turnirja pokalnih zmagovalcev. Ekipa iz Bergama je naletela na nasprotnika, katerega si je želela. Italijansko moštvo je sedaj v izredni formi in vsaj v Italiji na nivoju prvoligaša. Brez dvoma se lahko enakovredno poteguje z belgijskim Malinesom. Nogometaši Atalante se vsekakor zavedajo, da postaja njihova naloga iz kola v kolo težja, evropski turnir pa sedaj doživljajo dokaj sproščeno, saj so si doma bržkone že zagotovili napredovanje med prvoligaše. Trener Mondonico, ki je od skoraj vseh moštev, ki jih je vodil, uspel iztržiti hitro in dopadljivo igro, predvideva, da bo za Atalanto najtežjih prvih 30 minut igre. Malines naj bi se namreč zagrizeno vrgel v napad z namenom, da doseže več kot en gol. Sodeč po izjavah nekaterih igralcev Atalante bi bil sprejemljiv tudi minimalni poraz 0:1. Gol na tujem bi Atalanto postavil celo v dober položaj. V drugem polfinalnem srečanju se bosta nocoj srečala Olimpigue Marseille in Ajax Rotterdam. V pokalu državnih prvakov bosta danes igrala para Real Madrid - PSV Eindhoven in Steaua Bukarešta - Ben-fica Lizbona. V okviru polfinalov za pokal UEFA bodo igrali Bruges - Es-panol Barcelona in Bayern Leverkusen - Werder Bremen. Zanimivo je, da bo nocoj madridski Real že skoraj na pragju finala, saj je naletel na formalno najšibkejšega nasprotnika. Povratna srečanja bodo na sporedu 20. aprila. Italijanski pokal V Italiji se bodo nocoj štiri enajsterice potegovale za finale italijanskega pokala. Polfinalna para sta Inter -Sampdoria ter Torino - Juventus. Povratni srečanji bosta 20. aprila. COSENZA — Glavnina italijanskih kolesarjev se še vedno zadržuje na jugu, kjer je temperatura kljub slabemu vremenu višja. Včeraj se je začela etapna dirka po Kalabriji in prvo etapo je osvojil šprinter Bugno. Prva etapa dirke se je izkazala za dokaj težko, Bugno pa je bil med ubeglo trojico najbolj aktiven in je izgledala njegova zmaga neizbežna, ker je bil med tremi najboljši v šprintu. Vrstni red: 1. Bugno, ki je 215 km prevozil v 5 urah 28'47" s poprečno brzino 39,309 km na uro; 2. Petito; 3. Bombini. Glavnina je prispela z zaostankom 58 sekund. Rally: Škot prvi v Tuniziji TUNIS V Tuniziji se nadaljuje serija afriških rallyjev. Pojrvih dveh etapah presenetljivo vodi Škot Cowan na mitsubishiju. Z zaostankom 15 minut je trenutno na drugem mestu Francoz Pescarolo. V dirki motorjev sta na prvih dveh mestih Belgijec Ra-hier in Italijan De Petri. Bezbol: številni favoriti za DP BOLOGNA — Nocoj se bo začelo italijansko bezbolsko državno prvenstvo. Ker so posamezne ekipe na veliko kupovale in prodajale, so se precej zamešali pojmi glede razmerja moči. Na papirju imata nekaj prednosti ekipi iz San Marina in Riminija. Sabljanje: mladinsko SP za SZ SOUTH BED — V tem mestu ZDA se je zaključilo svetovno mladinsko prvenstvo v sabljanju. V zadnjem dnevu je Italija z Bivosom osvojila srebro v meču. Zmagal je Kolobkov (SZ). Sovjetska zveza je imela z dvema prvima, enim drugim in enim tretjim mestom največ uspeha na tem tekmovanju. Košarka: Kansasu naslov ZDA KANSAS CITY — V finalnem srečanju košarkarskega univerzitetnega prvenstva ZDA je zavod iz Kansasa s 83:79 premagal vrstnike iz sosednje Oklahome. Tenis: konec tedna v znamenju srečanj za Davisov pokal Jugoslavija - Italija v Beogradu Odbojka: finale »play-off« Panini 2:1 MODENA V tretji finalni tekmi za naslov odbojkarskega državnega prvaka je Panini iz Modene sinoči doma pred 7.000 gledalci s 3:0 (15:7, 15:13, 15:1) premagal Maxicono iz Parme. Po treh srečanjih Panini torej vodi z 2:1, četrto srečanje pa bo v soboto v Parmi. Danes bo v Raveni tretje srečanje deklet med Teodoro in Civ & Civ. Košarka: jugoslovanski »play-off« Smelt Olimpija zdaj z Zadrom Nasprotnik Smelt Olimpije v četrtfinalu »play-off« jugoslovanskega košarkarskega prvenstva bo Zadar. Ta je v sinočnji tretji tekmi osmine finala s 95:81 premagal Vojvodino. V drugem sinočnjem srečanju je IMT s 107:87 premagal Borca in se bo v četrtfinalu pomeril s Cibono. Tekma Šibenka -Bosna bo drevi, zmagovalec pa bo igral z Jugoplastiko. Četrti par je Partizan - Crvena zvezda. RIM — Teniški vrsti Italije in Jugoslavije se po dobrem desetletju pripravljata, da se ponovno srečata v okviru Davisovega pokala. Uvod z žrebanjem bo na sporedu v Beogradu jutri, športna hala Pionir pa bo od petka do nedelje gostila dejanske borbe. Srečanje bo predstavljalo četrtino finala »svetovne« skupine turnirja. Zmagovalec dvoboja med Jugoslavijo in Italijo se bo v polfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja ZRN - Danska, drugi polfinale pa bo odigran med zmagovalcema parov Švedska - ČSSR in Francija - Avstralija. Jugoslavija in Italija sta se v okviru Davisovega pokala srečali šestkrat. Izidi dosedanjih srečanj so naslednji: 1. 1938 Italija - Jugoslavija 4:1; 1. 1939 Italija - Jugoslavija 2:3; 1. 1948 Jugoslavija - Italija 2:3; 1. 1949 Italija - Jugoslavija 4:1; 1. 1971 Jugoslavija - Italija 3:2; 1. 1976 Italija - Jugoslavija 5:0. Celotni izkupiček je ugoden za Italijo, za srečanje tega tedna pa so Itali- jani le delno optimisti. Selektor Adriano Panatta upa v prvi vrsti na ugoden žreb, ki bi v prvem dnevu nudil najboljšemu Italijanu Caneju drugega Jugoslovana. Očitno je, da se Italijani boje Slobodana Živojinoviča, ki je upravičeno ocenjen kot glavna osebnost srečanja. Živojinovič (23 let, po rodu iz Beograda in z bivališčem v Montecarlu) je 23. na svetovni lestvici teniških igralcev. Gre za pravo silo narave, ki se izraža v 198 cm telesne višine in 90 kg teže. Jugoslovanski igralec je v svoji karieri dosegel leta 1986 polfinale na turnirju v Wimbledonu. Odlikuje se z izredno močnim servisom, dober pa je tudi ob mreži. Telesne lastnosti, pri katerih je zaradi mase nekoliko na slabšem hitrost, ga nekoliko tlačijo pri igri daleč od mreže. V dvojicah igra na mednarodnih turnirjih večkrat z Beckerjem. Najboljši Italijan Paolo Cane ima 23 let in je trenutno 60. na svetovni les- tvici. V VVimbledonu se je lani žilavo upiral Lendlu. Forma, katero je Gane prikazal na zadnjih srečanjih, ni optimalna. Jugoslovansko ekipo bodo sestavljali še Bruno Orešar, Goran Prpič in Goran Ivaniševič. Prpič bi moral vsekakor nastopiti v igri dvojic z Živojino-vičem, drugi jugoslovanski posameznik pa bo izbran prav med Prpičem in Orešarjem. Orešar je tehnično boljši, vendar ima raje počasnejša peščena igrišča. Prpič nima tolikšnega tehničnega znanja, bolje pa se znajde na trdih igriščih. Ivaniševič bi lahko stopil na igrišče samo, če bi v tretjem dnevu bil rezultat že odločen v korist Jugoslavije. Žreb bo torej odigral bistveno vlogo. Italijansko ekipo bodo dopolnili še Cancellotti, Colombo in Camporese. Cancellotti bo zanesljivo drugi posameznik, Colombo pa naj bi s Canejem igral v dvojici. Okrepitev za Ferrarija lachini spet s Triestino? TRST — Nogometaš Pasguale lachini spet trenira s Triestino in bo verjetno v zaključnem- delu prvenstva B lige na razpolago trenerju Ferrariju. lachini je star 32 let, barve tržaškega kluba je branil v zadnjih dveh sezonah, še prej pa je igral za Giulianovo, Como, Brescio, Genoo in Fiorentino. Vodstvo Triestine mu v začetku letošnje sezone zaradi pomanjkanja denarja ni obnovilo pogodbe, a lachini ni našel nobenega kluba, ki bi bil pripravljen odšteti denar za visoko odškodnino in nemajhne igralčeve zahteve. lachini je zdaj pripravljen »pomagati« Triestini, ki ima »kratko« klop za rezerve, mora pa se še sporazumeti z upravo kluba. V mladinski reprezentanci Brez Lokarja RIM — Košarkarska zveza je objavila končni seznam udeležencev kvalifikacij v Rochellu (Francija) za evropsko mladinsko prvenstvo. Med »azzur-ri« je tudi član tržaškega Stefanela Mauro Sartori, ni pa Marka Lokarja, ki se je skupaj s soigralcem v teh dneh udeleževal priprav ekipe. Ostali reprezentantje so: Ambrassa (Tracer), Attruia (Viola), Cempini (Dietor), Moretti (Mister Day), Morini (Neutro), Pi-azza (Trapani), Rossini (Arexons), Setti (Dietor), Zorzolo (Arexons). Začetek tekmovanja »play-out« Fantoni za uvod v Montecatiniju BOLOGNA —- Izžrebali so sestavo in spored dodatnega tekmovanja »play-out« za košarkarska moštva A-l in A-2 lige. Videmski Fantoni je bil uvrščen v takoimenovano rumeno skupino, v kateri so še Wuber iz Na-polija, Benetton iz Trevisa, Sharp in Montecatinija, Facar iz Pescare in Standa iz Reggio Calabrie. V zeleni skupini pa so Neutroroberts iz^Firenc, Hitachi iz Benetk, Alno iz Fabriana, Jollycolombani iz Forlija, Annabella iz Pavie in Maltinti iz Pistoie. V prvem kolu (to nedeljo) bo Fantoni igral v Montecatiniju. Udinese z novim športnim vodjo VIDEM — Marino Mariottini (46 let) je novi športni vodja Udineseja, novi generalni tajnik društva pa je 52-letni Fabrizio Barsotti. Udinese športnega vodje ni imel, to funkcijo je doslej opravljal svetovalec Franco Dal Cin. Predsednik Pozzo je ob predstavitvi svojih novih sodelavcev potrdil, da namerava Udinese tudi v prihodnji sezoni naskakovati A ligo in bo torej okrepil moštvo. Po diskvalifikaciji v Riu Senna se ne pritožuje SAO PAULO — Lotusov pilot Ayr-ton Senna, nesrečni protagonist nedeljske uvodne dirke za svetovno prvenstvo v formuli ena, je v sporočilu, ki ga je izdal njegov tiskovni urad, priznal, da je bila njegova diskvalifikacija povsem upravičena, sam pa naj bi izključno izvedel navodila hiše Lotus. Pravilnik prepoveduje, da bi prišlo do zamenjave vozila na Startu, potem ko je direktor dirke že zamahnil z zeleno zastavo. Ni pa še znano, zakaj so organizatorji diskvalificirali Senno šele po več kot dvajsetih krogih. Domače slovo od prvenstva B lige Združena ženska odbojkarska ekipa Farco Meblo (na sliki proti Adamoliju) bo v soboto v zadnjem domačem srečanju letošnje nesrečne sezone v B ligi (končala se je z izpadom iz lige) gostila močno šesterko Nervese. Upati je, da se bo naša ekipa z dobro igro častno poslovila od svojih privržencev. Pogled na atletska dogajanja sezone V ospredju Seul in maratonski teki Drobna atletska sezona se je že začela, v širšem mednarodnem merilu pa bo v živo stopila komaj v drugi polovici maja. Mednarodni dogodki so letos odvisni od olimpijskih iger, ki bodo v drugi polovici septembra. Bežen pregled izredno natrpanega programa nam takoj pokaže, da v letošnji sezoni ne bo običajnega srečanja med evropskima velesilama NDR in SZ. Državi imata predvidenih le nekaj srečanj z delnim tehničnim programom in z mladinskima vrstama. Tudi Italija bo s člansko vrsto nastopala malo, ni pa še točno začrtan program Jugoslavije. V začetku julija čaka Italijo zelo važno srečanje z NDR v Neubrandenburgu, mesec dni kasneje pa bo v Italiji bolj turistični troboj s Kanado in Kubo. Jugoslavija bo imela na sporedu srečanje samih metalcev proti ČSSR, Madžarski, Franciji in Poljski. Avgust bo mesec intenzivnosti v Italiji. Na vrsti bodo kar trije mednarodni mitingi (Viareggio, Grosseto, Rieti), malo prej pa bo nekoliko skromnejši uvod v Caorlah. Državno prvenstvo bo v Italiji od 6. do 8. septembra, jugoslovansko pa tri dni prej. Tri svetovne velesile so si svoja najvažnejša tekmovanja razdelile na različne načine. Za ZDA državno prvenstvo sploh ne bo imelo bistvenega pomena. Vse zanimanje bo šlo neusmiljenim izbirnim olimpijskim tekmam, ki bodo konec julija v Indianapolisu. Istočasno bo imela državno pr- venstvo tudi SZ, NDR pa bo za državne naslove tekmovala . že v drugi polovici junija. V predvidenem manjšem tekmovalnem zanosu atletov in atletinj iz Vzhodne Evrope bodo tekmovanja za Grand Prix po vsej verjetnosti životarila z doprinosom atletov, katerim gre le za denarne nagrade. V ciklus 17 tekmovanj Grand Prixa spadajo med drugim mitingi v Leningradu (12. junija), Vzhodnem Berlinu (29. junija), Oslu (2. julija), Rimu (27. julija), Ziirichu (17. avgusta) in Kdlnu (21. avgusta). Zaključek bo v Berlinu 26. avgusta. Obogatil se je tudi seznam maratonskih tekov. Tekalo se bo na vseh zemljepisnih širinah in dolžinah. Že ta mesec bosta na sporedu dva teka, ki spadata med klasike. 16-aprila bo start v Rotterdamu, dva dni kasneje pa v Bostonu, Teki bodo nato še v Sydneyu (12. maja), Helsinkih (13. avgusta), Berlinu (9. oktobra), New Yorku (6. novembra) in v Fukuoki (4. decembra). Maraton samo za ženske bo v Tokiu 13. novembra. Maraton, kateremu obetajo veliko bodočnost, je tisti iz Benetk. Da bi zanj preko odličnih časov povečali zanima-nje, so lani (po zgledu skokov v daljino iz SP?) enostavo skrajšali progo, kar je povzročilo precej nejevolje med samimi tekači. Maraton v Benetkah bo letos 16. oktobra. BRUNO KRIŽMAN Naši rokometaši so se mudili na turneji v ZRN Za krasovce edinstveno doživetje Udeležilo se ga je trinajst mladih šesterk Velikonočni turnir Agoresta V nedeljo se je končal veliki mednarodni rokometni turnir v Braunsfer-gu. na katerem je nastopil tudi Kras Trimac. Naša ekipa se sicer ni uspela uvrstiti v finalni del tekmovanj, vseeno pa smo lahko zadovoljni z njenim nastopom, saj se je izkazala kompetitivna tudi na evropski ravni. Krašovci so v soboto odigrali štiri tekme, dva polčasa po 15 minut in v enem srečanju tudi zmagali. Naši fantje so se pred številno publiko izkazali z borbenostjo in se uspešno borili z izkušenejšimi in fizično močnejšimi danskimi in nemškimi rokometaši. Ti so imeli nemalo težav pri premagovanju naše obrambe, krasovci pa so na žalost zgrešili preveč protinapadov in zaradi neizkušenosti izgubili marsikatero priložnost. Na tak način so zapravili zmago proti ekipama iz Kassla in iz Fischbecka, proti močnim Dancem iz Kierna pa so izgubili, kljub temu da so igrali izvrstno. Naši fantje so pokazali, da so zmožni tudi trde igre, kot so je navaje-ni v srednjeevropskih državah, ki pa jo italijanski sodniki ne dovoljujejo. Ta turnir je bil edinstvena priložnost, da bi si nabrali novih izkušenj in se pomerili z boljšimi ekipami, ki igrajo tudi malo drugačen rokomet kot pri nas. IZIDI TEKEM KRAS TRIMAC - DV Fishbeck 6:8 (4:2) KRAS TRIMAC - MTV Bransvick2 10:6 (5:2) KRAS TRIMAC - WVC Kassel 5:7 (2:4) KRAS TRIMAC - Schiern 5:8 (3:5) KRASOVA POSTAVA: Sosič 12, Ra-seni 6, Sardoč 4, Simoneta 2, Race 1, Gruden 1. Gabrijel Rasen! (na sliki z žogo) je bil tudi v ZRN eden boljših Krasovih predstavnikov Manifestacija v Braunsfregu je bila pravi festival rokometa, saj so se v tem mestu srečali tisoči rokometašev in rokometašic vseh starosti, za vsako kategorijo pa so priredili turnir. Skupno je nastopilo 200 ekip iz enajstih držav, Krasova ekipa pa je bila prva in edina ekipa iz Italije, ki je bila prisotna na tovrstnem srečanju. Naša ekipa je odpotovala v ZRN skupaj z Jadranom iz Kozine, ki je dosegel velik uspeh. Jadran je namreč navdušil občin- stvo in dosegel prvo mesto v kategoriji članov, v finalu je premagal Ojtn s 16:8 in v kategoriji letnik 68 pa so Jadranovi mladinci v napetem finalu premagali Dinamo Pančevo s 13:12. Turneja v ZRN, ki bi ne bila mogoča brez podpore sponsorja, je bila za naše fante edinstveno doživetje. Obogatili so se z novimi izkušnjami, ogledali nekaj kvalitetnih tekem in nedvomno napredovali v znanju rokometa. PJOTR Trinajst ženskih in moških mladinskih ekip se je udeležilo odbojkarskega velikonočnega turnirja, ki ga je v Sovodnjah pripravilo združeno vodstvo Agoresta ob sodelovanju Vala, Krasa, Mladosti, Sovodenj in Doma. Pobuda ni imela tekmovalnega značaja, saj je služila predvsem kot srečanje mladih odbojkaric in odbojkarjev. V moški konkurenci so nastopile ekipe Vala in Krasa, med dekleti pa so se pomerile predstavnice Mladosti, Doma in Sovodenj, to je društev, ki delujejo v okviru združenja Agorest. Veliko število prijavljenih ekip je ponovno potrdilo pravilnost ubrane poti organizatorjev, ki so se pred leti posvetili tudi najmlajšim, kar že danes rojeva svoje sadove. Več je namreč slovenskih mladinskih ekip, ki so se izkazale v raznih odbojkarskih prvenstvih na Goriškem. 1. MOŠKA DIVIZIJA NAŠ PRAPOR AVTOKL. MUŽIČ IN KOREČIČ - MOSSA 3:0 (15:10, 15:12, 15:12) NAŠ PRAPOR: Černič, Mužič. F. So-šol, Bevčar, Mikluš, Komel, Štekar, Pintar, A. Sošol. Igralci Našega prapora so zabeležili svojo tretjo zaporedno zmago. Briški igralci so to pot, brez posebnega truda, premagali šesterko iz Moše. Med domačini sta se tokrat izkazala Bevčar in Albert Sošol. (ik) UNDER14 ŽENSKE DOM AGOREST - LIB. KRMIN 0:3 (15:3, 15:10, 15:12) DOM AGOREST: Milocco, Soban, Volk, M. in Z. Jarc, Tabaj, Marson, Gaeta, Briško, Petejan, Paulin, Bizaj. Mlada postava Doma Agorest je potegnila krajši konec proti vodečim Kr-minčankam, ki so tudi na tem srečanju potrdile, da so daleč najboljša ekipa prvenstva. Kljub razliki v kakovosti so domačinke, še posebno v zadnjih dveh nizih, igrale dokaj dobro. (D. R.) NOGOMET - ZAČETNIKI JUVENTINA EDILCASA - AZZURRA 3:0 (1:0) STRELCI: A. Ferfolja, P. Gergolet, F. Zampar. JUVENTINA: I. Florenin, Devetak, Trampuž, Zanier, A. Florenin (Ambro-si), Češčut, P. Gergolet, Pahor, A. Ferfolja, D. Gergolet, D. Ferfolja (Zampar), Meniš. V zaostalem srečanju so igralci združene postave Juventine premagali solidno ekipo Azzurre iz Gorice. Fer-foljevi varovanci so bili vseskozi boljši od nasprotnika, ki je v Sovodnje prišel z jasnim namenom, da odnese obe točki. Po prednosti, ki so jo dosegli v prvem polčasu, so se igralci Juventine v nadaljevanju srečanja povsem razigrali in dosegli še dva zadetka. To pot gre pohvaliti vse igralce, posebno pohvalo pa si zaslužita Trampuž in Zanier. (M. P.) Atletika: mednarodno tekmovanje v hoji F. Ruzzier prvi v Zurichu Pred dnevi je bila v Zurichu 30. izvedba mednarodnega tekmovanja v hoji n3 20 km imenovanega »Internat. Geherkriterium Das Blau-Weisse Band«. Na njem je na povabilo tamkajšnje atletske zveze nastopil tudi naš atlet Fabio Ruzzier, ki se je na začetku te sezone že nekajkrat izkazal. Tokrat pa je bil Ruzzier zares odličen, saj je v konkurenci atletov iz Švice, Francije, ZRN ter Italije premočno zmagal in obenem dosegel izreden čas 1.28'30", s katerim je drugouvrščenemu zadal kar 2 minuti zaostanka. Ta čas, ki seveda predstavlja nov osebni rekord (prej 1.31'31" lani v Piacenzi) obenem predstavlja tudi nov rekord tekmovanja, ki je bil last Angleža Georga Nibra iz leta 1980 s časom 1.29'24". Za našega atleta je ta čas zelo spodbuden pred nastopom na državnem Prvenstvu v Molfetti. Kolesarstvo: I. Doljak odlično pričel Naš kolesar Ivo Doljak se je na 50-km dirki za kriterij mesta Sondrigo fjVrs.til na prvo mesto. Na tej dirki je nastopalo kar 97 kolesarjev članske katego-Je iz Triveneta, Bergama in Brescie. . . Doljak je na cilju prehitel Tasca, šele četrti je bil državni prvak v ciklokrosu /terenu in komaj sedmo mesto je osvojil bivši profesionalec Parecchini. Naš °fesar je vozil s porpečno hitrostjo 44,3 km na uro. To pa ni prva dirka v tej sezoni za Iva Doljaka. Nastopil je že na zahtevni ^narodni dirki v Poreču, na kateri so nastopili kolesarji iz ČSSR, Avstrije, allJe in Jugoslavije, ter se dobro izkazal. , Naj omenimo, da v letošnji sezoni Ivo Doljak in Rado Milkovič nastopata za ruJfv° De Luca iz Portogruara. Kolesarja imata ta mesec v načrtu nastop na nednarodni štiridnevni etapni dirki po Liguriji. (Maxi) Košarka: v mladinskem prvenstvu Kontovelci uspešni KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BARCOLANA 70:60 (36:24) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Kocman 15 (2:4), Rupel, Sterni' 13 (2:4), Škerk 18 (2:4), Gruden 9 (5:10), Stanissa 6, Cingerla 6 (0:2). TRI TOČKE: Kocman 3. V predzadnjem kolu mladinskega košarkarskega prvenstva so naši zasluženo premagali solidno ekipo Barcola-ne. »Beli« so takoj dobro začeli in povedli z desetimi točkami razlike. To prednost so tudi do konca prvega polčasa še povečali. V nadaljevanju so naši slabo igrali, toda nasprotnik tega ni izkoristil in deseta prvenstvena zmaga je bila tu. Sedaj čaka naše še zadnje gostovanje proti Interju 1904, ki bo odločalo o zmagovalcu letošnjega prvenstva. (R. M.) PROPAGANDA INTER 1904 - BOR INDULES 58:73 (31:37) BOR INDULES: Bandi 4 (2:2), Ferlu-ga 3 (0:2), Rustja 1 (1:2), Gallopin 21 (3:5), Grbec 10 (0:2), Samec 14 (0:2), Gi- acomini 3 (1:2), Cupin 11 (3:6), Porpora-ti 6. V zaostali tekmi so borovci zasluženo premagali tržaški Inter 1904. Ta je peti zaporedni uspeh za »plave«, ki so si tako po prvem delu zagotovili tretje mesto na skupni lestvici. Naši so tokrat slabo začeli, preveč napak je bilo v napadu in prepočasi so se vračali v obrambo. Vseeno so sklenili polčas z minimalnim vodstvom. V drugem polčasu so zaigrali mnogo bolje, z dobro obrambo so si priigrali odločilno prednost 15 točk, katero so obdržali do konca srečanja. Pohvalili bi vso ekipo. Takoj v prvem in drugem kolu povratnega dela čaka borovce odločilni nastop za prva mesta proti Don Boscu in Ricreatoriju. Če bodo naši nastopili v popolni postavi, kar se v prvem delu ni zgodilo in če bodo zaigrali, kot znajo, lahko pričakujemo tudi kakšno presenečenje. Lestvica po prvem delu: Don Bosco 14, Ricreatori 12, Bor Indules 10, Santos 8, Latte Carso 6, Inter 1904 4, Fer-roviario 2, Stefanel 0. (A. Kovačič) Pot še dolga, a Olympia in Sokol Indules nista brez možnosti za napredovanje Šest kol utemeljenih upanj za naši šesterki izt vZaVna odbojkarska prvenstva se 1 ® . i°' za naše barve s Farcom Meb-Dr ln Valom, prav slabo, a deželna so v StVa v Furlaniii Julijski krajini tia h Fo*nem teku in bodo letos trajala a1 ° sredine maja meseca, rtp ePrav v C-2 in D ligah nastopa kar šest , s^ovenskih ženskih in moških dve6^ sta v središču pozornosti le še si r, U!y®Pia in Sokola Indules. Bodi-četn rr * tretjeligaši kot nabrežinske za n ollgašice se namreč še potegujejo no ,?PJedovanje, saj imajo dobre mož-ki sk osvdj’i? končno drugo mesto, viši' ^R.110 s Prvim omogoča prestop v * “R tekmovalni rang. Bor Cunja Av- SlooTT .*moška c-2 Rga). Agorest in Kr,^3 K?lmPex (oba ženska'Č-2 liga), lioat °Ve Electronic Shop (ženska D S,y '"tmajo več ne ambicij ne težav, (ženski n0iŠka>D liga) in Breg Agrar ta ka, RJ3) se na vse kriplje otepa- Dor a Soča Sobema in Naš pra- sk rjSA (oba moška D liga) sta žal Dni,Rl.a brez m°žnosti, da se izogneta stku na pokrajinsko raven. Cp akšne so torej šest kol pred kon-dm ?*0žnosti 01ympie in Sokola In-so RS’ ^a Goričane lahko rečemo, da Za |VzaPrav zdaj že nesporni favoriti sai Uvrsfitev na končno drugo mesto, teh0 V uuuulih štirih kolih kar v gos-teu Prenracjeh vse svoje neposredne ^ece, neprekinjeno že osem kol pa kor ?uiei.0- Povsem na varnem vseka-nip Se uiso. Zdaj imajo sicer štiri raz-dvehR13 laRka srečanja, a v zadnjih Dr G kolih jih čakata tekmi s še ne-Pa ?ag?nim Anchor Fix Vivilom in ■ imate- z Rcrovci v Trstu, medtem ko ]a;;ji a runcantieri in Sacile razmeroma hto fP°remo,g°ča nastop na dodatnih kva-KaciJskih srečanjih. Borovci bi lah- Levo akcija 01ympie Terpin, desno dekleta Sokola Indulesa proti NPT ko ta cilj uresničili le v primeru šestih zaporednih zmag, a je tudi to vprašljivo, kajti maloverjetno je, da bo Sacile do konca prvenstva zgubil več kot eno tekmo oziroma, da jih bo 01ympia zgubila več kot dve. Težji od 01ympiinega je nedvomno položaj Sokola Indulesa, za katerega bosta, za razliko od 01ympie, menda odločilne prav prihodnje tekme, mogoče že prvo gostovanje po velikonočnih praznikih v Prati, kjer se bodo Nabrežinke pomerile z istoimenskim neposrednim tekmecem, ki ima na lestvici točki več, a je tudi odigral tekmo več, prost pa bo 16. aprila. Sokol Indules tudi z zmago v Prati ne bi bil še povsem brez skrbi, ker mora še gostovati pri vodilnemu Juniorsu. O uvrstitvi na končno drugo mesto bi lahko celo odločal količnik v nizih. Precej pa bi se možnosti Pertovih varovank zmanjšale, če bi se s Prate vrnile premagane, ker ima šesterka iz bližine Pordenona do konca prvenstva dokaj ugoden spored tekem. V MOŠKI C-2 LIGI ZA NAPREDOVANJE OLVMPIA (30) SACILE (28) FINCANT. (28) MONTALBA (26) BOR CUNJA (24) Fiume S. Sergio Natisonia Turriaco Anchor Bor Cunja Dlfac Fincant. Fiume S. Sergio Natisonia Turriaco Bor C. Sacile Fontanaf. Fiume Rozzol S. Sergio S. Sergio Natisonia Turriaco Anchor Bor C. Fontanaf. Fincant. Fontanaf. Rozzol Torriana Montalba Oiympia LESTVICA: Anchor Fix 40, 01ympia 30, Sacile in Fincantieri 28, Montalba 26, Bor Cunja Avtoprevoz 24, Rozzol Legovini šport 22, Futura Torriana 20, PAV Natisonia 18, Libertas Turriaco 14, Fontanafredda 12, Fiume Veneto in DLFAC 8, San Sergio 2. TAKO V ŽENSKI D LIGI ZA NAPREDOVANJE JUNIORS (36) Tarcento NPT Sokol — Martign. Breg Agrar PRATA (30) Sokol — Martign. Breg Ag. Kontovel Promov. SOKOL 1ND. (28) Prata Rivign. Juniors Majanese Mossa Tarcento LESTVICA: Juniors 36, Prata 30, Sokol Indules 28, CUS Videm in Tarcento 24, Rivignano 20, Kontovel Electronic Shop 16, Martignacco 14, Breg Agrar in Nuova Pallavolo TS 12, Promovolley in Majanese 10, Mossa 4. Legenda: v oklepaju število točk, z mastnim tiskom tekme doma ZSŠDI sklicuje igralce letnika 1975 za prvi trening košarkarske reprezentance »propaganda«, ki bo danes, 6. t. m., ob 16.30 na stadionu »1. maj«. Igralci so naslednji: Aleksander Galopin, Alan Porporatti, Michael Grbec, Stefan Samec, Saša Cupin (vsi Bor), Jan Budin, Matej Cingerla, Dean Černe (vsi Kontovel), Vanja Devetak (Sokol), Peter Bandi, Mitja Vodopivec (Breg), Boris Vidali, Aljaž Vavbetič (Polet), Roberto Paoletti, Jan Bednarik, Saša Primožič (Dom). Ostale informacije nudita trenerja Adriano Kovačič (tel. 214297) in Vanja Jogan (tel. 412680). ŠZ JADRAN vabi navijače na prvenstveno tekmo San Dona - Jadran, ki bo v nedeljo, 10. t. m., v San Donaju. Odhod posebnega avtobusa za navijače bo ob 15.30 z Opčin, ob 15.45 s Proseka in ob 16.00 iz Nabrežine. Povratek takoj po končani tekmi. Cena prevoza 10.000 lir. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalnem uradu Aurora v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, 7. t. m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. ZSŠDI - TERITORIALNI ODBOR ZA GORIŠKO vpisuje za tečaj karateja, ki bo v go-riškem Kulturnem domu ob sredah in petkih med 17.00 in 18.30. Tečaj bo vodil učitelj (črni pas) Mile Ma-leš. Informacije na uradu ZSŠDI v Ulici Malta 2, tel. 33029. TPK SIRENA sporoča, da so klubski prostori in društveni bar na razpolago članom vsak dan, razen ob torkih, od 14.00 do 20.30. ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja od aprila teniški tečaj za začetnike in teniški tečaj druge stopnje. Vpisovanje in podrobnejše informacije še danes 6. aprila v tajništvu športno-kulturnega centra v Zgoniku, tel. 229477 ob delavnikih od 19. do 20. ure. SK DEVIN priredi v nedeljo, 10. t. m., 2. pohod memorial Mirko Škabar, ki se bo odvijal iz Praproti do Repna. Odhod je predviden od 8.30 do 10.30, hoje pa bo približno za tri ure in pol. Organizator bo poskrbel za prevoz iz Repna nazaj v Praprot. Udeleženci naj bodo planinsko opremljeni. ŠD MLADINA vabi vse člane, da se udeležijo društvenega tekmovanja v veleslalomu, ki bo 10. t. m. v Sappadi. Iz organizacijskih razlogov je obvezna potrditev prisotnosti danes, 6. t. m., na tel. št. 212859 ali 220284. JK ČUPA vabi na predavanje Jureta Šterka "Meteorologija na Jadranu - varna plovba in varni pristani" v soboto, 9. aprila, ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanu. Vabljeni člani, prijatelji in vsi dopustniški kapitani. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Polet, Ul. Ricrea-torio 1 - Opčine (Prosvetni dom) seja nogometne komisije. Dnevni red: poročilo o delovanju komisije, med-šolski nogometni turnir, turnir Alpe Adria in razno. ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 21.30 v Koči pod Rupo (Repen) sestanek v zvezi z organizacijo zamejskega balinarskega prvenstva. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT jrjT^lJ član italijanske in tiska IT ’ Trst (Mlill zyeze časopisnih f 1 založnikov FIEG 6. aprila 1988 Velikonočni turisti v teh dneh porabili kar 15 tisoč milijard lir Pozitiven obračun za turistične delavce dober znak za letošnjo poletno sezono RIM — Čeprav se vsi velikonočni turisti še niso vrnili domov, pa je že mogoče pripraviti prve obračune štiridnevnega praznovanja, ki predstavlja tudi prvi resnejši test za nadaljevanje turistične sezone, saj doberšen del sedanjih izletnikov prav za veliko noč rezervira svoje letne dopuste. Podatki so za italijanske turistične delavce razveseljivi in napovedujejo uspešno sezono. Samo od petka do ponedeljka se je več kot 15 milijonov turistov podalo na pot in po ocenah vsedržavne italijanske turistične ustanove Enit so pri tem porabili preko 1500 milijard lir. Značilnost letošnjih praznikov je bilo ponovno odkritje italijanskih umetnostno-zgodovinskih središč. Več kot pet milijonov turistov si je za svoj velikonočni cilj izbralo eno izmed teh mest. Tudi zimsko-športna središča so bila v teh dneh polna kot za božič. K temu so v veliki meri pripomogle tudi obilne snežne padavine, ki so ljubiteljem bele opojnosti močno podaljšale smučarsko sezono. Vse to kaže, da lahko turistični delavci računajo na uspešno nadaljevanje sezone. Velikonočni prazniki so tudi pokazali, da si ljudje želijo potovanj in da izkoristijo vsako priložnost za počitnice ali izlete, tudi če vreme ni najbolj naklonjeno. Precej italijanskih turistov pa je velikonočne praznike izkoristilo za potovanja v tujino. V primerjavi z lanskim letom se je promet v turističnih agencijah letos povečal za 5 do 7 odstotkov. Po drugi strani pa je tudi prihod tujih turistov v Italijo pokazal, da zanimanje za Italijo narašča. Napovedi za april kažejo, da bo tujcev za 3 do 4% več kot lani. Pri tem bo število Zahodnih Nemcev, ki predstavljajo kar 40 odstotkov vseh tujih turistov v Italiji, naraslo za približno 3%, najbolj pa naj bi v aprilu naraslo število ameriških turistov, ki naj bi jih bilo po predvidevanjih za skoraj 6 odstotkov več kot lani. Ob pozitivnih turističnih dosežkih pa je bila letošnja velika noč precej bolj krvava kot lanska. Čep- rav se je število vozil na cestah povečalo le za 1 odstotek, je bilo prometnih nesreč skoraj za 20 odstotkov več kot lani, za skoraj 10 odstotkov pa se je povečalo število mrtvih in ranjenih. Tako je od petka do ponedeljka po italijanskih cestah vozilo 38 milijonov in 300 tisoč avtomobilov. Prometnih nesreč je bilo po podatkih prometne policije 4.056, pri tem pa je kar 111 oseb umrlo (lani 101), ranjenih pa jih je bilo 3321. Ob tem tragičnem cestnem obračunu velja še pripomniti, da na žalost še ni dokončen, saj se vsi velikonočni turisti še niso vrnili domov. Velike prometne težave pa so imeli tudi drugod po Evropi. Tako so v Veliki Britaniji zabeležili 200-kilometrsko kolono vozil na povratku proti Londonu. Vozila so se premikala s hitrostjo človeškega koraka, kar je povzročilo precej razburjanja med vozniki, po drugi strani pa je bilo Zaradi nizke hitrosti število hujših nesreč precej manjše. TAR iz Veneta bo sodil profesorici BENETKE Pred nedavnim smo poročali o neljubem dogodku, ki je doletel 30-letno profesorico Michelo Lucchiari. To so namreč karabinjerji, po nalogu ravnatelja šole Ponti iz Mirana, kjer si je nesrečnica služila vsakdanji kruh, aretirali med učno uro in jo odpeljali v umobolnico, da bi tu res preverili njeno psihično neuravnovešenost. Po treh dneh so zdravniki psihiatrične bolnišnice v Dolu Lucchiarijevo odslovili. Profesorica je sedaj trdno namenjena se pritožiti sodišču TAR, ki se bo moral dokončno izreči o usodi profesorice Lucchiarijeve. Ogorčena mati profesorice je novinarjem dejala, da je v teh dneh izrazilo hčerki svojo solidarnost zelo veliko število oseb. Olimpijski varnostniki vadijo Pripadniki posebnih varnostnih enot, ki bodo skrbeli, da bi seulske olimpijske igre potekale v miru in brez zapletov, se že nekaj časa vadijo za svojo zahtevno nalogo, tokrat na olimpijskem stadionu v Seulu. (Telefoto AP) Genova ali Milan Odločila bo kasacija Živila brez černobilskega joda 131 RIM - Dve leti po černobilski katastrofi so analize inštituta za prehrano rimske univerze dokazale odsotnost joda 131 v živilih. Od vseh ugotovljenih radionukleidov je bilo po katastrofi največ prav joda 131. Rimska univerza seveda ne izključuje možnosti, da bi lahko kje drugje na italijanskem ozemlju izsledili ta nevaren izotop, a le v zanemarljivih količinah. Previdnost ni po černobilskih izkušnjah odveč. Ob tem je treba namreč poudariti, da Černobil ni edini krivec za radioaktivno onesnaženje, ki jo v teh letih po Černobilu prvič tako dosledno proučujejo. Še vedno je precej cezija 137 (razpolovna doba 30 let), stroncija 90 (razpolovna doba 28 let) medtem ko je precej manj cezija 134 (razpolovna doba 2 leti in pol). GENOVA - Kasacijsko sodišče bo odločilo, katero sodstvo, genovsko ali milansko, bo pristojno v preiskavi o razvejani mreži podkupnin pri gradnji tako imenovanih »zlatih zaporov«. V preiskavo so vpleteni trije bivši ministri, politiki, javni funkcionarji, mešetar-ski posredniki in seveda gradbena podjetja, ki so se lahko dokopala do zakupov le za ceno debelih »plavih kuvert«. Genovski sodniki so namreč včeraj dopoldne sklenili, da bodo v pristoj-nostnem spopadu vztrajali pri svojih zahtevah in ne bodo klonili pred zahtevami milanskih sodnikov. Na razsodbo kasacijskega sodišča bo treba čakati dober mesec, do tedaj pa bosta obe sodstvi v mejah pristojnostnega spora nadaljevali vsako s svojo preiskavo. V Genovi priznavajo, da so bila številna kazniva dejanja storjena v Lombardiji, so pa prepričani, da so bila najhujša dejanja zakrivljena prav v Liguriji. Genovski sodniki bi se lahko tudi prostovoljno odpovedali preiskavi, a to ne bi jamčilo nemotenega sodnega postopka. Odvetniki obtožencev bi namreč lahko vsak trenutek sprožili pristojnostni spor, kar bi zapletlo in še bolj zavleklo ves postopek. Medtem pa po vsej Italiji prihajajo na dan novi primeri podkupovanja, tako da bodo prihodnji meseci skrajno vroči. »Zlatim zaporom« se je na vsedržavni ravni pridružila afera o pomoči nerazvitim, na krajevni ravni pa večjih in manjših primerov podkupovanja in korupcije kar mrgoli. Pri tem ni izvzeta nobena dežela, saj »plave kuverte« krožijo tako v razvitem Milanu kot v manj razvitem Palermu. Marsikdo pa se upravičeno sprašuje, zakaj prihaja prav sedaj vse na dan, ko je ta pojav značilen za Italijo že desetletja. Jugoslavija na kredit PARIZ — Specializirana potovalna agencija Be-mextours iz Pariza, ki posluje s kapitalom zagrebške INE in Banco della Svizzera Italiana iz Lugana je te dni Francozom ponudila kreditno kartico »Carte Aurore«. Francoski turistični in drugi časopisi so iz te poslovne poteze Bemextoursa naredili kar pravo majhno senzacijo - kako tudi ne, saj podjetje ponuja letovanje v Jugoslaviji na kredit z dvanajstmesečnim odplačilom, treba je le imeti Carte Aurore. Direktor Bemextoursa Ante Curach je zadovoljen: »Komaj smo začeli, pa ima kartico že 200 lastnikov. Postopek je preprost. Interesent izpolni obrazec, glede na svoj finančni položaj pa dobi kartico s kritjem od 5.000 do 10.000 frankov, pa tudi nad to vsoto.« Ko imetnik kartice rezervira potovanje, se odpre posebna finančna linija: banka Cetelem iz Pariza, s katero posluje Bemextours, takoj plača aranžma, lastnik kartice pa začne odplačevati posojilo s 14,5 odstotnimi obrestmi. Prav te obresti pa so dohodek Bemextoursa in banke Cetelem. S tem so zaenkrat vsi zadovoljni. Direktor Ante Curach je povedal, da so reklamo in trženje kartice porabili dva milijona frankov^ vendar pa kaže, da se bo naložba kmalu poplačala. Če se bo obneslo, bo Bemextours kartico - edino te vrste v Evropi - razširil tudi na druge države. hkupil jo je bikoborec Venezuelski bikoborec Oscar Montesinos je bil tokrat manj spreten od bika, ki ga je dvignil na rogove in vrgel na tla. Montesinos se je izmazal z manjšimi praskami (AP) Polemika o varnosti JE Krško ZAGREB — Koliko je jedrska elektrarna Krško varna za človekovo naravno okolje, bo moral verjetno ugotavljati senat občinskega sodišča v Zagrebu. Sodišče ima nalogo, da ugotovi, ali so javno objavljeni dvomi znanstvenika Zvonimira Devideja na seji komisije za zaščito in izboljšanje človekovega okolja v skupščini Jugoslavije maja lani, resnični ali so klevetanje jedrske elektrarne. Predstavniki jedrske elektrarne Krško kot zasebni tožnik trdijo, da je De-vide z vsem smislom in vsebino svojega članka in govora v skupščini okle-vetal elektrarno, ker je njegovih deset tez, naslovljeni »Pripombe in vprašanja v zvezi s poročilom JEK« iz let 1985, 1986 in 1987 skoraj v celoti neresničnih. Avstralska morska pošast Pri Sydneyu so ulovili velikanskega morskega psa. Pošast je tehtala skoraj pol tone in je bila dolga 4,3 m. (Telefoto AP) Aids močno ogroža razuzdani svet lahkomiselnega seksa HAMBURG — Znana hamburška mestna četrt SfPauli, ki že od zdavnaj slovi po svojih nočnih lokalih, kjer se seks prodaja kot zelenjava na tržnici, preživlja hude trenutke. Naraščanje primerov okužbe z aidsom je namreč močno demotiviralo številne »vroče« obiskovalce, ki so v preteklih letih navdušeno zahajali v to mestno četrt. Tudi najzvestejši obiskovalci "hiš", in sicer mornarji, so se nekako oddaljili od razvpitega spolnega življenja. Še pred petimi leti se je vsako noč potepalo po ulicah St Paulija približno dvajset tisoč obiskovalcev, danes pa je število spolnih radovednežev padlo na pet tisoč. Kot je novinarjem dejala 19-Ietna »uslužbenka« Claudia, je položaj zelo zaskrbljujoč. V mestnem predelu, kjer je zaposlenih kar 3000 prostitutk, je ponudba močno presegla povpraševanje. Če je v preteklih letih dekle zahtevalo za krajši "profesionalni poseg" okroglih 200 mark, se trenutno dekleta ponujajo za borih 50 mark. Veliko prostitutk je že obesilo najstarejši poklic sveta na klin in se je posvetilo uradniškemu poklicu. Lahkoživke so v preteklih letih služile kar lepe denarce. Zdi se, da je vsako dekle, ki je delalo v kaki "hiši", zaslužilo na mesec kar 10.000 nemških mark, približno 7 in pol milijonov lir. Sedaj pa le najsrečnejše zaslužijo na mesec 3 tisoč mark. Tudi nekoč številnih lokalov, kjer so »umetniki« in »umetnice« radi pokazali radovednežem svoje ljubezenske vrline, je vedno manj. Trenutno lahko obiskovalec StPulija izbira le še med štirimi takimi lokali, v vseh drugih namreč prikazujejo le navadne striptize. Aids je torej pokazal zobe vsem tistim osebam, ki so se na lahek način preživljali s prodajo človeškega živega mesa. Ali vsem takim mestnim četrtim, ki jih po celem svetu kar mrgoli, res bijejo zadnje "spolne" urice?