PRIMORSKI DNEVNIK
Pofitnina plačana v gotovini /"'»	r a *•
Abb. postale I gruppo	L6Dfl	lil*
Leto XXUI. St. 141 (6725)
TRST, petek, 16. junija 1967;
NADALJUJE SE DIPLOMATSKA DEJAVNOST ZARADI SREDNJEGA VZHODA
Kosigin in de Gaulle se danes sestaneta v Parizu Morda že jutri začetek zasedanja skupščine OZN
Vztrajne govorice, da se bo Kosigin sestal tudi z Johnsonom - V Netv York prideta tudi Indira Gandi in Tito?
NEW YORK, 15. — čeprav niso do sedaj še uradno javili, je Že gotovo, da bodo sklicali izredno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, ker se je do sedaj izreklo za to že veliko število držav. Poleg tega so danes v Parizu javili, da se bo predsednik de Gaulle sestal jutri popoldne v Elizejski palači s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom, ki se bo ustavil v Parizu na poti v New York, kjer se bo udeležil omenjenega zasedanja. V poučenih k rogih pravijo, da bi se utegnil de Gaulle po sestanku s Kosiginom odločiti, da se tudi on udeleži zasedanja skupščine OZN v New Yorku.
V poučenih krogih pravijo, da je
Kosigin bil tisti, ki je želel sestanek z de Gaullom, preden gre v New York. To je sporočil nocoj po želenem telefonu*, ki veže Kre-fnelj naravnost z Elizejsko palačo, In de Gaulle je predlog takoj sprejel ter izrazil veliko zadovoljstvo, ker se bo lahko sestal s Kosiginom >n se z njim pogovarjal pred začetkom posebnega zasedanja glavne skupščine OZN.
Novico o sestanku Kosigina in de Gaulla je Elizejska palača sporočila pozno zvečer in v Parizu je izzvala veliko presenečenje. Hkrati so poudarili važnost sestanka v sedanjih mednarodnih okoliščinah. Ni
/ \

. * 1* * , A'
*hano, koliko časa se bo Kosi-
5f°gri
Ustavil v Parizu, in kakšen je
am njegovega kratkega obi-
de«	- _
Znano je samo, da se bosta
krvnika sestala sama v Elizejski
jutri popoldne.
j, ameriških krogih pravijo, da U se Kosigin in Johnson sesta-
li to bil prvi sestanek med
1!*dhima predsednikoma dveh dr
Ikt ^^ar 56 Je Hruščev sestal leta • Kennedyjem na Dunaju. To
del Castro, Naser, gvinejski predsednik Seku Ture, Izrael pa bo zastopal zunanji minister Aba Eban.
Britanska oporišča vzhodno od Sueza
riška vlada ni dobila še nobenega uradnega sporočila iz Moskve glede Kosiginovih namenov. Dodal je: «Ce bo Kosigin prišel v ZDA in če bo zasedanje glavne skupščine, bi ga predsednik z veseljem videl, če Kosigin to želi.»
Zatem je načelnik tiskovnega u-rada izjavil, da se bo zasedanja skupščine verjetno udeležil Dean Rusk, če bodo navzoči tudi drugi zunanji ministri, ne more pa še povedati, ali namerava tudi Johnson oditi v OZN.
Predstavnik Bele hiše je izjavil, da se Johnson vsaj za sedaj drži že napovedanega programa glede svojih obveznosti. Jutri zvečer bo šel v Teksas, v soboto pa bo sprejel avstralskega ministrskega predsednika Holta. Toda ne izključuje se, da se bo Johnson takoj vrnil iz Teksasa, če bi se zasedanje skupščine OZN začelo v soboto. Državni departma pa je javil, da je ameriški poslanik Thompson, ki bi moral danes odpotovati v Moskvo, odložil svoj odhod.
Ameriški predstavnik v OZN Gold-berg je sporočil U Tantu, da ZDA ne morejo za sedaj privoliti v izredno zasedanje skupščine OZN, ki ga zahteva sovjetska vlada. Ameriška vlada je mnenja, da morajo o Srednjem vzhodu še razpravljati v varnostnem svetu. Ce pa bi se večina držav članic izrekla za izredno zasedanje, upajo ZDA, da bodo na zasedanju temeljito proučili vzroke napetosti in spopadov na Srednjem vzhodu.
V	londonskih uradnih krogih izjavljajo, da tudi če niso še nič sklenili, ni izključeno, da bo britansko delegacijo vodil predsednik vlade Wilson.
V	New Yorku krožijo govorice, da bosta prišla na zasedanje tudi predsednica indijske vlade Indira Gandi in jugoslovanski predsednik Tito.
V	krogih tajništva OZN so na podlagi dosedanjih poizvedovanj u-gotovili, da večina od 122 držav članic sprejema predlog za izredno zasedanje. Morda se bo zasedanje začelo že v soboto. V tajništvu OZN pa so mnenja, da se zasedanje ne bo moglo začeti pred nedeljo ali ponedeljkom
LONDON, 15. — Londonski list «Sun» piše, da je britanska vlada sporočila predsedniku avstralske vlade Holtu, da namerava še nekaj časa obdržati svoje letalske in pomorske sile vzhodno od Sueza, toda je baje napovedala tudi ukinitev svojega oporišča v Singapuru v letu 1975.
Holt je v Londonu, kjer se po-
svetuje z britansko vlado o načrtih za umik angleških sil z Daljnega vzhoda. Avstralci in Američani hočejo prepričati angleško vlado, naj ne napove ukinitve svojega oporišča v Singapuru, ki stane približno dvesto milijonov šterlingov letno (350 milijard lir). Ce bodo to oporišče ukinili, bodo umaknili 75 tisoč angleških vojakov in civilistov.
V Kongu odobrena nova ustava
KINŠASA, 15. — Danes so uradno javili, da je bila nova kongoška
ustava odobrena z več ko 90 odstotki glasov vseh volivcev. Novo ustavo bodo razglasili 24. junija. Ustava določa predsedniški režim, eno samo zbornico, upravno centralizacijo ter dopušča največ obstoj dveh strank.
NADALJUJE SE POSVETOVANJE MED ARABSKIMI PRESTOLNICAMI
Težave zaradi velikega števila beguncev Sporazum o sestanku zunanjih ministrov
Libija zahteva ukinitev britanskih oporišč na libijskem ozemlju - Eškolove izjave
Samo v štirih okrožjih osrednjega Konga je ustavo odobrilo manj kakor 90 odstotkov volivcev. Gre za Kinšaso (81 odstotkov), Matadi ter za ozemlji Kasangulu in Songololo.
Uradno sporočilo o rezultatih pravi, da je udeležba žensk, ki so prvikrat volile, mnogo vplivala na rezultate. Ženske so namreč v večjem številu odobrile ustavo kakor moški.
KAIRO, 15. — Med arabskimi prestolnicami se nadaljujejo posvetovanja v zvezi z razgovori, ki jih je imel alžirski predsednik Bumedien v Moskvi. Poleg tega poroča «A1 Ahram», da je egiptovsko zunanje ministrstvo poizvedovalo pri državah članicah organizacije afriške e notnosti da zve za njihovo stališče. Kljub ameriškemu pritisku na afriške vlade, nadaljuje list. naj bi podprle Izrael na zasedanju glavne skupščine OZN, so nekatere države sporočile Kairu, da obsojajo izraelski napad, druge, med katerimi Etiopija, pa so zavzele nevtralno
stališče.	i--------------
Maroški poslanik v Kairu je spo- ] predlaga, naj bi zunanji ministri ročil, da je kralj Hasan sprejel premestili svoje zasedanje v New
milj od Sueškega prekopa, temveč so bile mnogo bliže, kakor n. pr. skrivnostna ladja «Liberty», ki je bila oddaljena samo 15 milj od Sinajskega polotoka in ki so jo izraelska letala po pomoti bombardirala.
sklicanje arabskega vrha in je pripravljen se ga osebno udeležiti. Zanikal je trditve, da Hasan nasprotuje temu sestanku. Dodal je, da so v Rabatu mnenja, da bi bilo umestno prej sklicati sestanek arabskih zunanjih ministrov. Včeraj je prišel v Kairo član maroške kraljeve vlade in se o tem pogo
York, da se bodo lahko hkrati udeleževali tudi zasedanja glavne skupščine OZN. Hasan pravi dalje, da je dal navodila zunanjemu ministru, naj odide v Kuvajt, da se u-deleži sestanka zunanjih ministrov. Tudi Libija je sprejela predlog za konferenco na vrhu, na kateri naj bi razpravljali o politični in voja
varjal z zunanjim ministrom Ria- ški enotnosti arabskih držav. Zve-
dom.
Kralj Hasan je poslal arabskim poglavarjem poslanico s katero
iiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SEJAH VODSTEV SPREJETI RESOLUCIJI
Stališče vodstev KPI in PSU glede dogodkov na Srednjem vzhodu
Odstranjena nevarnost težav s petrolejem - Vladna večina v manjšini pri glasovanju o členih zakona o zidanju šolskih poslopij - Prekinjena stavka v zavarovalnih ustanovah
RIM, 15. — Zvečer so objavili resolucijo vodstva KPI, ki je bila sprejeta sinoči, glede dogodkov na Srednjem vzhodu. V resoluciji je med drugim rečeno, da je mogoče spopad rešiti samo «v okviru mirovnih pogajanj, ki bodo po eni plati zagotovila zakonite pravice arabskih držav in pravico do obstoja izraelske države, ko se bo zavrnila nagrada napadalcu, ter se istočasno pričelo reševanje dramatičnega vprašanja beguncev«.
Resolucija nato pravi, da je »najresnejša ovira pri iskanju mirne rešitve «v aneksionističnib zahtevah izraelskih voditeljev, ki odkrito kažejo težnje, da bodo obdržali zasedbo zavojevanih področij*. Te zahteve je treba odločno zavrniti, da se prepreči, da bi se vojna razširila in da bi bil v nevarnosti svetovni mir. Poleg tega zahtevajo komunisti, naj italijanska vlada zahteva umik izraelskih čet in naj podpre zahtevo SZ po izrednem sklicanju skupščine OZN.
Izvršni odbor PSU je danes po daljši seji soglasno sprejel resolucijo, ki v bistvu pomeni rahel umik z dosedanjih stališč stranke, odnos-
2. Vse države naj prenehajo s
italijanske petrolejske ladje.
V poslanski zbornici je prišlo med glasovanjem o posameznih členih zakonskega predloga o šolskih poslopjih do čudnega položaja, ko je zbornica na predlog leve opozicije zavrnila dva člena, ker v dvorani ni bilo prisotnih dovolj svetovalcev večine. Gre za člena,
pošiljanjem orožja, ko je potrebna j ki se nanašata na zidanje novih pomoč prebivalstvu	I univerzitetnih poslopij, glede če-
3. Evropske države niso im ele J “ n“f ££ESu' enotne politike v zvezi s krizo, jeU nQV zakon 0 ureditvi univerz Srednjega vzhoda, zaradi česar Je ^ 0 čemer je bilo že prej govora
nujna okrepitev evropskega združevanja.
Do poznega večera je prispelo 46 00 nekoliko bolj realistično in u-
pozitJvnih odgovorov za izredno zasedanje. Kar se tiče udeležbe predsednikov vlad, potrjujejo prihod predsednika poljske vlade Cy-rankiewycza, ki bo vodil poljsko delegacijo. Verjetno se bodo zasedanja udeležili tudi predsedniki vlad drugih vzhodnoevropskih držav. V krogih OZN se govori, da bodo prispeli poleg Tita tudi Fi-
merjeno stališče, ki očitno predstavlja notranji kompromis. Resolucija navaja štiri zahteve-1. V OZN naj prenena sterilna polemika in OZN naj izvrši vlogo posredovalca na Srednjem vzhodu, pri čemer »naj za sedaj podpira neposredni stik med Izraelom in arabskimi državami in naj bo pobudnik mirovne pogodbe*.
4. Države in narodi Srednjega vzhoda žele živeti v mirnem sodelovanju in brez tujega vmešavanja, zaradi česar morajo arabske države reševati svoja vprašanja brez «križarskih vojn« in z valorizacijo svojega ozemlja, Izrael pa mora dati dokaz svojega «čuta za odgovornost in za usmerjenost.«
Resolucija zaključuje, da je treba premirje spremeniti v stalni mir.
Danes je bilo na ministrstvu za industrijo običajno zasedanje, posvečeno dobavam petroleja, na katerem so ugotovili, da se je položaj bistveno izboljšal. Italija sorazmerno prejema največ petroleja iz Kuvajta, ki je odločil, da se bo dobava normalno nadaljevala in so danes pričeli vkrcavati petrolej na
iiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiudiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STALJSCE FRANCOSKE VLADE GLEDE SREDNJEGA VZHODA
Ureditev spornih vprašanj je mogoča samo s svobodnimi pogajanji
v
tudi prvi Kosiginov obisk v
tt^Uuje
<
tre”
th 8
rjuje se, da se bosta Kosigin l Johnson pogovarjala o glavnih 7°vnih vprašanjih.
"hieriško poslaništvo v Moskvi hocoj javilo, da Je dovolilo Ko-
<ti
vizum za potovanje v ZDA. ŽU1p&,1 so izdali okoli 50 vizumov.
se
9«
3e
■j£


pot*1
t
^Pomeni, da bo sovjetska dele-^ ki Jo bo vodil Kosigin, šte-50 oseb, med katerimi bo-
Hj*UnanJi minister Gromiko in pomočnik Soldatov. Ni še
EN
ali bo v delegaciji tudi Ni-Ol?1 Podgomi, ki kot poglavar
Tta nrvfrphllip viMimfl
J. -’« ne potrebuje vizuma, (bj^cionarji ameriškega poslani-
„,50 izjavili, da bodo Kosigin ^ {lfthi njegove delegacije verjetij ^Potovali iz Moskve Jutri ob W Po italijanskem času. Priča-
Ro	____.nneošlln c n.
>£^5« sedaj uradno sporočilo so-
-u , vlade, toda verjetno Je, da W*kala, da se doseže potrebna Privolitev za izredno zase-
hiša je danes Javila, da bo *jfj*dnik Johnson z veseljem <i| "1 vsakega tujega državnega ^(wV*adnega poglavarja, in tudi ll tnlna' *e se ?eli.i° z nJ1m sestalaJ*3 izrednim zasedanjem glav-'■»».^Pščine OZN. Načelnik tiskov.
Bele hiše Je izjavil, da
K. lrl	in TnVm cnn crtnrn^ll
Francija ne bo priznala nobenega izvršenega dejstva ■ De Murville ponavlja predlog za pogajanja med štirimi velikimi
PARIZ, 15. — Po današnji seji francoske vtlade je minister za informacije Gorše izjavil, da francoska vlada ne bi mogla na Srednjem vzhodu priznati nobenega izvršenega dejstva, kar se tiče ozemelj in položaja državljanov prizadetih držav. Gor-
še je dodal: «Samo ureditev, o kateri bi se svobodno pogajali In bi jo sprejele vse prizadete
'vj ’ Ki ga Je Johnson sooročil
'Si! Cvetna letoma sovjetskim vo-
(L®111, še vedno velja.
Otavnik pa je dodal, da ame
strani ter bi jo odobrila mednarodna skupnost, bi nekega dne lahko rešila celotnost nastalih problemov. V tej perspektivi je Francija privolila v izr redno zasedanje glavne skupščine Združenih norodov.«
Gorše je dalje izjavil, da je Francija storila, kar je mogla, da bi preprečili izbruh krize, in da ostane smoter Francije mir. Ta pa ne bo dosežen, dokler se prizadete države ne bodo hotele zbližati. Francija je vedno pripravljena pri tem pomagati.
Na vprašanje o dobavi petroleja in o svobodni plovbi po Sueškem prekopu je predstavnik vlade izjavil, da dobava petroleja ne ustvarja za sedaj hudih problemov, vsaj kar se tiče Francije. Glede zapore Sueškega prekopa, ki je leta 1956 veljala za svetovno dramo, se zdi da ne zaskrblja mnogo francoske vlade. Gorše je obrazložil: »Povečana zmogljivost petrolejskih ladij zmanjšuje ostrost problema, na drugi strani pa so nekatere države, ki so imele svoj čas velike interese na prekopu, tedaj reagirale v okviru svoje zaskrbljenosti in svojih posebnih vezi z državami ob poti v Indijo.«
Francoski zunanji minister de
Murville je začel danes popoldne v poslanski zbornici razpravo o zunanji politiki. Najprej je govoril o Srednjem vzhodu. Izjavil je, da se po mnenju Francije arabsko-izraelski spor lahko reši samo s pogajanji med štirimi velikimi državami, katerim naj sledijo večstranska diplomatska posvetovanja.
Minister je dodal, da Združeni narodi niso mogli dejansko izvrševati svoje vloge, in sedaj po končani vojni se je stanje temeljito menjalo in za mnogo časa. Izrazil je pesimizem glede možnosti, da bi mogli v sedanjem trenutku začeti dvogovor, in je dodal, da je nevarnost, da se hladna vojna razplamti bolj ko kdaj koli na Srednjem vzhodu. Po nasilni vojaški krizi, «so se sedaj združili vsi elementi izredno hude politične krize«.
Glede izrednega zasedanja glavne skupščine OZN je de Murville poudaril že sporočeno stališče in je pripomnil, da bo morebitne odločitve moral sprejeti varnostni svet. Francija bo vedno na razpolago pri prizadevanjih za mir.
De Murville je govoril zatem o drugih svetovnih vprašanjih Glede
vijo ob udeležbi vseh prizadetih na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Glede Nemčije je izjavil, da sedaj vsi priznavajo, da je rešitev mogoča samo s sporazumom, o katerem bi svobodno razpravljale vse prizadete strani.
Sovjetska pomoč Severnemu Vietnamu
MOSKVA, 15. — Sovjetski minister za trgovsko mornarico Baka-jev pravi v intervjuju reviji «No-voje Vremja*, da 30 sovjetskih trgovskih ladij vsak dan prevaža v Severni Vietnam blago, ki je potrebno za njegov gospodarski razvoj in njegovo obrambo. »Sovjetska trgovska mornarica, je dodal minister, aktivno sodeluje pri pomoči Severnemu Vietnamu, čeprav je vsako potovanje v Severni Vietnam povezano z velikimi težavami.* V bližini pristanišč namreč ustavljajo sovjetske ladje ameriška lovska letala in bombniki, medtem ko enote ameriške mornarice manevri-
v komisiji.
Poslanska zbornica je tudi z veliko večino odobrila zakon o prepovedi gospodarskih odnosov z Rodezijo in zakon o odobritvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede ribolova na Jadranu, ki je bil podpisan 5. novembra 1965.
Senat je najprej razpravljal o vladnem zakonskem odloku, ki se nanaša na ukrepe v zvezi s svinjsko kugo, ki je resno prizadela prašičerejo. Gre za nakazilo milijarde in 600 milijonov lir za kritje izgube in za prispevke pri uničenju obolelih živali. Popoldne se je nadaljevala razprava o novem zakonu o javni varnosti.
Komisija za zdravstvo poslanske zbornice je dokončno odobrila zakon, ki dovoljuje presaditev ledvic med družinskimi člani in v izjemnih primerih tudi med drugimi živimi osebami in ki predvideva stroge kazni, za primere posredovanj s koristoljubnimi nameni.
Komisija za notranje zadeve senata je odobrila zakonski predlog glede financiranja opernih ustanov j in v tej zvezi je minister za turizem in predstave Corona izjavil, da je bilo s tem zakonom urejeno resno vprašanje italijanske opere.
Predsednik komisije za sodstvo poslanske zbornice Zappa je sporočil novinarjem, da bodo jutri obravnavali zakonski predlog socialističnega poslanca Fortune o «mali ločitvi«.
Vodstvo gibanja »Demokracija 67» Je sklenilo, da se bodo vključili v PRI. Gre za levico PLI, ki se je ločila od stranke, ki jo obtožuje, da je postala preveč konservativna.
Minister za turizem in predstave Corona je danes prispel v Varšavo, kjer bo podpisal turistično pogodbo med Italijo in Poljsko.
Sindikalne organizacije zdravnikov so za jutri prekinile stavko zdravnikov zavarovalnih ustanov, ker jih je poklical minister za delo Bosco na pogajanja. Ce bi se pogajala razbila, bodo stavko nadaljevali v ponedeljek.
di glede ukrepov, ki jih bosta predložili za rešitev krize na tem področju. O formulah rešitve vprašanj plovbe skozi Sueški prehop in Tiranski zaliv je po mnenju Ni-keziča težko govoriti, dokler se napadalec ne umakne. Lahko imamo različno mnenje (ne ve se, ah je Nikezič mislil različno mnenje o tem med Jugoslavijo in Indijo), toda nobena formula ne bi koristila, dokler izraelske čete ne zapustijo zavzetega področja. Na vprašanje, kaj misli o nadaljnjem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, je Nikezič dejal, da se bo položaj sčasoma spremenil. Zahodne sile bodo morale proučiti svoje stališče v luči svojih interesov, na Srednjem vzhodu, in njihovi nasveti Izraelu bodo odvisni od teh interesov. Arabske države bodo s pomočjo svojih prijateljev vojaško, politično in gospodarsko uredile svoje stanje in spremenile sliko sedanjega položaja na Srednjem vzhodu.
Sovjetska letala za Z AR?
KAIRO, 15. — V poučenih krogih pravijo, da se je Sovjetska zveza obvezala poslati Egiptu 200 letal Mig in lovskih letal v zameno za letala, ki jih je Egipt izgubil v vojni. V istih krogih pravijo, da so nekatera letala že prispela v Kairo, druga pa bodo prispela v prihodnjih tednih. V Tel Avivu trdijo, da pošiljajo iz Moskve orož-
čer je agencija «MEN» javila, da je Libija zahtevala ukinitev britanskih oporišč v Libiji in odhod tujih čet.
Iz Amana poročajo, da je kralj Husein sprejel vftraj ostavko ministra Tella, ki je bil svoj čas tudi predsednik vlade in je naklonjen zahodu. Tell je odstopil, ker nasprotuje Naserjevi politiki. Zdi se, da njegov odstop kaže, da so prevladale sile, ki zagovarjajo arabsko enotnost.
Predsednik libanonske republike Helu je pozval včeraj Libanonce, naj bodo združeni in naj se pripravijo na dolgo in trdo borbo proti skupnemu sovražniku Arabcev. Dodal je, da Libanon nadaljuje pobudo za podpiranje arabske stvari v najvaženših zahodnih prestolnicah. Vlada je odobrila sklep o udeležbi Libanona na konferenci zunanjih ministrov arabskih držav, ki bo v soboto v Kuvajtu. Vlada je tudi podprla predlog za izredno zasedanje skupščine OZN.
Bagdadski radio javlja, da je Irak, ki je prekinil diplomatske od noše z ZDA in Veliko Britanijo, sklenil danes prekiniti odnose tudi z vsemi državami, ki so pomagale Izraelu pri napadu na arabske države, ter okrepiti odnose z državami, ki so bile na strani A-rabcev. Predsednik iraške republike Aref je sprejel danes sovjet, skega poslanika. V Kairu pa se je Naser danes ponovno pogovarjal s sovjetskim poslanikom
V Bagdadu so. sklenili bojkotirati vse blago ‘ angleškega, ameriškega in zahodnonemškega izvora.
Sirski predsednik At:«;i je prišel danes na obisk v Alžir v spremstvu večje delegacije. Sprejela sta ga predsednik Bumedien in zunanji minister Buteflika. V Alžir je prišel davi tudi predsednik tunizijske narodne skupščine Mokadem, ki je prinesel poslanico predsednika Bur gibe za Bumediena. Tudi alžirska vlada podpira predlog za izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Prav tako se bo udeležila sestan ka arabskih zunanjih ministrov v Kuvajtu.
Alžirska vlada je sklenila naka zati pomoč štirih milijard starih frankov Jordaniji in Siriji za podporo Arabcem, ki jih je prizadela vojni na Srednjem vzhodu.
Poslaništvo ZAR v Alžiru je objavilo belo knjigo o aktivni pomoči ZDA in Velike Britanije Izraelu med vojno. Knjiga navaja okoli sto zahodnih, izraelskih in arabskih virov in pravi med drugim: 1. Med obiskom izraelskega zunanjega mi nistra Ebana v Washingtonu konec maja mu je ameriški zunanji mi nister obljubil letalsko zaščito za glavna izraelska mesta v primeru bombardiranja. 2. Ameriški in angleški prostovoljni piloti so odpotovali predvsem iz evropskih opo rišč z letali, ki so že imela izraelske znake. 3. Od 5. junija zvečer so bila letala na nosilki letal »America« v Sredozemlju v pripravlje-
Iz Amana poročajo, da je število palestinskih beguncev narastlo na 150.000 oseb. Jordanska vlada je sporočilo Združenim narodom, da takoj potrebuje najnujnejše za pomoč, tem beguncem. Jordanske o-blasti so storile vse mogoče, da prehranijo in namestijo to veliko množico beguncev, katerih število stalno narašča. «A1 Ahram« poroča, da sta egiptovsko ministrstvo za zdravstvo in mednarodni Rdeči križ sklenila sporazum za prevažanje vseh ranjenih egiptovskih vojakov s Sinajskega polotoka do bolnišnic ob Sueškem prekopu. Prevažanje se je začelo že pred dvema dnevoma. Izraelska vlada je izjavila, da bo pomagala specializiranemu organizmu OZN za begunce pri pomoči arabskim beguncem. Sklenjen je bil sporazum z organizmom OZN za begunce, da bo Izrael kolikor mogoče olajšal delo tega organizma. Predstavnik izraelskega ministrstva za obrambo je izjavil, da bodo začeli ob sodelovanju predstavnikov
Rdečega križa iskanje egiptovskih vojakov, ki blodijo po Sinajskem
polotoku. Iskali jih bodo z letali in s helikopterji. V zadnjih dveh dneh je prispelo do Sueškega prekopa šest tisoč egiptovskih vojakov. Izraelski general Eyal je izjavil, da so ujeli 5499 arabskih vojakov, od katerih je največ egiptovskih. Načelnik opazovalcev OZN v Palestini general Buli je prišel davi iz Bejruta v Damask, da stopi v stik s sirskimi oblastmi in se pogovori o izvajanju določil o ustavitvi ognia.
Egiptovska vlada je objavila nocoj dve sporočili. V prvem obtožuje Izrael, da sili izčrpane egiptovske ujetnike, da kričijo sovražne besede proti svoji domovini, z grožnjo, da jih bodo ustrelili, če tega ne storijo. Drugo sporočilo pa pravi, da Izrael ovira delo Rdečega križa pri pomaganju egiptovskim vojakom, ki blodijo po Sinajski puščavi.
«A1 Gumhurja« piše, da «ne bodo mogoča .pogajanja s sovražnikom,« »Al Ahram« pa pravi, da bi «sovražnik hotel, da bi Arabci imeli bitko za končano, medtem ko je sedaj bila samo prva runda«. «A1 Ahbar« piše, da »vlada velika dejavnost na bojišču, kakor tudi na političnem in diplomatskem sektorju«.
V New Yorku so uradno javili, da je bilo med varnostnimi silami OZN v Gazi med boji v prejšnjem tednu 15 mrtvih in 16 ranjenih. Vsi so Indijci razen dveh Brazilijancev (en mrtev in en ranjen). Sedaj so na Sinajskem polotoku samo indijski general Rikie, dva njegova sodelavca in okoli 40 civilistov. Vsi vojaki in drugi civilisti so odpotovali.
Belgijsko zunanje ministrstvo je davi sporočilo, da so Izraelci aretirali v belgijskem konzulatu v Jeruzalemu pet arabskih diplomatov. Ministrstvo je takoj zahtevalo njihovo izpustitev, toda do sedaj ni dobilo nobenega odgovora.
Izraelski ministrski predsednik Levi Eškol je danes izjavil, da bodo izraelske čete ostale na Sinajskem otoku, dokler ne bo dosežen trajen sporazum za svobodno plovbo po Tiranski ožini in dokler «ne bo varnostni svet OZN dal Izraelu jamstev, da njegova varnost ne bo v prihodnje več ogrožena«.
je v ZAR z letali.
V Washingionu pravijo v pouce-	za takojšnji ^odlet. 4. Nasled-
nih krogih, da je Sovjetska zveza poslala po končanih bojih okoli 50 letal Mig v Alžirijo in ZAR. Pripominjajo, da ne vedo, koliko letal je bilo poslanih v ZAR in koliko Alžiriji. V nekaterih krogih so mnenja, da so letala poslali na
podlagi sporazumov, ki so bili sklenjeni že prej, in da ne gre za novo sovjetsko obveznost.
njega dne je 32 bombnikov odletelo iz ameriškega oporišča v Libiji pro. ti vzhodu. Nekateri libijski častniki so opozorili libijskega ministrskega predsednika o sumljivi dejavnosti drugih letal. 5. Angleška in ameriška letala so zagotovila «zaščitni dežnik« nad Izraelom in nekatera so sodelovala tudi pri operacijah na Sinaju. 6. Nekatere enote ameriškega šestega ladjevja niso bile. kakor je bilo rečeno oddaljene 606
Dobrinin
se vrača v Washington
MOSKVA, 15. — Sovjetski poslanik v Washingtonu Dobrinin je odpotoval danes v ZDA. V Moskvo je prišel na posvetovanje aprila letos in bi se bil moral vrniti prejšnji mesec, toda je ostal v Moskvi iz razlogov, ki niso znani.
Ameriški poslanik v Moskvi Thompson pa je 1. junija odpotoval v Washington na posvetovanj« z Johnsonom in Ruskom. V Moskvo se bo vrnil v kratkem.
Nikezičeve izjave o Srednjem vzhodu
NOVI DELHI, 15. — Jugoslavija sodi, da se izraelske čete morajo najprej umakniti z zasedenega o-zemlja. Sele zatem se lahko pričnejo proučevati vprašanja Srednjega in Bližnjega vzhoda in sporna vprašanja med Izraelom in arabskimi državami. Mora se preprečiti vsaka možnost izkoriščanja plodov
. napada, je dejal danes državni taj-rajo zelo blizu ladij, kar je zelo I nik za ZUnanje zadeve Jugoslavije nevarno zanje. Poleg tega padajo Marko Nikezič v Novem Delhiju
v severnovietnamskih pristaniščih ameriške bombe v bližini sovjetskih
ladij.
Predsednik sajgonske vlade gene-Vietnama je izjavib da je Francija j ral Ki je izjavil, da bi bilo po vedno mnenja, da je moč vojno: trebno 600.000 ameriških vojakov v končati samo s sporazumno rešit-1 Vietnamu za uspešnejšo vojno.
v razgovoru z novinarji po sestanku z indijskim zunanjim ministrom Caglo in s predsednico vlade In-diro Gandi. Nikezič je dejal, da imata Indija in Jugoslavija enake poglede o vseh bistvenih vprašanjih Srednjega vzhoda, in sicer tu-
Jeruzalem: Izraelci romajo k obzidju porušenega templja v jordanskem delu Jeruzalema, ki so ga
izraelske čete zasedle
PRIMORSKI DNEVNIK	- i -	16. junija 1«7
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21, najnižja 12,8, ob 19. uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1012,6 stanoviten, veter jugovzhodni 8 km na uro, vlaga 46 odst., nebo 5 desetin pooblač no, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,4 stopinje.	Tržaški dnevnik	Dane*, PETEK, 16. junija Jošt Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20;56. Dolžina dneva 15.41. Lun« vzide ob 14.08 in zatone ob 1.48. Jutri, SOBOTA, 17. junija Gorazd
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nezadovoljiva kompromisna rešitev vprašanja slovenskega pouka v tečajih za kmetovalce
Večina je glede zakona o ustanovi za razvoj kmetijstva sprejela vladno stališče, da nima deželni svet pravice zagotoviti kmetom slovenske tečaje - Za priznanje te pravice z zakonom so glasovali komunisti, odv. Škerk, Bettoli (PSIUP) in socialistični svetovalci
Na včerajšnji seji deželnega sveta je večina odobrila novi zakonski osnutek o ustanovitvi deželne ustanove za razvoj kmetijstva, ker je vlada vrnila svetu starega v ponovno razpravo, ker je vseboval v členu 11 določbo, da bo ustanova pospeševala strokovno izobrazbo kmetovalcev, »upoštevajoč posebne etnične zahteve in zahteve ambien-ta prizadetih«. Vlada je tudi tokrat vrnila že odobreni zakon, ker trdi, da ima po razsodbi ustavnega sodišča samo ona pravico reševati manjšinska vprašanja. Zato so v pristojni komisiji omenjene besede izpustili, češ da bi sicer vlada še enkrat vrnila zakon in ne bi mogli v sedanji zakonodajni dobi deželnega sveta sploh ustanoviti ustanove za razvoj kmetijstva, kar bi škodovalo vsem kmetovalcem, italijanskim in slovenskim.
Večina je zavrnila tudi spreminje-valne predloge komunistov, socialistov in svetovalca odv. škerka, po katerih naj bi se ponovno vneslo v zakonski osnutek prejšnje besedilo. Za te spreminjevalne predloge so glasovali komunisti, socialistični svetovalci, odv. škerk in svetovalec PSIUP Bettoli, medtem ko so vse ostale skupine in socialistični odborniki glasovali proti, ker je tako storil celotni odbor. Odobrili pa so spreminjevalni predlog demokristjanov Colonija, Ramanija in Ginaldija, ki je bil enak predlogom omenjenih treh skupin, le da so iz njega izpustili bistveno besedo «etnično»», tako da bo sedaj v omenjenem členu zapisano, »upošteva-joč posebne zahteve ambienta prizadetih)). Ta predlog je pač očitno kompromis, da bi bila volk sit in koza cela. V obrazložitvi tega predloga je namreč svetovalec Ooloni (KD) dejal, da na ta način ne bo mogla več vlada zavrniti zakona, po drugi strani pa bo slovenskim kmetovalcem «dejansko» priznana pravica do pouka v tečajih v slovenščini. Zaradi tega mu je fašist Boschi v svoji glasovalni izjavi očital, da to pomeni, da bo imel deželni svet za norca vlado, ki bo zato pač tudi zakonski osnutek s tem besedilom zavrnila.
V	zvezi z omenjenimi spreminje-valnimi predlogi je bila precej obširna razprava in predaleč bi zašli, če bi hotel v celoti navesti besede vseh predlagateljev teh predlogov in drugih razpravljavcev. Vsekakor je bilo pri tem bistveno, da so komuniati. socialisti in odv. škerk zagovariJllr^vKJmo pravilno načelno stališč^ dfcje treba zagotoviti pravice slOTenskim kmetovalcem z zakonom, medtem ko bi lahko tudi držalo zagotovilo Colonija in odbornika za kmetijstvo Comellija, da bo sedanji odbor praktično zagotovil kmetovalcem pouk v njihovem materinem jeziku, toda že v novem odboru bi lahko drug odbornik na to obljubo pozabil.
V	začetku Je svetovalec Cogo odgovoril svetovalcem, ki so zadnjič posegli v splošno razpravo, o kateri smo že obširno poročali. Navedel je stališča raznih svetovalcev glede pravice slovenskih kmetov do strokovnega pouka v materinem jeziku ter dejal, da ni moč ohraniti staro besedilo zakona, ker bi ga vlada zopet vrnila. Dejal je, da bi s tem le škodovali kmetijstvu, ker bi ne mogli ustanoviti omenjene ustanove. Pri tem pa je u-strelil precej velikega kozla. Rekel je namreč, da vlada ne namerava omejevati zakonodajne moči našega deželnega sveta, saj na primer dopušča, da deželna sveta v Dolini Aoste in v Gornjem Poadižju rešujeta manjšinska vprašanja, ker je tam mnogo Francozov in Nemcev. Našemu svetu pa oporeka to pravico le zato, ker je Slovencev tu malo. To je povedal seveda z bolj prefinjenimi besedami (le iz katere malhe je prišla ta moka?), saj je uporabljal izraz «o večji številčnosti bodisi z etnično - geografskega bodisi človeškega in jezikovnega zornega kota.»
Odbornik Comelii je nato v svojem odgovoru dejal, da se odbor sklicuje na izjave, ki jih je izdal že za časa prve razprave o tem zakonskem osnutku, to je v aprilu. Kar se tiče vladnih razlogov za zavrnitev zakona, zlasti glede u-stanovitve spopolnitvenih tečajev v slovenščini, je odbornik rekel, da je treba gledati na stvar z dveh plati: s pravne in dejanske plati. Glede vprašanja, ali lahko svet sprejema zakone o ravnanju z na-
rodnimi manjšinami, je Comelii dejal, da je treba upoštevati zakonodajno prakso ustavnega sodišča, in da mora zato odbor sprejeti vladni ugovor. Kar se druge plati tiče, to je dejanske pa da obstaja možnost, da se ob spoštovanju mednarodnih obveznosti in v skladu z vladno usmeritvijo ugodi zakonitim potrebam manjšine. Odbor je zaključil odbornik je zato pripravljen sprejeti spreminjevalni predlog, ki so ga dali v tem smislu svetovalci Coioni, Gmaldi in .1 -rimani, ker niso v nem zapo-pf.dene pravne zadeve, ki sc. služile vladi kot podlaga za zavrnitev zakonskega osnutka. Odbornik je tudi omenil, da je odbor že sklenil dogovor z nekim slovenskim strokovnjakom, ki hodi predavat kmetom v slovenščini.
Zatem Je obrazložil svoj spremljevalni predlog dr. šiškovič, ki je v giavnem ponovno poudaril argumente, izrečne v splošni razpravi, in dejal, da je treba odobriti zakonski osnutek s prvotnim besedilom. Kar se tiče nasprotovanja liberalcev in fašistov, je dejal, da ga pač razume, ker so hudi nacionalisti in vedno nasprotujejo Slovencem. Rekel je, da se ne strinja z argumenti Ginaldija, ki je zadnjič v razpravi dejal, da Slovenci v deželnem svetu s svojimi metodami popravkov skoraj k vsakemu zakonu le zavlačujejo delo sveta; niti se ne strinja z njim, da je treba čakati kakih 20 ali 30 let, da bi se v ustavnem sodišču premislili. Poročevalca Coga je zatem vprašal, kakšna pa je ta demokracija, po kateri naj bi priznavali manjšinam pravico, upoštevajoč njih število. To tezo je odločno zavrnil. Zatem je tudi poudaril, da ne sprejema načelo same «prakse», kajti to načelo je zelo nevarno, saj ne bi bilo več nobenega jamstva, da bi storili kaj v prid Slovencem tudi v bodočnosti.
Tudi odv. Skerk je odločno zavrnil stališče Coga in rekel, da reševanja vprašanj na osnovi števila niso izraz demokracije. V tem vprašanju ni šlo niti za zakonodajo o Slovencih, zato je vlada zavrnila zakon iz političnih in ne iz pravnih razlogov. Odbor pa ni znal pravilno postaviti tega vprašanja pri vladi, še enkrat je poudaril, da pri tem ni šlo za «uradno» priznanje jezika. Tudi on je dejal, da praktične obveze ne zadostujejo. Kar UcvretiCie*.
menjerum slovenskim strokovnjakom je SKeiiL pripomnil, dAJerta strokovnjak med drugim tudi že dolgo bolan.
Svetovalec Pittoni je obrazložil spreminjevalni predlog socialistov in dejal, da vztraja pri zahtevi, da ostane v osnutku prvotno besedilo, saj je samo po sebi razumljivo, da se morajo Slovencem zagotoviti tečaji, predavanja in podobno v slovenščini. Vlada je res dala ugovor in vrnila osnutek, toda njena motivacija je nesprejemljiva. Zato je storil prav poročevalec socialist Angeli, da tokrat ni hotel poročati o popravljenem zakonskem osnutku. Socialisti izražajo obžalovanje, da vlada tako ravna, in bodo zato tudi intervenirali na pristojnem mestu. Vprašanje Slovencev je treba rešiti na podlagi republiške ustave. Tu gre za načelo spoštovanja manjšinskih pravic in temu načelu se socialisti ne bodo odrekli.
Demokristjan Coioni je obrazložil svoj spreminjevalni predlog in dejal, da je treba omogočiti, da začne ustanova za razvoj kmetijstva hitro delovati. Na ta način se bodo zaščitili interesi kmetovalcev vseh jezikov. Odbor pa bo upošteval interese kmetovalcev, da bodo deležni pouka v materinem jeziku, kar da je tudi jasna volja demokristjan-ske skupine. Pri tem namreč ne gre za reševanje vprašanja manjšine, marveč za praktično dejanje, to je za dejstva.
Socialist Angeli je dejal, da ni res, da je spreminjevalni nredlog v nasprotju z zakonom. Vladno stališče ne sme obveljati, saj hočemo ustanoviti le tečaje in ne spreminjati zakonodajo. Tečaje je treba ustanoviti v jeziku, ki ga prebivalci razumejo. Zato bi morali morebiti poskrbeti tudi za tečaje v furlan-ščini. Pri tem je treba upoštevati tudi človeško plat, saj mora biti naloga nas vseh demokratov, da pride do bratskih in miroljubnih odnosov med večino in manjšino. Nikomur ne smemo dati vtisa, da
iiiiiiiiiiiimiiiiMitiiMiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiHiiMHiiiimiiiiiiniiiii
Sestanek posvetovalnega odbora za zdravstvo in skrbstvo
26.000 pregledov in 37.000 analiz v pokr. higienskem laboratoriju
Poročilo o delovanju laboratorija, najmodernejšega te vrste v državi, je podal ravnatelj prot. Cesare Zacchi
Pod predsedstvom odbornika Fo-gberja se je v prostorih pokrajinske uprave sinoči sestal stalni posvetovalni odbor za zdravstvo in socialno skrbstvo. Sestanka se je udeležil tudi zdravstveni ravnatelj pokrajinskega higienskega laboratorija prof. Cesare Zacchi, ki je podal daljše poročilo o poslovanju novega laboratorija v Ul. Lamar-mora. V tem laboratoriju, ki je danes na prvem mestu glede svoje sodobne ureditve med vsemi tovrstnimi objekti v Italiji, so v lanskem letu pregledali 26.000 oseb in laboratorijsko pregledali nad 37 tisoč vzorcev. Oddelek za zaščito pred pasjo steklino je v 315 primerih opravil preventivno cepljenje prizadetih oseb.
Kljub svoji sodobni ureditvi, pa Izkazuje laboratorij še vedno nekatere tehnične vrzeli ter je pri poslovanju opaziti, da primanjkuje tudi nekaj strokovno izšolanih ljudi. Med napravami, ki bi bile najbolj potrebne, je prof. Zacchi omenil zlasti naprave za biološka
raziskovanja in pa primerno hladilno napravo. Pristojbine, ki jih plačujejo zasebniki, ko se poslužujejo posameznih storitev, ki jih nudi laboratorij, so nižje od pristojbin, ki veljajo za ostalo Italijo, ter bi jih bilo treba sorazmerno povišati.
Odbor za zdravstvo ln socialno skrbstvo se bo jutri ponovno sestaa na sedežu laboratorija v Ul. La-marmora, kjer sl bo tudi ogledal pokrajinski higienski laboratorij.
Predsednik pokrajinske uprave dr. Alberto Savona je včeraj poročal stalnemu odboru za splošne zadeve in za osebje pokrajinske u-prave o nedavnem zasedanju, ki se ga je udeležil v Berlinu. Dr. Savona je dalje povedal, da je dežela pristala na to, da bo prispevala del obresti na posojila za gradnjo bazena ln telovadnice v šolskem zavodu Leonardo da Vinci ter da bo prispevala nekaj sredstev tudi za razvoj lova ln ribolova v tržaški pokrajini.
ga nočemo spoštovati. V Rimu morda kakšni funkcionarji mislijo, da branijo «svete meje», če onemogočijo tečaje v slovenščini.
Liberalec Morpurgo pa je pokazal vse svoje šovinistično bistvo, ko je dejal, da bi priznanje pravic Slovencem služilo le za ustvarjanje prepada med prebivalstvom o-beh jezikov. Potem si je še upal reči, da ni nacionalist! Celo fašist Wondrich ni zavzel tako ostrega stališča in se je raje skliceval na to, da zakonodaja ne dopušča odobritve zakonskega osnutka s prejšnjim besedilom. Očital pa je demokristjanom, da njihov predlog ni iskren, češ da beseda «ambient» prav ničesar ne pove.
Obnovili bodo Politeama Rossetti
Tržaški župan inž. Spaccini je včeraj zjutraj na županstvu sprejel odv. Giorgia Imerija, glavnega ravnatelja družbe «Lloyd Adriatico i umetnosti.
di Assicurazione*. Odvetnik Irneri je sporočil županu, da bo njegova družba kupila poslopje «Politeama Rossetti* z namenom, da ga obnovi, da bo uporabno za gledališče. Pri tem je zagotovil, da bo poslopje že prihodnje leto obnovljeno in pripravljeno za gledališke nastope.
Po obisku odv. Irnerija je dal župan izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo spričo pobude omenjene družbe. Na ta način bo lahko mesto ohranilo poslopje, ki je pomembno tudi z arhitetonske plati, hkrati pa mu bo vrnjeno slavno gledališče, ki je tako tesno povezano s tržaškim življenjem in z izročili. Tako bo konec zaskrbljenosti glede usode tega_ gledališča, župan je izrekel družbi zahvalo. Ko bodo odprli gledališče, se bodo nudile zelo široke prespektive tržaškemu umetniškemu in kulturnemu življenju, saj bo hkrati dograjeno tudi sodobno dramsko gledališče v Ul. Giusti-niani. Tako bo Trst lahko zopet dosegel visoko raven v gledališki
Izbrani štipendisti za izpopolnjevanje v slovenščini
Te dni so se sestali eksperti mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki so izbrali kandidate za štipendije, ki jih razpisujeta italijanska in jugoslovanska vlada v okviru dogovorov omenjene mešane komisije. Za izpopolnjevan :e v slovenščini in slovenski književ nosti na ljubljanski univerzi se je prijavilo 22 kandidatov s Tržaškega, za izpopolnjevanje v italijanščini in književnosti na univerzi v Padovi pa 9 kandidatov s Koprskega in iz Bujščine. Eksperti so izbrali po šest kandidatov na vsaki strani.
Med kandidati s Tržaškega so bili zbrani za enoletno štipendijo naslednji šolniki: Armando Škerla vaj, Bruno Kralj, Marija Pieraz-zi, Marija Ceščut, Ivanka Hrovatin in Nerina Švab.
Seja občinskega odbora
V sredo zvečer se je sestal občinski odbor, ki obravnava razna u-pravna vprašanja. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi komisije odbora, ki bo proučila zapleteno vprašanje onesnaženja morskih voda. Drugi sklep se je tikal telovadnih naprav v telovadnici osnovne šole «E. Fornis* v Ul. Vasari. Nadalje je odbor odobril sklep o prvi seriji občinskih davkov za leto 1967 in za prejšnja leta. Novi davčni seznami vsebujejo več tisoč primerov davkoplačevalcev, katerim je davčni oddelek izvedel revizijo davkov.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiaiiin m mu iiiiiinuiainnninaiiniimiiniii
NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM
104 slovenski dijaki bodo letos polagali zrelostne izpite (maturo)
Malo maturo polaga v teh dneh 170 dijakov - Sestava izpitnih komisij
Pouk na srednjih šolah se je te dni zaključil in so bili že objavljeni učni izidi. Medtem pa se marljivo pripravljajo dijaki, ki imajo letos zrelostne izpite, ali pa vstopne izpite na višje šole. Vstopni izpiti na učiteljišču se začnejo danes, kakor tudi sprejemni izpit na klasičnem liceju, in sicer z nalogo iz slovenščine. Zrelostni izpiti se bodo začeli na vseh višjih srednjih šolah 1. julija, in sicer s pismeno nalogo iz italijanščine.
Za zrelostne izpite so se letos prijavili skupno 104 dijaki s Tržaškega ic .Goriškega. Na znanstvenem liceju je 19 kandidatov (dva Brtvatista),.-'na klasičnem liceju 18 (9 iz Trsta in 9 iz Gorice), na učiteljišču 17 (8 iz Gorice in 8 iz Trsta ter 1 privatist), na trgovski
lllftUI|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|i||||i|||||||||||||||||||||||l|||||||||||,||||||||||||||||||,|,||1||,|,|||||||| j
akademiji 50, med katerimi en privatist.
Objavljen je bil sestav izpitnih komisij za zrelostne izpite.
Na znanstvenem in klasičnem liceju je izpitna komisija tako sestavljena: Božo Radovič — predsednik; člani Rozalija Lojk Simšič, Boris Pahor, Branko Ferlat in Branko Pegan ter Egidij Košuta in Bogomila Rener, kot predstavnika šolskih zavodov.
Učiteljišče: predsednik Bruno Me-riggi, člani Vera Bedenko Semenič, Štefan Bukovec, Sonja Tominc, Ivanka Hrovatin ter Stanko Bratina in Janko Jež, kot predstavnika šolskih zavodov.
Trgovska akademija: predsednik Mihael Rosi; člani Kazimir Faganelu, Valerija Glavic Venturi, Ra-
V OKVIRU VELESEJEMSKEGA NATEČAJA
Danes v Trstu sestanek žirije za oceno sestavljenih kuhinj
Nagrade in priznanja bo žirija podelila 3. julija med X. mednarodnim zasedanjem o pohištvu - Prikaz jugoslovanskega pohištva
fael Premrl ln Boris- Mašera ter Vladimir Turina kot predstavnik šolskega zavoda in Kazimir Sancin kot zastopnik kategorije.
Včeraj so se začeli tudi zaključni j izpiti (mala matura) na slovenskih i srednjih šolah. Na Tržaškem polaga letos malo maturo skupno 170 dijakov in sicer 35 pri Sv. Jakobu, 31 pri Sv. Ivanu, 9 v Rojanu, 11 v Nabrežini, 31 na Opčinah, 16 na Proseku, 27 v DoUni in 10 na Ka-tinari.
Na vseh srednjih šolah na Tržaškem je uspešno izdelalo I. razred 143 dijakov, 68 jih ima popravne izpite, 27 jih je padlo, 1 pa ni bil ocenjen. Drugi razred je izdelalo 92 dijakov, 75 jih ima popravne izpite, 25 jih je padlo ,dva pa nista bila ocenjena.
V SREDO ZVEČER V DOLINI
Pogovor bivših partizanov o velikem shodu v Bazovici
Član pokrajinskega odbora ANPI Vladimir Kenda obsodil poskus razbijanja partizanske enotnosti na narodnostni osnovi
V	sredo zvečer je bil v okviru priprav za partizansko proslavo v Bazovici, ki bo 29. Julija, množični sestanek bivših partizanov v Dolini. Na sestaanku so pristojni soglasno izvoliU ožji odbor treh članov, ki bo skrbel za priprave bazoviške proslave ter sploh za vsa organizacijska vprašanja partizanskega združenja v okviru ANPI.
Sestanku je predsedoval doUnski župan Lovriha, ki je na kratko pojasnil vprašanja, o katerih je bilo treba razpravljati.
Nato je spregovoril član pokrajinskega odbora Vladimir Kenda, ki je prisotnim pojasnil splošne poUtične pogoje tudi v mednarodnem merilu, v katerih bo potekal partizanski shod v Bazovici. Na kratko Je orisal napet politični položaj na svetu ter pri tem omenil še posebej hude posledice napada na arabske dežele. V tej zvezi je Vladimir Kenda poudaril potrebo po združitvi vseh naprednih sil v borbi za mir.
Predstavnik ANPI Je potem posvetil posebno pozornost podtalnim poskusom, ki izhajajo predvsem iz določenih desničarskih krogov in ki težijo za tem, da se bo pod njihovim pokroviteljstvom ustvarila nekakšna samostojna organizacija bivših slovenskih partizanskih borcev. Govornik Je ožigosal vse te poskuse ter poudaril, da Je partizansko gibanje nedeljivo in da ga ni mogoče cepiti na nacionalni podlagi.
V	tem okviru se je razvila razprava, v katero so posegli Dušan Lovriha, predsednik partizanskega združenja ANPI Calabria, Oskar Kjuder in drugi.
Dolinski župan Lovriha Je posebno poudaril potrebo po organizacijski utrditvi združenja partizanov v Dolini ter nujnost zbiranja finančnih sredstev za partizansko proslavo v Bazovici.
Predsednik Calabria se Je v svojem govoru dotaknil posebno vprašanja priznanja kvalifikacij partizanskih borcev vsem bivšim partizanom, ki so se borili v glavnem v vrstah jugoslovanskih partizanskih enot. Trdnejša organizacija vseh bivših partizanov Tržaškega ozemlja in uspešen potek partizanskega shoda v Bazovici, bosta pripomogla tudi k reševanju tega vprašanja.
Na kraju Je tov. Oskar Kjuder na kratko orisal potek organizacijskega dela za bazoviško proslavo.
Jutri ob 20.30 na Proseku na krajevnem sedežu KPI. Tema: mednarodni položaj, analiza perspektiv za delo, razprava o izvolitvi novih organizmov sekcije. Poročilo bo podal Claudio Tonel.
V nedeljo v Podlonjerju v dvorani in v vrtu krožka »Zvezda* praznik komunističnega tiska. Na programu «Podlonjerski pevci*. V imenu KPI bo pozdravil Arturo Calabria.
Novi kvestor pri prefektu
Dr. Marcello Guida je z včerajšnjim dnem prevzel posle na kvesturi. Kot znano je bil dr. Guida imenovan za novega tržaškega kvestor-ja,_ ker je bivši kvestor dr. Parlato odšel na novo službeno mesto v Milan.
Včeraj dopoldne je bil novi kvestor dr. Guida na vljudnostnem obisku pri prefektu dr. Cappellini-ju, kasneje pa je na kvesturi sprejel funkcionarje in častnike javne varnosti.
Župan sprejel ameriškega strokovnjaka za naftovode
Tržaški župan inž. Spaccini je včeraj sprejel tehničnega ravnatelja mednarodnega koncerna, ki je zgradil čezalpski naftovod, J. E. Greena, ki ga je spremljal ravnatelj družbe Bechtel ing. R. Di Mon-da. J. E. Green je elektrotehnični inženir ameriškega porekla, ki je že dalj časa v službi pri velikih mednarodnih petrolejskih družbah in ki se je kar 25 let ukvarjal s projektiranjem in gradnjo naftovodov. V zadnjih letih je vodil oddelek za naftovode holandskega petrolejskega velikana Royal Dutch Shell ter v sodelovanju z nekaterimi drugimi petrolejskimi družbami pripravil načrte za naftovod Trst-Ingolstadt. Inž. Spaccini je poklonil ameriškemu strokovnjaku zlato reprodukcijo srednjeveškega grba tržaške občine.
Zaletel se Je v avto
in se hudo ponesrečil
Sinoči ob 17.10 so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 16-letnega Marina Cemi-ja Iz Milj, Šalita Ubaldini 28. Mladenič se je ponesrečil, ko se je peljal s kolesom po cesti mimo čistilnice «Total» v 2avljah. Z neznanih razlogov se je zaletel v avto «fiat 1100 BO 293943, ki ga je 33-letni Cleonte Lamberti iz Bologne parkiral pravilno na desni strani ceste.
Mladeniča so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudih poškodb na lobanji.
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiHi
HITRA IN USPEŠNA PREISKAVA POLICIJSKIH ORGANOV
Zborovanja KPI
Danes ob 11. uri pred glavno ribarnico (Mario'Jurissevich), ob 20. uri pri Magdaleni vogal Ul. Cam-panelle z Ul. Patrizio (Silvano Ba cicchi). Tema obeh zborovanj: mednarodni politični položaj.
Policija ugotovila ime mladeniča ki je streljal v baru Moncenisio
Strelca še niso mogli izslediti - Boziglavu so z operacijo potegnili kroglo iz stegnenice * Bar za nedoločen čas zaprt
Po dolgi prečuti noči. ko so si enol za drugim sledila zasliševanja prijetih mladeničev, je agentom lete-1 čega oddelka, pod vodstvom dr. Rotelle, uspelo identificirati neznanca, ki je predvčerajšnjim opolnoči v baru »Moncenisio* v Ul. Carduc-ci 27 streljal na 21-letnega Silvana Boziglava. Kot znano, je napadalcu uspelo zbežati. Po streljanju je zapustil bar in nihče se ni niti najmanj pobrigal, da bi ga ustavil, ali mu sledil. Napadalec je izginil, vendar ne bo trajalo dolgo, da ga bodo agenti prijeli.
Včeraj popoldne je dr. Petrosi-no namestnik dr. Rotelle zasliševal Boziglava v bolnišnici. Ranjenca niso mogli prej zaslišati, ker jc bil pod vplivom narkoze. Zdravniki so ga namreč operirali in mu iz stegna potegnili izstrelek. Agenti letečega oddelka so hoteli izvedeti zakaj je prišlo do streljanja, kaj sta si Bo-ziglav in napadalec povedala in re-
kla preden je napadalec potegnil pištolo in sprožil. Boziglav je govoril, toda policisti so bili bolj skopi s podatki, zato ni znano, kaj je povedal. Ve se samo to, da vneto iščejo tistega, ki je streljal ter da so obvestili vse policijske in karabinjerske sile o napadalčevem begu.
Agenti letečega oddelka niso dali nobene izjave o razlogih nenadnega krvavega dejanja. Preiskava je v polnem teku. Agenti so medtem izpustili prijete ponočnjaške brezdelneže.
Policisti so včeraj dali zapreti bar »Moncenisio* in lastniku oz. upravitelju odvzeli dovoljenje za bar ra nedoločen čas.
jal z zadevami tožilstva, toda občasno je bil tudi sekcij ski predsednik prizivnega sodišča. Dolga leta je bil potem pomočnik generalnega pravdnika pri prizivnem sodišču ter je tudi podal svoje poročilo pri otvoritvi sodnega leta.
Izžrebani novi ljudski sodniki
Danes se v Trstu sestane žirija, ki bo pregledala in določila na; grade za najboljše načrte v zvezi z natečajem za sestavljeno kuhinjo, ki naj ustreza zahtevam evropskih tržišč, ki ga je razpisala uprava tržaškega velesejma. Skupna vrednost nagrad, ki jih bo žirija podelila med risarje, arhitekte in strokovnjake, presega dva milijona lir.
Natečaja se udeležuje veliko število strokovnjakov iz vse Italije, predvsem pa iz Lombardije. Najboljše izdelke bodo tudi razstavili za časa skorajšnjega 19. velesejma.
Nagrade in priznanja bo žirija podelila 3. julija, in sicer med X. mednarodnim zasedanjem o pohištvu na katerem bodo štirje priznani strokovnjaki poročali o tehnoloških problemih sodobnega proizvajanja kuhinjskega pohištva, o trgovinskih problemih, ki so povezani s tem vprašanjem (poročilo bo podal ing.
Flandoli iz Milana), ter o projektiranju tovrstnih izdelkov; po vsej verjetnosti bo na tem mednarodnem zasedanju spregovoril o vprašanjih notranje ureditve sodobnih kuhinj tudi predstavnik znanega pordenonskega podjetja Zanussi.
Delu strokovnjakov bo predsedoval dr. Dosi, ki bo tudi sam spregovoril o nekaterih specifičnih vprašanjih pohištvene industrije ter se predvidoma zadržal predvsem ob razvoju italijanskega izvoza tega blaga na tuja tržišča.
Pohištvu bodo letos posvetili posebno pozornost tudi nekateri razstavljavci iz tujine, med temi zlasti jugoslovanska podjetja Slovenijales iz Ljubljane, Jugodrvo iz Beograda, Meblo iz Nove Gorice ter Exportdrvo iz Zagreba. Prvič pa bo letos prikazalo pohištveno proizvodnjo nekaterih velikih domačih industrij podjetje Technoforestex-port iz Bukarešte. V okviru italijanske pohištvene proizvodnje bo letošnji velesejem obsegal običajno razstavo domačih mizarjev in obrtnikov, posebno razstavo konzorcija med proizvajalci pohištva in pa vrsto razstav nekaterih obrtniških delavnic iz naše dežele ter deželne ustanove za razvoj obrtništva.
VČERAJ USTOLIČEN
Dr. Saverio Santanastaso novi državni tožilec
Včeraj je bil slovesno ustoličen novi državni tožilec pri tržaškem kazenskem in civilnem sodišču dr.
Saverio Santonastaso. Slovesnost je bila ob 10. uri v uradu predsednika tržaškega kazenskega in civilnega sodišča CKannuzzija. Udeležili so se je predstavniki sodišča in državnega tožilstva.
Dr. Santonastaso je v Trstu že dolgo časa. V glavnem se je ukvar-
iiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiutiiuniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimiu
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pri kopanju je otročičku povzročila smrtne opeline
Neprevidno uslužbenko pokrajinske ustanove za mater in otroka je sodišče obsodilo na 8 mesecev zapora s pomilostitvijo
Včeraj je predsednik porotnega sodišča dr. Rossi ponovno izžrebal imena ljudskih sodnikov, ki bodo člani porote, ki bo razsojala na bližnjem zasedanju porotnega sodišča.
Izžrebani so bili naslednji: Laura Polla por. Bracco, Ul. de Amicis 20, Guido Leisner iz Ul. Campa-nelle 58/5, Romano Tomadin s Furlanske ceste 166, Livio Zadnik iz Drevoreda Elizejskih poljan 44, Crisman Livilla por. Radin iz Ul. Polla 20, Carlo Susel iz Šalita Zu-gnano 13, Claudio Basilico iz Vico-lo Ospedale militare 37, Giuseppe Damisio iz Ul. Moreri 7, Silvano Rudes iz Ul. F. Severo 80, Bruna Zucca por. Sorgato iz Ul. Paren-zan 22 in dr. Giuliano Cervenca iz Ul. Commerciale 40. Vsi porotniki so is Trsta.
OBVESTILO STARŠEM
Tečaj v Dijaškem domu za popravne izpite
Slovenski dijaški dom v Trstu ima tudi letos namen odpreti počitniški tečaj za popravne izpite. Tečaj bo od 1. do 31. avgusta in v njem bodo poučevali izkušeni šolniki. V zadnjih letih se je tak tečaj pokazal za koristnega in potrebnega in je imel uspehe. Treba se je zavedati tega, da otrok ne bo zmogel sam pripraviti se za izpit, če tega ni zmogel v šolskem letu. Treba mu je pomagati. Taka pomoč mu bo ta tečaj v Dijaškem domu, v katerega se lahko vpišejo vsi dijaki in dijakinje, ki imajo popravne izpite. Vpis v tečaj se začenja takoj in traja za tiste, ki nimajo male in velike mature, do sobote 1. julija t.l., za tiste, ki imajo malo maturo, do 6. julija t.l. in za tiste, ki polagajo veliko maturo, do 31. julija t.l. Vpisuje se vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure. Vsa navodila za vpis v tečaj in delo dijakov v času do tečaja dobite v upravi in ravnateljstvu zavoda.
'Starti, pohitite z vpisom,-da bomo lahko pravočasno uredili vse ostale priprave za tečaj in poiskali izkušene šolnike za poučevanje!
Ravnateljstvo
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Del Conte, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli, obramba Annoscia in Uglessich, za. stopnik zasebne stranke Moscolin) se je morala včeraj zagovarjati 44-letna Angela Mauro iz Ul. Loren-zetti 36, ki je bila obtožena, da je 1. 1963 nenamerno povzročila smrt 16 mesecev starega Maurizia Trenta.
Maurova je bila čistilka v pokrajinski ustanovi, ki skrbi za matere in otroke in ki ima svoj sedež v Miramarskem drevoredu, ženski so naročili, naj okopa otroka. Potem, ko ga je namilila ga je postavila v kad, da bi ga okopala. Obtožnica je dolžila Maurovo, da se ni prepričala, če je voda primemo topla ter je zato povzročila malčku opekline na nogah, ki so potem povzročile njegovo smrt. Maurova se je zagovarjala trdeč, da je toplo vodo najprej preizkusila s komolcem. Zdelo se ji je, da je bila primerna za kopanje malčka. Včeraj so zagovorniki sprožili domnevo, da je morda pritekel iz pipe vroč curek vode.
Na obravnavi je Javni tožilec zahteval za obtoženko 2 leti zapora. Sodniki so Maurovo spoznali za krivo ter so jo obsodili na 8 mesecev zapora (kazen je pomilošče-na). O odškodnini otrokovi materi bodo razpravljali na pristojnem sodišču (za odškodnino odgovarja tudi pokrajinska uprava. Vendar pa je sodišče menilo, da gre materi pokojnega Maurizia odškodnina v višini 2 milijona lir za negmotno škodo ter predujem v višini 150 tisoč lir.
ma detonator eksplodiral in se razletel. Drobci detonatorja so Matco-vicha hudo ranili po desni roki, mu povzročili rane po obrazu in desni nogi. Poleg tega je Matcovich za dobil udarce po desni rami, laktu in desni strani prsi.
Nesrečniku so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali re-I silni avto v katerem je Matcovicha spremljal v bolnišnico 33-letni zemljemerec Giorgio Grava iz Ul. Tintoretto 2, ki je tudi povedal, kako se je pripetila nesreča. Matcovicha so nujno sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile kompli kacije.
SPDT priredi 1». t.m. izlet na izbiro na Slavnik ob priliki planinskega tabora primorskih planinskih društev, na Vremščico ln na Nanos z avtobusom, ki bo opravil krožno pot; Trst, Kozina, Podgorje, Kozina, Senožeče, Razdrto s povratkom skozi Markovščlno v Trst.
• * •
Prosvetno društvo Prosek - Kooto-
vel priredi v nedeljo, 25. junija enodnevni Izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Vpisovanje vsak večer v sedežu društva.
Smrt zaradi padca
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 61-letnega Francesca Grubisso, brez stalnega bivališča, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi prask po čelu in desni obrvi ter udarcev po prsih. Grubisso so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Bolničarji so povedali, da so ponesrečenca našli malo prej na klopci na Trgu Venezia, kjer je ranjen ležal. Ni izključeno, da je Grubissa postal žrtev padca in nato legel na klopco Sinoči ob 23. uri je Grubissa umrl.
Detonator eksplodiral minerju v rokah
Na gradišču gradbene družbe «A-driatica* v Briščikih se je včeraj popoldne hudo ponesrečil delavec omenjene družbe 57-letni miner O-reste Matcovich iz Ul. Donota 2. Miner je pripravljal mine, s katerimi je hotel razstreliti neke skale. V rokah je imel detonator in ga pripravljal za vžig, ko je nenado-
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 15. junija se Je v Trstu rodilo 5 otrok, umri opa Je 14 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Fllomena Cer-vo, 65-letna Ernesta Sardo, 54-letna Slavka Vrukovič por. Spasovski, 92-letni An-nibale Tonlzzo. 65-letni Do-menico Drioll, 46-1 etni Ferrucclo Ma-raspln, 55-letnl Eugenio Bernardon, 66-lttnl Alessandro l.enaz, G5-letm Rodolfo Trlglau, 71-letna Teresa Cer. naz por. Slatich, 62-letna Anna Si*l-lich vd. Rublno, 90-letna Orsola De-grassl vd. Degrassi, 39-letni Antoni-no Nicosla, 79-letni Sante CoUovati.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ui. Berninl 4, Godina AUTGEA, Ul. Glnnastlca 6, Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2, Spozna, Ul. Montorslno 9 (Rojan).
NOČNA SLIJZBA LEKARN ((od 16.30 od 130) Biasoletto, Ul. Roma 16, Centauro, Ul, Rossetti 33, AUa Madonna del Mare, Largo Piave 2, SanfAnna, Er-ta dl S. Enna lO,
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh r primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefoni ra tl na itev. 90-235.
Na znanstvenem liceju — Vrdel
ska cesta 13	— je na ogled šol-
ska razstava, ki je odprta občinstvu od 9. do 13. ure.
• • *
Osnovna šola v Dolini razstavlja
v nedeljo, 18. tgn. od 9. do 12. n od 16. do 19. ure risbe in ročna dela učencev.
Ob 18. uri bo zaključna šolska prireditev v župnijski dvorani.
* * *
Osnovna šola v Borštu. V nedeljo.
18. t.m. ob 18. uri bo pri šolskih sestrah zaključna šolska prireditev. Nastopili bodo otroci otroškega vrtca in učenci osnovne šole.
• * *
Osnovna šola v Boljuncu priredi
razstavo risb in ročnih del v nedeljo, 18. t.m. od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
* * *
Na slovenskem učiteljišču, Ul. C* ravaggio 6, je na ogled šolska razstava, ki je odprta od 9. do 13. ure. * * »
Dltaktično ravnateljstvo na OP^*‘
nah vabi na razstave ročnih del in risb, ki bodo na šolah na Proseku 18. t. m., v Gropadi 23. in 24. t.m., na Opčinah 25. t.m., v Bazovici 25. t.m., na Repentabru 25. t.m., v Trebčah 25. t.m. in v Sv. Križu 27. t.m.
Razstave bodo odprte od 8. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
* * *
V	nedeljo bodo na slovenskih **"
lab pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu in v Barkovljah razstave ročnih del in risb učencev osnovnih šol. Raz" stave bodo odprte od 9. do U. M od 16. do 19. ure.
* * *
V	nedeljo, 1*. junija bosta razstavljali svoja ročna dela in risbe osnovni šoli v Nabrežini in pri Brišct. kih. Razstavi bosta odprti od 9. <1° 12. in od 15. do 19. ure.
* • *
Na srednji šoli s slovenski®
učnim jezikom «FRAN LEVSTIK* na Proseku bo razstava raznih izdelkov in risb učencev šole v soboto, U-junija in nedeljo, 18. junija od 9-do 18. ure in v ponedeljek, 19- Ju" nija od 9. do 13. ure.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da zaradi tehničnih razlogov nedeljo, 18. t.m. ne bo napovedane zakuske.
Podporno društvo Dijaška matica bo imelo svoj redni občni zbor danes, 16. junija tJ. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9-
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Prosek-Kon*
priredi v soboto, 17. junija ob , uri v dvorani prosvetnega druf (Scsčeva hiša) nastop gojencev Glasbene matice.
Prosvetno društvo Igo Grude«
Nabrežini priredi v nedeljo, nija ob 17. url v dvorani Pr' nega društva nastop gojencev Glasbene matice.
m Va-
Nazionale 16.00 »Le avventure W f. vid Crocet* Technicolor. Pier ker, Buddy Essen.
Excelsior 16.00 »Dolci vizi aI ‘ ve. Technicolor. Zero Mastel. PteP" dano mladini pod 1». letom. Fenice 16.00 »Killer calibro 32» nicolor.	_a»
Eden 16.00 «Un uomo, una Technicolor. 2 nagradi Oscar. ^ nouk Almee Prepovedano 11113 pod 14. letom.	,,ce
Grattacielo 15.30 »A qualcuno v . caldo». Manlyn Monroe, Jack mon, Tony Curtls.	--
Ritz (Ulica San Francesco 'uJ.Mii-16.00 »La vatle dell'orso» TtLer. color. Clint VValker, Marlha Alabarda 15.30 «Lo speerhio " r> vita« Technicolor. Lana 111 Sandra Dee, John Gavin. .mj-Fllodrammatico. 16.30 «10.000 °e ri per un massacro«
Gary Hudson, Loredana No Moderno. 16.00 «Modesty r*'l3nce Technicolor. Monica Vitli, Te Stamp, Dirk Bogarde.	»nti-
Crtstallo 16.45 »La pattugb* gam«.
Aurora 16.30 »Havvall«.	,rde»
Garibaldi 16.30 »La giumenta ^ ^ Technicolor. Sandra M"lo, ™ dano mladini pod 18. letom'nn ii° Capltol 16,30 »La capanna deL;,Dfh Tom« Technicolor. O. W. “ Eleonora Rossi Drago. preP0-Impero 16.30 »Dalla terrazza«.
vedano mladini pod 16. 'et jold' Vittorio Venelo 15.30 «Non pe£.0n.
ma per denaro«. Jack Lem"1 Ideale 16.00: »La strada Per Alamo« Technicolor.	« V
Astoria (Ulica Zoruttl, fllobus »• Počitek.	d£)tl0f
Astra 16.30 »La storla de“ VVassell«.	nat***
Abbazla 16.00 »Amore all’l;,,ncl|<’' Technicolor. Ralmondo v , \e Prepovedano mladini po<* 1 ' tom.
LETNI KINO	, >1'
Sattelite (Borgo S. Serglo jjf«-M. 20. 29) Blagajna ob 20.*=' -jed tek ob 21. uri. Danes Pan°^ S‘* Lux «Sedotta e abbandonata*- ,, fania Sandrelli, Lando Bu***
Slovenski film
NE JOČI PETER
predvaja danes ob 21. uri svetno društvo »Slovan* Padričah,
TRŽAŠKA KNJIGAk^
Trat - Cl. sv. Trniičl*1** Irlvlou «1-7®*
Novost:
Welss:
Rodin
, 2-6°°
SOŽALJE	y V
Zveza vojnih Invalidov raža Iskreno sožalje svojec? oltJ o Josipu Cotarju in sorodni izgubi drage žene Marte.
Iz diskusije na 17. rednem občnem zboru SPZ
V	današnji številki objavljamo daljše izvlečke iz magnetofonske registracije razprave na 17. rednem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, ki je bil preteklo nedeljo, 11. t.m., v mali dvorani Kulturnega doma. Z objavo bistvenih delov razprave želimo podati čimbolj nazorno sliko tega pomembnega združitvenega občnega zbora dveh dosedanjih osrednjih ljudsko-prosvetnih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Slovensko-hrvatske ljudske prosvete, v eno samo osrednjo prosvetno zvezo — sliko mnenj in stališč, ki so bila včasih tudi ostro kritična in polemična, ki pa so vendarle odražala iskrenost prizadevanj za okrepitev kulturno-prosvetnega življenja in s tem narodnoobrambnih prizadevanj med Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Osnova za razpravo je bilo poročilo tajništva SPZ, ki so ga posamezna društva prejela že pred časom, da so se njihovi delegati lahko za razpravo pripravili. Poročilo tajništva je bilo sestavljeno bolj v obliki tez kot pa v obliki izčrpnega prikaza opravljenega dela, kar je dalo diskutantom možnost, da so lahko sami podrobneje posegli na razna področja in podrobneje razčlenili razna vprašanja.
V	poročilu je najprej govora o opravljenem delu nato pa o nekaterih sklepih zadnjega občnega zbora pred dvema letoma v Nabrežini, med katerimi je bil najvažnejši sklep, da se občnemu zboru poveri naloga, da izvede formalno in strukturno združitev s Slovensko-hrvatsko ljudsko prosv eto.
Diskusija je vsa ta vprašanja razčlenila, pri čemer je bilo prav vprašanje združitve med SPZ in SHLP rdeča nit celotnega občnega zbora.
Antek Terčon PD Igo Gruden Nabrežina
Odbor p.d. Igo Gruden je pozorno proučil poročilo tajništva SPZ. Poročilo omenja mnogo važnih in zanimivih vprašanj, žal pa ne najdemo v njem niti besede o nekaterih problemih, ki od blizu zanimajo slovenske kulturno-prosvetne delavce in prosvetna društva v naših krajih.
Omenili bi tu samo dejstvo, da v Poročilu ni govora o stikih, sodelovanju, kulturnih izmenjavah, kolikor jih je seveda bilo, s kulturno-Prosvetnimi organizacijami osrednje Slovenije. Mislimo namreč, da bi morala SPZ, kot koordinator našega prosvetnega delovanja, posvetiti temu vprašanju največjo skrb in Pozornost, saj je jasno, da je bilo, je in bo naše prosvetno in kulturno delo zelo revno in siromašno, če ne bo povezano s prosveto in kulturo ^aše matične domovine. Vse, kar lahko v tej zvezi beremo v porodu, je predvajanje nekaj slovenskih filmov, kar je po našem mnenju odločno premalo. SPZ bi morala vsekakor programirati neko politiko stikov, izmenjav, gostovanj s! prosvetnimi organizacijami Slovenije.
O sklepu zadnjega občnega zbora naj se skuša oživiti prosvetno deio v vseh vaseh naše občine, je v Poročilu rečeno, da ni bilo «vidnej-s>h korakov za uresničenje predloga«. Ne trdimo sicer, da ni prosvetno delo v teh vaseh in vasicah potrebno, vendar moramo glasno poudariti, da položaj ni tako tragičen, kot bi kdo mislil. Naše društvo ima t°. potrebo vedno pred očmi ter si Prizadeva, da zajame v svoj krog tudi ljudi iz omenjenih vasi ter je glede tega že doseglo določene uspehe. Menimo, da je izven stvarnosti, kdor misli, da je mogoče v vsaki tnajhni vasi imeti danes delavno Prosvetno društvo, kot je to bilo nekdaj. Položaj je danes drugačen, ker so na razpolago prometna sredstva, zaradi česar razdalje nimajo skoraj nobene vloge. Težiti mora-jn°. po našem mnenju, ne le h kvan-nteti, temveč predvsem h kvaliteti, kar je mogoče doseči le v okviru Veejih društev, tako po številu čla-h°v, kot po obsegu ozemlja, na katerem društvo deluje.
.Zaradi objektivnosti moramo ome-n>ti, da v teh vaseh naše občine kulturno življenje ni povsem mrtvo, Hi se marsikateri posamezniki udejstvujejo v našem društvu, po-Jeg tega obstaja v Devinu kvalitetno moški pevski zbor, v Mavhi-Ibah in drugod delujejo skavti, kar vsekakor pozitivno za slovensko S‘var, čeprav niti zbor niti skavti člani SPZ. Mnenja smo, da bi morala posvetiti pozornost Predvsem tistim krajem na Trža-kem, Goriškem in v Beneški Slo-J^niji, kjer ni nobenega prosvet-Pega delovanja, čeprav je v teh ssujih mnogo več Slovencev kot v P plenjenih vaseh nabrežinske ob-Clne.
Nekaj besed o problemu, ki ga Spočilo ima za najvažnejši sklep unna.šnjega občnega zbora. Naj po-vuarimo, da nimamo danes ničesar ovega pripomniti k temu, kar je ”eJsnji odbor glede tega vprašaji že pismeno sporočil SPZ dne J til. 1967. Naj torej danes ponorih0. da se v nabrežinski občini 5°olem združitve s SHLP sploh ne ™stav]ja, ker ta ustanova ni pri nikdar delovala. Bili smo in še u?Ues smo mnenja, da ta operacija UT.v splošnem obsegu ni potrebna, kdor hoče prosvetno delo-n«j se vključi v prosvetne Da „ izacije, ki ne obsta/
.ajajo s žive in
samo
de-
liT, Papirju, temveč so žive j^Jo. Mislimo nadalje, da, danes ~~ 'emo govoriti o neki i ' w'‘. Kajti združijo se lahko le zi-Ueift delavna telesa; priča pa smo t 11 “operaciji na vrhu«, ki «baze» (ji; jjudstva prav nič ne zanima, tg.arlto tudi povemo, da botn ' l0i, operaciji po našem mnenju i*®. ui računi, ki niso povsem jasni
Uj ki s pravim ter resnim prosvet-n delom nimajo nič sKupnega.
krilno. ostajamo do tega predloga j« 'uni, Ker pa nočemo vnašati thfd°ra v SPZ, ker smo in ostane-Sj« v dobri veri in ker so nam pri jL u, višje koristi našega ljudstva, t&krT?m° naredili za sedaj iz te ga 0 imenovane združitve posebne-Problema. Ostanemo torej v Hal Poudarimo pa, da si že se-iz pridržujemo pravico, da borno izstopili, če bomo ugotovili, tli delovanje novega odbora SPZ dsti ?kladu z linijo, ki najbolj ho-blu kulturno prosvetnemu delova-našega društva.
5lth°ntno nal še povem, da ne vi-čil‘° razlogov .zaradi katerih ooro-loj,' tainištva SPZ na dolgo in šiiti t Ponavlja izjave predsednika Htu jnlka SKGZ. Te izjave smo situ rtes že vsi brali v dnevnem ti-OuJ‘n drugod in to ne le enkrat, mislimo, da je jasno, da se
s temi izjavami ne moremo strinjati. Te izjave se tičejo namreč določenih, kočljivih, četudi važnih, strankarsko-političnih vprašanj, katerih obravnavanje, mislimo, ne spada v pristojnost SPZ, prav gotovo pa ne v pristojnost p.d. Igo Gruden. Ce hoče zato SPZ to linijo osvojiti in jo proglasiti za svojo, potem mi že danes jasno poudarjamo, da se s tem ne strinjamo.
Naše društvo je mnenja, da je njegova glavna naloga v tem, da med slovenskim ljudstvom svoje občine širi in utrjuje slovensko kulturo, slovensko prosveto, slovensko narodno zavest; ne pa da posredno ali neposredno teži po usmerjanju Slovencev v to ali ono politično organizacijo, v to ali ono politično stranko. To delo naj o-pravljajo politične organizacije. Mi hočemo, da si vsakdo svobodno izbere svojo politično pot.
v-
Edvin Švab tajnik SPZ
Tajnik SPZ Edvin Švab je svoje izvajanje navezal na beseue predsednika p.d. Igo Gruden iz Naore-žine, ovrgel nekatere njegove trditve glede sestave poročila tajništva, nato pa med drugim dejal: «Mislim, da moramo govoriti o problemih in vprašanjih, ki jih nismo rešili, ki so ostaia odprta in ki vsakokrat spominjajo, da tega in tega se nismo opravili. Ugotavljam, da bi se z izboljšanjem organizacije našega dela dalo marsikaj narediti z manjšo izgubo časa in sredstev. Zato ima sPZ namen, organizirati m jesen tečaj za prosvetne delavce, za tajnike, predsednike ih' iS tiste, ki delajo v društvih. Na tečaju bi proučevali načine in oblike najbolj racionalnega deia.»
Nato se je dotaknil vprašanja simbolične ciananne in predloga, da društva, ki ne bi plačevala te minimalne članarine in s tern tudi formalno priznavala povezanost z lastno SPZ, na oočnem zboru ne bi imela volilne pravice, v nadaljevanju pa je obravnaval odnose društev do SPZ in dejal:
«Na zadnjem občnem zboru smo ugotovili, oa Zveza ni in ne more biti organizacija, ki je nad društvi, ki bi jim ukazovala ah kakorkoli vodila kako prosvetno dejavnost, s katero se društva ne bi strinjala. Žal pa v nekaterih društvih se veo no oostaja mnenje, da je Zveza nadrejeno vodstvo, kateremu se lahko pripisuje odgovornost za razne težave, nerešena vprašanja in tudi za nedelavnost v raznin društvih. Ciam društev imajo pravico in dolžnost, kritično spremljati delovanje lastnega odbora in Zveze. V nekaterih posvetovanjih društev je prišla do izraza ta kritika kot izraz nezaupanja. Zato je prav, da preberem stavek iz izjave, ki jo je dalo p.d. Barkovlje, da tu sami presodimo, ali je to izraz nezaupanja, ah pa kritika, ki naj vpliva dobronamerno. Odbor p.d. Barkovlje pravi: 'Prosvetno društvo Barkovlje je prepričano, da tako, v sa. i mozeg slovenskega človeka segajoče podrobno delo lahko izvede samo Zveza vseh prosvetnih društev. Toda to Zvezo bi morah voditi nesebični ljudje, ki bi se glede na zaupano jim vodstvo take Zveze morah zavedati svojega poslanstva, odgovornosti in bi morah temu primerno pričeti delo na novo in z vso požrtvovalnostjo. Ta potreba se je čutila že več let in SPZ, čeprav je bila na svojo nedelavnost z raznih strani ponovno opozorjena, ni v tem pogledu napravila prav ničesar, na-s;rotno, SPZ je svojo nedelavnost topo nadaljevala, kakor da bi bilo to naročeno. Zato p.d. Barkovlje izjavlja že danes, da na prihodnjem občnem zboru SPZ, na katerem naj bi prišlo tudi do združitve zvez, ne bo podprlo kandidatur ljudi, ki so se izkazali z večletno zlorabo našega zaupanja. Podprh pa bomo vse tiste tovariše, katerih preteklost in sedanjost jamčita, da bodo izpolnili zaupanje prosvetnih edinic’.»
Nato se je Švab dotaknil težav pri sestavljanju kandidatnih list za odbor SPZ in omenil predlog, da bi predsedniki prosvetnih društev postali avtomatično člani odbora, da bi se tako čim popolneje ustvarila velika prosvetna družina, ki bi skupno kritično pregledovala opravljeno delo in sprejemala pobude za naprej ob upoštevanju potreb in dejanskega stanja posameznega društva in njegovega okolja.
V nadaljevanju se je tajnik Švab dotaknil izjav predstavnika p.d. Igo Gruden, ki so se nanašale na združitev SPZ in SHLP in trditve, da v Nabrežini problem združitve ni o v čuten, ker da je to samo operacija na vrhu, ki baze ne zanima. Tov. Švab je dejal, da se bo ta baza prav gotovo oglasila in da upa, da bodo na tem občnem zboru delegati in predsedniki prosvetnih društev iz Doline, Boljunca, Boršta, s Pro-seka-Kontovela, iz Križa, iz Gori-
ške in ou drugod k temu kaj rekli, predvsem pa to, če se strinjajo ah ne z združitvijo in če je res, da jih to nič ne zanima.
Tajnik Švab se je nato dotaknil važnosti pogostnih sestankov tržaških, goriških in beneških prosvetnih delavcev za spoznavanje medsebojnega položaja in medsebojnih vprašanj. Pri tem je opozoril, da nas itak že oblasti delijo na tri dele in tri kategorije in da je zato še toliko bolj važno, da smo mi sami toliko bolj povezani. Potem je dejal še nekaj besed o prosvetni prilogi Primorskega dnevnika, za katero bi se morala društva bolj zanimati, nato pa je dejal:
«V poročilu je zapisano, da SPZ ni strankarsko opredeljena. Naša Zveza je napredna, je laična. Na prejšnjem občnem zboru je bilo govora o katoliški prosveti. Mi seveda nismo katoliška prosveta, to je jasno, nismo pa proti katoliški prosveti. Smo ideološko usmerjeni na levo, a zato nismo ne komunisti ne socialisti in kot Zveza ne zastopamo nobene od teh strank. Smo samo laična, ideološko napredno usmerjena prosveta. Mislim, da je potrebno to jasno povedati, kajti večkrat govorimo, da smo za združitev, toda tudi s katohško prosveto. Ta predlog je padel na zadnjem občnem zboru v Nabrežini, tu smo dobili prvi uradni stik s slovensko prosveto, ki nam je poslala čestitke. Tudi tokrat smo jih povabili, a jih ni tukaj, kar nam je iskreno žal, saj si želimo skupnih prizadevanj in sodelovanja na takih področjih, kjer je to možno. Take možnosti so. Spomnimo se samo poslanice predsedniku Saragatu, ki smo jo skupno podpisali. Sodelujemo, čeprav samo r.a tehničnem področju, pri koordinaciji predvajanj slovenskih filmov. Priložnosti za sodelovanje moramo in bomo iskali še naprej.«
Edvin Švab je nadaljeval: «Mi-shm, da je to, kar je navedeno v poročilu tajništva o Slovenski kultur-no-gospodarski zvezi, utemeljeno. Če ima prosvetno društvo pravico in dolžnost razpravljati o svoji Zvezi in če ima Zveza pravico in dolžnost spremljati delovanje svojih društev, zakaj ne bi smeh mi govoriti o naši osrednji Zvezi, to je o SKGZ, ki je naša manjšinska organizacija, in zakaj ne bi smela SKGZ razpravljati o naši SPZ in o našem delu? Iz te računice ne moremo povzeti drugačnih zaključkov. SKGZ je organizacija, v kateri so združene številne naše osrednje ustanove, od Slovenskega gledališča, Glasbene matice, Študijske knjižnice do Gospodarskega združenja, Kmečke zveze itd. SKGZ je strankarsko neopredeljena, je le manjšinska organizacija, ki so ji pri srcu vprašanja naše bitnosti in mi kot prosvetni delavci, kot ena izmed glavnih članic te Zveze imamo vso dolžnost, da govorimo o tej Zvezi, o tem, kaj in kako dela in kakšna je njena j vloga.«
«Namen našega kulturnega dela je predvsem v utrjevanju narodne zavesti. Za dosego tega smotra imamo izredno široko področje. Naša zavest bo tem bolj trdnejša, čim bolj se bomo zavedah naših kulturnih vrednot, če bomo vnašali kulturo v naša prosvetna društva, če bomo kritično spremljali vpis otrok slovenskih staršev v slovensko šolo, kakor so to dobro opravljali v Nabrežini, v Skednju in drugod, če bomo kritično spremljali življenje naših otrok in njihovih učiteljev v vrtcih in šolah, v teh naših vzgojnih ustanovah, če si bomo prizadevali za pomnožitev abonentov Slovenskega gledališča, če bodo glede tega prosvetna društva sodelovala tako z Zvezo kot z Gledališčem, saj tudi obiskovanje gledališča utrjuje narodno zavest; če povečamo število naročnikov na slovenske časopise, na naš tisk; če stalno pritegujemo v naš krog nove ljudi, ki še ostajajo neangazirani na kulturnem in prosvetnem področju.«
V nadaljevanju se je tajnik Švab zavzel za še bolj sistematično delo za izboljšanje vseh naporov za kulturno razgibanost naših ljudi, za razpravljanje o naših problemih ne samo za okroghmi mizami v mestu, temveč tudi v Boljuncu, v Nabrežini, v Križu itd. Dotaknil se je vprašanja slovenskih priimkov, skrbi za spomenike in plošče padlim in zaslužnim Slovencem, vprašanja
lutkovnega gledališča in mladinskih: SHLP je naše društvo oddalo na uprizoritev v gledališču, vprašanja | skupnem sestanku 13. marca letos društvenih sedežev in v zvezi s tem izjavo, iz katere povzemam samo vprašanja lastne iniciativnosti u . sledeči odstavek: «Spričo posebnih mer Nabrežine, kjer so si uredili razmer:. 7 katerih zamejski Slo-Jnnrtnn MrišČP in Paririč Uipr hn- venci sivimo, razmer, ki se ved-
športno igrišče, in Padrič, kjer bodo uredili tako igrišče, itd.), ker danes nihče nima na razpolago milijonov, ki bi jih lahko daroval, čeprav skušata SPZ in SKGZ vsakomur vedno priskočiti na pomoč s svojimi skromnimi prispevki.
Edvin Švab je zaključil svoja nevezana in nenapisana izvajanja takole: «Glede združevanja želim povedati le to, da je bilo potrebno veliko dobre in trdne volje, da je do tega prišlo. Ne zanikam, da ni bilo problemov, vendar smo jih z dobro voljo premostili, kajti moramo iti preko starih zamer. Če take zamere še obstajajo, smo vendarle dolžni gledati na današnjo mladino, ki takih zamer ne pozna in ne čuti, saj so se nekateri med njo pred 19 leti komaj rodili. Apeliram na vse, da bi imeli razumevanje in potrpljenje, in čeprav — kot je dejal Kapelj — današnji zbor ni svečan, čutim svečanost, čeprav je tiha. Apeliram na vse, da bomo v vsakdanjem življenju, ko se bomo srečavali z dejanskimi problemi, začeli praktično čutiti danes potrjeno, a na terenu že doseženo enotnost. Vložimo torej vso dobro voljo za krepitev te enotnosti v korist naše prosvete in našega naroda. Predlagam, da bi bil naslednji občni zbor v Gorici.«
Gorazd Vesel član nadzornega odbora SPZ
Dovolite, da izrazim svoje nezadovoljstvo in svojo ogorčenost nad tem, kar je tov. Švab povedal in kar je letelo na prosvetno društvo v Barkovljah. Sem namreč daleč od mišljenja, da bi morali biti občni zbori SPZ neka zunanja manifestacija, na kateri samo ploskajo in je vse v redu in prav. Prosvetna zveza je živa organizacija, ki odraža naše življenje in naše probleme. Pri SPZ še ljudje soočajo s temi problemi vsak dan brez vsake bojazni, vendar na nivoju, ki izraža spoštovanje med ljudmi ,ki skupaj delajo, in predvsem zaskrbljenost, globoko zaverovanost teh ljudi do naših vsakdanjih problemov, do našega obstoja, do naše bodočnosti. Zaradi tega je nesorejemljivc. nepošteno, da se nekomu, ki se trudi, očita zlonamernost. Ali so morda dr. Hlavaty in ostali odborniki SPZ zlorabili naše zaupanje, ko smo jih izvolili in jim poverili nalogo, da kot odborniki SPZ razvijajo prosvetno dejavnost in krepijo borbo za naše narodne pravice? So mar vrgli puško v koruzo pred težavami? Ne! Dve leti so delali nesebično in razen tajnika, ki je funkcionar, brezplačno. Zakaj torej očitati nekomu zlorabo zaupanja in ga obkladati z očitki, ko pa je res prav nasprotno, ko so dejansko delali brez krkršnega koli osebnega interesa ali sebičnosti. To moram poudariti, ker me je zbodlo, kakor so zbodli tudi ostali očitki o sebičnosti na račun naših prosvetnih delavcev.
Stanko Pertot delegat PD Barkovlje
Iz tajniškega poročila, ki v kratkih statističnih številkah navaja delavnost Zveze, moramo samo potrditi, da ta pisarniško izvršuje direktive, ki jih priložnostne prilike zahtevajo za opravičilo neke dejavnosti.
Po sklepu zadnjega občnega zbora, (katerega se naše društvo demonstrativno ni udeležilo), da se pobira minimalna članarina 1000 lir, se bi morala torej, razen trem, odvzeti volilna pravica vsem onim društvom, ki članarine niso poravnali in jo dati obstoječim društvom na papirju, ki naj simbolizirajo moč Zveze.
V dveh letih so se sestali predstavniki društev dvakrat, kar je absolutno premalo, čeprav se ta sklep ponavlja na skoro vsakem občnem zboru.
K sklepu o združitvi SPZ in
no ogražajo našo narodno bitnost na kulturnem, gospodarskem in političnem področju, pozdravljamo z vsem srcem vsako združitev, tako pač, kakor pozdravlja samo tisti, ki se zaveda, kam bi nas zamejske Slovence privedlo, če se bo vztrajalo na sedanjem načinu dela t. j., da hoče vsaka politična frakcija imeti svoje od nikogar odvisne kulturno prosvetne ustanove in organizacije. Medtem ko pobude za združitev strankarskih zvez pozdravljamo, izražamo bojazen, da ne bi ta združitev, glede na sedanje sodelovanje na specifično prosvetnem področju v nekaterih krajih temu delovanju škodilo in pozivamo vse, da temeljito preverijo morebitne posledice, ki bi nastale z združitvijo dveh zvez, ko vemo, da obstaja tudi tretja, ki po našem konceptu ne sme ostati izven združevanja glede na njeno številčnost in dejavnost. Vsakršna združitev bi pomenila korak naprej k nadaljnjemu izglajevanju še drugih nesoglasij, ki zamejske Slovence razdvajajo tako, da si ne morejo ustvariti enotne zveze, v kateri naj bi bila združena vsa slovenska kulturno-prosvetna društva ne glede na politično pripadnost.«
Na omenjenem sestanku je bilo tudi sklenjeno ,da se bo pred občnim zborom vršil še en sestanek, ki naj bi razpravljal o sklenjeni združitvi, do česar pa ni prišlo. Na tem sestanku bi se lahko odločalo o številu delegatov društev za današnji občni zbor, ker po našem ni bil zbran pravilen kriterij, čemur pa ne ugovarjamo.
Prav je, da je Zveza razposlala svojim članicam tajniško poročilo v razpravo, da ga članice na svojih sejah proučijo in ugotovijo tiste točke, o katerih naj bi se na občnem zboru razpravljalo. Ko na eni strani pozdravljamo to pobudo Zveze, smo na drugi strani ostali zaprepadeni, ko smo preči-tali to poročilo. Nikjer ni v njem kake pobude o prosvetnem delovanju, nikjer ni videti kakega posebnega truda odbora, nikjer opaziti kake skrbi o razmerah, v katerih so njene edinice, kjer ni ne sestankov, ne predavanj, zakaj ne delujejo društvene knjižnice, zakaj so shirali pevski zbori in dramske družine. Nekoč so se ti negativni pojavi na občnih zborih Zveze ugo-
Nadaljevanje raz* prave z občnega zbora SPZ bomo objavili jutri
tavljali .iskali so se vzroki za tako nedelavnost, kakor smo bili tudi vajeni, da so se delavna društva pohvalila. Priznanje gre Zvezi, da je v svojem poročilu priznala, da se odborniki niso sestajali na sejah. Kaj je čakala SPZ dve leti, da je šele sedaj spregovorila o tem dejstvu. Ali je bilo treba čakati dve leti, da se je povedala ta hiba, saj je na dlani, da je vsaka javna organizacija dolžna povedati tistim, kateri so ji poverili zaupanje, da tega zaupanja ni vredna in da bi bilo nujno sestavo takega odbora zamenjati. Vsega tega v tem poročilu ni.
Veliko naših društev, teh narodnoobrambnih celic, med katere spada tudi naše društvo, je bolnih in tega dejstva ne more nihče zanikati. In če so celice bolne, je bolno tudi telo ,ki ga sestavljajo. Kaj je Zveza v teh dveh letih, storila, da bi se tako stanje ozdravilo.
Za Barkovlje ugotavljamo, da delujejo oziroma se udejstvujejo tro-smerna društva in vsa tri skupaj ne dajo od sebe dejavnosti za eno. Vzrokov je več, eden glavnih je pač brezbrižnost in apatičnost naših ljudi ,ki so se naveličali, biti lutke pri odločanju o svojih najosnovnejših zadevah preko nedostopnih predstavnikov. Domača inteligenca stoji ob strani, učiteljstvo vrši samo in izključno svojo šolsko službo in se ne zaveda, da je usoda ljudstva povezana z njihovo usodo. Skrajni čas je, da bi se na-

Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -
11.50	Vokalni ansambli - 12.10 Med stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Duo Russo-Safred -17.20 Orkestri - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost - 18.30 Iz slov. glasbenega življenja -
18.50	Skladbe davnih dob - 19.10 Slov. znanstveni delavci - 19.25 Plošče - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba -22.00 Zvočna paleta - 22.45 Jazz.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
-	13.15 Juke box - 13.40 Operna glasba.
Koper
7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.30 Valčki - 10.00 Pod senčnikom
-	11.00 Orkester - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Popotovanja - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe - 16.00 Zborovska pesem - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Pesnik S. Mihelič - 17.45 Odrska glasba -18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Papetti -23.35 Ritmi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
PETEK, 16. JUNIJA 1967
Poročila - 8.30 Pesmi - 9.07 Zvočni trak - 11.00 Triptih - 13.30 Orkester in pesem - 14.40 Ital. pesmi
-	16.00 Program za mladino - 16.30 Operna glasba - 17.45 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino
-	20.20 Simf. koncert - 22.30 Ital. folklora.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.45 Orkester - 10.00 Roman - 10.40 Glasbeni motivi -11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 15.15 Dirigent Rodžinski
-	16.00 Lahka glasba - 17.05 Plošča za poletje - 17.35 Operetna glasba - 18.35 Enotni razred - 21.00 Z mikrofonom v Capriju - 21.50 Plesna glasba.
III.	program
10.00 Klavirske skladbe - 10.55 Bizet in Rimski-Korsakov - 12.10 Sličice iz angleškega življenja -13.10 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka J. Sutherland - 15.30 Haend-lov oratorij - 17.10 Mozartove skladbe 17.45 B. Porena - 18.00 Debussyjeve etude - 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Znanstvena oddaja - 22.50 Petrarcove rime.
Slovenija
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Operna matineja -9.55 Pionirski tednik - 10.25 Ansambel J. Privška - 10.40 Festi-
val v Celju - 11.15 Mladinske skladbe K. Pahorja - 11.35 E. Al-bee: Drobcena Aliče - 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevke -
13.00	Na današnji dan - 13.10 Poljski ansambli - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri -14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Popevke - 16.40 Mladinska oddaja «Interna 469» - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simf. koncert - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zabavna glasba
-	19.59 Kulturni globus - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Melodije - 21.20 Zunanjepolitični pregled - 21.30 Slov. zemlja v pesmi - 22.15 O morju in pomorščakih - 23.10 Mojstri sodobne glasbe - 24.05 Jazz.
Ital. televizija
17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Komorna glasba - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik -
21.00	Giacosa: «Mačja šapa« -
22.00	De Bakey — kirurg srca -
23.00	Dnevnik.
II. kanal
18.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik
-	21.15 Italijani v Eritreji - 22.00 Varietejski spored.
Jug. televizija
18.05, 21.00, 23.00 Poročila - 18.10 Vaša križanka — oddaja za otroke
-	18.55 Obzornik - 19.15 Koncert za nori mladi svet - 20.05 V pasti — sovjetski film - 21.38 Živeti v miru —• ital. celovečerni film.
še učiteljstvo zavedlo, da je obstoj slovenske šole povezan s prosvet-no-kulturnim delovanjem. Kje je barkovljanska mladina, ki se udejstvuje povsod drugod, samo v domačem kraju ne?
Kakšne stične točke družijo naša društva z organi Zveze, da bi bila ta tolmač našega razpoloženja in naših želja.
Negativnih primerov bi bilo več, ali omejimo še na enega, ki je za nas do neke mere aktualen in ki se vleče že nekaj let. V okviru društva deluje baletna šola. Nastala je že 1. 1962 po zaslugi in iniciativi požrtvovalnega g. Ceja-Vilesa. Že takrat je postalo aktualno njegovo vprašanje ,ki smo ga predložili SPZ s prošnjo, da ga ugodno reši v korist ne samo našega društva ,temveč tudi drugih zainteresiranih društev in predvsem otrok. Pred dvema letoma je spet naše društvo pomagalo g. Ceju in mu dalo ponovno možnost delovanja s tem, da je preuredilo dvorano in ga vsestransko podprlo, da je poživil baletno šolo na dveh krajih. Marca letos smo vložili pri
SPZ prošnjo, da se g Ceju na kakšen način pomaga, saj skozi določeno letno dobo vzgaja in telesno usposablja okrog 30 otrok od 6. do 12. leta. Vprašanje rešujejo komisije in to že več kot tri mesece.
Obstaja tudi komisija za dora-ščajočo deco. Ni nam znano, da bi se kdo od te komisije kdaj zanimal, kako se vzgajajo otroci v baletni šoli, kako se počutijo, pod kakšnimi razmerami učitelj uči itd. Cernu nam potem služijo komisije. Nekoč so naša društva uspešno in vsestransko delovala, pa niso poznala komisij, danes v dobi komisij pa propadajo. Ne bi bilo bolje, da bi nepoznani ljudje, ki so člani teh komisij, posvetili raje svojo vnemo in delo društvom na terenu in ne se zapirali med štiri stene, od koder ne pride ničesar, kar bi občutila društva.
v-
Edvin Švab
«Samo nekaj pojasnil k izvajanju tov. Stanka Pertota. SPZ ni
čakala do danes, da bi povedal kako težko je sestajanje odbor Ko sem omenil, da bi morala dr štva imeti elastične odbore, se mislil tudi na odbor SPZ, ki razen dvakrat ni mogel v cele sestati. Toda zato je bilo posvet vanje prosvetnih društev v Gr gorčičevi dvorani ,kjer smo | vprašanje tudi obravnavali. K | smo govorili o tem, kako nadom j stiti člane odbora, ki so zaradi z | držanosti prepogosto odsotni, in 1 smo razpravljali o tem, iz katel j ga društva bi lahko kdo prišel p ! magat, je prevladalo mnenje, da i j bi potegnili v odbor SPZ najbq 1 aktivne delavce iz raznih društi bi potem trpelo delo v teh dr štvih. Mi smo na to opozarjali, ki smo se te pomanjkljivosti zaveda toda krivda nikakor ni na tisti ki so delali, temveč na tistih, : niso prišli zraven in ki niso d lali.» Nato je Edvin Švab pojasn nekaj okoliščin v zvezi z baletr šolo v Barkovljah in še vprašan, redne zaposlitve baletnega učitel, Adrijana Vilesa.

ne, V i zahtevate
novi 570 Zoppas!
Pojavil se je novi ZOPPAS 570, prvi nadvse avtomatičen, ki pere vse.
Nov po svoji liniji, tako eleganten in funkcionalen, najnovejši po tehnični popolnosti in stopnji svojih storitev! Samo podjetje z izkušnjami, kakršne ima ZOPPAS, vam je moglo dati tak nadvse avtomatičen, nadvse natančen, nadvse moderen, skratka pralni stroj, ki pere nadvse!
jopp as
__________________ /
Želim si pralni stroj, ki bi opravil vse sam, ki bi pral perfektno karkoli... v
ki bi bil zelo nežen
z mojim perilom
in ki bi trajal vse življenje!
zahtevam
mar
preveč?
H
V PROSVETNI DVORANI
Zaključna produkcija glasbene šole v Sovodnj ah
Jutri, v soboto zvečer, bo produkcija še v Doberdobu
Po osrednji zaključni prireditvi, j je bila prejšnji dan v Prosvetni Ivorani v Gorici, je šola Glasbene natice v Gorici priredila v sredo večer glasbeno produkcijo v So-odnjah, v soboto zvečer ob 21. uri 4 bo v prosvetni dvorani v Do->erdobu.
Prireditve v Sovodnjah se je ude-ezilo veliko domačinov, ki so z animanjem spremljlai prikaz no-ega znanja mladih glasbenikov. V ivodu je prof. Križmančič s krat-:im nagovorom opozoril na po-nen glasbenega pouka ter na na->ore Sovodenjcev, da bi se na tem ibmočju odpravila vrzel, ki je dol-a leta obstajala. «Sovodnje — je lejal — so prav gotovo na prvem nestu kar tiče moralne in mate-ialne podpore Glasbeni matici, za-o se, danes vsem za to pomoč ahvaljujem. Opravičim naj se, če >o današnji program krajši. Gojen-i, ki bodo danes pokazali, koliko o napredovali v tem letu, so v ;lavnem Sovodenjci in je gostov »ravzaprav malo. Zato tudi prodam ne more biti preveč obši-en.» Ob koncu je izrazil upanje, la se bodo z napori za izgradnjo no. ■e dvoranice v Sovodnjah ustva-ili tudi za šolo Glasbene matice ’ Sovodnjah boljši pogoji.
Sledil je program začetnih vaj :akor tudi že nekaterih kar zahtev-lih skladb, ki so ga izvajali nasled iji gojenci: pianistka Anamarija Pe icon, harmonikar Franko Sekulin lianisti Marko Cubej, Mavro Dor-lik in Ana Pelicon ter Graziella \irlani (štiriročno), violinist Zdrav. :o Novak, pianistki Savina Cotič n Klara Maraž, violinist Marko lotič ter harmonikar Marko Rojec.
Gorica
VERDI. 17.15: «Le streghe«. Silvano in Alberto Sordi. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
HORSO. 17.15: «1 lunghi giomi del-la vendetta«. G. Gemma in G. Giorgetti. Italijanski kinemaskope v barvah.
HODERNISSIMO 17.55—22.: «Clint il solitarioii. G. Martin in F. San-cho. Italijanski kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE. 17.30: «Kitosch, l’uomo che veniva dal nord«. George Hil-ton in Krista Neli; v barbah in kinemaskopu. Italijansko-španska koprodukcija.
VITTORIA. 17.30—21.30 »Daniel Beo. ne, 1’uomo che creb il Far West». Fred Paker. Ameriški barvni film.
Tržič
IZ/, UK RO. 18.—22.:«Johny Juma». M. Damon in L. Dobihin, v barvah.
EXCELSIOR. 17.30—22.: «11 grido delle aquile». T. Trayon.
PRINCIPE. 18.-22.: »Angeli nell’in-femo». J. Drury in S. Karlson; v kinemaskopu in barvah.
Ronke
EXCKLSIOR. 19.30—22.: «Mondo a-nimato N. 1». Barvna risanka.
RIO. — Zaprto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ui ponoči je od ta v Gorici lekarna ALEŠ ANI, . Carduccl 38, tel. 22-68.
RONKE
Ves dan in ponoči je dežurna le ma »Alla Stazione« dr Matitti, 'evored Garibaldi 3, tel. 75-046 TR2IC
Dane. ves dan in ponoči je od ta v Tržiču lekarna »S Nicolb« . Olivetti, Ul. I. Maggio 94, tel
Pri klavirju je spremljal Aleksander Vodopivec.
Drevi v Tržiču občinska seja
Drevi ob 20.30 bo občinski svet v Tržiču začel obravnavati proračun za leto 1967. Na dnevnem redu je tudi predlog za najem posojila 100 milijoov lir z jamstvom INGIC za izredna javna dela.
Dohodninski davek v Tržiču
V Tržiču so objavili seznam pla-čevalcev dohodninskega davka. Na prvem mestu je podjetje za izdelovanje hladilnikov Della Barba -Krenter s 60 milijoni dogovorjenega zaslužka; prijava je bila za 7,1 milijona lir.
NESREČA SE JE PRIPETILA V SREDO ZVEČER
Bolničar podlegel poškodbam na glavi ki jih je dobil pri padcu z motorja
Otrok iz Podgore se je poškodoval pri igranju . Nesreča v tekstilni tovarni
ligo ja iz Ul. Attimis 61 v Podgori. Otrok se je v družbi drugih otrok igral na cesti; nekateri njegovi prijatelji so bili na kolesu. Med temi tudi 8-letni Valter Batisti iz Ul. Slataper 22, ki je s kolesom povozil Klavdija, ki se je pri padcu udaril v glavo. Zavoljo nesreče, ki se je primerila že v sredo nekaj pred 20. uro, se bo zdravil 10 dni.
Na delu v mehanični delavnici COM v Ul. d’Aosta se je pri razdiranju motorja urezal v levo roko 22-letni Silvano Russian iz Ul. Bro-lo 10; v bolnišnici se bo zdravil 10 dni.
Semeniščnik 19-letni Andrea Bu-coni iz Ul. dello Sguardo 47 v Trstu (rojen je bil v Pulju) je gledal delavce pri delu; pri tem se mu je delček železa zarezal v desno iiiim tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiii
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Izdajal se je za vojaškega zdravnika in hotel 5000 lir od vojakovega brata
Prišla je k zdravnikovi materi ter prosila 2000 lir za nakup zdravil ■ Na cesti v Podgori je pijan ustavljal vozila
V sredo zvečer nekaj po 21. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico nezavestnega 56-letnega Ge-rolama Simonettija iz Ul. Semina-rio 3, ki se je poškodoval pri padcu z motociklom. Poškodovanec je kmalu po prihodu umrl zaradi zloma lobanje ter pretresa možganov. Simonettija so našli v Ul. Monte Cucco, kjer je zaradi padca nezavesten ležal na tleh. Vzroki nesreče niso znani, vsekakor je gotovo, da je mož izgubil nadzorstvo nad vozilom ter za njegovo nesrečo niso odgovorne tretje osebe. Simonetti je bil svoj čas zaposlen pri Zelenem križu, v zadnjem času pa je delal kot bolničar v psihiatrični bolnišnici.
Za deset dni so na zdravljenju v civilni bolnišnici v Ul. V. Vene-to pridržali 6-letnega Klavdija Ma-
stegno; v bolnišnici se bo zdravil 10 dni.
V podgorski tekstilni tovarni je zaboj padel na nogo 34-letnemu Francu Gabrijelčiču iz Ul. Brigata Etna 60 ter mu zlomil desni palec. V bolnišnici se bo zdravil 10 dni; nesreča se je pripetila kmalu po 13. uri.
Med varjenjem vpodjetju Luigi Adani v Ul. Aquileia je razstopljena kovina kanila na nogo vajencu 17-letnemu Gianpaolu Napolitanu iz Ul. S. Michele 71. Zaradi opeklin na levi nogi so ga v bolnišnici pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Goriški okrajni sodnik dr. Ba-lani je včeraj v odsotnosti obtoženca obravnaval zadevo 40-letnega Vittorina Dall’Osta iz Cogollo pri Vicenzi, ki je že star znanec policije in sodnih zaporov.
Dne 26. oktobra lani zvečer ob 22.45 se je ta človek predstavil v stanovanju 27-letnega Lucijana Kosmača v Gorici Ul. Seminario 6, kot zdravnik stotnik pri odredu za vojaške novince v Orvietu. Ko je od njega izvedel, da ima tam brata, ki služi vojaški rok, je namišljeni stotnik-zdravnik dejal Kosmaču, da je on operiral brata na slepiču in da bi brat potreboval sedaj 5000 lir, da bi lahko prišel domov na bolniški dopust. Kosmač mu je že skoro hotel izročiti, denar, vendar se je v zadnjem trenutku premislil, ker je pomislil, da bi mu brat kaj pisal o operaciji in o svoji potrebi. Zato je neznanca odslovil ter potem šel na kvesturo in prijavil vso zadevo.
Policija je kmalu ugotovila, da je neznanec stanoval v hotelu Unione ter ga je na Kosmačev dom spremil hotelski čuvaj Jožef Macor, katerega je prej vprašal če ve za koga iz Gorice, ki je sedaj pri vojakih. V hotelu so iz knjige za tujce dobili tudi njegove podatke in čez dobra dva tedna so dobili tudi njega. Po kratkem oklevanju je mož priznal sleparijo in dejal, da je obiskal s takim namenom že več družin. Ugotovili so tudi, da Je bil že večkrat kaznovan za razne prestopke.
Sodnik ga je včeraj v odsotnosti obsodil na 4 mesece zapora in 66 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Uradno ga je branil dr. Sorrentino.
Prav tako v odsotnosti obtoženke je sodnik obravnaval tudi zadevo 32-letne Rosalije Medeot iz Slovren-ca. Ta je prišla dne 4. marca letos ob 21. uri v stanovanje Romilde Cascetti por. Cristianini ter prosila, naj bi Ji dala 2000 Ur za zdravila, ki da jih ji je predpisal njen sin zdravnik Cristianini. Čeprav jo je žena zavrnila, je obtoženka nadaljevala s svojim nadlegovanjem, dokler ji ni dal 2000 lir njen zet dr. Alfonso Vuolo, ki je bil prisoten. Ko je za zadevo iz-
vedela policija, je pri preiskavi ugotovila, da je Mecfeotova zdrava kot riba, da že več let noče delati in skuša na tak način izvabiti iz lahkovernih ljudi denar. To je pri zaslišanju na policiji tudi sama priznala.
Sodnik jo je včeraj obsodil na 4 mesece pripora. Branil jo je uradno dr. Battello.
Neki vaščan iz Podgore je dne 17. marca letos okrog 20 ure poklical tamkajšnje karabinjerje naj bi posredovali, da bi preprečili prometno nesrečo, šlo je za nekega precej vinjenega možakarja, ki je na cesti brigata Cuneo ustavljal vozila, ki so hotela mimo, kričal in razgrajal. Karabinjerji so ga prijeli in ugotovili, da je 39-letni Stanislav Comelli iz Gorice Borgo Ca-stello 16 Ko pa so ga odpeljali proti kasarni, se jim je blizu vaškega pokopališča izmuznil, prišel skoro pod poltovorjak in nato izginil v grmovju ob cesti. Karabinjerji so ga prijavili sodišču,, ki ga je včeraj v odsotnosti obsodilo na 8000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je uradno odv. Pascoli.
Drž. tož. odv. Pedroni; dr. Balani; zap. Smet.
sodnik
Kakšne bodo značilnosti avto ceste Villesse-Gorica
V	odgovor na zadevno interpela cijo pokrajinskega svetovalca odv. Pascolija je pokrajinski predsednik dr. Chientaroli navedel glavne tehnične značilnosti goriške avto ceste.
Odsek avto ceste Villesse - Gorica je že odobren od strani ANAS ter prihaja v izvršno obdobje. Načrt je osnovan na značilnostih, ki jih predpisuje zakon za priključke. Imela bo dve cestišči po 7 metrov vsako ter dve stranski stezi po 1 meter širine. V celoti bo torej široka 16 metrov ter se bo razliko vala od avto cest prve kategorije samo po širini razdelilnega pasu v sredini.
V	ViUessah bodo zgradili priklju ček na stroške delniške družbe Av-
tovie Venete ter s sistemom normalnih priključkov na avto ceste.
Izlet ENAL
v Ljubljano in na Bled
V soboto 17. junija se zaključi vpisovanje za avtobusni izlet ENAL s skupnim potnim listom v Ljubljano in na Bled 29. junija. Kdor ima osebni potni list, se lahko vpiše do 26. junija. Udeležencev bo za dva avtobusa. Voznina 2.000 Ur (za lastnike osebnega potnega lista), odnosno 2.200 lir (kolektivni potni list).
Bled - Bohinj -Vintgar-Ljubljana
to so cilji izleta, ki ga pripravlja goriška mladina za nedeljo, 25. junija t.l. Vsem, ki se še niso prijavili, priporočamo, da si v mladostni razpoloženosti in družbi o-gledajo te prelepe turistične kraje j in naravne lepote naše matične i domovine.
Prijave sprejemajo: V števerja-| nu: Ana Maraž in Milena Koren;
: v Pevmi in za Oslav.je: Jožko Prinčič; na Prosveti v Gorici tel. 24-95 tudi za štandrež in Podgoro; v Sovodnjah: Branko Kuzmin tudi za Rupo, Peč in Gabrje; v Doberdobu: Boris Cotič; v Dolu: Jordan Vižintin, tudi za Poljane in Jami je; j na Vrhu: Lucijan Cemic.
Vpisovanje traja dokler bo kaj prostora v avtobusu. Cena za vožnjo in skupno kosilo po 2.000 lir, ki se plačajo pri vpisu. Avtobus bo vozil na krožnji poti: Gorica, Videm, Trbiž, Jesenice, Bled, Bohinj, Kranj, Ljubljana, Postojna, Vipava in Gorica.
Prosimo poverjenike in vse ostale udeležence, da se sestanemo v nedeljo 18. t.m. ob 20. uri pri plesni čajanki v klubu S. Gregorčič v Gorici. Udeležencem priporočamo, naj se vpišejo za izlet najkasneje do nedelje zvečer.
Pripravljalni odbor
KOLESARSTVO
MEDNARODNA DIRKA ALPE ADRIA
Cesta Krmin-Plešivo posejana z luknjami
Cesta Krmin-Plešivo je bila prejšnji dan na gosto posejana z luknjami. Pri najboljši volji po njej ni bilo mogoče voziti drugače kot v drugi, tako je vozilo poskakovalo. Od plešivske šole proti Krmi-nu sta jo krpala dva cestarja, toda od šole navzgor proti Plešivemu, je ostala takšna kot je bila. Potoki, ki so tekli po njej, so sprali ves vrhnji del, in če občina ne bo kaj ukrenila, bo voda polagoma začela resno riti po podlagi iz debelega kamenja. Že sedaj je cesta na zgornjem delu bolj podobna osušeni strugi kot poti, ki vodi na mejni prehod, če ceste ne bodo popravljali, bo voda razrila dobro podlago, ki so jo napravili še pod zavezniki. Potem bo strošek za njeno asfaltiranje, ki je po načrtu predvideno, neprimerno večji.
Zaprta pokrajinska cesta
Pokrajinska uprava sporoča, da bo zaradi praznika v Medeji zaprta za promet Ul. Friuli v Medeji in sicer jutri, v soboto od 20. do 24. in v nedeljo prav tako od 20. do 24. ure. Promet bo v tem času usmerjen po Ul. «Scuole» in «A. Diaz.) v Medeji.
Obvestilo združenja krvodajalcev
Združenje krvodajalcev v Gorici sporoča, da bo njegov urad pri centru za transfuzijo krvi v goriški civilni bolnišnici v mesecih junij, julij, avgust in september posloval samo ob torkih in petkih od 20. do 22. ure.
Obsojena šoferka
Okrajni sodnik v Tržiču je včeraj pogojno obsodil na 30.000 lir globe 39-letno Ljubico Lukič iz Beograda, šoferko tovornjaka. Pred sodišče je prišla zaradi prekrška, ki ga je 1966. leta zagrešila v Pieri-su. Takrat je namreč vozila prehitro ter na križišču prehitela neki avtomobil. Kazen je pogojna.
Skuter trčil z avtom
Sinoči nekaj pred 20. uro so poklicali avto Zelenega križa v Far-ro, kjer se je pripetila prometna nesreča, pri kateri je 53-letni Romano Freschi iz Romansa trčil s svojim skuterjem ISO z nekim avtomobilom ter se pri tem poškodoval. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili u-darec na glavi, rano na čelu in na tilniku ter druge poškodbe. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Karabinjerji iz Gradiške, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili poškodbe tudi na obeh vozilih.
t '	-	-	-	-	, W	^ '	''
Z etape na kronometer Videm . Sesljan. Zgoraj — kolesar skozi cBJ* Spodaj — predstavnik Furlanije - Julijske krajine s pokalom za ekip
ni uspeh
Presenečenje v zadnji etapi: v Ljubljani zmagoslavje Roga
Škerlj (končni zmagovalec), Božičnik in Valenčič na cilju 14’ pred ostalimi
LJUBLJANA, 15. — Prva mednarodna kolesarska dirka Alpe Adria se je končala z zmagoslavjem kolesarjev ljubljanskega Roga, ki so zavzeli prva tri mesta tako med posamezniki kot v skupni uvrstitvi in zmagali tudi v obeh zadnjih najtežjih etapah. V zadnji etapi Bovec - Vršič - Ljubljana je startalo 53 kolesarjev. Prvih 20 km do vr-šiškega vzpona so kolesarji vozili v skupini. Tu pa sta pobegnila mladi Božičnik in Gasparotto. Na Vršič je prvi privozil Božičnik za njim pa Škerlj in Valenčič, vsi člani ljubljanskega Roga. Po Kranj, ski gori je ta trojica pobegnila o-stalim in prispela na cilj v Ljubljano s prednostjo 14 minut pred ostalimi kolesarji.
Vrstni red na cilju zadnje etape:
1.	Valenčič (Rog)	3.44’25"
2.	Škerlj (Rog)	3.44’25”
3.	Božičnik (Rog)	3.44’25”
4.	Pavlik (Beograd)	3.58’49”
5.	Hvastja (Rog)	3.58’49”
6.	Cubrič (Beograd)	3.58’49”
Sledila je skupina s časom 4 ure
in 11*07”.
KONČNA SPLOŠNA LESTVICA
1.	ŠKERLJ	21.58’58”
2.	Božičnik	22.04T7”
3.	Valenčič
4.	Santantonio
5.	Gasparotto 8. Del Bianco
10. Pessot
V ekipnem plasmaju je zmagovalec Rog, druga je ekipa Furlanija - Julijska krajina, tretji pa je Beograd. To so še neuradni rezultati.
«lliitlllllliilliliaatlillllllllllliillllllllllllliiffiilililKlllllitlllililllllilt*lllilllllll*lillllllllflliitlllliMi>viiiiflliMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiilillililiiillllllllllilatiiilaail*atBiail,,",l>
MEDNAPOPNI NOGOMET —0771^
TOKIO, 15. - Japonec YoshiaW Numata je danes osvojil naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. Japonec je v dvoboju z® naslov premagal po točkah v 15 rundah sedanjega prvaka Filipih6? Flasha Elordeja. Numata je v tretji rundi obležal za 8” na tleh, a se je kmalu opomogel in gladko zeae-gal. Elorde je namreč zaključil «■ spešno samo tretjo in zadnjo rundo;
Filipinec je moral tako preda« svoj naslov, ki ga je branil celih šest let, bolj prožnemu, gibčnefflU in predvsem močnejšemu Numati.
ZA TEKMO Z ROMUNSKO REPREZENTANCO
Dvaindvajset nogometašev na razpolago Valcareggiju
Priprave od ponedeljka dalje v Covercianu
RIM, 15. — V ponedeljek se bodo v športnem centru v Covercianu začele priprave italijanskih nogometašev za tekmo izločilnega dela za evropski pokal narodov z Romunijo, ki bo 25. t.m. v Bukarešti. Tehnični komisar Ferruccio Valca-reggi bo imel na razpolago naslednje igralce insodelavce:
BOLOGNA:	Giacomo Bulgarelli,
Ezio Pascutti.
FIORENTINA: Enrico Albertosi, Mario Bertini, Giancarlo De Sisti, Giuseppe Brizi, Mario Brugnera.
INTER: Giacinto Facchetti, Ari-stide Guamieri, Spartaco Landini, Armando Picchi.
JUVENTUS:	Roberto Anzolin,
Giancarlo Bercellino, Emesto Ca-stano.
MILAN: Giovanni Lodetti, Gianni Rivera, Roberto Rosato.
NAPOLI: Antonio Juliano.
MANTOVA: Dino Zoff.
Zdravnik: dr. Italo Ferrando, maser: Giancarlo della Časa (Inter). • • •
CHICAGO, 15. — Cagliari, ki predstavlja Chicago na ameriškem nogometnem prvenstvu «United Soccer Association« (ki ima prizna-
nje FIFA), je prejšnjo noč premagal enajsterico Shamroch Rovers, ki nastopa za Boston, kar s 5:0 (4:0). Gole so za Cagliari dosegli Boninsegna (2), Rizzo, Longoni in Visentin.
• « »
AUGSBURG, 15. — V tekmi turnirja za alpski nogometni pokal je enajsterica «Miinchen 1860» premagala s 4:3 (1:2) Romo.
• * *
LIMA, 15. — Napoli je otvoril svojo turnejo po Južni Ameriki z zmago nad drugouvrščeno enajsterico prvenstva v Peruju Sports Boysom. Italijani so premagali tekmece z 2:1. Za Napoli je bil obakrat uspešen Altafini in sicer v 5’ prvega polčasa in v 34’ drugega. Domačini so edini gol dosegli v 24’ prvega dela igre.
* • *
VARŠAVA, 15. — Tekma med poljsko olimpijsko reprezentanco, ki je tokrat nastopila kot sindikalna reprezentanca, in Fiorentino se je končala neodločeno 1:1. Tekmo, ki so jo že včeraj odložili zaradi slabega vremena, so morali danes zaradi naliva prekiniti v 17’ d.p.
CARDIFF, 15. — Mehiški boksar Vicente Saldivar je z zmago po točkah v 15 rundah nad Howar<Jofl> Winstonom <Walles) ohranil n®r slov svetovnega prvaka peresne V' tegorije.
SZ BOR
naproša vse igralce moške odbojkarske B ekipe naj se zberejo v nedeljo, 18. t.m. ob 1* uri na Trgu Oberdan, od koder bo odhod v Gorico, kje_r bodo finalne tekme promocijskega prvenstva.
• * •
Odbor za ekipne šport« 10. jubilejnih športnih i(Jer
vabi predsednike ali odg®" vorne za nogometni odsek pri društvih, ki se name* ravajo udeležiti nogometnega turnirja športnih iger na sestanek,
ki bo v ponedeljek, 19- *■ m. ob 20.30 na stadion« «Prvi maj».
„„„„„„„„„„„„„„„„„„....................................................UH..............im...m...immiuum.................................................trnu...n....n...iiiim.mniiin"1
J
John LOBOV
Crea»y	_ _
PEČAT
.r
Roger West se je povzpel po stopnicah. Vsa vrata v prvem dstropju so bila odprta, v spalnici, v kateri pa se Je zgodil usen zločin, so fotografi kriminalističnega oddelka snemali, larati so bliskali.
—	Ali ste zaključili? je vprašal inšpektor.
—	Smo, gospod.
Roger je stopil v spalnico in zagledal trupli ubitega za-»nskega para v položaju, v katerem ju je našel njihov sosed hiše nasproti vili.
Komisar Wilson, mož širokih ramen In sivih las, Je po-ravil Westa.
—	Tokrat, Je rekel komisar resno, Je Lobo šel čez mejo. __ Ali imate kakšen poseben vzrok, da zadržujete otroka
hiši, je suho vprašal West.
—	Imam; hotel sem, da se pogovorite z njim. Vem, da jbite otroke, inšpektor. Malček je bil že buden, ko je prišel sed, pa sem pomislil, če je mogoče videl morilca. Zato k nisem hotel spustiti iz hiše. Lahko se z njim pogovorite
ga morebiti kaj vprašate, prej, preden bo pozabil, ali pa začel izmišljati.
West se je takoj raznežil.
—	Oprostite, je rekel. — Dobro ste storili. Kakšen Je
>ložaj?	,	^ „
__ Zelo slab, je odgovoril W11son. Ni sledov, ni prstnih
odtisov. Morilec je nosil rokavice, vendar si je na konce prstov prilepil tudi kose levkoplasta. V hišo je prišel skozi okence, odšel pa skozi vhodna vrata. Sosed iz hiše, na drugi strani ulice, je videl morilca bežati, vendar ga ne more natanko opisati. Spominja se, da je bil zločinec droben, obut v čevlje z debelimi gumijastimi podlati in da je tekel neslišno kot 'zajec. Ta priča je spodaj s svojo ženo. Gre za upokojenega oficirja, polkovnika Hambledona.
— Hvala, komisar. Grem k dečku.
Rogeru Westu je bilo nekoliko žal, ker je tako grobo nastopil proti komisarju Wilsonu, ki naposled ni bil niti tako slab človek, kot so govorili. Odšel je v pritličje. Bill Sloan je bil še vedno v predsobi.
— Ali me potrebuješ, Roger?
— Za sedaj ne, hvala! A ja, saj res, kako pa je ime dečku?
— Peter.
— Prav, hvala.
Roger se Je počesal in vstopil v salon. Zenska v rdeči domači halji je bila starejša, kot se mu Je zdelo, ko Jo je videl na oknu. Njen soprog je stal poleg nje vzravnan, in oblečen; vendar je imel okrog vratu ruto, da bi skril, ker ni imel kravate. Pod tankim nosom je imel ozke brke.
— Dober dan, Peter, je rekel inšpektor veselo. Potlej Je na hitro pozdravil polkovnika in njegovo ženo ter stopil proti dečku, čigar oči so ga vedno bolj spominjale na oči njegovega sina Richarda.
— Peter, všeč mi je, da sem te spoznal.
— Ali ste vi detektiv? je vprašal deček.
— Tako je, Peter. To je moj poklic,
— Ali je moj oče mrtev? In mama?
Polkovnik Hambiedon ga je prekinil.
— Ali ne bi dovolili, da odpeljemo dečka k nam, inšpektor? Lahko bi popazili nanj, dokler...
— Ne takoj, polkovnik.
West Je sedel na rob naslonjača in pomignil Petru, naj
pride. Peter je prišel resnega obraza, kot da je spoznal nenadoma, kaj je skrivnost smrti, čeprav mu o tem še nihče ni ničesar povedal.
Roger West je pomislil, kaj bi v takem primeru rekel Richardu ali Razkuštrancu. Ničesar ni treba skrivati, vse je zamer. Preprosta iskrenost je več vredna, kot vsi izgovori.
— Peter, je začela gospa Hambiedon. Ti boš v kratkem...
Deček je neprekinjeno gledal inšpektorja Westa.
— Povejte mi, gospod detektiv, ali sta res mrtva?
— Sta, je odgovoril Roger mirno. — In hudo mi Je. Koliko si star?
— šest.
Leto dni starejši od Razkuštranca in dve od Richarda. Dečkov glas je bil miren in resen.
— Ubil ju je, grd človek, ali ne?
— Oh, je rekla gospa Hambleton in zajokala.
— Da, Peter, to je bil slab človek.
— Sovražim ga, je kriknil otrok.
— Tudi mi ga... Ali hodiš v šolo?
— Da, gospod. Vsak dan v St. Wilfrid.
— Imaš rad šolo?
— Da, posebno takrat, kadar se učimo risanje.
— Poglej, poglej, tudi moj sin Razkuštranec, prav tako kot ti, ljubi risanje. Ali kakšnemu od tvojih sošolcev v St. VVilfridu rečete Razkuštranec?
— Ne bi rekel, gospod. To je neobičajno Ime.
— To je vzdevek, Peter. Veš, ko te bom nekega dne obiskal, ti bom povedal, zakaj kličem svojega sina Razkuštranec. Povej mi, ali si se danes prej prebudil kot po navadi?
— Oh, da, precej prej.
— Kako to, prosim te, zakaj?
— Ker sem slišal neki trušč. To je bil gospod Hambiedon; tekel je po stopnicah. Gospod Hambiedon, ali ne, da sem vas slišal?
— Ja, nisi se zmotil.
— Ali si odprl vrata in videl, kdo gre?
— Ne, gospod. Hotel sem jih odpreti. Vendar... vend® jih nisem. Ali sem slabo storil, ker jih nisem?	.
— Ne, Peter. Prav si storil. Vendar ali si pred tem slišal?
— Ne spominjam se.
- Mislim, ali si slišal atija in mamo, da bi se s k0l° pogovarjala?
— Ne. Poslednjič sem videl mamo, ko me je prišla s>n°, poljubit. Vedno me je poljubila prej, preden sem zasp®' Poljubila me je tudi, če sem že spal. Sinoči pa sem se zb°d 0 Gospa Hambiedon je komaj zadrževala solze. Polkovnik > je potrepljal po rami.
— Doroty, prosim te.
Roger je za trenutek obmolknil. Občutil je, kako m« kaj stiska grlo in kako mu besede težko gredo z jezika-prvem nadstropju je bilo slišati težke korake. Pred hišo ** je ustavil avtomobil.
— In atija? Kdaj si	poslednjič videl	atija?
— Ko me je včeraj	zjutraj odpeljal	v šolo	Moja	50
je ob poti, ki vodi očeta v službo.
— Danes te bo odpeljal gospod Hambiedon. Kje pa st nuje tvoja babica?	-
— Katera? Imam babico Smith, to je mama moje in živi zelo daleč, na Škotskem. Lani sem bil pri njej na PJ čitnicah, medtem ko sta bila mamica in ati v Franciji. Inl8l|, pa še drugo babico, atijevo mamico. Ona stanuje v London — Ali te pride knj obiskat?
— Seveda. Vsak teden.
— In ti jo imaš rad?	.j,
— Zelo. Prvikrat so se modre oči malega dečka zablis^ o — Kadar koli pride,	mi kaj prinese.	Zna pa	igrati
na klavir. Tako kot mamica... Ali je res moja mamica
— Res je. Peter.	-
— Ce bi spoznal tega zlega človeka, ki mi Je ubil mam1 bi ga ubil s puško. Sovražim ga.
(Nadalievanie sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6. II., TELEFON 93 808 in 94-638	- Poštni predal	559 - PODRUŽNICA:	GORICA: Ulica	24 Maggio	1/1.	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vn»P«
četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 lir. celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna	številka v tednu	ln nedeljo 50 para (50	starih dinarjev),	mesečno 10	din	(1 000 starih dinarjev), letno	100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - m
SFRJ- ADJT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., t ’efon 22-207, tekoči račun pri	Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1	- OGLASI: (ena	oglasov: Za	vsak	mm v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - vfali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tr*»*'"
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicita Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega -iška Trst