Poštnina platana 0 gotovini V Hubllanl, sobota 27. tebrimg|a 193? Cena 1 Din, s prilogo S Din Steu. 47 Z Ilustrirano prilogo „lcdcn o slikali leto II. Utrujenost povzroča zatišje Po srditih bojih se španski nacionalisti in rdeči pripravljajo na nove spopade Burgos, 27. februarja, o. Nacionalistični Stab je izdal poročilo, da so včeraj rdeči miličniki naskočili spet Oviedo, vendar ne s tako silo kakor prej. Nacionalisti so napad odbili. Na vseh ostalih frontah pa vlada zatišje. Navalcarnero, 26. februarja. AA. {Havas): Predvčerajšnjim so vladne čete prešle v ofenzivo »a vseh odsekih fronte pri Madridu. V borbo so vrgli številne čete. Izgube madridskih čet znašajo nad 2000. Glavni cilj napada je bilo vseučiliško predmestje pri Madridu Toda nacionalisti so v teku 5 ur izstrelili na ta del fronte nad 10.000 granat. Tudi vladno letalstvo se je udeležilo borbe. Dve mednarodiu brigadi in mešana brigada, skupaj 8000 vojakov, je izvršila napad. Po dveurni borbi so nacionalisti odbili napad. Slični napadi pri Las Rozas, Villa del Nueva in Partiglio so bili odbiti. Avilla, 26. februarja. AA. Stefani: Izid borb na madridski fronti je popolnoma negativen za madridske čete, ki so zadnji teden hotele ohraniti iniciativo za borbo v svojih rokah. Po načrtu generala Miaja bi madridske čete morale osvoboditi cesto, ki veže Valencijo z Madridom. Po šestdnevnih borbah so ostale nacionalistične postojanke okoli Madrida iste kot so bile poprej. Sovražni napad je bil ustavljen in sovražnik je imel velike izgube. Vas Moronoza je še zmeraj v nacionalističnih rokah. Tudi ob reki Jarami so propadli vladni napadi. Poveljstvo nacionalističnih čet je pustilo iniciativo vladnim četam, da jih izčrpa in da pobije moralo vladnih borcev. Včeraj je že zavladala nedelavnost med vladnimi četami. Madrid, 27. februarja. AA. (Havas): Poveljstvo nad odseki pri Guadarami in Guadalajari je bilo poverjeno generalu Miaji. Odseki južno od Taja in Estremadure ostanejo še nadalje pod poveljstvom generala Pozasa. Ta odredba je bila potrebna zaradi bližnjih odločitev, ki bodo zelo važne in uspešne. Madrid, 27. februarja, AA. (Havas): Mladina vseh strank ljudske fronte je osnovala skupen osrednji odbor, ki ima za cilj: splošna mobilizacija vse mladine, enotno poveljstvo, izpopolnitev vojne industrije in ustanovitev »brigade za nadproduk-cijo,« da bi se tako povečala produkcija orožja in pospešila priprava vojaških novincev. Salamanca, 27, februarja. AA. (Havas): Med mrtvimi na bojišču pred madridsko fronto na odseku Jarame so našli tudi truplo sovjetskega generala Listerja, ki je poveljeval oddelku, ki je vršil napad. Sicer pa je bilo včeraj na madridski fronti mirno. Pri Estremaduri je sovražnik skušal napasti, pa je bil odbit. Lizbona, 27. februarja, o. Španski nacionalisti so prijeli Rosito Dias, znano špansko filmsko zvezdnico v Hollywoodu, ki je špionirala v korist rdečim in si s tajno radijsko postajo v Sevilji dajala poročila. Nacionalisti so jo obsodili na smrt in jo ustrelili. Rusija in Portugalska ne bosta sodelovali v blokadi London, 27. februarja. AA (DNB). Izvedeta se je, da je zastopnik Sovjetske Rusije na današnji seji odbora za nevmešavanje izjavil, da Sovjetska Rusija ne želi sodelovati pri nadzorstvu v španskih vodah. Sovjetski delegat je izjavil, da sovjetska vlada ne vidi razlogov, zaradi katerih bi v sedanjih okoliščinah morala sodelovati pri teni nadzorstvu. Portugalski delegat je podal podobno izjavo. Iz zanesljivih virov se je izvedelo, da razlagajo izjavi sovjetskega in portugalskega delegata tako, da je načrt o nadzorstvu v španskih vodah v glavnem propadel in da se načrt nadzorstva šestih držav, ne more izvesti, ter da bi se moglo izvesti le nadzorstvo štirih držav. Dejstvo, da Sovjetska Rusija in Portugalska ne želita sodelovati pri nadzorstvu v španskih vodah, prav nič ne zmanjšuje učinkovitosti načrta pomorskega nadzorstva. Nadzorstvo bodo vršile francoska, nemška in italijanska mornarica v prvotno določenih pasovih in po priporočilih izvedenskega odbora. Tihotapci oroija Pariz, 27. februarja, o. Kljub ostremu nadzoru, ki ga francoska žandarmerija izvaja na ka-talonsko-francoski meji, so vendar poskušali v četrtek ponoči prijatelji ljudske fronte prepeljati v Katalonijo preko 1000 bomb. Na meji so orožniki ustavili avtomobil, ki je bil naložen s krompirjem. Preiskava pa je ugotovila, da je bilo natovorjenih pod krompirjem tudi 1000 eksplozivnih bomb. Nemška industrija bo črpala Abesinijo Berlin, ‘27. febr. o. Svoječasno smo že poročali, da je v Abesinijo odšla skupina nemških in italijanskih znanstvenikov ter industrijalcev, ki si ogledujejo ter preiskujejo naravna bogastva v Abe-siniji. V gospodarsko eksploatacijo Abesinije je Italija pritegnila Nemčijo, nakar se je ustanovila družba, v kateri so Nemci udeleženi z 49% deležev, Italijani pa 51%. V tem koncernu sodeluje 70 nemških tvrdk. Pred kratkim so se vse industrijske tvrdke razdelile v štiri velike odbore, katerih vsak se nahaja pod nadzorstvom enega velikega koncerna. Največjo skupino vodijo Krupp, prometna družba SchOncker, dalje Lufthansa. V tej skupini je 20 društev, v kateri je največ rudarskih. Druga skupina stoji pod vodstvom I. G. Far- Klin med Sicilijo in Afriko Italijani utrjujejo otok Pantelerca „drugo Malto", ki bo stražila morsko ožino med Sicilijo in Afriko Italijani utrjevali že v času abesinske vojne in ga že takrat zasilno uporabljali kot oporišče za podmornice. V angleški javnosti je to razkritje izzvalo veliko razburjenje, ker otok leži prav blizu Malte ter ima to prednost, da leži še nekoliko južneje proti Severni AIriki. To skrito utrjevanje je toliko bolj nerazumljivo, ke sta pred dvema mesecema Anglija in Italija podpisali gentlemensltf dogovor, v katerem sta potrdili »status quo«. Očividno pa Italija utrjuje otok s pospešeno naglico kot odgovor na angleški oboroževalni načrt, ki je tako ogro-i, da z njim Italija zaradi težkih financ v no- Rim, 27. febr. o. Včeraj je bil razglašen dekret, s katerim se vsem letalom prepoveduje letenje nad otokom Panteleria in osem milj daleč naokoli. S tem posredno potrjuje ugotovitve angleškega časopisja, da Italijani utrjujejo ta otoK, ki je sicer pust, prazen in brez vsakega gospodarskega pomena. Tako je nemogoča trditev, da bi Italijani ne utrjevali otoka iz strategičnih ozirov. Otok namreč straži' pot med Sicilijo in Severno Afriko. Ko bo pretvorjen v težko trdnjavo, bo lahko s tega otoka italijanska vojna mornarica stalno nadzirala, če že ne skoraj zapirala vsem drugim ladjam prehod iz zapadnega dela Sredozemlja v vzhodni. Otok so benem primeru ne more uspešno tekmovati. Odmevi Neurathovega obiska Pariz, 27. februarj^a. o. Včerajšnji »Jour« piše o mednarodnem položaju in pravi med drugim, da je nemška diplomacija doživela zadnjih 10 dni dva huda poraza, prvega v Varšavi, drugega na Dunaju. Ker se je zadnje čase že odvadila porazov, je pričakovati dokaj živahne reakcije v Berlinu. Razen tega so italijanski diplomatski krogi sprevideli, da je v torek dobila politična os Rim— Berlin, zgrajena v 18 mesecih napornega dela, precejšnje razpoke, in da bo v bodoče ta os hudo nezanesljiva. Cez nekaj dni bo prišel v Rim avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg prosit pomoči Italije. Reči se sme, da je vsa nadaljnja orientacija evropske politike odvisna od odgovora, ki ga bo dobil v Rimu ta avstrijski državnik. Italijanski politični krogi menijo, da nihče nima pravice dvomiti, da bo Mussolini ostal zvest obljubi, ki jo je dal pred tremi leti pokojnemu kanclerju dr. Dolfussu, da bo brezpogojno varoval neodvisnost Avstrije, kadarkoli bo ta neodvisnost ogrožena. Sicer je res, govore v teh krogih, da bi Italijani predvsem želeli dobiti poroštva, da jih v tem primeru zahodni velesili ne bosta pustu1 na cedilu, da bi morali sami v akcijo za zaščito neodvisnosti Avstrije. Ali' v takšnih okoliščinah ne moremo reči, da je napočil ugodni trenutek za razgovore med Parizom in Rimom? Dunaj, 27. febr. o. Včeraj popoldne je imela avstrijska vlada večurno sejo, na kateri so se pretresali rezultati obiska nemškega zun. ministra. Na seji je finančni minister Neymaier poročal o uspehih svoje poti v Rim. Pariz, 27. febr. o. Francoski zunanji minister Delbos je včeraj sprejel avstrijskega poslanika Vcllgruberja in imel z njim daljši razgovor. Po trditvah informiranih krogov sta se državnika raz-govarjala o Neurathovem obisku na Dunaju. Predmet razgovorov je bil tudi povratek llabsburgov-cev, vendar pa je francoski zun. minister k temu dejal, da Francija nikoli ne bo delila mnenja s tistimi, ki so za restavracijo. Rajko Turk Ljubljano zastopa Belgrad, 27. febr. m. Sinočna seja narodne skupščine je trajala točno do polnoči. Na tej 6eji sta govorila med drugimi tudi dva slovenska poslanca, in sicer: v imenu Baričevičevega kluba dr. Novačan in v imenu JRZ dr. Veble. Novačan je, kakor že pred njim poslanca Mravle in Koman, blatil svetinje našega slovenskega naroda na način, kakor se poslancem gotovo ne sjKKlobi. Nastopil je tudi proti osebi notranjega ministra dr. Korošca. Ko je govoril dr. Veble, so mu neprestano vpadali v besedo poslanci Mravlje, Koman, Novačan in Rajko Turk, . . Rajko Turk se je v sejni dvorani ponašal tako, da so se zgražali vsi poslanci. V nekem trenutku je k njemu priskočil tudi poslanec narodnega kluba ter Mravlje je med orugini ludi trdil, da je maj- benindustrie. Tudi v tej skupini je 20 podjetij, med njimi nekaj paroplovnih. Tretji skupini stoji na čelu industrijalec Otto Wolff in je v njej 16 društev za predelovanje kovin. Četrto skupino pa tvori Kurt Schmidt, ki se bo zaposlila največ z gradnjo železnic, potov in hiš. $eba gre iz Bukarešte Dunaj, 27. febr. o. Češkoslovaški poslanik v Bukarešti .lan Šeba je definitivno odstopil s tega mesta. Kakor znano, je Šeba odstopil sam zaradi gonje, ki so jo proti njemu uprizorili nekateri romunski opozicijski politiki, v zvezi z njegovo knjigo o Mali antanti in Rusiji. Šeba bo odšel na ponovno mesto v Ankaro. Vihar, ki ga je dvignila njegova knjiga, se še ni polegel, in zato smatra slovaški list »Slovake za neoportuno in neprimerno, da vlada postavlja na tako odgovorno mesto prav istega poslanika, ki v svoji knjigi obravnava tudi turško nacionalno politiko, ki jo je inspiriral predsednik Ataturk. landovery Castle" se pogreza n Rim, 27. febr. o. Ob priliki prve obletnice ustanovitve italijanskega imperija bodo prvikrat dali v promet novce z imperijalnnni označbami ter jih bodo kovali iz srebra, niklja in bakra. Denar bo krožil le po Abesiniji. ako deklaracijo podpisal celo dr. Šušteršič. Poslanci, ki soglašajo z delom vlade, so vzklikali, da je sramota, da more kak Slovenec tako govoriti o svojih narodnih svetinjah in o najleipšem poglavju svoje narodne zgodovine. Po končani seji so poslanci zapustili narodno skujjščino, med poslednjimi pa je bil tudi Rajko Turk, ki je odhajajoč razgrajal tudi še po skupščinskih hodnikih ter vzklikal: »proč s farji!« in podobno. Med onimi, ki so obsojali obnašanje poslanca Rajka Turka, je bil tudi g. Stanko Hočevar iz Vrhnike, ki ga je bilo toliko sram, da je s hitrimi koraki odšel. Ko je Rajko Turk prišel na stopnišče narodne skupščine je na vso moč kričal Na tak način skrbi poslanec Rajko Turk za ugled bele Ljubljane, ki jo v skupščini zastopa. London, 27. febr. o. Ladja »Landovery Castle«, ki je včeraj ne daleč od Barcelone zadela na izgubljeno mino ter se potem z največjo težavo privlekla do obale, še vedno čaka na tem mestu. Poklicali so na pomoč vlačilce iz francoskih luk, vendar pa je propadlo upanje, da bi ladjo sploh še rešili, čeprav je nasedla na pesek. Ponoči pa 6e je začela ladja pogrezati. Posadka (117 mož) se upira, da bi ladjo zapustila. Na banani nalezla gobavost Belgrad, 27. febr. m. Tukajšnje »Vreme« objavlja poročilo iz Zagreba, da je nek Zagrebčan, čigar ime dosedaj še ni objavljeno, pred kratkim odpotoval s svojo ženo in hčerko, učenko ljudske šole, v Berlin. Hčerka si je tam zaželela banan, ki jih je oče takoj kupil. Ko je deklica pojedla banano, je začela tožiti, da ji ni dobro. Starši so opazili na njej neke vrste pege, ki so se jim zdele nevarne ter so zato hčerko odpeljali na kliniko. Ko so se pozneje starši spet oglasili na kliniki, da bi obiskali hčerko, jih zdravniki niso pustili k njej. Šef klinike je sporočil, da so se na deklici pojavili simptomi gobavosti. Zdravniki so postopali čisto pravilno po svojih zdravstvenih predpisih. Obolelo deklico so s posebnim letalom, ki je na razpolago kliniki, odpeljali na nek otok za gobavce v Sredozemskem morju. Nizozemska zaprla mejo za naše pridelke Belgrad, 27. febr. m. Tukajšnji izvozniški krogi so dobili obvestilo, da je Nizozemska včeraj zaprla mejo za jugoslovanske pridelke. Zatrjuje se, da so na meji zadržali transport 15 vagonov suhih sliv in nekoliko vagonov ciamanida. Pogajanja, ki trenutno še trajajo med našo in nizozemsko delegacijo, niso končnoveljavno prekinjena. V Bel-gradu se mudi še vedno nizozemski delegat ter je v stiku z našim trgovinskim ministrstvom. Vest o zaporih meje je v tukajšnjih gospodarskih krogih izzvala veliko presenečenje ter se smatra, da je prenagljena. Vremensko poročilo po stanju 27. februarja: llnteie: —1, oblačno, mirno, 50 cm snega, srež. Planica: (I, oblačno, mirno, 70 cm snega, »rež, mala in srednja skakalnica ter drsališče uporabno. Kranjska gora: —1. oblačno, mirno, barometer pada, 35 cin snega. aankalifič« uporabno. Vršič, Krnica: 150 cm snega, src/., Boh. Bistrica jezero: +1 oblačno, IS cm snega, sre?.. Dom na Komni: —1, oblačno, 220 cm snega. Dom na Kotcah: —5. oblačno, 70 '!'n snega. /lom na Krvavcu: —1, oblačno, 70 cm snega, po robovih spihan. Vel. Pianina: —3, oblačno, 110 cm snega. Vesti 27. februarja Na mesto sovjetskega komisarja za težko industrijo je bil imenovan podpredsednik Sveta ljudskih komisarjev in predsednik odbora za državni gospodarski načrt Walej Melivkov. Nemški propagandni minister dr. Goebels jo utemeljil naglo oboroževanje Nemčije z nevarnostjo, ki Evropi preti od Sovjetske Rusije. Dejal je, da Nemčija ne more dopustiti, da jo bo kdo odpeljal kot nedolžno jagnje v klavnico. S 307 proti 132 glasovom je angleška spodnja zbornica sprejela zakonski načrt za izpopolnitev državne obrambe. Amerikanci so proglasili za bodoče popolno nevtralnost. Pravijo pa, da bodo takoj na strani Francije in Anglije, če bi ju Nemčija izzvala in nenadno napadla. Španski nacionalisti so proglasili Alzacer x Toledu za zgodovinski spomenik. Angleški potniški parnik »Dindovery Castle« je blizu Marseillea zadel na izgubljeno mino, ki mu je raztrgala del desnega boka. S črpalkami so odstranili vodo, nakar se je parnik s težavo privlekel k obali in nasedel na pesek. Potnike so pravočasno rešili. Tudi Japonska se ne bo udeležila ženevske konference za razdelitev surovin, vendar pa bo poslala tjakaj svojega opazovalca, ki bo prinesel tudi več konkretnih predlogov. Novi proračun Kanade izkazuje 485 milijonov kanadskih dolarjev dohodkov ter 520 milijonov izdatkov. Državni dolg pa znaša 3 milijarde dolarjev. V Pečuha se je stavka rudarjev končala ter so delavci izpraznili tudi zasedene rove. Med podjetjem in rudarji pa se vrše pogajanja. Francoska letalea, ki sta hotela prej kot _ ▼, 100 urah preleteti razdaljo od Pariza do Tokia, sta strmoglavila v Indokini. K sreči pa se je le eden od njiju lažje pobil. Abesinskega cesarja bosta na kronanjn naj-brže zastopala abesinski poslanik v Lodonu dr. Martin in ras Kasa. Španski karlisti in španski lalangisti (fašisti) se med seboj pogajajo za spojitev obeh monarhističnih kril v eno stranko, katere vodstvo bi prevzel general Franco. Zaradi naraščanja francoskih rek in zlasti Seine so že preplavljeno nekatere nižje ležeče luke v okolici Pariza. Na prostoru za svetovno razstavo so že postavili velike črpalke in postavljajo tudi nasip. Francoski trgovinski minister Bastid bo prihodnji teden obiskal Prago in tam podpisal fran-cosko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Francoski parlament je s 400 : 14 glasovom sprejel nov zakon o kolektivnih pogodbah v kmetijskih podjetjih. Vojvoda Kentski, ki se nahaja že nekaj dni na obisku pri svojem bratu vojvodu Windsorskem, je včeraj z bratom vred obiskal predsednika avstrijske republike Miklasa. Romunska vlada je že začela z dejansko akcijo proti terorističnim organizacijam. Aretirala je že nekaj študentov, dalje je pripravljala nov zakon o univerzitetni imuniteti, v katerem bo skušala okrepiti avtoriteto rektorja. V tednu svečanosti kronanja angleškega kralja bo vlada razdelila brezposelnim še posebno podporo. Vsak brezposelnež bo dobil dva šilinga in šest pensov. Od 1. junija dalje bodo morale vse tekstilne tovarne v Nemčiji uporabljati 25% umetnega prediva. Le za izvoz smejo uporabljati bombažno tkivo. Včeraj je v Kotor dospel francoski poštni minister. Prisostvoval bo otvoritvi kabelske zveze Igalo—Tunis—Marseille. Mesto je v zastavah. Na svečanosti se je pripeljal tudi poštni minister dr. Branko Kaludjerčič. Nove zepelino grade v Friedrichshafnu, ki jih bodo dali v promet za vzdrževanje zveze med Indijo in Vzhodno Azijo. Do konca leta 1939 bo Nemčija naredila štiri take zrakoplove, ki bodo vsi v službi potniškega prometa. Nemška vlada je izdala odredbo, da se bodo svetovno znane frankfurtske klobase odslej izdelovale iz ribjega mesa. London, 27. febr. o. Nov izpopolnjen železniški stroj bodo dali v promet Angleži na progi London—Glasgow. Vlak bo še hitrejši kakor »Leteči Škot« in bo za to progo rabil le 6 ur in pol. Spotoma se bo ustavil samo enkrat, in sicer v Carlisle. V Tirolskih Alpah blizn Innsbrucka je snežni plaz zasul dva študenta smučarja. Enega od njiju so potem našli že mrtvega, dočim drugega sploh še niso zasledili. Vesti iz Belgrada Belgrad, 27. febr. o. Na današnji seji narodne skupščine bo v imenu vlade govoril minister za soc. politiko in narodno zdravje ter bo zavračal očitke skupščinske opozicije, ki so padali pri zadnjih razpravah. Nato bo pa glasovanje o državnem proračunu v načelu. Belgrad, 27. febr. m. Konec marca se bo v Belgradu sestala mešana jugoslovansko-nemška komisija zaradi sprejetja končnih sklepov o izmenjavi blaga med Nemčijo in Jugoslavijo. Spominski večer Foersterju Ljubljana, 27. februarja. Snoči ob 8 je bil v verandni dvorani hotela Union prosvetni večer, ki je bil posvečen našemu velikemu skladatelju Foersterju. Večer je otvoril vokalni kvintet z dvema Foersterjevima pesmima. Nato je o Foersterju spregovoril prof. dr. A. Dolinar. V kratkem in jedrnatem predavanju Je orisal velik lik našega pokojnega prenovitelja slovenske glasbe. Z izvajanji je segel nazaj v leto 1863, ko je Foerster nastopil v Ljubljani mesto organista in kapelnika v ljubljanski stolnici. Najprej je prišel veliki skladatelj v Ljubljano kot knjigovodja Čitalnice. V takratnih žalostnih razmerah je Čitalnica začela propadati. Uradniki so izstopali — bali so se, da bodo premeščeni; javno slovenstvo se je imelo boriti s tisoč neprijetnostmi. Vsled takih razmer je začel zbor Čitalnice razpadati. Medved se je takrat zelo trudil, da bi pri velikih mašah v stolnici bilo lepo petje pod vodstvom Foersterja. Toda kanoniki so se upirali in trajalo je dalje časa, da je bil Foerster nastavljen za organista in kapelnika v stolnici. Predavatelj citira nato Foersterjev zapis, ki pripoveduje, kak je bil začetek njegovega delovanja v stolnici. Kljub velikemu nasprotovanju je šlo delo počasi naprej in leta 1867 je bilo ustanovljeno Cecilijansko društvo za preosnovo cerkvene gla6be. Ko so pri jx)lnočnici peli prvič latinsko mašo, je nastala v glasbenem svetu prava revolucija. Ale-ševec je napisal kar posebne verze, 8 katerimi je smešil osebno Foersterja, ki je prišel »s Panskega«. V trdem boju za ideje in življenje je ostal Foerster velik. Ob neki priliki, ko so ga vjjrašali, kako more prenašati neprestano napade, je Foerster dejal: »Bil bi slab 6oldat, če bi ob nudi uri vrgel puško v koruzo...« In res — kljub vsem neprilikam je vztrajal in žel uspehe, kakor jih nikdo ni mogel pričakovati. 40 letno tiho in neumorno delo velikega slovenskega skladatelja nas je uvrstilo med svetovne narode, ki se lahko ponašajo s vojo skladateljsko vrednostjo. In zato moramo ostati Foersterju hvaležni! Po predavateljevih izvajanjih, ki so jih poslušalci toplo aplavdirali, je nastopil zopet kvintet ter zaključil lepo uspeli večer z dvema Foersterjevima pesmicama. Tudi Ifublianski umetniki ne sodelujejo v Parizu Ljubljana, 27. februarja. Poročali smo že o načinu, kako so trije bel-grajski umetniki izbrali one umetnike, ki naj bi zastopali Jugoslavijo na svetovni razstavi v Parizu. Tedaj so naši umetniki proti temu načinu odločno protestirali ter so poslali belgrajski trojici poseben telegram. Med tem so sklicali protestna zborovanja tudi zagrebški in belgrajski umetniki, ki so takoj sklenili, da na pariški razstavi spričo takih razmer sploh ne sodelujejo. Sinoči so imeli naši umetniki zopet sestanek, na katerem so istotako sklenili, da na pariški razstavi ne sodelujejo. Poslali so belgrajskemu umetniku Kašaninu, ki ima očividno v rokah vso organizacijo za Pariz, brzojavko, v kateri mu sporočajo, da se pridružujejo sklepom zagrebških in belgrajskih umetnikov in da pod sedanjimi pogoji odklanjajo sodelovanje na pariški razstavi. Obenem je bilo sinoči na sestanku zopet govora tudi o dekoraciji naših paviljonov v Parizu. Umetniki so — kakor že pri prvem sestanku — protestirali proti temu, da k dekoraciji ni bil povabljen noben slovenski umetnik. Sinoči je hilo sklenjeno, da odpošlje društvo trgovinskemu ministru dr. Vrbaniču poseben dopis, v katerem ga na to opozarjajo. Obenem so odposlali poseben dopis tudi ministru brez listnice g. dr. Mihi Kreku s prošnjo, da v zadevi intervenira. O nastanku Julijskih in Savinjskih Alp Ljubljana, 27. februarja. Pod okriljem Prirodoslovnega znanstvenega društva je sinoči v mineraloški predavalnici naše univerze predaval doc. dr. Ivan Rakovoc o nastanku Julijskih in Savinjskih Alp. V začetku predavanja je govornik razložil teorije o nastanku gorovja sploh. Prevladovalo je še pred kratkim prepričanje, da so gorovja nastajala pod vplivom orogenetskih sil. Danes pa vemo po novejših izsledkih, da so ustvarile današnje površje zemlje epirogenetske vulkanične sile, vse drugo pa je dajalo samo smernice njihovemu delu. Epirogenetski pojavi so pojavi dviganja in pogrezanja zemlje le na večjih ploskvah, pri tem pa ostanejo gorski skladi v nespremenjenem položaju. Moderna geologija se danes pri raziskovanju poslužuje kot najprimernejše metode, morfološke metode. Pri razlagi nastanka Julijskih in Savinjskih Alp je g. predavatelj omenil, da sta gorovji nastajali po dviganju, ki je bilo v dobah mirnega izravnavanja pretrgano. Najstarejše izravnavanje opazimo v Julijskih Alpah na triglavski planoti, v Savinjskih Alpah in na DJeskovški planoti. Mlajšega nastanka pa so v Julijskih Alpah obsežne planote: Možaklja, Pokljuka, Jelovice in Komna, v Savinjskih Alpah pa planote kot: Velika planina, Menina planina in druge mlajše planote. Iz usedlin v najbližjih morskih in jezerskih kotanjah zračunamo lahko starost obeh zrav-nav in moremo tako zasledovati razvoj Julijskih in Savinjskih Alp ves mlajši tercijar. Danes je ugotovljeno, da so bile Julijske Alpe v dobi srednjega miocena visoke približno 300 do 600 m, Savinjske Alpe pa 300 do 700 m. V 6pod-dnjem pliocenu so se zvišale Julijske Alpe na 1200 do 1600 m, Savinjske pa samo na 800 do 1000 m visoko. Od tistih dob pa do danes so se Julijske Alpe dvignile na 2860 m, Savinjske Alpe so se pognale do 255 m visoko. Iz tega sklepamo, da sta bili prvotno obe gorovji skoraj istih višin, v naslednjih dobah pa so bile epirogenetske sile v Julijskih Alpah silnejše in so Savinjske Alpe zdaj za 300 m nižje od njih. Občni zbor avfokluba Ljubljana, 27. februarja. Sinoči je imel v svojih prostorih v Kazini svoj letni občni zbor Ljubljanski avtoklub. Otvoril in vodil je zbor predsednik g. Avgust Praprotnik. Po uvodnem pozdravu, ki je veljal zastopnik k oblasti in sorodnih organizacij, je predsednik predlagal vdanostni brzojavni pokroviteljici avto-kluba Nj. Vel. kraljici Mariji ter predsedniku Nj. kr. vis. knezu namestniku Pavlu. Obe brzojavki so zborovalci navdušeno sprejeli. Predsednik je nato jx>ročal o svoji poti v Bel-grad, kjer je dobil od merodajnih Krogov zagotovilo, da bo vlada odpravila luksuzni davek na avtomobile (12%) in da se bo znižala carina in trošarina na nafto in bencin tako, da se bo bencin pocenil za 1 do 3 din pri kg. Sledila so poročila odbornikov, ki so bila vsa soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, na novo pa sta bila izvoljena še inž. Struna in Boris Kristan. Filmi ki jih velja videti... ali ne videti »Mesto Anatol (Kino Sloga). Fantastična snov je zajeta iz romana Bernharaa Kellermanna. Modema tehnika, mrzlično iskanje petroleja, pohlep po denarju in pogubo, ki jo prinese denar. Vse to je v tem filmu slikovno dobro f>odano, da 6e da zaslutiti podobna mamonska tekma v polpretekli zgodovini. Orijent daje zraven razgibanost in slikovitost okolja, ki bi jo pa lahko jx>živila tudi primerna igra. Nemogoče se je sprijazniti z igro Gustava FrShlicha in Brigite Horney. Prvi jx>na-zoruje rezkost z brutalnostjo, druga pa se krči in zvija v histeriji. Po zamisli režiserjevi naj bi to stofmjevalo dramatični učinek dejanja in filma. Soloh se take napake pogosto pojavljajo v nemških filmih, dokaz, da se Nemcem ne prilega igra, ki zahteva tudi nekaj duše in umetniške sile. Favoriziranje lepotcev in lepotic se v takih filmih prav slabo obnese. Prav na tej hibi trpi film. >Zlato iz Singaporea* (Kino Union) se je do Ljubljane že pretopilo v navadno plažo. Nekaj papirnatih gusarjev, dve, tri vzhičene mondene dame, iz brezposelnih cirkuških diletantov izbrani ladijski oficirji, komedijanti, po največji sili, brezkrajno duhamorno besedičenje, pa množica res dobrih tehničnih trikov. To je vse, kar 60 nam pripravili v tem filmu Amerikanci, četudi so na zvočni trak posneli nemščino. Celjske novice Surov napad. V četrtek zvečer sta napadla dva moška Jevševarja Martina, hlapca iz Petrovč, in ga obdelala z nekim topim predmetom, tako da sta mu zlomila dva prsta leve roke, desno ključnico in pretrgala uho. Jevševar se zdravi v celjski bolnišnici. Izredno mladi tatovi v rokah policij«. V zadnjem času se je izvršilo v Celju nešteto manjših tatvin. Policija se j« trudila, da bi dobila tatove, končno se ji je posrečilo jih ugotoviti, in sicer so to trije šoloobvezni otroci v starosti 10—11 let. Policija je aretirala tudi 16 letnega Hugona F. iz Sp. Hudinje, ki j« ukradel harmoniko v gostilni Gorenjak in ga izročila sodišču. Nov uspeh mariborske občine Maribor, 26. februarja. Danes se je povrnil iz Belgrada mariborski župan dr. Juvan. V prestolicl se je mudil več dni v svrho intervencije o raznih perečih občinskih vprašanjih. Po povratku je danes našemu dopisniku izjavil, da je mariborska občina dosegla zopet dva lepa uspeha. Končnoveljavno je rešeno vprašanje prodaje mestnih vojašnic in pa vprašanje tlakovanja dravskega mostu. Vofašnice so postale last vofske Vprašanje prodaje vojašnic vojaškemn erarju se je vleklo zelo dolgo dobo. Mestna občina je bila lastnica treh velikih vojašnic, kasarne kralja Aleksandra I. v Melju, vojašnice vojvode Mišiča ob Tržaški cesti ter vojvode Putnika ob Stritarjevi ‘ ulici. Poleg tega pa je bilo njena last tudi munl-cijsko skladišče v Bohovi. Vse vojašnice s skladiščem vred obsegajo okrog 50 velikih objektov. Na podlagi zakona o nastanitvi vojske je morala občina vojašnice prodati vojaškemu erarju. Izvršila je to tem raje, ker je dobivala zanje tako malenkostno najemnino, da ni mogla z njo objektov niti popravljali. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo končno do sporazuma na sledeči j>odlagi: Občina dobi od vojaškega erarja železniška skladišča, ki jih ima dosedaj v najemu za carinarnico, zraven tega še staro dravsko vojašnico ter skladišče poleg Franzovega mlina v Einspielerjevi ulici. Povrhu ji da vojaški erar še 400.000 Din, država pa 1,709.000 Din, tako da dobi občina poleg navedenih objektov in zemljišč še 2,109.000 dinarjev gotovine. Od tega je dobila danes nakazanih 1,700.000 Din. Za mestno občino je ta rešitev zelo ugodna. Svoje vojašnice, ki so ji prinašale le zgubo, je zamenjala za dvoje stavbiše, ki jih nujno potrebuje. Zgradila bo namreč na njih novo carinarnico In novo trinico Carinarnico bo zgradila na prostoru vojaških železniških skladišč, ki jih ima sedaj v najemu za carinske svrhe. Načrti za to zgradbo so že odobreni in denar iz kaldrmingkega fonda pripravljen. Nova tržnica se bo postavila na prostoru stare dravsko vojašnice. Ta prostor bo še najprimernejši, ker leži v središču mesta, je od vseh strani lahko dostopen in ima ugodne dovozne Nadzorstvo nad zavarovalnicami Belgrad. 26. februarja. AA. Do sprejetja uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami, ki jo je sneči sprejel na svoji seji ministrski svet, v naši državi ni bilo zakonito urejenega poslovanja m tudi ne določil, ki bi jim bil namen odstraniti nevarnost morebitne zlorabe premijskih rezerv. V bodoče bodo zavarovalnice mogle svoje premijske rezerve plasirati v vrednote, ki jih uredba točno določa. Plasman vednoatnih papirjev mora znašati najmanj 25% od celotnega zneska premijske rezerve. Ta plasman se bo mogel vršiti tudi v tiste vrednostne papirje, za katere jamčijo banovine ali mesta, v hipotekarne založnice, in komunalne zadolžnice domačih denarnih zavodov in zadrug, pooblaščenih za izdajanje teh papirjev, v delnice Narodne banke in PAB-a, v hipotekarna posojila na prvem mestu do 35%, prometne vrednosti nepremičnin, ki se nanje izda hipoteka, in v posojila na lastne police, vloge pri državnih denarnih zavodih. V kratkoročne vloge pri javnopravnih hranilnicah denarnih zavodov in zadrug se lahko naloži naivec 15% (pri denarnih zavodih in zadrugah največ do 10%), in sicer, če je potrebno zaradi ohranitve likvidnosti. Na drugi način se bo mogla plasirati matematična rezerva (rezerva za Življenjsko zavarovanje). če ta način daje zadostno varnost in lik-, vidnost, kar ima s vojim podpisom potrditi svet zavarovanje in ministrstvo za trgovino in industrijo. Plasman v hipotekarna posojila in nepremič-nine je omejen na največ 50% celoletnega zneska matematične rezerve. Upravno nadzorstvo nad poslovanjem zavarovalnic se bo stalno vršilo po organih trgovinskega zveze. Izdelava načrtov za novo tržnico bo še letos razpisana, občina pa tudi upa, da bo lahko zagotovila potrebna sredstva za novo prepotrebno zgradbo. Večji del gotovine, ki jo je prejela od erarja za vojašnice, pa bo občina uporabila za zgradbo novih zasilnih stanovanj. Sramotna kolonija barak in vagonov v Dajnkovi ulici ho enkrat za vselej izginila. Brezdomci in brezposelni, ki so v Maribor pristojni ali se ne morejo nikamor izseliti, bodo dobili streho, ki bo za človeško bivališče primerna. OBtali, ki so se sedaj zatekali v vagone v Dajnkovi ulici, bodo pač morali iti v svoje domovinske občine, ker jih mesto ne more preurediti. Ze samo rešitev vagonarskega in barakarskega vprašanja je za mesto ogromnega pomena, saj je bil dosedaj Maribor baš zaradi obupnih stanovanjskih razmer, v kakršnih je živela njegova revščina, najbolj razvpit. Tlakovanje mostu je drugi lep uspeh, ki ga je dosegla občinska uprava. Most bi morala tlakovati država, občina pa prispeva polovico k stroškom. Predlansko leto je bil pretlakovan srednji del mostu z novim tlakom iz lesenih kock. Oba dovozna dela pa imata granitni tlak, ki je bil položen pri zgraditvi mostu in od takrat več ni bil popravljen. Razumljivo, da se nahaja v obupnem stanju, da je luknja pri luknji, da ga preklinjajo vsi vozniki, ki morajo voziti čezenj — od avtomobilista do biciklista. Po sarajevskih dogodkih Ljubljana, 27. februarja. Pred dnevi smo poročali, da je Jugosl. zimskošportna zveza uvedla zaradi dogodkov na Jahorini preiskavo in da je med drugimi ukrepi do konca preiskave suspendiral vse tekmovalce, ki so bili prijavljeni za slalom, a niso staftali ter enega klubskega delegata. To je povzročilo veliko nezadovoljstvo med tekmovalci. Najprej so se dvignili Zagrebčani, ki so preko »Novosti« sporočili, da se odločbi Zveze ne bodo pokorili. Včeraj so izdali posebno izjavo Gorenjci, ki so kratkomalo »razveljavili« sklepe Zveze. Danes pa je izdal poseben komunike tudi Smučarski klub Ljubljana. Vsaka izmed teh športnih edinic hoče na podlagi poročil svojih članov ugotoviti, kako je prišlo do sarajevskih dogodkov. Dosedanjim edinicam (Zagrebčanom, Gorenjski podzvezi, Sm. klubu Ljubljana) se bodo pa gotovo pridružili še Mariborčani in Sarajevčani. Imeli bomo torej pet instanc, ki si bodo lastile pravico, da so poklicane, da poleg šeste instance (Zveze) raziščejo sarajevske dogodke. Verjetno je, da se bodo komunikejem dosedanjih športnih edinic (Gorenjska podzveza. Sm. klub Ljubljana) pridružili še komunikeji vseh ostalih prizadetih edinic. Če bomo te komunikeje objavljali, bo vsak napadeni hotel dati odgovor (po tiskovnem zakonu ga bomo morali objaviti) in utegne se razviti po časopisju debata brez konca in kraja. Prostor v našem listu nam objavljanje takih obsežnih debat ne dopušča. Poleg tega te polemike ne bomo objavljali tudi zaradi tega, ker se nam ne zdi v interesu slovenskega športa. Obvestili pa bomo čitatelje o vsaki bistveni spremembi, ravno tako pa si seveda pridržujemo pravico, da zavzamemo svoje stališče ob zaključku preiskave. Kočevje Kočevje, 26. februarja. Več novih naročnikov je dobil pod skupnim naslovom letos neki slovenski list. Značilno je, da ga nemški pismonoša naslovljenki ni hotel dostaviti. Od 6 oziroma 5 pismonoš je pri nas samo 1 (eden) Slovenec (menda še ta samo zato, ker ima nemški priimek); dostavni okoliš pa ima slovensko večino prebivalstva. Važno delo — poroča »Jutro« — so imela tukajšnja narodno-jugoslovanska društva. To važno delo so bili, po jx>ročilu — občni zbori. — Med napredna društva šteje dopisnik tudi narodno čitalnico, čeprav je lep del svoje imovine prejela, pred leti v dar, pod pogojem, da je nevtralna. Sicer pa prav tu vsakdo ve, kdo dela in kdo — predseduje. Edino humanitarno društvo, ki ob zadnjem božiču ni prejelo nobene podpore od mestne občine, je menda Vincencijeva konferenca, kljub temu, da bolj objektivno kot ta gotovo nobeno društvo ne deli podpor, ko se o revščini vedno prepriča. Zato so pa tudi deležni podpor od nje Nemci in Slovenci brez barv. tudi temnordeči, bolj edino oni, ki so bolj potrebni. Da kljub temu podpore ni bilo, je značilno za sedanjo nemško-rdeče-JNS koalicijo, ki vlada občino pod taktiko sokolskega Staroste. Več staršev bi želelo, da se vsaj na Soli v Kočevju naredi red po predpisih o apolnjevanju verskih dolžnosti učencev, ki so menda tudi pri nas veljavni. Upamo, da bo vsaj novoimenovani (menda kmalu pride) gošp. ravnatelj Blenkuč spoštoval predpise, če jih dosedanji ne zna ali noče. Čudno mnenje o komunizmu imajo nekateri tukajšnji uradniki. Neki pristaš JRZ, proseč za službo, jeb li, vsaj indirektno, ožigosan za komunista; tisti pa, za katerih tajne sestanke se javno govori, so menda državotvorni elementi. Zadnji menda celo raznašaijo glas, da se bo z vsakim pristašem JRZ, prosečim za službo, enako jx>stopak> kot z zgornjimi. Prosimo gosp. sreskega načelnika pojasnila. Občina je sedaj izposlovala, da se bo most tla- ' koval iz sredstev kaldrminskega fonda in finančni minister je že dal tozadevno odobrenje. Na ta način se po jiosjiešila ureditev mostu, ki bo tlakovan najbrž še letošnje leto. Senzacija pri sodni razpravi Ne enaf temveč dve zenski sta vrgli svoja otroka z mosta v Dravo Ka| Je resnice na izpovedi Katarine Lebanove ministrstva. Ti organi imajo pravico do vpogleda v vse knjige, račune in spise zavarovalnic vsak trenutek. Vršili bodo tudi pregled zavarovanja podjetij, periodično, pa tudi od primera do primera. Pod nadzorstvo spadajo zavarovalnice v ožjem smislu, pa tudi vse druge ustanove človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in izdatkov za primer bolezni, in podobna društva ter skladi za pokojninsko zavarovanje. ... .... Uredba predpisuje minimalno glavnico, ki jo mora imeti vsaka zavarovalnica. Za delniške družbe je ta minimalna glavnica dojočena na tri milijone Din, za zadruge pa en milijon. (Zadruge morajo imeti najmanj 100 zadružnikov)._ Tudi podružnice tuiih družb morajo imeti svojo glavnico, datirano od svoje centrale, glavnica mora biti pa vsaj tolikšna, kolikor se zahteva od podjetja s sedežem v državi. Zavarovalnicam je prepovedano ukvarjati se s kakšno drugo stroko poslov za zavarovalniške posle, morajo pa imeti dovoljenje ministrstva za trgovino in industrijo. Sklepanje zavarovanj v tuji valuti, zlatu ali domači valuti z določenim in dogovorjenim razmerjem do katere tuje valute ali zlata, je prepovedano, po tej uredbi. Izjema je dovoljena samo pri zavarovanju tujega prevoza._ Pri trgovinskem ministrstvu se ustanovi 10 članov in 10 namestnikov, ki jih imenuje trgovinski minister na tri leta iz vret zavarovalcev, zavarovancev. Uredba določa kazni za kršitelje določil; te kazni gredo do vzetja pravice za nadaljne poslovanje. Maribor, 26. febr. Kakor smo že poročali, se je vršila danes pred mariborskim velikim senatom razprava proti 30-letni Katarini Lebanovi, ki je obtožena, da je vrgla svojega nezakonskega otroka z dravske brvi v reko. Razprava je prinesla nenavadno senzacijo, ki je pač nihče ni pričakoval. Bedno bitje se zagovarja Za razpravo je vladalo veliko zanimanje ter je bila dvorana napolnjena z mariborsko sodnjisko radovednostjo. Ko pa je paznik privedel v dvorano obtoženo Katarino Lebanovo, je med ljudmi završalo. Prikazalo se je pred njimi bedno človeško bitje, telesno in duševno zaostalo, tako da se je zdelo nepojmljivo, kako da se je našel brezvesten Človek, ki jo je onesrečil. Zagovor Lebanove je razkril vse gorje uboge ženske. Pripovedovala je, kako je služila pri Gutmac.herju na Teznu za 50 dinarjev mesečne plače, ki je pa vseh 9 mesecev ni videla ter ni prejela za 6voje delo ničesar. Kako je bila prisiljena, da je šla v posteljo k tujemu človeku, ker je morala v mrazu spati nn tleh na nekaj vrečah. Ko je zanosila ter se je bližal čas poroda, jo je moški, ki nosi za njeno usodo gotovo veliko moralno odgovornost, odbil s trdimi besedami, češ »k ineni mi ne hodi z otrokom«. Po odpustu iz porodnišnice je bila zaradi tega vsa obupana ter je sklenila napraviti konec svojemu in otrokovemu življenju. Zabrodila je v reko, ki ji je iztrgala otroka iz rok, njo pa je takrat prešinilo spoznanje, da ne dela prav, pa je bredla nazaj na breg ter preždela potem vso noč na pesku na obrežju in jokala za otročičkom. Senzacijonalno priznanje Po tem zaslišanju je prišel na vrsto kot glavna priča njen ljubimec Ivan Gutmacher. Takoj v začetku svojega pričevanja je prišel na dan z novo senzacijo: Lebanova mu je pripovedovala da_ ni vrgla samo ona svojega deteta v Dravo, temveč je isto izvršila s svojini otrokom tudi Verica Blahovio iz Čakovca, ki so jo odpustili istega dne iz porodnišnice, kakor Lebanovo. Izpoved Gutjnacherja je seveda senzacionelno učinkovala. Sodišče je takoj zaslišalo tudi Lebanovo, ki je na obče začudenje Gutmacherjevo izjavo potrdila. Pripovedovala je, kako je po odhodu iz porodnišnice prišla na Slomškov trg, kje/' je videia prihajati iz stolne cerkve neko Verico Blaliovič iz Čakovca, ki je bila tudi istega dne odpuščena s svojim nezakonskim otrokom iz porodnišnice. Obe sta se sešli ter si pripovedovali svoje gorje. Nisita imeli ne strehe, ne denarja in tako sta obe aklenili, da vrieta svoja otroka v Dravo Odšli sta v temi na dravsko brv. Prva je vrgla v Dravo otroka Verica Blahovič. Otrok je brez glasu utonil. Lebanova pa je na poti k reki sklenila, da usmrti tudi sebe ter konča svoje bedno življenje 6kupaj z otrokovim. 6la je naprej po brvi, ko je Blahovičeva vrgla svoje dete v Dravo ter je krenila potem z otrokom v naaočju pod brv in tam zabredla v reko. Ko pa ji jo otrok padel z naročja v vodo in ga je tok reke odnesel, je odšla nazaj na obrežje. Preložena razprava - nova preiskava Na )»Odlagi tega priznanja je državni pravdnik g. Sever stavil sodišču predlog, da se razprava proti Lebanovi preloži in da se njene izpovedbe glede Verice Blahovič proučijo. Sodišče je predlog sprejelo ter je bila razprava preložena. Sedaj se bo uvedla ponovna preiskava, da se ugotovi, če je vse to resnično, kar je Lebanova izpovedala. Mi smo se zanimali dane« v porodnišnici če se je lani meseca julija nahajala tam Verica Blahovič, niso pa v knjigah zasledili njenega imena. Morebiti da je bila vpisana pod drugim imenom, kar se tudi često dogaja pri mladih nezakonskih materah. SREDNJEŠOLCI! Pomoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega c. 8, Kulturni koledar Janez Okorn Dne 27. febr. 1925 je umrl v Ljubljani pesnik Janez Okorn. Rodil se je 18. nov. 1001 na Zg. Luši, župnija Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Gimnazijo je študiral v Kranju, bogosloje v Ljubljani, kjer je tudi kot četrtoletnik umrl za jetiko. — Pisal je balade in iskal sintezo med pesmijo in aforizmom. Napisal je povest: Pogrebci (Mentor). Bil je eden izmed najnadarjenejSih v krogu, ki se je zbiral okrog »Križa na goric. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 27. februarja: Leander. Nedelja, 28. februarja: Roman. • Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Drama: »Dr.« Premierski abonma. , Opera: »Pikova dama.« Red B. Kino Union: »Zlato iz Singaporea.-Kino Sloga: »Mesto Anatol.« Kino Matica: Lumpaci Vagabundus. acaOEH El zm Veliki pomorski film daljnega vzboda Zlato iz Singaporea Clark Gable, Jean Banov, »Valiace Beery Dialog ▼ nemškem tezlku MATINEJA ob 14-10 un, lutn ob 11. uri Jan Klepura kot Ljubljenec vseli Sena Oudovito petje, nedeljiv tumor TEI. 27-30 SLOGA Pretresiliva borba za tekoče zlato Mesto Anatol podvig ln propast malega balkanskega mesteca BKialTTE HORMEY GUSTAV fKOdLlOH MATINEJA ob 14 16 uri, Jutri ob 11. uri Zabavna glaBbena komedija Gospod breas stanovanja Paul Horblger, Hermann Thlmlg, Adela tiand-rook, Lizzi Holzsoliua TEL. 21-24 MATICA Občni zbor brezposelnih profesorskih kandidatov Beseda inšpektorja Dolenca o možnostih namestitev Premiera' Triumf bumoHa Lumpaci Vagabrnidus Paul Horblger, aemz Huhmann, Fritz imbotl, Hilde Kram DDCnCTIUC nn MlAV>(lKIHOB = 1<>.f19.,sIN21.,5U«l-PKtDJIAVfc 0BNED.iNI'BAIN.15.,17..1trebščin. Skratka, v njej je vse, kar mora imeti vsaka najmodernejša 'avtogaraža. Zagrebčani so na to 6vojo zgradbo zelo ponosni, saj bi bili t>o drugih večjih mestih tudi, če bi jo imeli. Stavka kočijaiev, ki so jo zadnje dni priredili v Zagrebu, je sedaj končana. Prišlo je do sporazuma med Hrvaško delavsko zvezo in predstavniki špediterskih delavcev. Podpisana je bila kolektivna pogodba, s katero so 6i špediiterski delavci nekoliko zboljšali svoj položaj. Po tej pogodbi bodo imeli odslej kočijaži na teden 350 dinarjev plače, oni, ki prenašajo tovore po 300 din, nestalni delavci pa po 00 dinarjev. Parnik »Srdj« je prispel včeraj v Split, kjer bo čez nekaj dni natovoril nekoliko tisoč fon bok-sitove rude. V tej sezoni je to že drugi parnik, ki bo peljal to rudo iz naših rudnikov na Nemško. Pravijo, da jih bo sledilo še nekaj že meseca marca. Vzrok zastoja prometa preko splitske luke je sedaj predmet komisije, ki jo je v Split poslalo generalno ravnateljstvo državnih železnic. Med splitskimi gospodarstveniki vlada veliko ogorčenje za-I radi načina izvoza preko Splita, posebno pa zaradi tega, ker v tej komisiji, ki naj ugotovi vzroke slabega prometa v tem mestu, ni nobenega Splitčana, pač pa sami zastopniki iz Belgrada Splita ski gospodarski krogi »rdijo, da se občutno dela na tem, da se splitska luka diskvalificira, dalje da se ves izvoz PRIZAD-ove pšenice vrši preko Su-šaka, da imajo sušaške tvrdke svoje agente v Trstu m Reki, da morajo dajali Splitčani tem tvrdkam [ 2.5% provizije itd. Zaradi tega se je v drugih pristaniščih s silo ustvarilo mnenje, da splitska luka m sposobna za izvoz. Zato 60 splitski gopodar-stvemki odločno protestirali proti zapostavljanju svojega pristanišča. Dolžina ljubljanskih kanalov sega od Ljubljane do Mofstrane Cakovčanka Ljubljana, 27. febr. Marsikdo niti približno ne ve za obseg mestnega kanalizacijskega omrežja. Zato navajamo nekaj številk, iz katerih si vsaj površno lahko predstavljamo, kako je zemlja pod nami prepredena l rovi. Pod Ljubljano je 85 km kanalov Ljubljana ima lakih kanalov, ki so bili zgrajeni že pred lotom 1880. 7200 metrov. Kanalov, ki jih je občina zgradila med loti 1880 in 1920, je 21.260 m. Kanalov, zgrajenih v letili 1020 do vključno 1936, je 41.800. Z inkorporacijo občine Moste se je mestno kanalizacijsko omrežje povečalo za 6890 m, s priključitvijo občine Vič pa nadaljnjih 7990 m. Celotno kanalizacijsko omrežje odvajalnih cestnih kanalov jjieri torej sedaj 85 kilometrov in 200 m. kanali, ki so zgrajeni pod Ljubljano, bi torej lahko napravili kanal od Ljubljane pa gori nekain do Mojstrane. Lani 2650 m novih kanalov V splošnem se lahko reče, da je Ljubljana dokaj dobro kanalizirana. To velja predvsem za središče mesta. Kljub temu pa je seveda po mestu še dovolj potreb po kanalizaciji. Občina posveča temu vprašanju vso pozornost, ker je kanalizacija pač prvo, kar mora biti res v redu. Posebno so pazi tudi na to, da se vsaka nova hiša priključi s posebnim kanalom k ostalemu kanalskemu omrežju. Tako je bilo lansko leto zgrajenih 163 hišnih kanalov. Ostalih kanalov je bilo lansko leto zgrajenih 2650 metrov. Med njimi so bili kanali v Vodovodni cesli (od Tyrševe cesto do bežigrajske šole, zbiralni kanal na Trnovskem pristanu, kanal feiška-Krisper-Gale do občinskega bajerja v Zg. Šiški, dalje kanali v Janežičevi ulici, v Aškerčevi ulici, v Oglarjevi ulici itd.). Naloga občine ni samo v tem, da gradi nove kanale, marveč da vzdržuje tudi že postavljene. To zahteva izredno mnogo dela ln denarja. Kanale je treba pregledovati* čistiti, popravljati včasih cele dele, popravljati polnilnice itd. itd. Delo v kanalih je zelo naporno in povrh nezdravo. Marsikateri meščan se ne zaveda, da morda ravno v času, ko on v brezdelju ln udobju poležava doma po divanih, globoko pod njim rije po smrdljivem kanalu občinski delavec, ki mu ni sojeno, da bi se štel med tiste, ki ji m ni treba skrbeti za svoj obstoj od danes na jutri. Holmenkolnske tekme Ves teden je že Holmemkoln pozorišče napetih smučarskih tekem, ki se jih udeležujejo zlasti severni narodi v zelo velikem Številu. V teku na 50 km je popolnoma nepričakovano zmagal Norvežan Per Samuelshauy. ki je ta smučarski maraton pretekel v 3:36:26. Njemu sledi &ved Niels Englund z enominutno razliko. Tretji, četrti in peti so Norvežani Ojoeslien, Berjendahl in Hofisbahen. Šesti je šele prvi rinec Klas Kar-ppinen s časom 3 : 41 : 07. Svetovni prvak in letošnji zmagovalec Niesni Pekka je bil Šele deveti v času 3 : 43 : 45. _ . , ... Drugo zmago nad Finci so Norvežani slavili v štafetnem teku na 4 X 10 km. Borba med obema moštvoma Finske in Norveške je bila nejasna še pri zadnji predaji. Zadnjemu norveškemu tekaču Oekemu pa se je posrečilo, da je ušel finskemu tekaču Oinonenu in priboril zmago svoji štafeti v času 2 : 52 : 12, Finska pa 2 : 56 : 55. Tekmam je ves čas in celi progi prisostvovalo ogromno ljudi, med ostalimi tudi norveški prestolonaslednik Olaf. Glavno zanimanje pa je osredotočeno na nedeljske skakalne tekme, kjer je konkurenca najmočnejša. Sportnogimnastična akademija ki jo priredi SK Planina v nedeljo, dne 7. marca 1937 ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona, bo obsegala 15 zanimivih, izbranih točk iz raznih panog današnje telesne Kulture. Razne gimnastične vaje bodo pokazale sodobno smer telesne vzgoje, težki atleti bodo pokazali svojo moč in niso samo koristne, ampak tudi prijetne. Poleg teru. Predzgodovinske najdbe v Banatu so zelo številne. Prevladujejo posebno one iz kamene iu bronaste dobe. Po teh najdbah je zna« kraj Mokrinj. Nek tamkašnji učitelj se peča z izkopavanji že celih osem let in ima sedaj že kar lep muzej raznih dragocenih izkopanin. Odkopal je nekaj bivališč, ki 60 bila vsa zgrajena po nekem svojevrstnem si. i stemu. Našel je tudi več žar s pepelom od mrličev, razno posodo, orodje in druge ostanke iz dobe preseljevanja narodov. gangstersl a. Zadnje _________ pisem. V enem od trgovca, Požigalec lastne domačije Kamnik, 26. februarja. Oolob Janez iz Spodnjih Palovič, občina Nevlje pri Kamniku, je prišel včeraj na orožniško postajo Šmartno v Tuhinjski dolini javit, da mu je 24. t. m. ob 1 zjintraj pogorela vsa domačija. Na prišlecu je bilo takoj opaziti, da nekaj ni v redu. Dva orožnika sta se napotila z njim na kraj jx>žara. Pričelo 6e je podrobno zaslišavanje. Oolob je izpovedal, da živi s svojo družino v silni revščini itd ter da je zavarovan pri dveh zavarovajnicah za skupno vsoto 18.000 Din. Med zasliševanjem se je vedno bolj zamotal v protislovja. Končno je priznal, da je požigalec svoje domačije — sam. Izpovedal je tudi, da je ženi razlagal zamišljeni načrt, ki ga je pa odsvetovala. V sredo, dne 23. t. m., je šel s svojo družino kot navadno, zgodaj k počitku, malo jjo polnoči pa je V6tal ter odšel na svoje delo in zažgal z vžigalicami v šupi seno. Kmalu se je vrnil ter legel na pol oblečen nazaj v posteljo, nakar ga je še žena vprašala, če je v resnici zažgal. Mož ji je to seveda jx»trdil. Čakal ie dolgo misleč, da ga bodo prišli budit sosedje, katere je pa prehitel njihov najmlajši otrok. Tedaj je bilo že v ognju ostrešje hiše in še malo, pa bi se vdrl strop na nje. Došli sosedje, ki so prišli v pomoč, so pazili le na to, da se ne bi ogenj razširil na sosednja poslopja in bi lahko nastal strašen požar ter tako onesrečil kakih deseit družin. Sosedje so izjavili, da je pripovedoval, da je pred kratkim našel v šupi ogorele vžigalice in da je v strahu, da mu res ne bi kdo enkrat zažgal. Ker so vsi sosedje tam med seboj v prijateljskih odnošajih, jim je bilo to nerazumljivo, kdo bi mu utegnil zažgati. Požigalca sta orožnika odvedla v zapor okrajnega sodišča v Kamniku, kjer bo ponovno zaslišan in kaznovan. Delo tujsko-prometnega društva Begunje, 27. februarja. Pred kratkim je imelo tukajšnje tujsko-pro-metno in olepševalno društvo 6bčni zbor ter je bil izvoljen nov odbor, ki si je nadel nalogo, Begunje s sistematičnim delom dvigniti, da so j>ostale eden najlepših turističnih krajev. Za to so Begunjam dani vsi jx>goji. Na občnem zboru se je tudi debatiralo, zakaj tako, stari letoviški kraj kot so Begunje ni bil proglašen za turistični kraj po novem pravilniku. Iz seznama turističnih krajev je razvidno, da so mnogo manjši kraji z manjšim tujskim prometom všteti med turistične kraje. Omenimo samo, da je bilo v letu 1636. v Begunjah in Poljčah preko 300 tujcev z 5100 nočninami. Tuieko-prometno društvo si je nadelo nalogo dograditi še letos kopališče, napraviti pota za iz-nrehode iste markirati, postaviti klopice in mize. Izdali bodo tudi obširen prospekt. vsaj i-,";— — ■’ i tm "■»“ (■'.* jv potrebno omogočiti popolno eksploatacijo naftinih nahajališč, od katerih jih je po mnenju strokovnjakov nekaj takšnih, ki so naravnost neizorpljiva. To vprašanje, kaj je treba napraviti s ceno bencina in kako urediti dovoljno proizvodnjo nafte, je že staro in je na dnevnem redu že nekaj let. Končno ga je po mnenju prizadetih krogov le treba že rešiti. Ce bi se trošarina na bencin ukinila, bi država ne imela prav nobene škode, ker bi gotovo sledila mnogo večja potrošnja cenejšega bencina. Proračun drinske banovine, ki je sedaj na dnevnem redu zasedanja banskega sveta te banovine, znaša 78 milijonov dinarjev. Dohodki so preračunani na 53 milijonov dinarjev, razliko pa nameravajo pokriti s posojilom v znesku 30 milijonov dinarjev. Na seji upravnega odbora Narodne banke je bilo predloženo poročilo izvršilnega odbora in iz katerega je razvidno, da se naš devizni položaj tudi nadalje ugodno razvija, da je dinarska de-viza tudi januarja in februarja imela v Curihu nespremenjen tečaj 10 švicarskih frankov za 100 Din, pa tudi stanje na domačem trgu kaže vse znake likvidnosti. Naposled so potrdili sklepi izvršilnega odbora z dne 24. t. m., po katerem bo Narodna banka denarnim zavodom in drugim ustanovam, navedenim v točki 1, čl. 7 z uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov vrnila 2% obresti, računajoč od 8. oktobra 1936 dalje, tako da 6e ima znižana obrestna mera 3% izvajati tudi pri novem meničnem materijalu, sprejetem v zameno za kmetske menice, vse do poravnave dolga. leznicah članom odbora civilnih inženjerjev in geodetov, ki se nameravajo udeležiti jutri 28. februarja letnega zborovanja teg-a društva v Zagrebu. Popust velja do 5. marca. — Ravno tako je dovoljena, iiolovična voznina za udeležnce smuških te> kem, ki bodo jutri, v nedeljo v Planici. Za povratek velja pormst do 2. marca vključno. Za nakup semena raznih vrst krompirja pri češkoslovaških selekcijskih zadrugah je ministrski svet dovolil kmetijskemu ministrstvu 173.165 dinarjev 25 par kredita. Ta krompir se bo razdelil banovinam, in sicer samo trem: banska uprava v Novem Sadu dobi 50%, v Splitu 25%, ostalih 25% pa vardarska banovina. Živinorejskega tečaja na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, ki se je vršil te dni, se je udeležilo 40 agronomov, ki delajo na terenu. V tein tečaju so se slušatelji seznanili s praktičnim delom pri presoji raznih vrst živali, ki bi bile primerne za razstavo in licenciranje. Edinstven primer stradanja je gotovo oni, s katerim je zaslovel zadnje dni v srbskem mestu Knjaževcu neki pek Radivojevič. Ta pek ne jč ničesar že celih 26 dni. Pa ne samo, da ne je. Že 26 dni tudi pije samo močno žganje, črno kavo in jx>kadi kar 60 cigaret na dan. Ves ta čas niti enkrat še ni prišel iz svoje sobe. Pa to ni edin njegov primer, ko se je odločil za stradanje, za ta svojevrsten način samomora. On je to poizkušal že pred nekaj časa. Takrat so mu njegovi prijatelji preprečili, da bi se na ta način umoril, in sicer s tem, da so ga s silo pripeljali k zdravniku. Topot pa je vsako prizadevanje zaman. Nihče namreč ne sme priti v njegovo bližino z namenom, da bi ga začel povpraševati po vzrokih n jezovih samomorilnih namenov. 8 mesecev zaprta v kletki Veliko senzacijo je izzval v Tel Avivu proces proti znanemu zdravniku za živčne bolezni dr. Av-ramu Litvaku in njegovemu tastu Henriku Feld-mannu. Obtožena sta, da sta več mesecev trpinčila Američanko Hajo Rouben, ki da sta jo povrh vsega držala zaprto v posebni kletki. Slaboumna Haja Rouben je bila nekoliko umsko bolna. Zato se je prišla zdravit v sanatorij gori omenjenega dr. Avrama Litvaka. Nekako 10 mesecev prej ji je umrl oče, mater pa je izgubila še kot otrok. Po očetu je podedovala — če spremenimo vrednost v naš denar — okrog pol milijona dinarjev. Kma-hi po očetovi smrti je mlada Američanka naenkrat izginila in dolgo niso našli o njej nobenega sledu. Šele pred kratkim se je policiji posrečilo, da je našla mlado Hajo v kleti zdravnika dr. Litvaka. Tu je bila zaprta v posebni kletki. Dekle je bilo radi gladu toliko upadlo, da je bilo podobno bolj okostnjaku, kakor živemu človeku. Razen tega je bilo celo njeno telo pokrito z debelo plastjo vse mogoče nesnage. Radi ljubezni... Zaslišanje mlade Haje je dovedlo do senzaci-jonalnih odkritij. Izjavila je, da je do nezavesti zaljubljena v zdravnika dr. Litvaka. Iz ljubezni do njega je pristala tudi na vse ekscentričnosti, ki si jih je zdravnik izmislil, samo da bi mu dokazala, da je njena ljubezen res iskrena. Sama je pristala na to, da jo zdravnik za osem mesecev zapre v kletko. Čim pa je prišla v kletko, se je za- čel za njo neprimerno hujši pekel, kakor si ga je ona predstavljala. Dr. Litvak je prihajal vsak dan v klet, odprl kletko ter pognal Hajo, da je morala izvajati vsakovrstne vratolomije. Pri tem jo je neprestano tolkel z dolgim bičem. Bolj ko jo je mučil, bolj je užival. Nazadnje je mlada Haja, kljub temu, da je bila umobolna, le spoznala, da gre dr. Litvaku samo za njen denar. Tedaj pa je bilo spoznanje prepozno. Kljub vsem naporom se ni mogla rešiti kletke, dokler je tega pekla ni rešila policija. Dr. Litvak je bil obsojen na pet let strogega zapora, njegov tast pa kot soudeleženec na tri leta robije. Hajo Rouben so morali oddati v sanatorij, da ji bodo tam s skrbno zdravniško nego skušali vrniti življenjske moči ter skušali popraviti porazne posledice 8 mesečnega trpinčenja, ki pa bodo ostale na sedaj še mladi Američanki najbrž vse življenje. Po 40 letih je plačal vozovnico Postajenačelnik v Melbournu je sprejel te dni zanimivo nakazilo: znesek, ki bi v našem denarju odgovarjal vrednosti treh dinarjev. Ko je postajenačelnik obrnil poštno nakaznico, je bral napisano, da je prednji znesek poslal kot plačilo za vozno karto od Melbourna do naslednje postaje. Pred 40 leti da se je sedanji plačnik vsedel na vlak — brez vozne karte. Hoče pa železnici to karto na vsak način plačati, četudi malo pozno... ’ TT ,r' ** " '.''L Sa#®!*'4' Pionirji generala Franca na mostu čez reko Jarami Operacija nad opico Te dni so napravili živinozdravniki v Kolnu zanimivo operacijo nad opico iz tamkajšnjega zoološkega vrta. Pri opici, ki je bila atrakcija zoološkega vrta, so opazili neko bolezen. Takoj so ugotovili, da gre za pokvaro tistega črevesa, ki bi pri človeku odgovarjalo slepiču. Zdravniki so se odločili za operacijo; -opico so s skrajnimi mukami pripravili do tega, da so jo mogli z omamili uspavati. Kočno se jim jv to posrečilo in operacija sama j« potekla brez vseh težkoč. Po operaciji so še omamljeno opico prepeljali nazaj v kletko ter so jo morali mamiti še dva dni. Bali so se namreč, da bi opica radi svežih bolečin preveč divjala in potrgala šive. Po dveh dneh so opico pustili brez mamil in — kakor poročajo listi — se počuti opica sedaj kakor pred operacijo. V Ameriki tri in pol milijona zločincev Za naše razmere je popolnoma nepojmljivo, kako je v Ameriki razširjena kriminalnost. Vsak dan imajo listi senzacije z umori in skrivnostnimi zločini. Nekateri listi jih sploh ne beležijo več, ker za ameriško publiko kak umor ali zločin, pa naj se pripeti sredi dneva in sredi velikega mesta, ni več nobena novost ali posebnost. Vrhovni vodja ameriškega kriminalnega urada je sedaj na podlagi statistike ugotovil, da živi v Ameriki nič več in nič manj kakor tri in pol milijona ljudi od kri-' minalnih podvigov. To niso slučajni zločinci, ki jih spravi v zvezo z zločinom gol slučaj ali kako osebno razračunavanje. To so tipi, ki se z zločinstvom | bavijo poklicno. Po ugotovitvah istega kriminal- 1 J. Jurca: 6 Beg čez Azijo (Za tisk priredil Anton Podbevšek.) Kupil sem pol hleba črnega kruha, ki mi je zelo prav prišel. Vozili smo se in vozili po teh pustinjah, nikjer ni bilo opaziti ne drevja ne ljudi, le gore peska smo puščali za seboj. Privozili smo v Taškent. Peljali so nas naprej na Samarkand, potem mimo Buhana in Merue. Privozili smo do Perzije, potem pa ob meji do Ashabada. Tukaj se je šele po ‘21-dnevni vožnji, ki jo trajala noč in dan, naš vlak ustavil. Svidenje z rojakom Permetom. — Naš sklep, da pobegnemo. Kakor hitro smo izstopil iz vlaka, so nas čer-kezki kozaki zastražili. Odšli smo skozi mesto v obširno taborišče, obdano z zidovjem. Sredi njega so stala barakam podobna poslopja. VeČ sto naših vojakov nas je že tukaj pričakovalo. Rusi so nas razdelili po narodnosti. Jaz, neki Simetič, iz Gorice nekje doma, in pa Telban iz vrhniškega okraja, smo bili edini od Slovencev, zato so nas pridelili k že omenjenim Hrvatom. Prva moja skrb je bila, da dobim zdravniško pomoč. Rana na trebuhu, zastrupljena po dum-dum krogli, se je neprestano gnojila. Sredi med vojašnicami je stala baraka, kjer je imel štabni zdravnik David zdravniško sobo. Kako sem se začudil, ko sem naletel pri njem na rojaka Permeta, doma z Vrhnike, ki je bil, preden je odšel v vojno, načelnik vrhniškega Sokola, moj strankarski nasprotniki Toda kljub temu sva bila takoj dobra prijatelja. Zaradi dolge vožnje smo bili vsi zelo izmučeni. Zato 6mo popadali na cementna tla in zaspali. Ko sem se nekoliko oddahnil, sem začel misliti, kako bi se očistil in umil. Kupil sem od ruskega vojaka plehnato posodo, ponoči, ko je vse o, ki so ga rdeče čete porušile na svojem begu. nega uradnika se v Zedinjenih državah vsakih 20 minut zgodi kak večji zločin. Varnostne oblasti se na vse l.ačine trudijo, da bi kriminalnost zajezile; vendar imajo pri tem le malo uspeha. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 27. februarja. 12 Druga za drugo plošča hiti, pa vsaka za pravo zabavo skrbi. — IZ.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Druga za drugo plošča hiti, pa vsaka za pravo zabavo skrbi. — 18 Za delopusti (igra radijski orkester). — 18.40 Naravni zakoni, vzročnost in še kaj (gosp. profesor Miroslav Adlošič). — 19 Cas, vromc, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Naeionulna ura: Moralna filozofija Marka Marnliča (dr. Atannsijevič iz Belgruda). — 19.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki (gosp. urednik dr. Alojzij Kuhar). — 20.2*1 V kraljestvu lutk. V kraljestvu lutk. — Pisan večer s sodesovanjem članov radijske Igrulsko družino in radijskega orkestra, vmes nekaj plošč; vodi gosp, ing. 1. Pengov. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Radijski orkester. Drugi programi Sobota. 27. februarja. Belgrad: 20.40 Orkester in ksilofon. — Zagreb: 20 Koncertni večer. — Dunaj: 19.10 Lebarjeva igra «Mož s tremi ženami«. — 21.50 Film. — 22.20 Klavir. — Trst—Milan: 17.15 Plesna glasba. — 21 Giordanova opera «Fedora«. — Rim—Bari: 20.40 Orkestralni koncert. — 21.25 Komorna glasba. — Praga: 19.55 Lahka glasba. — 20.45 Glasbena komedija. — Varšava: 21 Simfonični orkester. — Lipsko: 20.10 Pihala. — Frankfurt: 20.10 Opereta. — Stuttgart: 20.10 Kabaret. — Monakovo—Vratislava: 20.10 Plesni večer. — Beromilnster: 19.40 Citre. — 20 Pihalu. — 20.30 Kmečka šuloigra «Amerikanec«. — 22 Kmečka godba. — 22.35 Moderna plesna glasba. — p,trassbourg.- 21.30 Alzaški večer — Poste Parislen: 19 Vojaška godba. — j 20.40 Operetna glasba. — 21.20 Dunajske melodije. — 21.35 Italijanska glasba. spalo, sem se pa splazil do pipe po vodo. Zmetal sem svoje strgane cunje, 6rajoe, spodnje hlače, bluzo in kapo v posodo, zjutraj pa sem pri zidu zakuril in vse prekuhal. Zelo prijetno se mi je zdelo, ko sem se po 35 dneh zopet enkrat sezul in slekel. Nisem se mogel načuditi množicam uši, ki sem jih imel. Sreča zame je bila, da sem se s Hrvati dobro razumel. Poljaka, ki mi je med vožnjo pomagal, so pridelili drugi stotniji. Za hrano smo imeli zjutraj sprva gorko vodo, opoldne košček kamelinega mesa in juho, kuhano 8 peso in gnilim zeljem, zvečer pa zopet vrelo vodo. Mimo tega so nam dajali še košček črnega kruha, ki pa nisi vedel, ali je pečen ali kuhan, in košček sladkorja. Za postelje so nam zbili lesene pograde, na katerih smo tako na gosto skupaj ležali, da so uši lahko marširale z enega na drugega. Vsak teden je prišel nov transport ujetnikov. Kam jih bodo dali, niso premišljali. 'Kar na vrhu naših pričen šo zgradili nove prične in na teh zopet nove, da je bila baraka kot golobnjak. Novi prišleci so prinesli nove uši, ki so se vsipale na nas 6 prvega in drugega nadstropja. Zaradi vedno novih ljudi je pričelo zmanjkovati vode. Vročina je bila kljub zimskemu času precej velika, tako da ni dolgo trajalo in je že začel legar. Delati nas niso mnogo silili. Le za čiščenje dvorišč in barak jih je bilo vsak dan nekaj določenih. Prav tako nas je moralo oditi nekajkrat na teden nekaj od vsake stotnije na delo v kuhinjo in v mestni mlin. Če je bilo treba pometati ulice po mestu, je pa vsak rad šel, ker je dobil od civilistov kako cigareto ali košček kruha. Ruski vojak ni imel pri svojih višjih nobene veljave. Nekoč sem videl, kako je neki praporščak delil zaušnice četovodji. komandantu naše straže. Zato pa so preprosti ruski vojaki, mogoče ravno zaradi tega postopanja, povečini lepo ravnali z nami. Če se nočeš dvobojevati, pa tudi ne osramotiti... Nedavno je bil v madžarskem parlamentu nek incident, radi katerega se je čutil užaljenega poslanec Csoca. Incident je po trditvi Csoca izzval poslanec Pejer, ki je vložil neko interpelacijo, ki pa je bila po trditvi Csoce zanj žaljiva. Csoca ni premišljal dolgo. Poslužil se je običajnega madžarskega načina, s katerim je hotel dobiti zadoščenje. K poslancu Pejerju je poslal svoje sekundante, ki so nasprotniku predlagali, naj se zadeva likvidira z dvobojem. Pejerju to ni bilo po godu. Najprej je odbil tak način likvidacije spora z ugotovitvijo, da so se dvobojevali samo taki, ki niso mogli s svojim življenjem ničesar koristiti narodu. »Mi narodni poslanci — je dejal — pa smo tukaj za to, da narodu pomagamo in ga vodimo .. .« Pa so ga nazadnje le prepričali, da on ne bo maržarskemu narodu pokazala poti v nebesa. In tedaj je na dvoboj pristal. Toda — na kakšen dvoboj. »Jaz kot starejši imam pravico, da izbiram orožje. To mi pripada tudi radi tega, ker je dvoboj predlagal nasprotnik, ne jaz. Kot star topničar izbiram — top. Borila se bova s topovi...« Top je vsekakor orožje — in sekundanti so morali oditi. Dr. Csoca j« bi! nad vrsto orožja, ki si ga je izbral nasprotnik, nemalo iznenaden. Po zahtevi Pejerja naj bi dr. Csoca izposloval pri vojnem ministru dovoljenje za tak dvoboj in da jima stavi ministrstvo na razpolago dva topa, ki bi ju namestili na dveh nasprotnih bregovih v medsebojni oddaljenosti 1500 metrov. Dr. Csoca seveda tega ni mogel doseči — Pejer pa se je izognil dvoboju, ne da bi ga odklonil ... Ponesrečenec znan po zemljepisnih kartah Žrtvam, ki jih zahtevajo gore pozimi, se je pred nekaj dnevi pridružil tudi znani nemški kartograf Ferdinand Viersack. Smrtno se je ponesrečil pri neki smuški turi v Alpah. Na strmem pobočju mu je naenkrat zmanjkalo tal in je strmoglavil kakih 60 m v globino. Njegov spremljevalec, ki je takoj pohitel na kraj, kjer je ponesrečenec obstal, se je sicer prizadeval, da bi Viersacka spravil iz nezavesti, toda vsi napori so bili zaman, kajti udarci, ki jih je pri padcu dobil ta znani smučar, so bili smrtni. Viersack je stanoval v Hannoverju. Posvetil se je kartografiji in je po svojih delih v zadnjem času že zelo zaslovel. Pripravil je tudi novo izdajo zemljepisnih kart. ki predstavljajo Nanga Parbat v Himalaji. Leta 1928. se je tudi udeležil ekspedicije v pogorje Pamir v Aziji,- da bi pomagal pri kraje-pisnih posnetkih. Njegovo ime je zapisano že na številnih zemljepisnih kartah najnovejšega datuma. 66 dni brez moči na morskih valovih Že pred dvema mesecema so se neki japonski ladji, ki je plula po odprtem morju, pokvarili motorji, krmilo pa so odnesli valovi. Niso imeli na ladji nobenih radio-naprav in tako je izginila za to ladjo sploh vsaka sled. Vsi so mislili, da je v burji, pri kateri se je ladja poškodovala, potopila s 17 mornarji, ki so bili na njej. Po 66 dnevnem tavanju na morskih valovih pa je ladjo slučajno odkril neki parnik ter je bila na ta način posadka z ladjo vred rešena. «•*