Rusi pri prehodu čez reko
Ni trdijo, da imajo Leningrad Nnoma obkoljen s suhega
i ^civ	...
pZe od petka neprestano obstf-eljujejo mesto.
'Hci trdijo, da je padec Leningrada samo
j^ašanje par dni še. Rusi pravijo, da bodo
ranili mesto do zadnje kaplje krvi.
vrhovno poveljstvo naznanja, da je nemška arma-Pa ^ a Leningrad od vseh .zvez po suhem in da je včeraj za-P leZniŠko središče Schluesselburg, ki je samo 21 milj vzhod-in na drugi strani reke Neve, ki teče skozi Leningrad.
Rusi priznajo, da se vrše vroči boji za posest mesta in da delajo Nemci silovite izpade zahodno in južno od mesta. Nemci mečejo topovske izstrelke v mesto neprestano že od petka.
če je nemška armada dosegla že reko Nevo na vzhodni strani mesta, potem je mesto popolnoma odrezano od zunanjega sveta po suhem in ima zvezo samo še z morjem. Finci trdijo, da je padec Leningrada samo vprašanje par dni še.
Rusko vrhovno poveljstvo pa zatrjuje, da niso Nemci še nikjer predrli ruske obrambne linije. Radio iz Leningrada je zagotavljal, da bodo Rusi branili to "zibelko boljševiške revolucije do smrti" in da bo mesto vzdržalo vse nemške naskoke.
"Mi smo postavili jeklen zid okrog mesta/' je naznanjal radio iz Leningrada.
Nemci priznanjo, da se Rusi silovito upirajo in da jim morajo Nemci iztrgati vsako vasico posebej. Rusko poročilo zatrjuje, da so Rusi vrgli na centralni fronti Nemce iz več važnih pozicij. Ruski kozaki so prodrli celo za nemško bojno linijo, tam zajeli nemški generalni štab in ubili nekega nemškega generala.
Rusi tudi trdijo, da niso Nemci niti pri Kijevu, niti pri Odesi napredovali kljub vsem strašnim izgubam v vojaštvu in vojnem materialu.
Letalo je potopilo ameriški parnik
Washington, 8. sept. — Državni urad je bil danes obveščen, da je neko letalo z bombami potopilo ameriški tovorni parnik Steel Seafarer v Rdečem morju. Parnik je vozil potrebščine angleški armadi v Egipt. Posadka s parnika, okrog 20 mož, je bila vsa rešena.
Di 'žeč puške visoko, da si jih ne zmoči jo, brodi ruska patrulja čez reko, da napravi nacijem "surprise party." Slika je bila poslana po radiju iz Moskve.
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
V soboto se je prismehljala v naš urad neumorna dobrotnica in zagovornica naših mladinskih pevskih zborov, gdč. Ančka Traven in nam izročila $10 za Lauschetovo kampanjo, kar je zbral "Lausche for Mayor Club!' na Jutrovem. Prispevali so po $t": Wed Stanič,' John Požar, Martin Vatovec, Joseph Simčič, Anton Miklaučič, Anton Traven, Joseph Bubnič, John Samsa, Mr. in Mrs. Jos. Zorn, Frank Požar.
Dalje sta prispevala po $10 Frank Klaus, 7128 Donald Ave. in Joe Smole, poznana slovenska fina gostilna na 6112 Glass Ave. Frank Klaus se je pri tej priliki pobahal, da je njegova farma v Geneva, O., edina, ki se lahko ponaša, da je pridelala osem bušljev prosa. Ko smo ga vprašali, kaj bo napravil s prosom, če bo za mlečno ali češpljevo kašo, je rekel,
da nima glede tega nobenih skrbi, ker so štiri bušlje:prosa po-zobali ptiči, štiri pa kokoši.
Po $5 so prispevali: Mr. in Mrs. Anton Prime, prodajalna fine grocerije na 985 Addison Ed., Mr. in Mrs. M&t Zgonc, 707 115. »St.r^nnf^^rbič, 6605 Bonna Ave., Tony Rud-maii iz 719 E. 157. St., ki je rekel, da brez njegovega petaka kampanja ne bo šla nikamor, Anton Ljube, 6618 Bliss Ave.
Po $2 so prispevali: Rafael Pust, 19105 Cherokee Ave., Mr. in Mrs. Anton Sajovic, 1003 E. 66. Place, Mr. in Mrs. Frank Rus, 1304 E. 168. St. sta prispevala $1.50. Po $1 so pa darovali: August Cesen, 1075 E. St., neimenovan, neimenovana, Joe Somrak, 1043 E. 61. St., Mrs. Margaret Krall, 15105 Thames Ave., Mrs. Agnes Bek, 15319 Hale Ave.
Kanadske, angleške in norveške čete so napravile pogon na rudnike na Špicbergih
50,000 ameriških mehanikov bo do spomladi v angleški službi
Washington, D. C. — Vladni uradniki napovedujejo, da bo do prihodne spomladi najmanj 50,-000 ameriških mehanikov v službi na afriških in angleških frontah. Predsednik Roosevelt je ,uk&zaL ^la se začne z nabiranjem teh mehanikov in drugih strokovno naobraženih mož po vsej Ameriki.
Prevoz iz Amerike bo plačala Anglija, dobili bodo prosto stanovanje in hrano ter od $24 do $38 na teden plače. Poleg teh bo poslanih iz Amerike 500 častnikov ameriškega letalskega kora, ki bodo dali pouk angleškim pilotom pri rabi ameriških letal. Ta ameriška ekspedicija ne bo prišla v bojno zono.
Roosevelta je nekaj gnalo domov k materi
Hyde Park, N. Y.—Predsednik Roosevelt, ki jfe bil doma na delavski praznik, je nameraval zopet priti domov v soboto, 13. septembra. Kot pa pripoveduje, ga je neka neznana sila dvignila, da je moral pustiti vse in iti zopet domov k materi. Nič
Londan, 9. sept.—Ekspedicija, obstoječa iz angleških, kanadskih in norveških čet, je napravila presentljiv obisk na Špic-berge, otočje j Arktičnem oceanu. Ekspedicija je napravila 2,500 milj dolgo pot na oba kraja. Tukaj se nahajajo bogati premogorovi, na katere je Nemčija računala, da jih bo nekega dne zasedla, ker leži otočje komaj 500 milj severno od Norveške, katero ima Nemčija v posesti.
Vojaštvo je premogorove uničilo, nato pa naložilo na ladjo
kakih 1,000 norveških premo-garjev in njih družine. Ladje so nato zopet odplule nazaj na Angleško. Pogon se je izvršil brez vsake -motnje od strani Nemčije. Vsi norveški premo-garji so se takoj vpisali v angleško'službo.
Poročilo ne pove, kdaj je bil izvršen napad na Špicberge, niti kaj se je zgodilo z ruskimi premogarji, ki so bili tudi zaposleni tam. Samo toliko se javlja, da so ruski in norveški premogarji radostno sprejeli ekspedicijo
mu niso javili, da je mati slaba. Kmalu zatem, ko je prišel predsednik domov, je mati umrla.
-o-
Novice iz domovine Mary Sluga, 14315 Thames Ave. in sestra Angela Polis, sta dobili pismo iz Lipovca pri Ribnici. Kdor bi rad zvedel, kako je tam, naj se zglasi na gori omenjenem naslovu. Zlasti naj pride Jakopova iz Prigorice. Iz pisma je razvidno, kako strašno hudo je zdaj doma.
Vojaki morajo prositi za oprostitev vojaščine
Angleži so bombardirali Berlin
Angleški bombniki so zmetali na nemško prestoK-co na tone bomb v enem najsilnejših napadov te vojne. Bombe so zanetile številne požare, mnogo oseb je bilo ubitih in napravljene dosti škode.
London, 8. sept. — Ravno pred enim letom od današnjega večera, je nemška zračna sila priletela nad London, da ga spravi s površja zemlje. Za obletnico je pa danes v lepi mesečni noči poletelo več sto angleških letal, med temi mnogo ameriškega izdelka, nad Berlin ter ga bombardiralo od polnoči pa skoro do zore. To je bil eden največjih napadov, kar so jih Angleži še izvedli.
Angleži so pri tem izgubili 20
Columbus, O. — Urad ohijske naborne komisije naznanja, da bo v par mesecih odpuščenih kakih 1,500 vojakov iz okraja Cuyahoga vojaščine. Prvi opro-ščenci bodo prišli še ta mesec domov.
Dalje naznanja naborna komisija, da bo apelirala na delodajalce, naj sprejmejo odpuščene vojake nazaj na delo ali v službo. Lokalne naborne komisije bodo pa dobile nalogo, naj skušajo dobiti odpuščenim vojakom delo, če istega sami ne morejo dobiti.
Da se prepreči slučaj, kot je bil po prvi svetovni vojni ko od-
puščeni vojaki niso mogli dobiti zaposlitve, je kongres sprejel postavo, ki določa, da ima delodajalec dolžnost vzeti bivšega uslužbenca ali delavca na prejšnje mesto, ki ga je imel, predno je šel k vojakom. Naborni urad upa, da bodo delodajalci topo-gledno radi sodelovali in da ne bo treba nastopiti proti njim s •postavo.
Treba je pa pomniti, da vojaki ne bodo odpuščeni avtomatično. Vsak vojak ki misli, da ima pravico do oprostitve, mora napraviti tozadevno prošnjo pri svojem stotnijskem poveljni-
bombnikov. Poročilo, javlja, da so vrgli angleški bombniki številne zažigalne in razstrelljive bombe na nemško prestolico. Kmalu so se pojavili v mestu številni požari in ognjeni zublji so švigali visoko v mesečno noč.
V noči od 7. do 8. septembra 194C so nemški bombniki ustrahovali London brez prestanka osem 'ur in 18 minut. Takrat so izgubili Nemci 65 letal.
Angleški avijatičarji poročajo, da so vsled številnih požarov videli mesto pod seboj kot na dlani, kar jim je služilo za nove tarče. Nemške protizračne baterije so grmele brez prestanka, toda Angleži niso odleteli, dokler niso vrgli vseh bomb, kar so jih imeli s seboj.
Berlin, 8. sept. — Nemško časopisje, se bridko pritožuje, nad angleško "brutalnostjo,'' ki so jo pokazali s tem, da so njih bombe ubile v sinočnem napadu 27 oseb. (Ko so nemške bombe ubile na tisoče oseb po Angliji, pa ni bila to nobena brutalnost!) Nemci tudi priznajo, da je bilo v sinočnem napadu mnogo oseb ranjenih in tudi število ubitih bo morda večje kot se doznava zdaj. Nemci obljubujejo, da bodo napad kmalu vrnili.
-o-
Angleži mislijo, da ni v Angliji več nevarno
New York. — Z letalom sta se odpeljali proti domu dve Angležinji s svojimi otroci. Izjavili sta, da je nevarnost za Anglijo minila, da gresta torej lahko brez skrb} domov. Ena teh je Mrs. Thelma Leigh, stara 23 let in njena hčerka, stara IG mesecev. Druga je Pearl Goldman in sinček John, star 18 mesecev. Obe sta prepričani, da je nazij-ska nevarnost minila.
Rusija bo izselila potomce Nemcev v Sibirijo
Moskva. — Vlada je ukazala, da se izseli vse prebivalstvo ob Volgi v Sibirijo in druge dele daljne Rusije. V teh krajih namreč žive potomci onih Nemcev, ki jih je naselila tukaj v 18. stoletju carica Katarina. Sodi se, da je v teh krajih do 400,000 prebivalstva, na katerega se ruska' vlada ne more zanesti boječ se, da bodo simpatizirali z Nemci.
Te ljudi bodo, naselili v rodovitnih krajih Sibirije, pri Novo-sibirskem in Omsku, nekaj pa v Kazakstanu v južni Sibiriji. Vsi bodo dobili državno pomoč, da si ustanove nove kmetije.
-0-—
Zgodna zima bo!
Helena, Mont. — V hribih tukaj je .že zapadel prvi sneg, po nižinskih krajih je pa padal zelo mrzel dež. Južno od Butte je divjal v nedeljo štiri ure snežni vihar. Sneg se je sicer kmalu stopil, toda mraz je pa ostal.
Iz države New York se poroča, da so opazili ptice selivke, ki so odletele proti jugu, tri tedne prej kot običajno. Vse to znači, da bomo dobili letos zgodno zimo.
Angleški bombniki so vjeli nemško podmornico
London. — Angleški bombniki, med katerimi sta bila tudi dva ameriškega izdelka, so nekje na Atlantiku izsledili nemško podmornico. Vrgli so bombe in prisilili podmornico, da je prišla rta površje vode. Potem so pa bombniki krožili toliko časa nad njo, da so prišle angleške bojne ladje, ki so podmornico odpeljale. Poročilo ne pove, če je to tista podmornica, ki je torpedirala ameriški rušilec Greer.
ku. Vojaki bodo odpuščeni po sledečem redu:
1.	Vojaki, ki morejo dokazati, da imajo doma odvisne osebe, ki trpijo radi tega, ker je on pri vojakih.
2.	Vojaki, ki so 1. julija 1941 dosegli starost 28 let.
3.	Oženjeni vojaki ki so služili že 13 mesecev.
Kar se tiče točke (1) morajo odvisne vojakove osebe priložiti prošnji notarsko potrjene afida-vite in priporočila od zanesljivih oseb. Na podlagi tega bodo priporočale oprostitev lokalne naborne komisije in Rdeči križ.
Po zadnje slovo
Članice društva Jutranja zvezda, št. 137 ABZ so prošene, da se pridejo poslovit od pokojne sestre Josephine Živoder v sredo zvečer ob pol devetih v Že-letov pogrebni zavod, 6502 St. Clair Ave.
Zlata poroka
Mr. in Mrs. Joe Pižem iz 1113 E. 64. St. sta včeraj praznovala v domačem krogu zlato poroko. Vrlemu slovenskemu paru čestitamo in jima želimo zdravja ter zadovoljstva še mnogo let.
Na truplo je zadel
Ko je nabiral John Stanek gobe na praznem lotu blizu 1150 E. 40. cesta, je našel truplo moškega, ki je ležalo tam že kake tri tedne. V truplu so spoznali 23-letnega Edvarda Shar-mana iz Sewickly, Pa. Euclid raste
Od zadnjega ljudskega štetja lansko leto je naraslo prebivalstvo Euclida za 1,024 oseb. Letos se je že naselilo v Eucli-du 515 družin. Euclid šteje zdaj 18,562 duš.
Premenitev seje
Podružnica št. 47 SŽZ ima sejo v petek, 12. septembra namesto v soboto. Sprememba je radi Field Day v soboto v Euclid Beach parku.
Zadušnica
V	sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Mathew Petkov-šek v spomin 17. obletnice njegove smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni.
Pozdravi iz Willarda
Kranjč Tono, dobro uspevajoč slovenski farmar na Willardu, Wis. pošilja vsem Meniševcem najlepše pozdrave.
Pozdravi iz Niagare
Od Niagarskih slapov pošiljajo pozdrave svojim prijateljem v Clevelandu: Anton Vadnal, sin Frank, Mary Perušek, Agnes Zupančič in hčerka Dorothy. Zadružni kegljači,'pozor!
V	sredo 10. septembra se prične prvo kegljanje v SDD na Waterloo Rd. in sicer ob sedmih zvečer. Vsi kegljači naj bodo pravočasno na mestu.
___ _________ _ ' *
AMERIŠKA Wo©M©VINft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^	irnuMTxrn
_	AMERICAN HOME	..
. - -------------------- - --_---- ------- .
CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
PParašutarji se t Hrvaškem
Turčija. — Nemški j ftinJ1 Se vadij0 na Hrva-a ^°lgarskem, kot se
9 >4"aneSlj.ivih virov, i «fija Je govorice, da se ,l ti ^ipravl ja za pohod H"i)'m oljnim poljem v reti koncem oktobra. K gj haJajo direktno iz i | | avile£a mesta Bolga- :
lyAi bai v
m čoln . Ze hirajo tor-flP^ in podmornice v : da jih i ■ v (v 1 močni ruski mor-: ;I nern morju.	]
j Si " Proglašen mr-§ttojt|ye zdaj umrl
iK^o'd •1C*1' — Pred šestimi ■liti v Chicora, Pa. 1 ;®ti in J*°rga Foxa uradno 1 P in z, a njegovi ženi po-
JP'tii] Var°v&lnino. Mož je !
13 leti brez sle" '
i 36 pa dobila njego-	1
jg% ma °mož. Ritzert od	; ^ \ ]f°licij'e poziv, naf J
Jt' tofl. et" njen °če umira.	'
tf	je bil mrtev.	'
v Hn kaj vseh 13 let in	:
/ J't',0x .1!ri mestu kot voznik	: doir>a prej obrato.
, > dnu 0r°Ve in je imel	(
^ !|ie4i kov d° $i2-oo()-!
< j'' Dhlr,ni1 z doma, nihče ne 1 ni nikomur :
1 ^vJr^-o—_ ]
y l\ nosili krsto
JSk x°0sevelt
' Predsed- : ■Nt, j' Sala Delano JrKo kdoločila> da bodo Bij	- 0 ^ zadnjemu
h C1' ki so zaposleni
lN,vSestvu-Tudi nje-J ^il'1 i6 Ulttrl Pred 41
M	delavcj.
IS «Hcker je imenoval Io!Hvt a sodnika in l>V p 0rr-a ^ James
' I11 je bil imen0" //|VHetnjeno mesto sod" Pli?1^ V' drugi na me_
' LiN ~pseya- Oba sta!
je po dol-|
rii So<hiv na republi-1
, L'	na okrajni
KSu i
| I^W ^U 0]f prvi pomoč-
' iV'^s kega inženir"
IT- h	b° vodil Lau"
iHNani ko kampanjo,
I1, C včeraj- Toda
IV b° v nam je p0~
l\i KJnik njegovega
i Kk JWskega «rada
lV'2o7 »a Ples
/iXh'^i ^^a bo na jKJCV Geneva, O.,
MNkNa ance'" na ka"
S ^ i" Priia"
daleč.
-o-
Nov grob
Včeraj job eni popoldne je umrl v mestni bolnišnici Valentin Tomastij, star 54 let, stanujoč na 5905 Prosser Ave. Bolehal je od 21. julija. Doma je bil iz vasi Dobene v Italiji in se je nahajal v Ameriki od leta 1907. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojena Ukmar, doma iz vasi in občina Auber ter hčeri Agato, poročeno Hren in Vido. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v petek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo pod vodstvom Grdi-novega pogrebnega zavoda. Prizadetim sožalje.
Seja demokratov
Nocoj ob pol osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Po seji bo tudi zabava in nekaj prost-ih okrepčil. Na seji se bo razpravljalo glede predstoječih volitev.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
A& Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po po&tl, celo leto »7.0*. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3,50 Za Cleveland, po raznaSaleih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c	_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year D. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $350 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year
Single copies. 3c	■ ._
Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____
>83	No. 210 Tue., Sept. 9, 1941
P. Bernard Am hrožič OFM
Jeremija se razgleduje
Evropska vojna do danes
Ko je Nemčija vdrla na Poljsko 1. septembra 1939 in ko sta dva dni zatem Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji, svet še vedno ni verjel, da se pogreza v podobno silno klanje iz let 1914-1918. Tako je po prvi svetovni vojni 25 let pozneje, samo zopet par izkušenih mož pravilno uganilo silno vojaško moč tretjega rajha. Tako Francija kot Anglija sta poskušali do zadnjega ugoditi Hitlerju, ki je vsak dan več zahteval. Mali narodi v Evropi si pa pri tem niso želeli drugega kot da bi se jih pustilo pri miru, da bi jih vie-like države niti politično, niti ekonomsko ne pritegnile v svoje prepire.
Prvo leto vojne je bilo posvečeno večinoma v to, da se popolnoma spremeni zemljevid Evrope. Po nagli okupaciji Poljske je Hitler presedel zimo v zakopih Siegfried obrambne linije, obenem pa premeteno igral na šibkost notranje Francije. Kar se tiče malih držav, so hotele druga drugo prehiteti s svojimi izjavami nevtralnosti. Edino blokada, ki jo je razgrnila Anglija okrog Nemčije, je bila pristna in učinkovita. Ako so se hotele ostale države držati pravil blokade, so se zamerile Hitlerju, ako ne, so se zamerile Angliji in
Franciji.	•
Dva bojna pohoda, ki ju je napravil Hitler v aprilu in maju 1940, sta prav za prav končala evropsko vojno. V prvem pohodu si je Hitler osvojil Dansko in Norveško, v drugem pa se je polastil Belgije in Nizozemske, Luksemburške
in potem Francije.
Potem se je pričela vojna za Anglijo ki je bila prvi največji zračni napad v zgodovini. Hitler je to vojno izgubil. Posledica tega poraza je bila, da se je pričela vojna v večjem r* ci z iti <i IT U
Ko je Italija videla, vsaj zdelo se ji je tako da je Francija izgubljena, se je odprto pridružila Nemčiji. V istem času je Italija računala, da bo Franciji sledila nizdol tudi Anglija Toda Italija se je uštela in sledil je poraz italijanske armade v Afriki, kjer se je Mussolinijev imperij zrušil v vroč afriški pesek. Nevarnost za Anglijo je nekoliko pojenjala, nekaj z njeno lastno močjo, nekaj pa s pomočjo Zed. držav.
Kar se tiče nove vojne se je Hitler obrnil proti svojemu bivšemu zavezniku, Stalinu, in bojuje zdaj boj, bolj drag, kot ga je še kdaj prej, toda z bogatejšim plačilom, če bo zma-pal. "Kar se tiče okupiranih držav Nemčija še davno ni po vsem zmagala in odpor podjarmljenih narodov postaja z vsa kim dnem večji, mesto da bi pojenjaval.
Zed. države so postale zelo važen faktor. Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta vprizorila s svojim zgo dovinskim sestankom na Atlantiku enega največjih dram skih prizorov v tej vojni. Sporazumela sta se na mirovnih ciljih po tej vojni ter zagotovila svobodo Evropi, ki jo je zasužnjila nacijska Nemčija. Še prej je storila Amerika važne korake ter preprečila nacijem večji vpliv v Latinski Ameriki.
Hitler je pritegnil Japonsko na svojo stran z namenom, da bo morala ameriška bojna mornarica ostati v Tihem oceanu. Toda ta Hitlerjeva diplomatska poteza še ni šla prav v klasje, ker Japonska se nekaj obotavlja nakopati si na glavo jezo Zed. držav, ki so brez ovinkov dale Japonski razumeti, da ne bodo trpele nobene spremembe na Daljnem vzhodu. Istočasno pa je treba priznati, da bodo Zed. države trpele zelo občutno ekonomsko škodo, ako poplonoma prenehajo trgovino z Japonsko ker ta je ena najboljših kupcev za ameriško blago. Zato tudi Zed. države oklevajo in se še niso prav odločile, če bodo riskirale to ekonomsko izgubo na ljubo Angliji.
To so glavne točke sedanje evropske vojne do današnjega dne.
Kaj nam bo prineslo tretje leto vojne? Eno je zdaj gotovo in to je, da se počasi topi mnenje o nepremagljivosti nemške armade. Tisti, ki so se še pred nekaj meseci križali in vili roke nad silno močjo nemške bojne sile, danes presenečeno gledajo na rusko fronto, kjer je nemška armada zadela ob močan zid in si zbila zobe. Kakor smo bili navajeni slišati prej o naglih nemških zmagah, se danes čudimo, da so prišli Nemci na vzhodni fronti zelo malo naprej. Ob nastopu tretjega leta evropske vojne je Hitlerjevo stališče precej omajano.
Zdaj svet lahko vidi, da je dovolj psov zajčja smrt in da dovolj velika in dobro trenirana in moderno oborožena vojska Hitlerja lahko ustavi. In prav to vidijo ameriški in angleški državniki, ki upajo na končni padec Hitlerja.
Morda bodo zgodovinarji pisali, da je bil Hitler na višku svoje slave in moči v tistih začetnih dneh vojne na ruski fronti, ko so se njegove kohorte vs.ule čez rusko mejo, kot bi se razlila mogočna reka čez planjavo. Toda ta silna poplava je bila ustavljena, nemški blitzkrieg se je izjalovil ob odporu številne ruske armade, ki se je postavila po robu nacijem skoro na 2,000 milj dolgi fronti.
Hitler si je zdaj nakopal proti sebi dve mogočni svetovni sili: Anglijo in Rusijo, ki sta pripravljeni boriti se do zadnjega moža, ker gre za njih zemljo, ali živeti ali umreti v nemški sužnosti. Ti dve državi imata skupaj več vojaštva kot ga ima'-Hitler.. Imata pa še nekaj, česar Hitler nima in to je neomejeno pomoč iz Zed. držav, ameriški vojni arzena!, ki bo delal noč in dan orožje in municijo in ga pošiljal Angliji in Rusiji.
Tako bo morda tudi Hitler spoznal Napoleonovo modrovanje: "Usoda je vedno z onim, ki ima zadnjo rezervo."
1. Pojdimo pogledat Zdi se mi nepotrebno razmetavanje besed, pa vendar moram napisati nekoliko uvoda. Prvič glede naslova nad tem pisanjem. Kdor je videl ali celo bral moje članke v Amerikan-skem Slovencu pretekle dni, bo kmalu razumel naslov. Kdor jih ni videl, naj mu bo .povedano, da sem jih pisal pod naslovom: Jeremija na razvalinah. Naj bo s to opazko ta reč odpravljena, šlo mi je pa zato, da bi kolikor toliko zainteresiral naš narod za NUJNO pomoč rojakom v zasužnjeni domovini.
Stvar se mi zdi tako nujna in neobhodno potrebna, da ne morem mirovati. Napisal sem sicer pod zgornjim naslovom 12 člankov, pa gre mimo in smo tam, kjer smo bili poprej. Hočem reči, tako je večinoma s takim in podobnim pisanjem. V našem primeru ne sme in ne more biti tako, ker je skoraj dvanajsta ura. Zapisal sem že pred nekaj dnevi, da imamo — v podobi rečeno— samo še 15 minut časa. Če sem druge opozarjal na to okolnost in jih pozival, naj vendar skušajo izrabiti ta dragoceni čas, kako ne bi jaz sam poskusil, da ga izrabim kar najbolj mogoče. . .
Zato sem se odločil, da bom nadaljnje članke poslal še dvema drugima slovenskima listoma za priobčitev. Saj je treba doseči kar mogoče široke plasti naroda, drugače — bo po nas. . .
V naslednjih vrsticah se bo sam od sebe pojasnil skupni naslov nadaljnjih člankov. Jeremija je spet ves naš narod. Tisti, ki piše, in oni ki boste brali, smo vsak zase in vsi skupaj delček tega naroda, zato tudi nam gre priimek: Jeremija . . .
Ko človek piše za javnost in je njegovo.pisanje objavljeno v tisku, ga seveda zanima, kakšen bo odmev njegovega pisanja v bralcih. Vsakdo, ki mu je s pisanjem za javnost resna zadeva, je tak. Razume se, da tudi jaz nisem drugačen. Zlasti pa velja to v tako resni stvari kot je ta, za katero gre tu in je šlo v prej omenjenih člankih.
Torej sem se zanimal, kako je čitajoča javnost one stvari sprejela. Nujno sem se zanimal za to, še preden je bila serija člankov končana. V normalnih raz? merah bi si moral vzeti potrpljenje in vdano čakati, dokler bi se samo od sene ne pokazalo, kaj je s stvarjo. Toda v našem primeru je stvar tako nujna in nepo-trpežljiva, da niti tega nisem mogel. Postal sem prav tako ne-počakan, kakor je nepočakana stvar sama, ki nam zanjo gre.
Tam v Kanadi, kjer so oni članki nastali, sem bil tiste dni zelo samoten. Naš izseljeni narod je bil, primeroma daleč od mene. Celo pošta je imela preko meje iz Amerike nekam iz: redno počasno pot. Kolikor jo je bilo, je pa bila vsak dan bolj kričeča nujna, prinašajoča poročila o novih grozotah. NOVE so bile zame in menda za nas vse, nove niso bile za one naše ljudi tam za morjem, ki so padli med razbojnike . ..
Postal sem torej tako nepoča-kan, da sem stisnil par stvari pod pazduho in jo mahnil čez mejo, med naš narod v Ameriki, da izvem naravnost iz ust vsaj nekaterih rojakov, kako se jim zdi ta zadeva. Kam naj grem? Najbližji mi je Cleveland in najbolj pripraven, zakaj tu je največji procent naših ljudi in med njimi se ravno mudi mož, ki nam je pred kratkim prinesel iz domovine najbolj verodostojnih poročil in tudi popolnoma novih pobud." še več, prinesel nam je
misli, želje, prošnje, rotitve naših tam doma. In z vsem tem nam je prinesel navodil, informacij, napotkov, novih pogledov na celo stvar.
In tako sem se ustavil v Cleve-landu in se razgledal in poslušal in preden se vrnem v kanadsko osamljenost, bi rad še nekaj napisal.
Te reči bodo brali tudi rojaki v Kanadi. Oni poznajo razmere tam in se ne bodo čudili, ko govorim o "osamljenosti." Ameri-kanci nekako instinktivno sodijo tudi Kanado po svojih tukajšnjih razmerah in morda ne bodo razumeli. Saj si večinoma predstavljajo nas tam v Kanadi kot si predstavljajo svoje razmere. Sprašujejo me, kako napreduje tam naša slovenska "fara" ali naselbina in tako dalje. Naj mimogrede povem, da ne živimo tam skupaj v kaki skupni naselbini, ampak smo daleč drug od drugega in jaz se snidem s Slovenci le, če se spravim na vlak ali spustim avto na precej dolgo pot, ali pa če Slovenci tako narede, kot so naredili dne 17. avgusta, da namreč pridejo skupaj od blizu in daleč, kar se pa ne more prepogosto zgoditi.
No in tako sem se odločil; da pridem pogledat, da pridem na razgledovanje. Razgledovanje se je vršilo pod vidikom onih 12 člankov, ki sem jih spočetka omenil, in pod tem vidikom nastajajo tudi naslednji članki. Zato ni nič drugega vse tole pisanje ko nadaljevanje tega, kar je že bilo v tisku. V naslednjem članku pa pridemo naravnost k stvari.
(Dalje.)
turnih Društev S. D. Doma v Collinwoodu stvar, ki se jo bo pokazalo kot svojstvo ob njegovem koncertu v nedeljo 28. septembra ob 3:30 popoldne v S. D. Domu. Vsi, vsi, ki smo se zabavali ob njegovih nastopih, smo poklicani, da napolnimo dvorano na NJEGOV DAN in mu s tem pokažemo našo hvaležnost za. 30-letno ^delovanje za Slovensko kulturo, besedo in pesem med nami. Budil je druge, dajmo mu skromno priznanje s tem. Da doseže največji moralen uspeh ob priredbi za vse svoje prijatelje in častilce v naselbini. Joseph A. Siskovich
Deseta obletnica podružnice št. 50 SŽZ
Eppichova ustanova
Kdor gornje izreče se nič ne zlaže; ves Cleveland in okoliška mesta vedo, da je Eppich ustanova sama zase na narodnih deskah. Udejstvuje se izza mladih let in nikoli ni prenehal. Udejstvoval se je v glasbi, telovadbi, igrah, kot komik in kot "Ribniški profesor." Vsi smo ga in ga še danes radi vidimo na odru, in kadar gre govorica Dkrog, da bo Eppich igral, tedaj e garantiran uspeh priredbe. Brez sodelovanja "našega" Ep-oicha, bi marsikatera priredba , ie izpadla tako dobro kot je.
Slovenci imamo lepo čednost, da veliko več priznamo na tihem, brez pompa, in vzame do-:?ti, dosti časa predno komu kaj odprto in javno priznamo. In to je dobro, kajti drugače bi hvalili vsako šemo med nami vsevprek. Eppichu je to menda najbolj znano, kajti vse kar je spravil na oder je bilo premišljeno in naštudirano delo, delo ki je dobivalo na rasti in razvoju; nihče ne more reči, da je on prikazen kot slamnat ogenj med nami. On je solidna institucija!
Marsikomu ni znano, da zraven vsega tega si je Eppich iz delal sam svoje lutke, to je cel "teater" zase. Profesionalci so mu pripaznali, da je do"bro delo in da na vsak način mora spraviti stvar na oder in pokazat to svojo umetnost med nami. Skromnost je tista mora, ki ga drži na?aj, in vse moje in drugih prigovarjanje še ni izdalo nič. Upam da bodo drugi uspeli pri tem poskusu, da spravi to umetnost na naše odre. Stvar je poglavje samo zase in je svoje vrste umetnost, kar prepoznavajo najboljši dramski kritiki, eden izmed "jih je tudi George Jean Nathan, glavni in najbolj pripoznanj kritik v Ameriki.
Ta Eppichova ustanova je potom prizadevanja Zveze Kul-
Vse naše članice in prijatelji ste prijazno vabljeni, da se udeležite te prireditve v nedeljo, 28. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
V ta namen smo dobile dobro poznanega pevca g. Anton šub lja, ki nam bo zapel solo par pesmic kakor zna le on. Zapel pa nam bo tudi v dvospevu in sicer z gdč. Irene Ja,zbec, na klavirju pa ju bo spremljala Mrs. Vera Milavec-Slejko.
Pa tudi naše članice bodo pokazale kaj znajo in nam bodo zapele v šesterospevu in solo. Na klavirju pa jih bo spremljala gdč. Eleanor Karlinger. Pri vseh pevskih nastopih pa bo v ozadju videti posebne žive slike. Tako da bo to nekaj posebnega ne samo za posluh ampak tudi za oko.
Počastile pa bomo tudi spomin naših dveh umrlih članic. Ker je pa to slavnost desete obletnice, bomo imele tudi ogromen 'birthday cake." Torej le pridite ga pogledat in mogoče ga tudi dobite en kos. Le sezite po vstopnicah, ki jih lahko dobite pri vseh naših članicah in le po-žurite se, da jih ne bo zmankalo. Vstopnina je po- 35 in 50 centov a popoldne in zvečer; samo za )les zvečer pa je 35 centov. Za prijazne valčke in poskočne polke bodo skrbeli Krištof bratje.
Začetek prireditve bo ob 3:30 popoldne v Slovenskem narod-lem domu na St. Clair Ave. To-ej na svidenje v nedeljo, 28. ■eptembra.
Mamie P. Marin.
Vsem lepa hvala
Mnogokrat sva se z mojo ženo pogovarjala kako nekatere potegnejo, ko jim priredijo presenečenje. No in sedaj so pa z nama naredili prav tako.
K nam sta prišli Mrs. Elizabeth Košak, sestrična Fani Mil-cinovič in Miss Rose Papež ter so nam rekle," da nameravajo narediti presenečenje za našega mežnarja. Takoj sem rekel moji ženi: Keglovič pa res zasluži, da se ga spomnimo saj :iam tako vestno'^voni vsak dan in o pravem času. Kar daj nekaj, da bodo boljše napravile. Ženske so vzele prispevek, se še malo posmejale in šle. Cez ias pa so zopet prišle in nama -aročile, da naj za v soboto večer 3. avgusta povabiva Mr. in Mrs. Keglovič na dom in ob osmih zvečer pa naj ga spremiva domov, pa namesto domov pa naj ga izvabiva v šolsko dvorano.
Vse dobro, sva rekla s ženo, bo vsaj malo zabave. Ko pa pridemo do dvorane, pa vidimo spodaj luči in John pravi: Kdo pa je danes v dvorani, da ni meni nič povedal; pojdimo pogledat. Sama sta jo mahnila notri in jaz pa sem se v svoji nevednosti veselil kako se bo prestrašil, a vse je bilo tiho, kot bi ga nihče ne poznal. Ko pa še midva vstopiva, da bi pomagala kričat, pa zadoni tisti v srce segajoči glas "surprise" in že nam hiti Miss Papež pripenjati šopke in pravi: Za vajino 30 letnico poroke. Bog vaju živi!
Kaj sva tedaj mislila še sedaj ne veva. Veva pa to, da sva vam vsem prav iz srca globoko
hvaležna. Prav iz srca se zahvaljujeva začetnikom te zarote: Mrs. Elizabeth Košak, Miss Papež in najinim otrokom, ker ste se gotovo mnogo trudili, da ste spravili skupaj toliko najinih prijateljev.
Prav iz srca se zahvaljujeva: Mr. in Mrs. J. Rangus, Mr. N. Debeljak, Mr. Frank Kužnik, Miss Mary Debeljak,. Mr. in Mrs. J. Kovach, Mr. in Mrs. J. Fortuna jiz 82. ceste, Mr. in Mrs. Ig. Gliha, Mr. in Mrs. G. Milčinovič, Mr. in Mrs. Leo Keglovič, Mrs. F. Novak, Mrs. in Miss Možir, Mr. in Mrs. A. Pu-cel, Mr. in Mrs. A. Zmarcly, Mr. in Mrs. Matt Zupančič, Mr. in Mrs. Fred Škufca.
Mr. in Mrs. J. Keglovič, Mr. in Mrs. A. Skerl, Mr. in Mrs. Stankovčik, Mr. in Mrs. J. Kic, Mr. Fred Krečič, Mr. William Debeljak, Miss Lark, Mr. in Mrs. F. Hrovat iz 82. ceste, Mr. in Mrs. A. Stepic, Mr. in Mrs. A. Zabukovec, Mr. in Mrs. Ig. Godec, Miss Anna Kastelic, Mr. in Mrs. F. Košak, Father Oman, Mrs. Mary Polatnik iz 81. ceste. Mr. in Mrs. J. Resnik.
Mr. in Mrs. J. Glavič, Mr. in Mrs. Rudy Kenik, Mr. in Mrs. L. Ferfolia, Mr. A. Kordan, st., Mr. in Mrs. F. Stražar, Mr. in Mrs. J. Maver, Mr. in Mrs. Jos. Marinčič, Mr. in Mrs. Ig. Te-kavčič, Mr. in Mrs. F. Turk, Mr. in Mrs. Andy Šinkovec, Mr. in Mrs. J. Blaz, Mr. in Mrs. F. Hrovat iz 81. ceste.
Mr. in Mrs. A. Skufca iz 78. ceste, Mrs. Andrews, Mrs. Bo-ker, Mrs. Mary Jerič, Miss Mau-rica A. Kerby, Mr. in Mrs. L. Simončič, Mrs. Agnes Žagar, Mr. L. Žura, Mr. J. Urbančič, Mr. B. Homec, Mrs. G. Maver, Mrs. Papqz iz 80. ceste, Mrs. Theresa Leikan, Mr. F. Blatnik, Mrs. Antonia česnik.
Mr. in Mrs. A. Šraj, Mr. R. Suclar, Mr. F. Šraj, Mr. in Mrs. L. Kužnik, Mrs. Škufca iz 81. ceste, Miss R. Papež, Mr. in Mrs. Mulh, Mr. L. Shuster, Mr. Jos. Godec, Mrs. F. Barle iz 82. ceste, Mr. in Mrs. F. Sneyder, Mrs. Cvitko, Mrs. Zupan, Mr. Jos. Perko, Mr. J. Sennich, Mr. A. Kuhel, Mr. in Mrs. M. Za-krajšek, Mr. Rudi Papež, Miss M. Hafner, Mr. in Mrs. J. Zaletel.
Prav iskreno in udano se zahvaljujeva Arko Florist za podarjeni šopek. Hvala Miss Ani Kužnik za krasen šopek. Prav iskreno se zahvaljujeva tudi Mrs. Josephini Stepic za vse ogromno delo v kuhinji. Gotovo ste imeli veliko dela in skrbi, da ste toliko in vse tako okusno napravili. Lepa hvala natakarjem in godbenikom, ker ste bili zares vsi pridni. Le z Johnom in Ano Keglovič bova še obračunala, no pa ker veva, da sta vse to napravila iz prijaznosti zato vam odpustiva in vama prav lepa hvala.
Dobro pa se zavedava, da vsem ne bova mogla vsega povrniti kar ste storili za naju ob najini 30 letnici poroke. Naj vam vsem povrne Bog že na zemlji s tem, da vam da ljubega zdravja in sreče. Po smrti pa naj vam bo vsem zapisano v knjigo dobrih del. Ce sva pa slučajno kakšno ime izpustila, se obenem tudi tistiift prav lepo zahvaljujeva. Še enkrat vam kličeva vsem: Bog plačaj! Vam udano hvaležna, John in Antonija Debeljak o
Septembrova številka "Novega Sveta"
Koncem tega tedna izide septembrova ali deveta številka četrtega letnika slovanskega družinskega mesečnika "Novi Svet", s sledečo vsebino:
"M a nage rial re volution" (uvodni članek); "Pregled" (raznih dogodkov); "Po poti starih rimljanov" (članek) ; "Celje" (zgodovinski opis); L. Sta-nek: "Učitelj izprašuje" (pesem); Anthony J. K lan čar" (življenjepis); Iv. Zupan: "Lopati" (pesem); Limbarski:
, j M fi
"žganje" (pesem); J- „s
Tihe ure —"Cerkev Kris' ;,
(premišljevanje); C. fov Jagar" (zanimiva P "Slovenski pijonir" sko opisovanje Slovenk venske naselbine v Clev . "Dom in zdravje" (zdri1^ gospodinjski in drugi n^ "Za smeh in zabavo"; ^ rov: "Zvesta srca" (ronl
"Novi svet" izhaja to^ 15. dneva vsak mesec'. številka prinese boga*'0, vsebino. Tak list, kak01'' vi svet" zlasti sedaj, ko)^ movini zatrt in skraj110^ slovenski tisk, je velik^ važnosti za vsakega
, . qg Ir
Te važnosti naj &1 vsak ameriški Slovenj temu dosledno deloval ^ jal ta lepi slovenski list. Zdaj, ko prihaja:l njo zima, si ne m°re0 lepše zabave, kakor . •venski list, ki ga boste njem in velikim užrt ^ Tak list je "Novi Svety letno samo §2; za Ka"8 zemstvo $3.00. Naroc« j jema Uprava 1849 W. Cermak ' go, 111.
-- W
Usodna častna ^
Častna beseda, ki 3® p ni hotel prelomit1' kmalu po nedolžne"1 ' na električni stol. $ L. 1928. je izgi«» j ter Jesse Gifford, k1 ženo in dvema otr° j 5 sanvilleu v Kalifo1'"1^
se je med svetovno ^ na francoski front' ^ svojega najboljšega> ^ Jamesa Woodalla. .jj nenadno odtegnil sv ni znano.
Vsekako ^ |
cla jo zapusti na „<« prične nekje drug^^j ljenje. Samo PrlJ is dallu se je zaupal' | moral s častno da ne bo izdal nieg ga bivališča.
Kmalu potem fordov voz nedaleč^, j Stevensona v Alay ka ni bilo nikjer. * ^ se je zgodil zločin- ^ { našla nobenega sl lem. Končno so ^ dalla, ki je pa "f j V nja vztrajno molL'a . j je porodil prvi ^ umoril svojega P ^ leta pozneje so Iiasji neke reke v Alab^P plo, o katerem va, ki se je bila ^ $ . poročila, zatrjevanj
■	dvomno truplo nJ
i moža.	yjir
Po tej najdbi so^f
■	se je bil že P1'1 {e . sevanju vedel su
. li umora. Toda ^ . znova odklanjal yh ^J
cijo. Izjavljal P i prijatelja ni un» jiv
.	more povedati, w f
t	veže častna besed**' .J
i	nje je bilo
i	pač ni znalo ra*1^
.	kdo dal toliko »*j|J
i	besedo. Toda P°l ^
r	nje vendarle nis°L/
L	šanju o krivdi. eJ Jesse Gifford j
-	javil.	jj/'
t Povedal je, d.a ' ^
i ni šlo dobro. Ko ^
da sprejela z a*0 c dobe vsi bivši bo.le/';
no odpravnino, ] (L
vrne v
SusanvH ^/J
proti prijatelj*1 ^f vedel ničesar, ^.^J Susanvilleu. ^ p/ " je seveda imel 1'
so razpravo P1U -ji. ^ " dallu takoj ust» > no, kako bodo
odpravnine za J jj /j ; ali ga bodo PJ ' govega pobega i mi leti in kako o A , ' konom njegove
-	vendar poročena ; ma' —
-	PODPIRAJO
tRG0v J
SATAN IN IŠ K A R10 T
Po nemžkem Izvirnika K. Mays
Izgubljeni drozg
"Ali ti je tale ujetnik povedal svoje ime?"
"Da. Kara ben Nemsi mu je ime."
"Nemsi —? Odkod je?" "Z dežele'Almanov." Zavzet, iznenaden in presenečen je vzkliknil po angleško:
"All devils —! Neverjetno —! In vendar se najbrž ne motim —. Old Shatterhand —! Vi ste Old Shatterhand -r-?"
Mirno sem se mu smehljal v obraz, rekel pa nisem nič.
"Old Shatterhand —!" je pravil, še vedno ves iz sebe. "Kdo bi si bil mislil —! In vendar —! Saj so že tistikrat pravili, da je bil Old Shatterhand že tudi v Sahari —.
ičilovek, govorite, če nočete, da vas smatram za strahopetneža! Ste tisti, ki sem.pravkar povedal
njegovo trikrat prokleto ime _
Djal mi je roko na ramo. Otresel sem se je in odgovoril: "Thomas Melton, brzdajte svoje veselje! Kadarkoli se je znašel Old Shatterhand na vaši sledi, vsikdar je še bilo zelo slabo za vas!"
Ni se zmenil za svarilo, režal se je.
Torej ste le tisti Old Shatterhand —! Prišli ste s Kruger be-jem, s starim, norim nemškim pustolovcem, da uženete Ayare — ? No, lahko se že vnaprej veselite ! V<jim pač ne bo uspelo! Še mislite na Fort Uintah?" "Seveda mislim!" sem dejal in se nasmejal, kot da mi je kdo ponudil mošnjo zlata. "Seveda mislim! če se še prav spominjam, ste morali tistikrat iz čisto posebnih .in zelo važnih razlogov nekoliko izginiti —."
Spet se ni zmenil za moja na-migavanja.
"In — ali še mislite na Fort Edward — ?"
"Da! Tudi. Zdi se mi, da sem vas tistikrat tam nekje okoli pošteno zgrabil za lase —."
"Da! Gonili ste me po gozdovih in prerijah ko steklega psa, ki ga je treba ustreliti in zakopati —. Divja gonja vam je bila _i
Ampak zagrešili ste veliko neumnost! Mesto da bi me bili sami ustrelili ali pa vsaj obesili, ste me človekoljubno izročili policiji. In tista policija je bila tudi zelo človekoljubna ali pa recimo rajši neumna, tako neumna, da mi je pustila odprta vrata, ki sem skozi nje ušel.
In od tistih dob vašega zaželenega obraza nisem več videl. Koprnel sem po njem ko suha puščava po dežju, to si lahko sami mislite! In tudi to si lahko mislite, kako silno vesel in prijetno presenečen sem, da vas iz-nenada spet vidim, in kako prisrčno vas bom objel —-. Povem vam, sir, od same sreče, od samega veselja bodete ginevali ko trava v prerijskem požaru! Zahvalo sem vam dolžen, mnogo mnogo več zahvale, nego si mislite !•
Ali se morebiti spominjate na mojega brata Harryja Melto-na?"
"Da, še! Vobče poznam družino Melton bolje, mnogo bolje, nego bi si morebiti želeli!" • "Well! Se bo' šele videlo!
Gotovo še tudi včasi mislite na haciendo del Arroyo?"
"Ki jo je dal vaš brat požgati in opustošiti —? Seveda še mislim!"
"In na Almad^n —?" "Kjer sem prijel vašega brata —? Da!"
"Vi ste bili tistikrat krivi, da je Harry izgubil vse premoženje. Skril ga je in ko se je pozneje vrnil, ga ni našel več. Kak proklet Indijanec je zlezel v pre-i duh ga odnesel.
"Motite se! Sam sem našel listnico z bankovci, v jami pod njegovo posteljo je bila skrita.
(Dalje prihodnjič.)
Na jasi med visokimi drevesi pred hišico lovskega čuvaja je bilo kaj živahno. Ondod so skakljali trije mladi drozgi, ki so ravnokar izleteli. Stara dva sta bila tesno zraven, čepela sta na dveh nasprotnih rušev-cih, rezko žvižgala in stegovala glavi.
S kljuni lenivo naslonjenimi na napuhnjene prsi so mladi drozgi skakljali zdaj sem, zdaj tja in vmes dolgo počivali. Z qčesi so mežikali. Noge so eno za drugo stezali zadenski. Postavljali so se na krempeljce in vehljali s perutmi.
čivkanje je zbudilo čuvaje-vega rumenega psa, ki je spal na rjavi rogoznici zadaj za hišico. Vstal je in z nosom pri tleh šel pogledat, kaj da je. Ko je zagledal ptiče, je dvignil desno prednjo nogo in jih nekaj časa vohajoč opazoval. Nato je zadrgetal po trebuhu in zalajal nekajkrat po vrsti. Oziraje se na vse strani, je togotno popraskal po tleh. Pa ni ostal kaj dlje. šel je nazaj k rogoznici in gredoč iz navade vohal po tleh za zajčjim sledom.
Toda drozge je prestrašil. Stara dva sta se pognala na kamnitno ogrado na desni. Mladiči pa so se s ploskom vr-
nja je zlezel iz kopriv in skakljal dalje, le da bi prišel kolikor mogoče daleč stran. Preko majhnega presledka je zletel v grmičevje. Tu je ostal precej časa, ker je bil obnemogel od nevajenega kretanja. Ko je stal na krpici črne zemlje pod lavorjevo vejo, so se mu majhne okrogle prsi redno privzdigovale.
Zaspal je. čez čas je začelo' deževati. Kaplje so mu padale raz spolzke lavorove liste na hrbet. Zbudil se je in odskakljal, da bi ušel deževnim kapljam. Toda odskakljal je na docela odprt prostor, kjer ga je takoj premočilo. Stal je na
miru ko od strele zadet in ni bil zatorej, da bi ušel pred neznanskim ploskanjem vode. Veh-ljaje pod neštevilnimi udarci kapelj, je počenil in se podal. Kljun mu je omahnil k tlom.
Deževati je nehalo prav tako naglo, kakor je začelo. Son-2e se je spet prikazalo. Zemlja se je svetila ko ščit. Vsepovsod je bilo na tisoče biserom podobnih deževnih kapelj. Bile so po travi, po listju na drevju in po samih konicah trnja. Mali drozg je strepetal od veselja, ko je začutil na hrbtu toplo sonce. Vstal je in začivkal. Razprostrl je peruti, da bi zle-
so prišle skozi le sence sončne luči. Tu je bilo hladno. Mokri drozg se je znova začel tresti, čutil se je medlega. Topo je stal kraj poti. Spodnja polo-jvica kljuna se mu je pobesila [od slabosti. Na lahko je strepetal in poskusil kljun zapreti, toda posrečilo se mu je le pomoliti ven jezik. Potlej pa ni mogel ne jezika potegniti nazaj, ne zapreti kljuna. Opotekal se je.
Iz grmičevja na drugi strani je prišel zajec. Vlekel se je preko mokre poti, kakor da bi imel zadnji nogi ohromljeni, in začel objedati odpadle liste. Ko jih je nekaj pobral, se je na suhem usedel na bedra in se krmil z njimi. Med krmljenjem je obračal glavo na vse strani.
Zdajci je udarilo sem divje lajanje in besno cepetanja mehkih nog. Rumeni pes se je pripodil po poti od hišice sem. Zajec je skočil v gozdič. Pes ga je sledil in za njim je hrste-lo, kakor kadar težak kamen iare led na ribniku. Drozg se je sesedel, da bi se skril.
Po poti je pritekel fantič, ki je kričal in priganjal psa. Ko je prišel na mesto, kjer je p^s izginil v gozdič, je obstal na miru, stegnil glavo na eno stran in poslušal. Obrisal si je
gli po travi. Nato so drug za drugim razprostrli slabotne peruti in pobegnili. Silovito in v lok u so kakor presiti netopirji leteli v podrast med drevjem. Eden je priletel v koprive, druga dva pa v mlado šipkovje.
Stara dva sta bila na miru, dokler se nista preverila, da sta zletela v podrast in se spustila na korenino hrasta. Začela sta žvižgati. Mladiča v šipkovju sta se odzvala in prišla ven, tretjega pa ni bilo najti nikjer.
Prestrašen od pasjega laja-
t"el, toda peruti niso bile za nobeno rabo. Ni jih mogel.naravnati niti nazaj po hrbtu. Vlekle so se za njim po tleh in iz njih je štrlelo nekaj večjih peres. Ker je imel kožo še mlado in nežno, mu jih je težki dež omajal.
Odskakljal je naprej narepen-čenih peruti. Hotelo se mu je kretati. Bal se je stati pri miru in biti sam. Skozi zaslon listja je priskakljal do ozke apnenčaste poti. Pot je bila pisana od zelenih listov, ki so cdpa^avali med dežjem. Zgoraj so se drevesa prepletala, da
nos ob rokav suknjiča. Suknjič je bil močno razcapan in tudi veliko predolg zanj.	,
Hotel je že nazaj domov, ko je zagledal drozga. Veselo je kriknil in se zagnal po njem. Drozg je sklonil glavo. Ko je paglavec stisnil okroglega in nežnega toplega ptiča v svoje trde prste, je drozg brezumno začivkal.
Fantič je zaprl kljun, da bi videl, ali bo ostal zaprt. Pa je res. "Ne poginja," si je mislil fantič. "Samo omamljen je. Vzq1 ga bom domov in mu dal jesti."
Nove vrste vojaški trailer je bil prei slemen, po vojaštvu sedme divizije v manevrih v Washingtonu. Trailer je zgrajen tako, da zadnja kolesa vozijo po istem tiru kot prva kolesa pri truku in je namenjen za hit ro prevažanje vojaških edinic.
Gornja slika nam kaže naše mehanizbanc cdhr.ci. na. manc.vrih. Slika je.bila posneta, ko so naši vojaki zapuščali taborišče v Camp Polk, ta. To je .samo. del 68 regimenta, ki je del 2 motonzirane divizije.
Postavil ga je na nizko, poševno streho hišice in mu prinesel iz kuhinje krušnih drobtin. Natresel mu jih je pred prsi. Ali drozg se ni zmenil za nje. Nato ga je deček prijel, mu odprl kljun in zmašil vanj drobtinico po sili. Drozg se je zvijal in praskal z nogami. Poskušal je zagnati drobtinico ven z jezikom in jo v tem okusil. Zazdela se mu je slastna in pogoltnil jo je. Ko mu je fantič potisnil kljun k drugi drobtinici, jo je sam pobral in pojedel.
Fantič je krmil drozga, dokler je mogel jesti. Potlej ga je še dolgo opazoval, ga z vejico drezal v rep in mu pihal v peresa. Toda drozg je bil od slabosti čisto tepast in ni maral za nič. Samo na soncu bi ležal, se sušil in počival. Fantič se ga je naveličal. Na celem se je razhudil, zalučal proti njemu velik kamen in odšel v gozdič nad zajce.
čez dan je sonce posušilo prozga in mu vlilo novih moči. Drozg se je zleknil na stran in narepenčil peruti, da je mogla toplota do kože. Nazadnje je vštal in pod naperjenimi perutmi začel stegovati noge zadenski. Odskakljal je do strešnega roba. Začel je čivkati.
Zdajci je zaslišal, da se mu odziva otožno klicanje, ki mu je bilo močno znano. Stegnil je glavo postrani in prisluhnil. Spet je slišal. Začivkal je, kar je mogel glasno. Otožni klic se mu je vnovič odzval in skoraj takoj nato je videl prileteti iz gozdiča očeta in mater. Spustila sta se na šipkov grm kakšnih deset metrov proč. Mali drozg je začivkal s tresočim se glasom in zletel proti njima. Ni pa preletel niti polovice razdalje, ko je moral na tla. Toda stara dva sta mu planila naproti.
In potlej so bili tam dolgo trije čivkajoči ptiči, glave tesno skupaj. Peruti so trepale in tisti, ki se je bil izgubil pa spet našel, je dobival v kljun izbrane kose črvov. (Angleško: Li-am O'Flaherty.)
-o--
Zdravnik z ljubosumno ženo
Dr. Olaf G. je imel v Oslu obsežno prakso. Najmičnejše in najbogatejše mestne dame so prihajale k njemu, to pa njegovi ženi ni bilo povšeči. Bila je že po naravi preveč ljubosumna, da bi mogla mirno prenašati, kako moledujejo nežni ženski glasovi njenega moža podnevi in ponoči za *pomoč in uteho. A kakor se je tudi trudila, da bi pri tej stvari na moževi strani našla kaj nepoklicnega, nje trud je bil zaman. Zavoljo tega njena ljubosumnost ni bila nič manjša. V njenem znamenju si je izmišljala najbolj čudne zasledovalne poteze.
Naj prvo je ljubosumna žena posedala po cele ure v vedno prenapolnjeni čakalnici svojega moža in prisluškovala vsem pogovorom. Bila je tako preoblečena in zastrta, da je mož ni spoznal. Neki dan se je v do govoru s pomočnico svojega moža skrila celo za špansko steno v njegovi sobi sami. Čeprav tudi to oprezanje ni potrdilo i njenega glodajočega sumniče-'nja, ji je pogled na številne ne-j zakrite ženske mike še bolj pod-' pri odločitev, da bo tej vrsti , zdravniške prakse napravila konec.
j Naslednje dni se je postavi-i la na prežo pred hišo, v kateri ' je nje mož ordiniral. Ustavila ! je vsako pacientko, ki jo je po i videzu poznala, in jo tako-le nagovorila: "Sem žena dr. G. Vest me sili, da vam nekaj razode-nem. Moj mož je na možganih resno bolan. Na zunaj mu sicer ni videti, toda bolezen se je v zadnjem času poslabšala. Pred l letom dni je neko pacientko 1 skoraj zadavil. Nimam nobenega miru več, kajti razni znaki mi kažejo, da se utegnejo slič-ni napadli v najbližjem času spet ponoviti . . ."
Samo ob sebi umevno, da je
obhajala pacientke zona, da so se lepo zahvalile in da niso več prihajale k dr. G. Njegova čakalnica se je izpraznila tako hitro, kakor je bila nekoč prišla v modo. Zdravnik si tega ni znal razlagati.
Nekega dne pa je srečal eno izmed svojih bivših pacientk in ta mu je dejala sočutno: "Cim vam bo bolje, se vrnem k vam, gospod doktor." Takšne stvari so se ponovile še nekolikokrat in vsak dan so prihajala pisma z željami, naj bi priljubljeni gospod doktor čim prej ozdravil. Končno si dr. G. ni vedel drugega sveta, nego da je odšel naravnost k grofici P. eni svojih najbolj zvestih pacientk, in jo vprašal, zakaj je izostala. Tedaj je zvedel, kaj se je bilo zgodilo. Popolnoma zlomljen je prišel domov. Niti od daleč ni bil slutil, kako bolno ljubosumna je njegova žena. Vložil je tožbo za ločitev zakona. Nje izid je jasen. A obenem je jasno, da bo postal spet najbolj priljubljeni zdravnik žei^kega sveta v norveški prestolnici.
MALI OGLASI
Delo se dobi
Delo dobi dekle kot strežki-nja, žena pa za čiščenje in pomoč pri kuhi. Vprašajte v Hugh Carney's Top Hat Tavern, 661 E. 185. St. Vprašajte za Mr. Carney.	(212)
Pohištvo naprodaj
Želi se prodati dobro ohranjeno pohištvo za 3 sobe. Vprašajte zvečer po 6 pri Zakrajšku, 6422 Spilker Ave.	(211)
Delo dobi
Dekle dobi delo za prodajalko v groceriji. Mora imeti izkušnje. Dobra plača, stalna zaposlitev. Vprašajte pri United Food Store, 2582 Noble Road, Cleveland Heights.	(212)
Dekle ali žena
Delo dobi dekle ali žena, stara nad 21 let. Mora govoriti angleško in slovensko. Delo je v gostilni in restavraciji. Ako imajo izkušnje v tem poslu, imajo prednost. Vprašajte na 1301 E. 54. St., blizu Marquette Rd.	(211)
Odda se hiša
Hiša sama zase se odda; 6 sob, kopalnica in furnez. Vprašajte na 2560 E. 75. St. (211)
Zavarujte hišo!
Zavarujemo vam vašo hišo ali pohištvo, pa tudi vaš avto. Zanesljiva postrežba.
John Prišel 15908 Parkgrove Ave.
KE 1934	KE 2473-R
(Fri. Tues., Sept. 16)
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues,
x)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. GLAIB AVE, HEndercon 2878
PREPARE YOUR
Heating System
NO W !
New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning..........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
find Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
H E A TIN G C O.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
TTTXXXXXXXXXXIHYXmtWni
K3r .............
Razumljivo mi je bilo, tj *So se Ayari utaborili v
'vhod ^ Je ime'a samo
tj,,: a' Saj so vendar čisto ^ vedeli, da prihaja d ne Ke|.2 ojačenji. Sicer bi io rav 1 prišli naproti. Ali UteRC^nali z možnostjo, da ij6|.ni'Kruger bej razdeliti frj obUdi in jih napasti hkra--el1 vhodih in obenem z So bile od zunaj lahko ? Izgubljeni bi bi-
otii J 8 to mislijo sem se j 8o Kmalu sem zvedel, zaiti taborili vprav v šolala .
»lili; j' mislite> kako so nas
11 kaj vse smo mora-Bolje je bil°'
lede; Dlsmo za njihove
< P-vk,
'"eftav s^eni soteske eti s 'adtio velik šotor, ok-
l(iv jotPoluniesecem, najbrž
Is gJj; K tistemu šotoru
ah5tj ali' odvezali so nas,
N Jm<) morali.
'star 'Je sedel na pre" \ m v 0Vek z dolgo sivo ti. (,j0z častitljive zuna-"e. v 1 sem ga, on pa
^ H olee°V pogled je bil !o% -Je bil° °dkrito in
k az 3e bil obraz clove-
NoueŠ zauPati> da, ki K***	Njegovi
Hilj .«» zelo spoštljivo po-K , Stopili za nekaj tijg 0 so nas postavili
Nt
Nil JPičjim obrazom mu S0r Se orožie in mu polije Cid- Nekaj časa sta
Nbr ila in človek z
lili g d2oin je odšel. Sami Vf h'!obradim šejhom. ,1; 6J je stopil bliže in
Ml-'bir ben jie!»Jn Ayarov. Pozdrav-
So j
^ odgovoril še j h: e- Pozdravljam pa
Na i
S je tovariša?" I6 Mi* a ben Nemsi iz Sp°v, onile pa je ej iz dežele Ingli-
etlA,jec je pri tebi, ki
<>C*ierika -?"
V0/1. eš?" se je začu-'«5 oej,
jO- 0d koga, to te nič
' je i.
Ste, -^mierikanli?"
JVHudeh."
i ki bi ekd« je v mojem > H^rad videl." ,AkukJhomasa Melto-, U1 sem bil prepri-|y6 šotori pri uje-
CV „
eno, grdo sem
, Jtak JL namreč z na-I.^itel dolg, mr-
I^C k° obIečen člo-
)< ^Hje Sklical:
'1 Je nrl
,j: Htj' W'j., Ogovoril mršavi
9 8elm f ute^nil za" ;f I^SJ^ ti je uspel 4.'tel i ga svetoval, pa Weca vidim ujetnike. .\j w 12 dežele Amieri-
>) jSS*
P, bei. Je si
V6 v6!! Pl1 bliže i" Kru-i »j be„ ^uPel vzkliknil:
' 'v ^di k M°j ko1
! Vi Je ^ U. 1—
f V ^obnP'*11 nagovorjeni: r	sem."
t ' Valu7?P°tem bom tu-f. ^ J'oboden. Prepri-"i.
11 £ je Prekinil kol ji nobenega
jfe odskočii, SS. S1- Ni zaupal l	ar brez same je
Trrr:
ker bi bilo utegnilo razburjenje živcev škodovati njenemu zdravju.
V kratkem času se je bilo mnogo spremenilo v Gorenji vasi. Stari Čuk, gospoda dokto-randa oče, je rekel tako; "Iz Gorenje vasi so študirali na Dunaju trije: eden se je pokmetil,
w .	___;____—--.<■;.!
Geslo ameriških letalcev. — Kadetje no> ^ J Fieldu v Kaliforniji so se postavili v pozicijo, « j preberete njih geslo "Keep 'Em Flying." Slika je J sneta pred hangarjem letalske šole.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J*"1 Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKj
KATOLIŠKA JEDNOf
Gornja slika nam kaže ladja, ki je bila poškodovana po ognju v newyorškem pristanišču. Od silne vročine je bilo več rešilnih čolnov zvitih. 13 trupel so že našli in po-grešejo pa še 17 mornarjev.
Zanimiva slika nam kaže ruskega starčka po imenu Ivan Linkov, ki se je kljub svoji starosti odločil, da stopi vladi na pomoč in se je ponudil, da bo čuval kolektivno farmo v vseh slučajih sovražnega napada.
Ministerski predsednik Churchill pozdravlja posadko neke druge angleške ladje z dvignjenjem dveh prstov v obliki črke 'V' (Victory).
BUY
UNITED STATES SAVINGS flOND-S' AND STAMPS
Baron Kiichiro Hiranu-ma, lei nam ga predstavlja gornja slika je bil član japonskega lcabineta in je bil od atentatorja, obstreljen. Spadal je k zmirni struji.
Gornja, slika nami kaže nemške vojake v ruskem ujetništvu, ko si prižigajo cigarete, katere so dobili od ruskih vojakov■ Slika je z bojišča v Ukrajini, kjer je bilo do 20,-000 Nemcev ubitih in. zajetih.

*
TROJ K A
DR. FRANC DETELA
V hlevu je zapr- \ lal konj, ko se je prižgala luč, n kmalu je pripeljal mož ko- s ija okomatanega ob brzdi iz s lleva, ga vpregel v sani in pri- l /ezal vajeti za kol ob vrtu. Po- 5 ;em je vrgel kepico snega v ok-
10	prvega nadstropja in poča- ] tal, da se je linica odprla in zo- 1 pet zaprla. Tedaj je šel čakat pred hišna vrata. Dolgo dolgo 1
11	bilo čuti nobenega glasu. Ne-potrpežljivo se je mož presto- ] pal na istem mestu in gledal in < poslušal v temino. Zdaj se je i zasukal ključ oprezno v kiju- i šavnici, stopila je skozi vrata ženska, v kožuh zavita, in obstala na pragu, drhteča od razburjenosti.
"Brž, brž!".je silil mož z zamolklim glasofri.
"Kaj hočem storiti!" je vzdi-hnila ona. "Oh, kaj hočem storiti! Zdaj se še lahko vrnem. Baron, pustite me!"
"Neumnosti," je godrnjal baron, zaklenil vrata za seboj, vtaknil ključ v žep, dvignil Ir-mo in jo nesel čez sneg na na-preženi voz, kjer ji je zavil noge v gorko, odejo. Pes je zaren-čal in zalajal, sani pa so zdrknile tiho z dvorišča in izginile v gosti temini.
Neprijeten, mežav dan je prilezel po tej noči; ko je prišel za dnevom večer, sta počivali po dnevnem trudu v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu naši znanki Milica in Helena, veseli, srečni in zadovoljni, in se pogovarjali o rečeh, ki ne zanimajo nikogar, kdor ne razume, vzvišenih povodov popolnega žrtvovanja.
Kar ju pokliče zvonček. Prinesli so bili iz gostilne polmrt-vo deklico, ustreljeno v prsi, kateri je bilo treba streči. Prestrašeni sta se spogledali deklici, ko sta zagledali smrtno-bledo obličje svoje vrstnice — Irme. Spreletele so ju za hip misli o božji kazni, a zadušila jih je takoj prirojena in privajena milosrčnost. Še bolj od tujk se jima je smilila znanka, ki jima je bila prizadela toliko bridkosti, a je ležala sedaj revna, brez zavesti, usmiljenim srcem in rokam prepuščena. Bolestne poteze so kazile lepi obraz, stisnjene ustnice so drhtele od bolečin in hropeča sapa je stresala mlado telo, ki je nemo prosilo sočutja v svoji onemoglosti. Spomin tolike spremembe je iztiskal deklicama iz oči gorke solze. Dva zdravnika sta se trudila, da bi ustavila Irmi potekajočo kri. Ko je sledil eden z orodjem krogli v telesu se je Irma prebudila z bolestnim krikom in odprla težke oči. Zagledala je Milico in.Heleno. Trepalnice so se ji razširile, a se takoj zopet zaprle; braneče je dvignila roko in si prizadevala obrniti se na! drugo stran.
"Proč, proč!" je šepetala zmučena. "Kje sem? Proč, maščevalni duhovi! Jaz nisem umorila Vladimirja; baron ga je. A jaz črtim barona. Proč,
proč!"	■
"Meša se ji; blede," je dejal 1 zdravnik, poučil, kako morata z njo ravnati, in šel k drugemu :
bolniku, češ da je tukaj trud 1
<
zaman.
"Ali si slišala?" je šepetala • Helena zavzeta in sklenila roke.	;
"Oh, ni se ustrelil sam; hva- ; la Bogu!" je dejala Milica.
Skrbno sta pazili Milica in Helena na vsako gibanje bolne deklice, ji hladili vročično čelo, molili poleg njene postelje in se posvetovali, kako bi jo pripravili za smrt. Predramila se je in zahtevala vode. Ko je bila použila nekaj kapljic, je omahnila in zamežala. Kar začne zopet hropsti: "Proč, baron, proč od mene! Pomagajte!" Pot ji je lil po obrazu in treslo se je vse telo. Dolgo časa je ležala nezavestna. Proti jutru se je zavedela zopet in vprašala tiho, kje je. Tiho ji je začela govoriti Milica, naj bo mirna, ker je v dobrih rokah, med prijateljicama, ki jo ljubita, naj zaupa njima in ne trga obvez z glave.
"Vi ste Milica," je dejala komaj slišno.
"Seveda, in Helena je z menoj. Stare znanke se shajajo."
Plašno je pogledkla Irma in zatisnila zopet oči. Zopet jo je predramila bolečina.
"Kaj se hlinita, hinavki!" je rekla hripavo in se obrnila v stran.
"Oh, nikar se ne vznemirjajte, gospodična, nikar se ne pre-gibajte!" jo je pogovarjala Milica, prijela rahlo za rame in jo položila na mehko posteljo nazaj. "Če želite, da pridejo dru-strežnice, odideva medve." Irma je zamežala.
"Vedve mi ne bosta odpustili nikdar," je šepetala zopet in ju pogledovala po strani.
"Potem," je dejala Helena, "tudi nama nikdar ne odpusti ljubi Bog, ki nam vendar odpušča tako rad in nas Čaka vedno kakor dober oče izgubljenega otroka, da bi nas zopet pritisnil na svoje srce."
"Oh, moj oče pač ni tak," je dejala Irma in zatisnila oči. V tem trenutju so se začuli brzi koraki po hodniku in z zdravnikom je vstopil v sobo gospod Majer.
Temu so zjutraj brzojvili, da je ušla hči, in po brzojavnem povpraševanju je prišel hitro ubežnikoma na sled. Zvečer je bil že v Zagrebu, a proti- drugemu jutru šele je našel hčer v bolnici.
Bridko veselje je spreletelo Irmi obraz, ko je zagledala očeta skušala se je skloniti, skušala dvigniti roko, da mu jo poda, a moči ni imela več oči , je uprla vanj hvaležno in proseče, dokler jih niso zalile solze. Oče bi bil objel in potegnil iz postelje v svoje naročje najdeno hčerko, da^ ga ni zadržal zdravnik.
"Ali mi odpustiš, papa?" je šepetala Irma.
"Vse, vse, Irma! Vse pozabljeno; samo ozdravi in vrni se!" Curkoma so mu lile solze po obrazu. Zdravnik ga je opomnil, naj odide, da se hčerka pomiri. Irma je zopet zamežala; obraz je postajal miren, ostre poteze so se mečile in na pol so se odprle stisnjene ustnice.
"Kje je papa?" je dejala čez nekaj časa. Milica jo je tolažila, da ni daleč, da se kmalu povrne, ona naj pa ostane mirna, da se ji ne shujša bolezen, ampak da ozdravi in tako najlepše razveseli očeta. Tiha radost je prisijala na bledo obličje.
"Oh, kako so drugi dobri in
kako sem jaz hudobna!" je j vzdihnila.	|;
"Kdor tako misli," jo je po- ^ govarjala Helena, "proti temu že razprostira Oče v nfebesih , roke, da ga objame." Začela ji , je pripovedovati, kako kratko ! je življenje 11a svetu, kako smo i vsi vedno v smrtni nevarnosti, o . večnosti, slavi nebeški in božjem usmiljenju.
"Saj ne bom še umrla," je . pošepetala Irma, ko je spoznala, kam merijo besede.
"Obe medve lahko umrjeva prej," je dejala Helena. "Ravno zaradi tega ne smemo odlašati sprave z Bogom. Kako prijetna in tolažilna je potem zavest, dtt pridemo k Njemu, kadar koli nas pokliče." V srce so segle Irmi prijazne besede, pritisnila je svojo roko k Hele- . nini in pokimala, da jo razume. Umrla je še tisti dan, spravljena z Bogom, v rokah potrtega očeta in dobrih vrstnic svoje mladosti.
Zvečer so prinesli zagrebški listi med različnimi novicami poročil^ o ljubavni tragediji, kako se je pripeljal mlad par, baron B. in gospodična M., v enega prvih hotelov, kako sta si čez dan ogledovala mesto in zvečer šla v gledališče, po večerji pa sta se zbesedila v svoji sobi, in naenkrat sta se začu-la dva strela; družina je vlomila v sobo in našla barona na divanu umirajočega, deklico pa smrtno ranjeno poleg postelje; pozornost da sta vzbudila v go-stilnici takoj, ker se nista vedla kakor zaljubljeni ljudje, marveč kakor da bi se pripravljala že za srebrno poroko.
Gospod Majer je ostal v Zagrebu, da so pokopali hčer; na pogreb je prišel tudi Edvard; gospa pa je bila ostala ,doma,
drugi se je ustrelil, moj sin pa je ostal na Dunaju, tam, kjer je cesar doma, in ima službo pri ministrih."
Istina; pisar je Radivoj v nekem ministrstvu, če ni že umrl.
"Zato pa!" bi dejal podkraj-ski Janez.
CKonec)
Najstarejša slovenska podporna organl
v Ameriki. . . Posluje že 47. leto J
Članstvo 37,000 Premoženje $4,50°' I
. Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.1^
:-„# I
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri n steni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI .TEDN'O11^ J
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. oPefil bolezni ir. onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. (t0 otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta pod svoje okri'J6-
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikatf dobe od $250.00 do $5.000.00.
», >c $ (I
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce ^f ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orff» trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge Podl'°!^šV' I se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD yA 351-353 No. Chicago St.
NAZNANILO J
a2n»") I
Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem da sem se preselil v nove prostore in sicer
16021 Waterloo Rd. .JI
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem svojim 0 :'elli.|l za naklonjenost. Priporočam se vsem odjem*1 ^fl jateljem in znancem za nadaljno naklonjenos '^ol bodoče 'vam bom nudil najboljše delo in P0'1 I točno postrežbo. Se priporočam, vdani
FRANK KURE i
GENERAL TINING, ROOFING and FURNA^ jI 16021 Waterlo6 Rd.	& J
ŽENINI IN NEVEST^
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri- > dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina f
6117St.Clair Ave.	HEn^' ,