Oljena, torek, 21. oktobra 1958 leto XXIV, stev. 247 (ZDAJA in TISKA ČASOPISNO ZAUD2N1SKO PODJETJE »&JODSKA pravica« DIREKTOR podjetja AEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI DRBDNIK *VAN ŠINKOVEC WBal{ 0«n razen petka - cena tl dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI PRAVICA •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA «. OKTOBRA 1934 - mnrn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« DŽUANDA KARTAVID2AJA NA REKI IN NA BRIONIH ZAKLJUČNI z gosti iz Indonezije bo danes na Brionih eska ladjedelnica in pristanišče sta zbudila posebno zanimanje ministrskega predsednika Indonezije, Ki računa nanju v izgradnji svoje mornarice in v svojem trgovinskem prometu z Evropo Ulstrski 1 ’ 2(\-j goste okrog pol enajstih sprejeli1 zije Amirzan Nasutision, ki arlavirti„ jDžuanda predstavniki podjetja. Džuanda si spremlja predsednika Džuando, »e S°^He nric«’i>U « Yf,e P""|Je nato ogleda' ladjedelnico. Po- bo v kratkem za stalno preselil ***! s „ .,p v sc Je | vsod so ga delavci prisrčno po- na Reko 'ia| na n°i nl ^rTS!V0!r Pr,,i’C' zdravlJali- v uPravi podjetja se je Ministrski predsednik Džuan- n»i. . a Ueko ;vi ni rinnnlrinp ' nntom xn».. ---------:*i • - - na nli 71. ; ™ ^avijau. v upiavi poajeija se je Mims °gIe^al iaSl2i ?,n. 8 dop.oId”e I P°tem dalj časa raztovarjal in se da se je nato odpeljal skozi mesto Dristanišsednik republike sprejel sposobnosti jugoslovanskih tehni-SejnjtZ^SIi:cSa ministrskega pred- kov. Vsem vam želim mnogo uspe-d| .• Jutri bodo zaključeni tu- ha v prihodnosti.« °biaJijVni razgovori in bo potem Dofojji 0 tudi skupno 0 o njih. ynjoiLexji in aa mu je zeio arago, ietjpi^ spravnim poslopjem lad- da je imel priložnost videti ne-lce na Reki so indonezijske katere izmed jugoslovanskih ob-- jektov, zlasti oa režko ladjedel- nico. »Za to ladjedelnico,-« je dejal, »se posebej zanimam, ker sta ladjedelstvo in plovba med osnovnimi vprašanji Indonezije, in to ne samo gospodarsko, marveč tudi politično, ker sestoji naša dežela iz stotin otokov, ki jih je tre- Novinarjem je nato izjavil, da uradno se počuti v Jugoslaviji kot med prijatelji in da mu je zelo drago, Novi italijanski veleposlanik Pn predsedniku Titu Sednni°ni’ 20' okt- (Taniug) Pred- ------------------------------ ^ in? rePublike je danes dopol-. ba povezovati. Upam, da bomo v ^ ______ • i. „ 11 • 1 Vt ___J y _ Vei6nPreJel novega italijanskega prihodnje navezali še tesnejše cesP°slanika v Jugoslaviji Fran- stike na področju plovbe in lad-VeSn Cavallettija, ki mu je slo- : jedelstva, in rad bi še enkrat spo-0 izročil pooblastilna pisma. • ročil pozdrave indonezijskega na-kt^ Prejemu so bili državni se- | roda jugoslovanskim narodom.« zunanje zadeve Koča j Indonezijskega predsednika so Nmv - generalni sekretar pred- enako prisrčno pozdravili tudi v republike Leo Mates in reškem podjetju »Luka i skladi-b^e £°kol,a Predsednika repu- sta«. Ko si je Džuanda ogledal del slanik= 2,ven Smodlaka. Velepo- I pristanišča in se živo zanimal za Svetnik CavaHettija so spremljali i njegove možnosti, so mu povedali at > Alessandro Farace, voja-I li, da je to naše na j večje jadran-e podpolkovnik Giuseppe sko pristanišče pripravljeno po-celio' trgovinski ataše Mar- sredovati Indoneziji vse usluge ^arpoii raf!n! in prvi sekretar tako glede vskladiščevanja blaga, p. ,° I kot tudi glede vseh drugih potreb Cav r.®d tem je bil veleposlanik Predsednik Džuanda je odgovoril, W tti tudi pri državnem se- da je za Indonezijo važna krepi-tW. ju : ... . - Poviču. ^ kitajskem prazniku kitSrad’ 20- okt enjala brzojavki. Ce-Predsednika Tita se glasi: obletnici proglasitve LR ><•>„ r3U za zunanje zadeve Koči tev njene zunanje trgovine in da bo indonezijska vlada poslala na Reko svojega predstavnika, ker se še posebej zanima za to pristanišče. Vprav predstavnik ministrstva za zunanjo trgovino Indone- Poslanik Topalovski pri libijskem kralju Tobruk, 20.. okt. (Tanjug) Jugoslovanski poslanik v Libiji Ili- ‘vJta-i * uglasitve j_i.lv Su naP°ŠiljamZam in kitfj- a—V JU. Va>iskih 0du v lmenu jugoslo‘ I ja Topalovski je včeraj izročil li-naiV ”?ro?ov in v svojem ime_! bijskemu kralju Idrisu svoja po-*iske£, ^ e želje za blaginjo ki- - oblastilna pisma. Na sprejemu je PreH- t\ar°da- bil tudi predsednik vlade in zu- ^govnv., nik Mao Ce Tung je, nanii minister Abdel Madžid Ku-Zai s tole brzojavko: I bar. ko oh ,yaljujem se za Vašo čestit-K deveti obletnici ustanovitve siova * ?jske in želim srečo jugo-nskim narodom. Indijski politik n Predsedniku republike 2()' okt- (Tanjug). Predle g republike je danes dbpol-bora ^rejel člana Izvršnega od-ke I,. v.^rodno-socialistične stran-■ Jje Ašoka Mehto. Na Brione so indonezijski gostje. prispeli okrog pol petih z jahto »Podgorko« iz Fažane in v spremstvu dveh torpednih čolnov Jugoslovanske vojne mornarice. Sprejeli so jih podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, predsednik Sabora Hr-vatske Vladimir Bakarič, predsednik ZSJ Svetozar Vukmano-vič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike Leo Mates, generalni podpolkovnik Miloš Sumonja in drugi. Po svečanem in prisrčnem sprejemu se je indonezijski ministrski predsednik odpeljal v vilo »Brionko«, kjer se je nastanil. Jutri dopoldne bo predsednika indonezijske vlade sprejel naš predsednik Tito. Tu bodo jutri jugoslovansko-indonezijski politični razgovori. Kakor menijo, se bodo razgovori jutri tudi zaključili Pričakovati je, da bo po končanih razgovorih objavljeno skupno poročilo o obisku. D. D. M. PRIPRAVE NA ŽENEVSKO KONFERENCO Predlogi iz Londona Konferenca na nižji ravni — Opustitev jedrskih poskusov hkrati s kontrolnim sistemom London, 20. okt. (Tanjug). — Britanska vlada v načelu ne nasprotuje sodelovanju zunanjih ministrov na konferenci v Ženevi, na kateri naj bi obravnavali prepoved atomskih poskusov. Pričakuje pa, da bo treba v prvi fazi razgovorov urediti več političnih in tehničnih vprašanj. Zato bi bila po njenem mnenju navzočnost zunanjih ministrov ves čas konference »nepraktična«. Ce bi bila navzočnost zunanjih ministrov med konferenco potrebna, bi bil britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pripravljen sodelovati na njej. Sinoči so objavili, da je bilo to stališče britanske vlade pojasnjeno v noti, ki so jo danes poslali v Moskvo kot odgovor na njen nedavni predlog o konferenci v Ženevi na ravni zunanjih ministrov. Britanska vlada izraža željo, naj bi konferenca izpolnila nade glede opustitve poskusnih atomskih eksplozij in potrdi- la sprejeto obveznost, da bodo poskusi opuščeni, brž ko se bo konferenca začela ter to obveznost podaljšala za pol leta, če bi konferenca dosegla zadovoljive uspehe. Ti uspehi bi naj bili v določitvi kontrolnega sistema kakor tudi v pripravah in uveljavljanju prvih ukrepov za razorožitev. V zvezi z odgovorom britanske vlade na predlog o ravni konference so v britanskih vladnih krogih sinoči izrazili prepričan-nje, da bo konferenca v Ženevi sklicana, kakor je napovedano, in da bo Moskva sprejela britanski odgovor. Razliki v obravnavanju problema — namreč, da je končna opustitev atomskih poskusov na Zahodu odvisna od sporazuma o kontrolnem sistemu, vtem ko zahteva Sovjetska zveza predvsem' načelni sporazum & opustitvi poskusov, preden bi določili podrobnosti, v Londonu ne prisojajo odločilnega pomena. DEMONSTRACIJA OB DULLESOVEM OBISKU V TAJPEHU? KEMOJ SPET POD OGNJEM KITAJSKEGA OBALNEGA TOPNIŠTVA Po dobrih dveh tednih premora Kitajci nadaljujejo vojno blokado obalnih otokov, ker se Američani, kakor pravi naredba ministra Peng Teh Huaja, niso ozirali na kitajske pogoje Peking, 20.- okt. Agcncija Nova Kitajska poroča, da je obrambno ministrstvo objavilo naredbo, ki jo Je podpisal minister Peng Teh Huaj in s katero je bila preklicana opustitev-obstreljevanja Kc-moja. V naredbi je rečeno, da so oblasti na Tajvanu trmoglavo vztrajale na svojem dosedanjem stališču in odklonile mirovna pogajanja. Nadaljevale so vojne priprave in kar naprej govore o svojem napadu, da bi se vrnile na kitajsko celino. Poročajo tudi, da so ameriške vojne ladje v noči med 19. in 20. oktobrom spet spremljale tajvanske konvoje v vodah okrog Kemoja, in sicer tik pred prihodom zunanjega ministra Dullesa na Tajvan. »To je odkrita kršitev pogojev za našo začasno prekinitev obstreljevanja,« je rečeno v naredbi, in zaradi tega se mora ta nadaljevati kot kazenski ukrep. Absolutno nedopustno ije, pravi naredba, da se Američani Vmešavajo v notranje zadeve Kitajske, in nikakor ne bomo privolili v nobene ameriške spletke, da tri ZDA oblast na Tajvanu izkoristile za kršitev suverenosti naše dežele. Na koncu pa pravi, da morajo Tajvan, Penghujsko otočje, Kemoj in Macu vrniti Kitajski. Prejšnja naredba je določala, da se prekinitev obstreljevanja Kemoja podaljša še za dva tedna, in sicer od 12. oktobra dalje. Danes je zunanje ministrstvo objavilo tudi 36. resno svarilo, v katerem protestira proti vdorom ameriških vojnih ladij v kitajske teritorialne vode. Sodeč po objavljenih podatkih gre za tri ameriške rušilce in za eno ladjo za izkrcavanje, ki so se v noči med 19. in 20. oktobrom mudile v kitajskih teritorialnih vodah, kamor so spremljale tajvanske ladje. Predstavnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da pomorske in letalske sile ZDA ne glede na celo serijo svaril kitajske vlade kar naprej kršijo nedotakljivost kitajskih voda in zračnega prostora Kitajske. Ameriške vojne ladje so tokrat pri- plule v kitajske teritorialne vode blizu Sjamina. Tajpeh, 20. okt. (AP) Tajvansko obrambno ministrstvo je objavilo, da so kitajske obalne baterije danes popoldne ob štirih (po krajevnem času) prekinile premirje In spet začele obstreljevati Kemoj. Pozneje so objavile, da so tajvanske baterije odgovorile na napad. V Tajpehu pravijo, da ameriške ladje 19. oziroma 20. oktobra niso zaplule v kitajske teritorialne vode in da so se ustavile izven 12-kilometrskega pasu. Kitajska vlada je 6. oktobra šala, a ga je zdaj prekinila. V sklepu kitajske vlade je bilo rečeno, da ga je sprejela iz humanitarnih razlogov in da se bo po njem ravnala pod pogojem, da ameriške ladje nehajo spremljati tajvanske konvoje, ki so medtem oskrbovali garnizije na Kemoju in Macuju. Cangkajškov veleposlanik v Washingtonu George Jeh in pomočnik ameriškega zunanjega ministra Robertson sta davi prispela v Tajpeh, tik preden je bil objavljen kitajski ukaz o prekinitvi začasnega premirja. PriCla sta, da bi pripravila razgovore med Cangkajškom in ameriškim zuna- h,Prevrat na Tajskem 20. okt. (Reuter). — tfiarg ,ni Poveljnik oboroženih sil PfevjJ, ®arit Tanarat je danes Uja v? rt°klast- v deželi. Doseda-Tan0ri a ,p°d vodstvom generala V v a Kitikakorna je odstopila. sta so proglasili izjem- ‘•'Srrn' e' Vse oborožene sile so DriJi0lrane. Do teh sprememb je P° sestanku dosedanjega 'iern LS,,8a predsednika s kra-^ * 'iipom Adeldedžom. da je bil parlament raz-^berj n da bo ustanovljen po-, odbor pod predsedstvom reva. Tanarata, ki b'i poskrbel IZJAVA ZVEZNEGA TRŽNEGA INŠPEKTORJA ANTEJA D O M A N D 21 č A VAŽNA VLOGA TRZNE INŠPEKCIJE V UVELJAVLJANJU NOVIH UKREPOV 0d poslovtm|o tržne lnšpekri|e bo v marsičem odvisno, ali bodo rasle ali upadale težnje po neumavi-cenem zviševanju cen — Inšpekcijski organi naj bi dobili pravico na mestu izrekati kazni ustave. Imenšku napoved' 28 torek, Sl. oktobra 1958 oblačno, vmes, neka) pa-J^rie *o ® scm v v/hodnl Sloveniji J “JPerature mod o ln S. v Prl-pCei’zi”*-'vlsJa l5nevna okoli 10 sto- b^0Benr^lne motn)e se prek Sredn.le Si?0 vEii“rrJlka3° proti Jugovzhodu in Vel**1 še , tucli na naSe. kraje. V vi-.trovi edno pihajo hladni severni Ukrepi, ki jih je Zvezni iz vršni svet nedavno storil za zboljšanje življenjskega standarda, so prinesli tržni inšpekciji nove obsežne in odgovorne naloge. V tej zvezi smo se obrnili na zveznega tržnega inšpektorja in pomočnika državnega sekretarja za blagovni promet Anteja Domandžiča s prošnjo, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. jtKako presojate vlogo trzne inšpekcije o uveljavljanju novih ukrepov ZIS za zboljšanje življenjskega standardaP« »Ob uveljavljenju najnovejših odlokov v ZIS zmerom poudarjamo, da je treba doseči zaželeni učitiek. da se'zagotovi stabilnost trga, in da ne smemo dopustiti naraščanja cen tudi drugih proizvodov, za katere ni predvideno zvišanje cen in za katere ZIS ni dal nadomestila v obliki zvišanja plač za 3 "/o. Kakor vemo, je Zvezni izvršni svet zato sprejel več uredb, ki dajejo občinskim ljudskim odborom široka pooblastila. Na pod izvodov in storitev, ki so posebnega pomena za preskrbo prebivalcev Lahko pričakujemo, da bodo ljudski odbori na široko s »Ta akcija je pravzaprav sa- obravnavajo te zadeve. Tako je mo razširitev nalog, ki jih je bilo n. pr. pri gospodarskih so- siuzba trzne inšpekcije ze izpol- diščih 1955. leta 7890 nerešenili njevala na podlagi uredbe o evi- aktov, ki se nanašajo na gospo- spreje- denci m kontroli cen, uveljav- darske prestopke in gospodarski ^ 1 w sklep?’ skaf®' !Je?e v Svetku letošnjega leta. kriminal, leta 1956 jih je bilo šlnie al{'.PreP°,ve,dova.1' ZV1- Najznačilnejši primeri kršitve 112.412, v začetku letošnjega leta šanje cen ali pa določali cene predpisov sA podcenjevanje do- pa kakih 15 466 v trgovini na drobno. To so zelo govorjenih cen v odkupu kme- V -takšnem položaju ie bila pomembni ukrepi m zato bo tre- tijskih pridelkov. Na pr. od 1874 dejavnost tržne inšpekcije v eT • pre?pise naglo organizacij ki so sodelovale v glavnem omejena na to, da je je nalogn trznih prometu (zadruge, poslovne zve- j ugotavljala in prijavljala pre- # J O 1 ^1 u pUolU V Ilc /i V inšpekcij, ki so si že pridobile ze, trgovinska podjetja itd.), jih izkušnje v uveljavljanju po- 520 ni izpolnjevalo predpisov. To membnih zveznih predpisov. Ta- je vznemirljiv poiav, zlasti če ko dobiva tržna inšpekcija važno pomislimo, da je bil v tem glav- mesto v uveliavljanju omenje- ni razlog, da so cene letos znat- nih odlokov ZIS. Od tega, kako no narasle. Odkupne cene so na- preapise. £ato moramo zdaj na- bo tržna inšpekcija poslovala, bo rasle letos povprečno za 10,6»/0, glo in učinkovito uveljavljati te . pe cene^v trgovini na drobno pa so pomembne odloke; misliti mora- opustila obstreljevanje Kemoja za njim ministrom Dullesom, ki naj teden dni. Potem je ta rok podal j- bi jutri prispel na Tajvan. Dullesova misija v Tajpehu Čangkajška naj bi pridobil za umik s kitajskih obalnih otokov? London, 20. okt. (AFP). Na ■ ameriški zunanji minister Dulles poti iz Rima na Tajvan se je J sinoči ustavil v ameriškem vojaškem oporišču Brise Norton v Veliki Britaniji, kjer se je sestal z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Sestanek je trajal poldrugo uro. Ministra potem novinarjem o tem sestanku nista hotela ničesar povedati. Dulles je z letalom nadaljeval pot na Tajvan, kjer se bo sestal s Cangkajškom. »Manchester Guardian« pravi, da je bil sinočnji sestanek posvečen položaju na Daljnem vzhodu in si je Selwyn Hoyd močno prizadeval prepričati Dullesa o tem, da bi se morale tajvanske sile umakniti s kitajskih obalnih otokov. Kaže, pravi časnik, da je glavni namen Dullesovega obiska na Tajvanu prav ta. Predsednik Eisenhower je danes naročil Dullesu, naj nadaljuje pot na Tajvan vzlic temu, da so Kitajci znova začeli obstreljevati Kemoj. Dulles se je davi ustavil na Aljaski in je odondod nadaljeval polet proti Japonski in Tajvanu. t krške. Takšno zavlačevanje v obravnavanju prekrškov pa pomeni neučinkovitost represivnih ukrepov in zato slabi disciplino tistih, ki so dolžni izpolnjevati predpise. Zato moramo zdaj na- - —£ ---------------- . im aa ui ul/uu li no zatirala razne težnje po ne- za 13,2®/o večje od lanskih.c upravičenem zvišanju cen. Zato ni pretirano reči, da je izpolnjevanje teh važnih sklepov večidel v rokah organov tržne’ inšpekcije, le da ji je pri izDol- >Kateri so najvažnejši problemi in težave v delu te službe? < mo na hitrejše, učinkovitejše likreoanje. V tem smislu bi bila morda dobra pot, če bi za kontrolo cen posebej pooblastili or-cane tržne inšpekcije, da bi lahko na mestu izrekali kazni, or- v- —,j* —■ »Prav v kontroli sistema do- ko na mestu izrekali kazni, or- kfl-nrTl Lr m*°rta b°,J £°,vorJenih .cen, katerega cilj je ganizaciia na naj bi imela mož- kakor kdajkoli prej potrebna vsa bil zadovoljiti koristi proizvajal- nost pritožiti se sodišču kot nai- 7~'~Tx. •1r^T.'P°iT0ra dnizbeno-političmh čl- cev, potrošnikov in trgovinskega bolj objektivnemu organu Tako lan teh predpisov imajo ljudski mteljev v komuni.« omrežja, so se pokazale glavne bi mnogo pridobili ▼ hitrosti iS odbori pravico prepovedati zvi- >Kateri so važneiši posli, ki težave v delu naše službe, ki so učinkovitosti, zagotovili na bi jih je opravljala tržna inšpek- ovirale njeno učinkovitost. Zlasti glavni pogoj za uspešno pošlo- cija letos in kateri so značilni j velika ovira je v tem, da okrož- van je te službe in za izpolnie- primen kršitve nredmsov?< I na erosnodarska sodišča Drepočasi vanie odgovornih nalog.« t [/»u » ivu vuall €j T L šanje cen iz neupravičenih razlogov, prav tako pa lahko tudi sami določijo najvišje cene pio Do treh milj od obale Tajpeh, 20. okt. (Reuter). — Poveljnik skupine križark ameriškega VII. ladjevja kontraadmiral Miles Habard je sinoči izjavil, da ameriški rušilci, ki patruljirajo v Tajvanski ožini, še nadalje plovejo tudi v pasu 12 milj od kitajskega kopna, ki ga je LR Kitajska proglasila za svoje teritorialne vode, ker ZDA ne priznajo kitajskega ukrepa o razširitvi teritorialnih voda. Ameriške ladje pa se drže izven jjasu treh milj od obale. SKUPNA SEJA ODBOROV ZA PRORAČUN ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Gibanje proračunske potrošnje -'Sl30 se vJetošniem Prvem poliei.u v glavnem gibali v predvidenem okviru, vendar je dotok dohodkov zaostajal za izdatki Beograd, 20. okt. (Tanjug). Odbora za proračun Zveznega 5? ? Pr,olzvaJ“l«*v Zvezne ljudske skupščine sta Imela danea dopoldne skupno sejo, na kateri sta obravnavala poročilo zveznega državnega sekretariata za finance o izpolnitvi zveznega proračuna za prvo polletje 1958. Potem bosta obravnavala izpolnitev proračuna FLRJ za leto 1958. Tz poročila o izpolnitvi proračuna v prvi polovici letošnjega leta je videti, da so se dohodki in izdatki v glavnem gibali v predvidenem okviru. Dotok dohodkov zaostaja za proračunskimi izdatki, tako da so izdatki večji od dohodkov. Dva glavna vira dohodkov, davek na promet in prispevek iz planu. Od celotno planiranih izdatkov vseh zveznih organov in ustanov v proračunu za leto 1958 je bilo v prvem polletju letošnjega leta porabljenih 41,9 %. Na pristojnem mestu poudarjajo, da so prihranki v izdatkih posledica ukrepov, ki jih je storil Zvezni izvršni svet za zmanjšanje prora- dohodka »oapodanklh organizacij, | dunilhI/dSkovfeK?jeTzi ftS&JErSSdSSi “f“i,ov iz.d“tkov p~- s proračunom planirano,i čeprav nekoliko hitreje, kakor prejšnja leta. Davka na promet so plačale gospodarske organizacije samo ?.7 To utemeljujejo tako, da jim je bil v zvezi s spremembami v sistemu obračuna dohodkov podaljšan rok za prvi periodični proračun do 25. avgusta in da se je računa z možnostmi dotekanja do hodkov. Zvezni izvršni svet je že sklenil, da morajo zvezni organi in ustanove v trošenju svojih sredstev za materialne izdatke prihraniti 10 % zneskov, ki so jim bili v ta namen odobrehi z letnim proračunom. Razen tega so bili storjeni še drugi ukrepi za zmanjšanje Lvk??aUDrometPkme?lla tarifa,izdatkov- k*r niso kriti z dohodi aavKa na promet, kar je povzro- čilo občutno zmanjšanje dohod-1 80 Predstavniki Zveznega kov. Razen tega pa v prvem pol- i izvršnega sveta pojasnjevali giba-letju dohodki že tako dotekajo nje Proračunske potrošnje v letoš-počasneje, kakor v drugi polovici n^em letu’ so Poudarili, da bodo leta. Čeprav so to objektivni raz- na Pristojnem mestu storili vse, logi, sta odbora za proračun po- kar ie m°č storiti za dotok dohod-udarila, da bi bilo treba podrob- kov’ ki so realni, in za zmanjšanje neje proučiti obseg dohodkov, pla- i izdatkov. nira™j?. Y Proračunu za leto 1959. Dopoldanska razprava v odbo-Tudi izdatki zveznega proraču- rih za proračun je opozorila ne na gredo iz njega po predvidenem I samo na probleme izpolnitve zvez- nega proračuna za leto 1958, marveč tudi na probleme proračunske potrošnje nasploh, kar bo pomagalo urediti vrsto vprašanj proračunske potrošnje v prihodnjem letu. Poslanci so predlagali, naj bi zvezni državni sekretariat za finance prihodnje leto pošiljal odboroma trimesečna poročila o izpolnitvi zveznega proračuna z obširno obrazložitvijo dohodkov in izdatkov posameznih zveznih organov in ustanov. Predstavniki ZIS so ta predlog sprejeli. Odbora bosta nadaljevala delo jutri dopoldne. mm. :■■■' : ■ • ■ Ob obletnici osvoboditve Beograda so včeraj popoldne položili vence na pokopališče osvoboditelje'' Beograda, na spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma v Jajincih in na grdbnico narodnih herojev na Kalemegdanu. Na sliki: detajl na spomeniku okrog 80.000 žrtvam z Banjice v Jajlacit1 pri Beogradu PLENARNI SESTANEK ZDRUŽENJA TOBAČNE INDUSTRIJE Proizvajalci in predelovalci tobaka za tesnejše sodelovanje v poslovnih združenjih Letos še večji pridelek tobaka kot lani — Ugodne perspektive za povečanje izvoza Skoplje, 20. okt. (Tanjug). Na plenarnem sestanku Združenja tobačne industrije v Skoplju so obravnavali probleme letošnjega pridelka tobaka, proizvodni plan za prihodnje leto, zgraditev skladiščnega prostora in priporočilo Zvezne industrijske zbornice, naj bi v tej gospodarski panogi ustanovili poslovna združenja. 1r »Problem« Na množičnem sestanku se je vzdignil odbornik in modro vsul kopico priljubljenih obtožb: "Le poglejte sami, kako malo je med nami mladih obrazov. SZDL. Nekaj so-, krivi tudi nekateri starejši funkcionarji. Na mladino se spomnijo le pred državnimi prazniki, ko je treba krasiti vas, kuriti kresove. Premalo pa skupaj razpravljamo j u i, --------------- r i« jhsuijuj razpravljamo Lahko jih preštejemo na prste o takih oblikah, ki so za mlade obeh rok!« Tega govornika je podprl Se drugi: "Samo motorji in tehnika jim rojijo po glavi!« ’ Nato se je debata nekaj časa vrtela okrog drugih zadev, dokler nekdo ni spet začel pogrevati "problema naSe mladine«: “Res je, jaz tudi tako pravim, da mladina v naii vasi skoraj ne sodeluje v družbenem ZVrlena delu. Vse breme sloni le tui ____________* J S6 l(lhko 36- ljudi privlačne: dramsko društvo, šport, tehnika. Nekateri nas žal ocenjujejo samo po tem, kolikokrat pride kdo na sestanek. Odkrito pa povem, da se mi ne da na vsak sestanek. Ce gre za kako konkretno zadevo vasi, me že zanima, splošno govorjenje pa ne.« “Meni je včasih tudi preveč dolgčas na sestanku. delu. Vse breme sloni le na nekaj plečih.« Vsesplošna tožba in obtožba mladega rodu! Na obraze nekaterih zborovalcev je legel črn optimizem. • Se ves pod vplivom zla, s katerim so žugali nekateri govorniki, sem zapuščal šolsko učilnico, v kateri je bil množični sestanek. Ljudje so se razhajali, nekateri so zavili proti gostilni, luči v učilnici so ugasnile. Le iz kletnih šolskih prostorov je še lila svetloba na cesto. Pokukal sem skozi okno, radoveden, kaj se dogaja tam v tej večerni uri, ko se celo sestanki Že končujejo. Uzrl sem mlade obraze. Kaj, za vraga, počenjajo tu, namesto da bi prišli na sestanek? Gnan od želje, da bi razvozlal skrivnost, sem se obrnil nazaj v šolsko poslopje in po temačnih stopnicah navzdol. Stikali so glave v gručo. Sredi med njimi je bil razdrt avtomobilski motor. Nekoliko začudeni so me pogledali, skraja so znanim iz časopisja in radia, pa mi za to ni treba zgubiti toliko časa in še patančneje sem seznanjen. Ne rečem, da velja to za vsako stvar in za vse ljudi enako. Mojemu očetu, denimo, ki s težavo črkuje in zloguje, se ne ljubi ubijati z branjem. Raje pride na sestanek; a še celo njega zanimajo le konkretne stvari, ker druge zve po radiu, odkar ga imamo.« • Bila je pozna večerna ura, njih pa je čakal v nedeljo izpit, zato jih nisem hotel še dalje motiti. Zunaj na cesti sem srečal dve že starejša možakarja. Stopila sta pravkar iz gostilne, kjer se je menda nadaljeval nekakšen “posestanek«. *Eh, pravim ti, ni dosti vredna ta naša mladina. Predobra se ji godi, a tega ne čuti. Mi smo bili drugačni, se ti ne zdi?« Tako sta gnala venomer to svojo modrost, da nista imela časa pogledati v razsvetljena okna, za katerimi so si mladi ljudje osvajali pridobitve svo- Z. j Sprožen je bil predlog, naj bi vse tovarne cigaret ustanovile skupno poslovno združenje. To bi omogočilo, da bi denar, ki ga zdaj trošijo v medsebojni konkurenci, porabili za izboljšanje cigaret. Na sestanku so poudarili, da bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med podjetji tobačne industrije in pridelovalci tobaka. Zato so predlagali, naj bi ustanovili poslovna združenja tobačne industrije, pridelovalcev in zadrug, ki se ukvarjajo s pridelovanjem tobaka, ter poslovne zadružne zveze. Prva visoka Sola na Kosmetu Priština, 20. okt. (Tanjug). — V Prištini je, danes začela delovati višja pedagoška šola. To je prva visoka šola na Kosmdth, ki so jo odprli letošnjo jesen. Sola ima zdaj dva oddelka, za biologijo in kemijo ter za fiziko in matematiko. Letos se jo vpisalo 115 rednih slušateljev. Prihodnjo jesen dobi šola še oddelek za šiptarski in srbski jezik ter za tuje jezike. Letošnja suša je neugodno vplivala na pridelek tobaka, dež v avgustu in prve dni septembra pa je pripomogel, da je bil pridelek večji. Na sestanku so predlagali, naj bi izvozni koeficient podjetjem, ki se ukvarjajo s pridelovanjem in izvozom tobaka, zvišali 1,2 na 1,5, kolikor je znašal leta 1956. Tako Ljudska skupščina Srbije sklicana za 31. oktober Beograd, 20. okt. (Tanjug). — Predsednik Ljudske skupščine Srbije Jovan Veselinov je sklical seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Srbije za 31. oktober ob 9. Posvetovanje jugoslovanskih etnologov Osijek, 20. okt. (Tanjug). Danes se Je začelo v Osijeku prvo strokovno posvetovanje jugoslovanskih etnologov. V navzočnosti 84 delegatov iz vseh republik je _______._________,.r_____ posvetovanje začel predsednik l ne otroke v večini primerov po-Društva etnologov dr. Dobrivdje; šiljala njihovim staršem ali pa Drobnjakovič. I skrbnikom v pristojne občine. »Oktobrske nagrade« izročene Beograd, 20. okt. (Tanjug)- ^ V Ljudskem odboru Beogrsua danes svečano izročili okt-ob:r nagrade Beograda za največje ^ sežke na področju umetnosti znanosti. Izročil Jih je Preds.??i v OLO Beograda Djurica Joj® navzočnosti mnogih uglednih bi dobila ta podjetja več sredstev za pospeševanje pridelovanja to- ^n'., , , , , , ..... »njuseviuKB oievan n«uv»> Pridelek tobaka v naši deželi Oskar Davičo, umetniki Osk— S.T„g„a . non’ Mil° Mulunovič, Boško nih in kulturnih delavcev grada. - Nagrade in diplome so pr®L jiževnika Stevan Raičkovi ikarP" pridelali kakih 63.000 ton ali 3,6 krat več, kakor leta 1939. Skoraj enako je narasel tudi izvoz tobaka, ki smo ga izvozili lani nad 16.000 ton. Vse kaže, da ga bomo izvozili letos več, ker je bil tudi pridelek večji. ranovič, Mladen Srbinovič gj. jan Celič, znanstveniki dr- niša Stankovič, dr. Kosta ^esj0. vi, dr. Vera Spasojevič in dr- fl. bodan Ribnikar ter inženirjin ko Cerovap, Miodrag M Petar Vrbavac in Miodrag Skrb za otroke V. Beogradu bodo zgradili večje zavetišče za otrokfj ki prihajajo v mesto in se brez sredstev potika po ulicah Na današnji seji so sveta povedali, H« ima LU ».i..a pvTcuau, da ima — p razpolago potrebna sredstva ^ zgraditev in ureditev zave ,( za otroke in mladino, ki s° Beograd, 20. okt. Jue/. _ Svet za socialno zaščito OLO Beograda je danes razpravljal o pomoči in preskrbi otrok, ki brez gmotnih sredstev prihajajo v mesto in ki jih ni moj: oznafiti za mladoletne prestopnike. Po podatkih zainteresiranih Ustanov se je v prvih petih mesecih Ib- otroci naj bi ostali v njeI°\u tošnjega leta pdtenalo po beo-/kakor doslej/V okviru za*et'i grajskih ulicah kakih 500 takš- bi bilo treba urediti tudi »anj mn otrok. To vprašanje so sku- delavnico, šali urediti z ustanovitvijo zavetišča, katerega uprava je takš- “I* vil Ullv 111 1111 U vlili f IVI le zehčasno preskrbljeni. vetišče naj bi imelo več nih delavcev in pedagog0 ntrnri nni Ki ncfnli tr m se na moje besede nekateri tudi nekoliko nasmihali, drugi pa so jega časa bili kaj kmalu pripravljeni na . naso looacno industrijo ^dSitio kof vedeli. da nam bo- S™ ...."■■■■■•- ......................... KIHI.............................. ' r == _ _ Izdelovanje cigar RAZSTAVA TOBAKA Skoplje, 20. okt. (Tanjug). Jutri bodo v Skoplju odprli tretjo razstavo raznih vrst jugoslovanskega tobaka, ki naj prikaže dosežke na področju pridelovanja in predelovanja tobaka v naši deželi. Razstava bo odprta teden dni in na njej bodo zastopana podjetja za predelavo tobaka iz vseh republik, nadalje podjetja, ki se ukvarjajo z izvozom tobaka, tobačni kombinati iz Prilepa, Skoplja in Titograda ter več tovarn cigaret. Svojo stojnico bo imela na razstavi tudi neka avstrijska tovarna, ki Izdeluje opremo za našo tobačno industrijo. Na sestanku so ugotovi1’ ljudski odbori, zlasti večjih 01 ^ ne podpirajo akcije beogr8Js ga zavetišča glede pomoči 0 kom. Dogaja se namreč, da V jjejo otroka v pristojno ob j. do spet ribali ušesa. Vendar nismo samo mi krivi. Sele danes zjutraj smo bili obveščeni, da bo sestanek, mi pa smo že imeli napovedano vajo v avto-moto društvu, kajti v nedeljo bodo izpiti,« so povedali, potem pa so začeli pristavljati drug za drugim odgovore na moja zvedava vprašanja. “To ne bo povsem držalo, da nikjer ne sodelujemo. Samo v avto-moto društvu je blizu 100 fantov in tudi nekaj deklet. Letos je že opravilo šoferski izpit 26 članov. Od teh so zdaj Štirje traktoristi v zadrugi. V nedeljo bo spet nekaj šoferjev več. Nas pač zanimajo stroji, saj so ti podlaga za napredek tudi v kmetijstvu. Prihajajo časi, ko bo moral kmet prav tako znati uporabljati stroje, kot mora zdaj znati klepati koso.« “Razen tega smo nekateri tudi člani radioamaterskega krožka. Med drugtm smo prostovoljno pomagali pri ozvočenju šole. Zdaj zbiramo sredstva za nabavo televizijskega sprejemnika, ki bo v korist vse) vasi.« “Klub mladih zadružnikov tudi deluje v vasi.« “Res pa je, da nekoliko premalo sodelujemo z odborom Sodobna obdelava in pridelek Letošnja je ŠSStfgSJŠ? " ““ maKVSl Vremen- nEKTARSKI^DONDSI manj, »ktorju p. V »tari Srbiji ki je letos do- tisnnag se pravi preko OZN iz- trl “ nanašajo nepo- u tisto, kar je vsem deželam sredno na opustitev atomskih po-sSno. ’ J Vsem ae2elam skusov. En osnutek je predložila M-o. , SZ, drugega skupina 13 dežel z ^Sanri- o^dolžitve in pro- Indijo na čelu, tretjega pa ZDA niso ° tekmovanje nikoli in Velika Britanija skupaj s 15 80 škrbin511 Pozitivno, zlasti pa drugimi delegacijami. Dosedanje ^šnef - * Prav zdaj. Zal se izkušnje kažejo, da so imela pra-ko n . še uveljavljajo. Ta- vo vrednost in hasek samo tista Trib-iv' ie »New York Herald priporočila OZN, ki so bila spre-nilc "r* oudan objavila uvod- jeta soglasno. Bilo bi napačno, vietsk- erem ostro napada So- če bi politični odbor ne upošte-.. zvezo in dvomi o korist* *- j--------- kov^* bližnjih ženevskih sestan- list Y°r *e ol:i^aj,- pravi S feeoLnovirat^Te ProPagandi. Sporazumno sprejeti Poskuse „Je k? u atomske ukrepi na tem torišču biHlahko **• da 'bi ZDA^in^VehS B^r mnDg° korlstili Pri Poglabljanju i ** veilKa urita 7annon^ val te izkušnje. Kakor je poudaril naš delegat Vidič, ni upoštevana težnja, da bi se tu preglasovali o predloženih resolucijah ali da bi se predajali predvsem 8U, ' resolucija o opustitvi potka rt i ie Predložila sovjet-Tj ? e8acija, je zelo škodljiva, in d ®8o'ucija zahteva takojšnjo Skus^onfn° opustitev vseh po- zaupanja in zboljšanju medna- Dosedanja razprava v politič- „__________ nem odboru OZN daje dovolj ki rtni?°luc^a zahteva takojšnjo razlogov za trditev, da je moč ustvariti skupno platformo v zvezi z opustitvijo atomskih poskusov. Mnogo stičnih točk je bilo rijo. Debata v Generalni OZN napoveduje teža- tudi v govorih, naperjenih proti je^e 1 zasenčujejo nade. poro- deželam, ki Imaio atomsko oroJia k°^ konferenci atomskih stro- '^Pekc -16 gIede na kontrolo in | jene‘l‘ 2e zasenčujejo nade. poro- deželam, ki imajo atomsko orožje. Vidič je navedel nekatere bistve- ne točke tega soglasja. Ni dvoma, - Blanko , da bi bilo najboljši uvod v že- b v ‘New YorkeHerald Tribuni« nevske razgovore soglasje o re-le trehD j.. Herald Tribuni«, Sf>lllpiii k1 hi v„,wnio c*,h*a= člaTlk.Da odločno obsoditi. Takšni je b..ne upoštevajo dejstva, da ‘‘a enostranska sovjetska soluciji, ki bi vsebovala stališča, s katerimi se vsi strinjajo. J. S. ALBANSKA »IDEOLOŠKA RAZPRAVA« V PRAKSI Prostaška policijska nadlega Brezobzirno nadzorovanje naših diplomatov — Nedostojno ravnanje z njihovimi ženami — šikane v hotelih in v samem poslaništvu Albanske oblasti so začele zadnje čase čudno ravnati z našim poslaništvom v Tirani. To ravnanje ni samo neobičajno v normalnih diplomatskih stikih, marveč skupek takšnih ukrepov, ki res niso v čast nobeni civilizirani deželi. Vtem ko albanski voditelji na eni strani poskušajo dopovedati svojemu ljudstvu in mednarodni javnosti, da uveljavljajo nasproti naši deželi samo »ideološko razpravo«, je albanska policija očitno prevzela operativno nalogo te gonje, pravzaprav nalogo, da konkretno pokaže, kakšna je ta »razprava« v praksi. Nič novega ni, da odrejajo albanske oblasti policijsko spremstvo, kadar gre za naše uslužbence. Spremljajo jih z avtomobili, motocikli ali peš, kakor jim bolj kaže. Toda prej so skušali to delati na manj očiten način. Zdaj je policijsko spremstvo z motornimi vozili ne samo javno, očitno, marveč pomeni tudi nevarnost za življenje naših potujočih uslužbencev. Od števila naših ljudi, ki se vozijo z avtomobili, je odvisno tudi število policijskih avtomobilov, ki jih spremljajo. Ce se vozita z avtomobilom dva naša uslužbenca, ju spremljajo štirje policaji, če se vozijo trije, jih spremlja šest. Ce se naš avto slučajno ustavi na cesti, se hipoma znajde v žarkih močnih žarometov več spremnih avtomobilov. Albanska policija spremlja naše avtomobile navadno v nevarni razdalji komaj 10 do 15 m. Zadnje čase so torej uslužbenci našega diplomatskega predstavništva in njihove družine v Tirani čedalje bolj izpostavljeni grobemu policijskemu režimu in ukrepom, ki jih je treba odločno obsoditi. Albanski policijski organi so 12. oktobra obkolili avto jugoslovanskega odpravnika poslov, ki se je mudil v Draču. Voz so natanko preiskali, potem pa ga pustili odprtega in odšli. Hiše, v katerih stanujejo naši diplomatski predstavniki in uslužbenci, kakor tudi poslopje poslaništva so noč prostaškimi kretnjami in mimiko in dan pod policijskim nadzor- žalijo dostojanstvo ne le žene, stvom. Policaji plezajo po zidovih marveč tudi človeka sploh, dvoriščnih poslopij, svetijo z žep- nimi svetilkami na dvorišča in pazijo, kaj se »dogaja« v hišah. 2e ti podatki kažejo, da so se naši ljudje v Albaniji omejili na najnujnejše službene potrebe. Nič Ce imajo naši uslužbenci ^ na J**3« aldansklh na ulici ne bi zbujali pozornosti mest, morajo računati s tem, da brezobzirnih policajev. Ce se se jim vsaj enkrat približa poli- namreč vozij/z avt0mobili, jih caj da jim odkrito zagrozi ali da albanski policaji večkrat ustavijo, jih brezobzirno ozmerja. Zlasti gr- feš da so zakrivUi prekrške, ki v do ravnajo z ženami naših usluž- mednarodnih pr0metnih predpisih bencev. Albanski pol cijski organi sploh niso označeni za take. Gre o belem dnevu na ulici z najbolj jjm za t0, da iztrgajo iz njihovih Sovjetska zveza in Vatikan London, 20. okt (Reuter). — V nekem poročilu, ki so ga ob smrti papeža Pija XII. oddajali sinoči po moskovskem radiu, je rečeno, da so »vzlic ideološkim trenjem stvarne možnosti, da Vatikan in Sovjetska zveza sodelujeta v obrambi miru in izpolnjevanju upov človeštva«. Poročilo pravi, da je papež Pij XII. v zadnjih letih večkrat obsodil jedrsko oboroževanje in se zavzel za mir, »Njegove izjave,« pravi poročilo, »so naletele na odobravanje katoliških in nekatoliških množic.« Moskovski radio pravi tudi, da je treba pokojnega papeža deloma obsoditi TRI TEDNE PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V ZDA ENOTNI SINDIKATI postajajo odločilni činitelj v bojih med republikanci in demokrati tjD‘York, 20. okt. (Tanjug), že j^eriških delnih volitev je v socializem«. Zmaga demokratov bi pomenila okrepitev libe- je Z(i dni- Volilna kampanja se ralnih elementov. Zato se repu-«in0 razmahnila in je dobila 1 blil^anci zavzemajo za večjo dr-brej V ,pomen, kot je bilo I žavno intervencijo v gospodariti i P*0" moč misliti. Obe stran- ! stvu in za večjo pomoč socialno a na moč razvili svojo pro- ogroženim slojem. Čeprav je vla-lova . ob vsestranskem sode- , da doslej iz enakih razlogov uve-Vo]:0!}1 sindikatov in družb. Iz- ljavljala osnovne pridobitve New hatQ6t!'k bo 456 poslancev, 35 se- deala, ima njih morebitno raz-bijj in 34 guvernerjev zvez- širitev že za »socializem«. k0 držav. Po splošni sodbi lah- Ne glede na to, da poslovni Živj:ePj'klikanci na volitvah do- krogi že zdaj finančno pomagajo točei? d poraz. Zaradi osredo- posameznim kandidatom, po tra-P°slov ?/enzive republikancev in diciii bolj republikanskim kot toru ^ . krogov proti sindika- na demokratskim, vendar vse od- diteii1.mai° mnogi sindikalni vo- ločneje tudi samostojno delujejo, litij«, u volitve za največji po- Nixon jim je že javno oponesel, dobj- J in najbolj kritično ob- da pri tem trošijo dosti več de- fl® v svoji zgodovini. narja, kot pa znašajo njihovi pri-, .. . ..... *ihH;utIV?krati- ki jih podpirajo spevki za republikansko kam- ?um .? korupciji, ki so jo j ikati, z vso srditostjo napa- pan jo. 1 konzervativni senatorji >odknli« »Nevarnost« je toliko večja, ker je našel Rutherjev načelni predlog o omejeni udeležbi delavcev v dclitiv dobička širok odmev v sindikalnih vrstah. Zaradi tega, posebno pa zaradi oklevanja republikanskega vodstva, da se vključi v proti-sindikalno kampanjo, pomagajo družbe samo tistim kandidatom, ki se kot Knowland zavzemajo za to, da bi v šestih novih industrijsko razvitih zveznih državah uvedli zakone o omejitvi sindikalnega organiziranja, kakršne že imajo v 17 zveznih državah. V javnosti z vsemi propagandnimi sredstvi uprizarjajo splošno protisindikalno kampanjo z ar-! gumenti o korupciji, ki so jo iiiill zaradi krepitve reakcionarnih krogov. V zvezi z volitvami novega poglavarja Katoliške cerkve izraža moskovski radio upanje, da se bo novi papež bolj zanimal za verska vprašanja, manj pa za politična. Na koncu poročila v oddaji moskovskega radia je rečeno, da je sovjetsko ljudstvo prepričano, da ljudje z različnimi političnimi in verskimi nazori morejo in morajo sodelovati, da bi obvarovali mir pred nevarnostjo atomske vojne. FRANCOZI SE VRAČAJO IZ ALŽIRSKEGA UJETNIŠTVA T u n 1 ■ , 20. okt. (Reuter). Blizu Tunisa so predstavnikom Mednarodnega Rdečega križa Izročili prvo skupino štirih francoskih ujetnikov v Al' šoferskih izkaznic vse tri talone, ker so potem po albanskih predpisih nadaljnje vožnje prepovedane. Skratka, našim ljudem je v Albaniji prepovedano sleherno gibanje. Razen tega se avtomobili našega poslaništva ne smejo ustavljati nikjer, kjer parkiranje ni dovoljeno, tako da praktično sploh ne morejo voziti po albanskih mestih. Ce se naši uslužbenci mude zunaj Tirane, se izpostavljajo neverjetnim nevšečnostim. Nikjer ne morejo dobiti sob v hotelih, če pa jim vratar, ki ne pozna internih policijskih predpisov, vendarle da sobe in sprejme denar, ga policija pozneje prisili, da sobe odpove, naše uslužbence pa vržejo iz hotela. Zdravniška pomoč obolelemu človeku je stvar etike, ki je albanske oblasti očitno ne spoštujejo. Čeprav je bil letos v aprilu med našo deželo in Albanijo skle- žirijL Hkrati so pri udži blizu alžirsko- njen sporazum o medsebojni maroške meje vrnili še 13 francoskih zdravniški nomoči naši lindio ujetnikov. Predsednik alžirske vlade , Ferhat Abas je nedavno napovedal, da zdravniške pomoči praktično ne bo alžirska vojska izpustila okrog ioo morejo dobiti. 2e večkrat se je francoskih ujetnikov. NAPADI EOKA N 1 k o s 1 j a , 20. okt. (Reuter). zgodilo, da so se morali oboleli uslužbenci odpeljati v Jugoslavijo. Letos v februarju je bil eden - . - . . izmed naših uslužbencev tako hu- Danes sto bUa ubita dva turška poli- do boian da nj mnrrpl nronosti cisto, ki sto stražila rudnik bakra pri a° D.01an’ aa n* m°gel Ponesti — —• - - - - - - - vožnje v domovino in so mu mo- rali zdravila poslati iz Beograda. Klnusl v zahodnem delu otoka. Pripadniki EOKA so sinoči zažgali neko gozdarsko postajo pri Klonljl v centralnem delu otoka. Škodo cenijo na 2000 funtov. 16 Žrtev letalske NESREČE Ce upoštevamo še razne druge nevšečnosti in težave, ni težko razumeti, kaj pomeni vožnja obolelega Jugoslovana po albanskih cestah'. S takšnim ravnanjem alban- VVilllam Knovvland (Jq • --•» cj \ au oiuituaiju uapa* v I^Publikance, da bi obrnili »Ohladitev« družb nasproti livcp°I. prid nerazpoloženje vo- republikancem si razlagajo tako, StjrnV zaradi tako imenovanih de vlada menda v celoti ni ukre-‘Ueu v‘adn>b neuspehov. Gre za nila tistega, kar so od nje pri-*t)]0i.SPebe< v zunanji politiki na- čalcovale, marveč je celo začela 0a].n> Posebej na Bližnjem in omejčno kampanjo Droti trustom 8p 'n®m vzhodu, nadalje v go- in se »pretirano udinjala« sindi-2aj arstvu. kjer proizvodnja na- katom. f 'n ^ev'l° brezposelnih Za _elavne delodajalske orga- Cjja s*° za štiri milijone, infla- nizacije. nacionalno združenje tsffa Pa je vedno večja, rszen proizvajalcev in trgovinsko zbor-Pa je računati s proračun- nico pa pomeni »poglavitno ne-12 , Primajklrajem v znesku od varnost« enotnosti 13.5 milijona g]e(j° 13 miliiard dolarjev. Ne sindikalno Pre;* I10 1°» da so demokrati s združenih prvif i Pon! j? se(lanjo politiko pri-1 dovini. Sindikati voli° • k lem »neuspehom«, so vpliv na 170 posl Wl ke(’eVc’' kot kažejo številne an-Sov' Pripravljeni množično gla-rVa demokrate, liljj 'a"up°v inštitut, katerega vo-. samo v štirih izmed več ko 120 sindikalnih zvez. Sindikati so nato odgovorili z najbolj množično politično in finančno podporo demokratskim kandidatom, ker sodijo, da so s sosrednimi napadi ogrožene osnovne pridobitve celotnega gibanja. 1 Tako so spremembe v ravnovesju sil velikih držav na mednarodnem področju, zlasti pa _ spremembe v množičnem razpo- sindikalno organiziranih ljudi, loženjtr faradi negativnih posle-združenih prvj{ y ameriški zgo- dic najhujše povojne recesijepo-imajo močan vzročile ostreišo polarizacijo no-poslancev, možnost tranjih sil v ZDA. Izid tega boja pa je, da »zagospodarijo« nad na političnem področju bodo povsem domom, če si pridobe pod- kazali rezultati volitev 4. no-poro nadaljnjih 44 poslancev, vembra. .v' ■ . i Hongkong, 20. okt. (Reuter). V nesreči sovjetskega letala TU-104, ki .... , , .. . - . . Je letelo lz Pekinga v Moskvo, Je bilo Sluh oblasti je našemu poslam-ubidh «5 potnikov. Med njimi je bilo štvu v Tirani onemogočeno ka-16 Kitajcev, o ostalih pa pravijo, da so kr*nn koij rPrtnft nnslm/nnle Tale bUl —tuji prijatelji, ki so obiskali KI- reano poslovanje, lak- ta) sko, ter tuji strokovnjaki, ki so se sni ukrepi so nezdružljivi z vračali domov, v letalu je bila tudi običajno prakso in tudi z določba-kltajska kulturna delegacija, ki Je po- mi mednarodnpva nrava 7onHn. tovala v Afganistan ln ZAR. V Moskvi . nieanaroanega Prava, zgodo- so objavili, da bodo podrobnosti o ne- vlna diplomatskih stikov kaj tak-srečl objavili po preiskavi na kraju Šnega zlepa ne pozna, nesreče. V letalu Je bilo tudi 11 letal- . cev. I V. Petrovič Proces gauleiter Koch Vojni zločinec, ki je zakrivil pokolje milijonov ljudi, po 13 letin pred sodiščem v Varšavi Varšava, 20. okt. (Tanjug). —I sodni dvorani kakih sto novinar-Davi se je začela pred tukajšnjim jev, med njimi skoraj polovica tu- i.altcr Reuther vojaškim sodiščem obravnava proti enemu največjih vojnih zločincev, bivšemu Hitlerjevemu okrožnemu vodji Erichu Kochu. Dokazno gradivo obsega šest debelih svežnjev iz preiskave, podprtih s 30 svežnji raznih publikacij in dokumentov, ki pričajo o zločinih tega nacista. Koch je med drugim obtožen, da je zakrivil smrt 2000 Poljakov in 4 milijonov sovjetskih državljanov. Obravnava bo trajala kakih 10 dni. Prve dni bodo zasliševali obtoženca, potlej pa pride na vrsto 38 prič. Zanimanje za to obravnavo je zelo veliko. Davi se je zbralo v , Prognoze so doslej precej kra, e> nravi, da bo za demo-Y0c]m .plasovalo 53®/o volivcev. h,0,llni. listi menijo, da bodo dc-tov 1 dobili 10 novih manda-nitj..v.. ser>atu. Verjetno se bo PPejbua demokratska večina v itUgj. avniškem domu, kjer so PtpiJ .®®okrati 231 mandatov od d°I>n (brez Aljaske). Po- I OapoTcdujeio uspeh tudi vet °kratskim kandidatom za gu-fnet{er,e- kjer je bilo doslei raz-kcaj0ev'29 proti 19 v prid demo- So JP^o takšnih slabih znamenj sile Ranlikanci vpregli vse svoje ko); ^'sonhcurer se je kot še ni-v 2« ooslej vključil v kampanjo ih Zveznih državah srednjega se ®aodnega dela dežele, kjer ^re . ! Nixon že mesec dni. jih, stalnih in posebnih dopisnikov mnogih velikih agencij, časnikov in radijskih postaj iz raznih dežel. Koch je že več let bolan, pa tudi simulira razne bolezni in je zaradi tega prišel pred sodišče šele zdaj.Aretirala ga je v Hamburgu leta 1949 britanska policija in ga leto dni pozneje izročila Poljski, kjer je bil pet let v preiskovalnem zaporu. Bil je Hitlerjev gaulajter v Vzhodni Prusiji in predsednik pruskega regentstva. Njegovo področje je obsegalo Poljsko do Varšave. Bil je tudi državni svetnik v Nemčiji, član državnega zbora ter komisar Ukrajine in Belorusije. NI KITA HRUSCEV V MOSKOVSKI -PRAVDI« Reorganizacija šolstva v SZ preobremenjeni, da bi to Škodilo njihovemu zdravju. Druga etapa srednjega izobraževanja se lahko razvija v več smereh. Ena izmed njih Je lahko na piimer tale: Po sedmih do osmih letih Šolanja, v zadnjih dveh ali O Za to, da bi zdaj preprečila lahk2’ *ak° k* republikanci Sedn^v.a.pali na zmago na pred-b{ ’ kih volitvah leta 1960, ko NavzkrJetno kandidiral Nixon. PubliU0 Knn^dnndovi trmi se re-Sov 'bansko vodstvo zaradi gla-litvak Prihodnjih. važnejših vo-kr)tQ ni moglo odločiti za od-je v Pmtisindikalno politiko, a Žeaj. ar pod vplivom razpolo-v boi P°sl9vnih krogov krenilo dolgi Prod demokratom, ki jih theru >IaTičarstva«, ki bi v pri-demokratske zmage ne-0 >speljala deželo na pot Moskovska »Pravda« je objavila članek Nikite Hruščeva pod naslovom »O okrepitvi povezave šole z življenjem in o nadaljnjem razvoju sistema ljudskega izobraževanja v de- - • . želi«. Gre za predlog Hrušče- ‘“vto deklet tudi prej po opravljeni tistih, ki so končali desetletno šolo, na fizično delo v zavodih, tovarnah, osnova liza "strok^TOo^profestonalno va O Šolstvu, ki ga je odobril ni vstop11, na univerzo, gre nerad v tovarne, zavode, kolhoze v kothoz;h, sovhozh — na vsako usposabljanje učenca Prezidij CK KPSZ Iz tpsa JL«!i!U?a,.iV..Z.yezLz ve !° VxeC,1; sovhoze, nekaterim med njimi pa delo, ki Je drulbl koristno. Celotni Tako kot tudi glede srednjih Sol , . tega Jdn StevUknn tistih, ki so končali se zdi to ceio žaljivo. . sistem naSega srednjega In višjega Je potrebno proučlU sistem vHJepa članka povzemamo nekaj od- desetletno Solo, se na univerze vpl- TakSno gosposko, prezirljivo, ne- izobraževanja mera biti zgrajen tako, izobraževanja. Mnogi mladi ljudje lomkov- w ^l?vi i deklet. Večina, pravUmo stallSče do fizičnega dela da zagotovi dobro pripravo ka- ki končajo strokovne Sole, v seaa- kil. > P* a°l5o»tno spričevalo, ni pri- Ce se deček ali deklica slabo učita, sklh, zdravstvenih, znanstvenih p?- plat dels“n m nerStno nnorav maknjenost od življenja zar^l °te kam nT rt ?lv,JcnJ® ,n ne vc> P°tcm Ju starši In okolica strašijo s dagoških, kadrov delavcev, delovnih ijcnl na delo v proizvodnji Mladi StobStt « bUi liucLskon^veVm rti v SS. **. W , ,.u temj <*a, če se ne bosta dobro učila, ljudi v kmetijstvu - vseh kadrov, ljudje zdaj v starosti 17 let končajo totc“ta dclavc v šSl^ ^čkm nod- aolTh *n?eimeJP n« Slnbosta a2bila 2lat® ^ “ebrne me- ki Jih potrebuje naSa dežela. To stvar desetletno Solo. Takoj nato se vpi- f ariTter v1*^^1,'1^ ^nebj^d^v,^sira aj!^dXr& S5ST ptr°f,p.r^tviirpre" ddetVrosSnrV^tr^rnkea: &£* b0d0 b°JJ u®»®“bIJ«"‘ ko‘ ^ boJJ usposobljeni kot do- način usposobiti za strokovnjake? |f SSEaaS Je Wl, da posreduje učencem dolo- obdobju od leta 1954 do 1957 se na za delovne ljudi socialistične družbe, etapi. V prvi etapi, kakor kaže bi nSw dostovalo, "da lo doblli^sprlčevllo^o k“ V,o"koiičaU '“s^dnto sS^V^- smoun^^veUavU^t! vktoJPe«nberl7bll° Utoo^Solo.^ka^ri^b^bUo SeSlj^‘Su.kto* urianov*'med l\t illljona. Izmed tl- at|o_ treba o®y«no za _vse. Delaycl na področju lanjem obvezno v kmetUskl proiz- * F w Dl vuilJtr OtriU) ŠAŠ v g« s opravljenem zrelostnem Izpitu. Drža- salo več kot 2,5 milijona. Izmed tl nepravilno vzga-Vzemimo kme- ... zuai nas.i ueseiieina soia v Fizično delo pri nas se Se bistveno dem do osem razredov. Tako v mestu naloge nulno potrebne ' nrfnrave nTnl n nr?o«vl mfaflton”« **vilenilalOK’rifoč razJ,1fUJ® umskega dela, a Se ved- kot na vasi in v delavskem naselju splošnega Izobraževanja ln pollteh- vsem v iloleklh klopeh Krave ln pripravi mladino za ž.vljenje, marveč no vlada stanje, podedovano 1z pre- morajo vs! tisti, ki so končali Solo, nične priprave učencev Po vsem so- druVe živali le nr P?uka v‘vsaSl Zl”8 lm^V ^Ta V^®‘- bltl, da_ Je naša srednja Sola pokli- sposobnosti«. Tl morajo v proizvod- dela v'proizvodnji. V drugi vrsti bo njo. To Je v osnovi nepravilno in to odlična Sela za vzgojo vse m la- etapi srednjega Izobraževanja gUv- višjega "feištva"'uribilžatT ia.°tVsli'i nasprotuje našemu nauku ln našim dlne v duhu herojskih tradicij de- na pozornost nosvečena nZ.S .^i,flrt.ii «-’ P." rana, da pripravlja ljudi samo za njo. To je to, da bi zagotovili univerzam za- s,evll° študentov, dabisl težnjam. Fantje ln dekleta, ki so 1 a v s k e ga r az r e daln ‘ koili o z n e g akm e t- ti ljudje na univerzah pnulobiU v.8Jb končali srednjo šolo, po pravilu nii- stva. Izobrazbo. sltjo, da Jp edino primerna življenj- Tako mora biti edini možnj ln ne V osemletni Soli naj bo v prvi . . . pride po en e tudi teme- človek, ki Je na uslugo tem Študentom. In to se imenuje višja sovjet- ska šola! Sodim, da je to nepravilno. Reorganizirati je treba sistem na pozornost posvečena proučevanju proizvodnji in stvarno povezati s osnov znanosti, politehnični priprav: proizvodnjo. V višje prosvetne ust'-ln delovni vzgoji, vzgoji v duhu ko- nove Je treba sprejemati mladino, ki njo Sole napačna Dobrfen dal ftn- orimeru v srednji strokovni šoli. Del dekleta med šolanjem pripravljajo smemo dopustiti, da M bili učenci dl to rorašarrie P ° ure' NEGOVSKI GRAD brez skrbnika Na koncu grebena, ki je na severni strani ostro odsekan, na vzhodni in zahodni pa ima veliko strmino, so nekdanji gospodarji zgradili s svojimi tlačani negovski grad, ki je eden najstarejših v okolici. Zraven gradu na južni strani stoji stara cerkev, zgrajena prav tako za obrambo pred sovražnikom. V zadnjem času so zrasle v tisti smeri Se hiše in velika, nadstropna šola. Ta del Negove je še danes središče širše okolice, čeprav v drugačnem pomenu kot takrat, ko so na gradu odločali o vsem zemljiški gospodje. Mimo trgovine in gostilne je tu tudi sedež kmetijske zadruge, ki lahko odigra odločilna vlogo v pospeševanju kmetijstva in napredku tega področja. Uporablja ga Vinogradniško gospodarstvo Gornje Radgona, toda ustrezno ga ne more vzdrževati — Porušiti ga ne smejo, a sredstev za obnavljanje in restavriranje ni — Ali ni moč: narediti v njem gostišča?___________________ ga zgodovinskega spomenika. Nadte- sredstev. Ct Je tako, bi bilo treba šče je slišati predloge, naj bi grad odtočiti, ali ga Je možno vzdrževati prevzejK gostinci ta v njem uredili kot kulturni spomenik ali prepustiti veliko gostišče ter prenočišča za iz- nekomu, da naredi v njem ali iz letnike. Tako bi baje najlaže ohra- njega tisto, ker mu bo gospodarsko niliSi vse, ker' ima kulturno in zgodo- največ koristil©, Kolkoir dalje bodo » dejavnosti Je sedanji čas lovnemu kolektivu Vinogradniškega SSSS1 *ma£3 b0 3* v kmetiusKo , za- gospodarstva dom J a Radgona: Le-ta HvalciJ zdia^išča fnlTto^ščT v teetalh M SjegVo oSSSSJT' 3.*$. Težišče prenesel drugo. Ali Je zaradi tega grajsko ga sicer upravlja 'in upodablja, ko-, judenolh lz‘ Radeneev^bl1 lahko^ri-posilopje obsojeno na počasno razpa- likor mu lahko služi za stanovanja, relall kralSe skuotaake. lzfiet? v n«L ....................... u rtn.o« chnmh« In riman „ .«,1^ IK.JAU K.r»J3« SKUp.TlSKe lZiiete V rJO- danje ali bo. ■talilo za druge name- shrambe ln druge gospodarske na- Mimc starin bi orvabUala v ne? Okoliški prebivalci se ne zrn-c- mene, vendar ni posebno navdušen Negovo tudi okolica Ob cS ma njo za njegovo usodo. Tak, kot Je, .Negovo tu m okolica. Ob. cesti proti Jima ne more koristiti mnogo. Po vojni so hoteli narediti v njem zadružni dom. Zadružniki so postavili streho na pogoreli de® stavbe, kjer Je z devje razpadalo cd vlage ln mraza. Tisti del gradu Jim Je najbolj ustreza., ker je Imel večje prostato. Man-sikaj pa bi blilo treba še1 preurediti, da bi boi; J e ustrezalo novim potrebam. Ker kmetijska zadruga ni imela dovolj sredstev, grad pa so razglas'li za zaščitenega kot kulturni spomenik, so načrt opustili. Muzealci pravijo, da mora ne- govsld j?rad ohraniti zgodovinsko po- V prvem polletju 62 nesreč pri delu V tovarni »Sava« v Kranju se je ponesrečilo pri deiu lani 99 ljudi, med potjo Iz dela alt na d«lo pa 13. Zaradi nesreč Je podjetje utrpelo 1181 delovnih dni. V prvem polletju letos pa Je bilo v tovarni 82 nesreč ln 11 na poti na delo ali z rt k* je je še vedno 26.366 ha nerazdeljene — VsestransK prizadevanje mladih za dvig našega kmetijstva Mladi zadružni Idi, ki so Jih raz- zelo veliko . To pa nj samo gibale priprave na volitve v za- mladih zadružnikov; tudi. družne svete, kakor tudi priprave žele, da bi se sredstva uf \fra6ai* na bližnje volitve v vodstva mila- tako, da bi se čim hitreje vr dinsklh aktivov, se sedaj po vsej družbi. Ant ^ organizacije na vasi. Rnzen tega bi gozdove, urejali gozdna ^ P^~vaj. da Je največ ponesrečenih kvalificiranih In nekvalificiranih delavcev. Grad v Negovi Predaleč1. J o pa mlajši delavci, Do 30 let starih Je med ponesrečenimi kar Ivanjeem je velik ribnik, ki ga bo- G'b0‘. Orad pa je zelo* star, tako da mu starost sama spreminja podobo, če ga nihče ne obnavlja. Potrebna »o torej sredstva, in sicer precejšnja, če hočejo grad obvarovati pred razpadanjem. Potrebnih sredstev pa ni- . j. .... ■ — -_r.„ - ma nobeden od tistih, ki bi redi **«J. ker B.|* last^ml sredstvi ne "»nSSJSf*J22*.“strezno cedili 2 grad obvarovali pred zobom časa. more vzdrževati tako, kot želijo muzanj naj bi skrbela občina. Na ob- zealel, «nakem ljudskem odboru Gornja Za ohranitev negovskega gradu hi,?« ln rokah. Zanimivo'le namreč tudi to, Radgona pa pravijo, da še za večje bo treba poiskati ustreznejšo rešitev, delana z t^č de^T mUUoni dinar- da Je naJve5 v ponedeljkih - potrebe nimajo dovolj sredstev. Za- Najti bo treba nekoga, ki bo Imel jev investl«! Kdo uDs mS 36'3/# “ v *«*!*> 1« sredah, medtem to so grad lzroe.ll v upravljanje de- sredstva za ustrezno vzdrževanje te- takšno breme,' četudi bi dobU kre- ko -,ih Je v Č8trtklh in sobotah naj- dlt! Gostinci pravijo, da Je to zelo ma,U; IIIJ tvegana stvar. občinskimi sredstvi. Negovski grad naj torej prevza- starosti, nesreče teh močno pregbga-jO' njih splošno udeležbo v podjetju. Razen dveh primerov so nesreče Na osnovi tega. je možno sklepati, da je v tovarni »Sava« v Kra- NACELNO PRAVILNO, V PODROBNOSTIH BI BILO LAHKO SE BOLJE Deseta ki za kulturni dom s A1* nal toreJ grad ostane še na- nju mogoče občutno znižati število g, prej brez pravega skrbn ka in sred- nesreč že z uplivanjem na osebne i ®‘ev “ ^.^vanje? Nekateri stro- pa tudi njihove stvarne vzroke. Še- gi kovnjak.1 ctlo pravijo, da Je že v == tako si.abem stanju, da »e gospodar- sko ne Izplača investirati v etikih bleme. lavski svet Je sprejel vrsto sklepov, ki bodo pripomogli reševati te pro- J. Po sklepu Mestnega sveta Ma- plačatl takšnega prispevka samo Ja- s rlbor so v jun.ju uvedli na vse krat, kadar Jih pelje v kino vod- H kino vstopnice v mestu poseben stvo šole. Ker so takšne predstave s= prispevek 10 din v sklad za kul- dopoldne in na škodo pouka, so za s turno prosvetne poti-ebe. Kakor ,1e petamezn ke zelo redke in ne mo- g že domenjeno, bodo iz tega sklada rejo nadomestiti rednih, najprej gradili kulturni dom v občini Tabor. Z razvojem mesta Je mena Za kulturno prosvetne potre-le-ta potreben posebno zaradi tega Vrhniški zadružniki pregledali svoje de o V nedeljo je imela Kmetijska jan Dolinar pripovedoval devet zadruga Vrhnika redni letni občni zgodb o materi z naslovom »Ob ^ zbor v dvorani SZDL. Zadružniki svetem grobu«. V poldrugi uri, ža enakomerno razdelitev bre- j§ so pregledali finančno stanje, kolikor ie trajal program ie to- be^MTE 5ST3Ž2M8E | t VWM P° VSaki ^ žel ker sedanja poslopja za takšne na- valce bi gotovo najbolj ustrezal g= izvorni Komisije za volitve v za- navdušeno odobravanje poslu- mene na levem bregu Drave ne prispevek v odstotkih na vse vrsta = druženi svet. Razpravljali so tudi šalcev ustrezajo. vstopnic. Tisto mladino, ki Se n1 ma s o odločitvi ostalih kmptHskih rn- Uvedbl prispevka na kno vstop- lastnih dohodkov, ker se uči, bi | ° nice za kulturno pro#ve-tne potrebe bilo dobro morda celo oprostiti =3 cirug na področju vrhniške obalne, v mestu načelno ni moč ugovarjati, takšnega prispevka. Takšna mladi- g ki SO sklenile, da se priključijo i Kmetijski zadrugi Vrhnika in o vajo za taikšne potrebe državljani sebno če Imajo starši majhna me- ss . ln siicer v tako majhnih zneskih, sečne dohodke. Proučiti pa bi bilo =g ustanovitvi Oven samostojnih Obda zaradi tega ne bodo občutno treba, če takšno razlikovanje pri s ratov Zadruge: mlekarne in žage. ^ Nekatennugovori Sr^e ff‘i^ ^teHh najvažnejših .klepov upravičeni in bi bilo treba o njih povzročilo preveč ridvega dela. == so. se zadružniki pogovorili se o razmisliti. Zakaj razpravljajo ljudje o tem g nekaterih vprašanjih, pomembnih Enotni desetdinarski pr spevek sedaj in ne pred uvedbo de*etddnar- s 7= nanrpHolr jarlrum -.(i s na vse kino vstopnice bi bilo treba skega prispevka? Napaka je bila v ff = diferencirati. Zakaj morajo tisti, ki tem, da niso razpravljali o tem ~ se morali mladi zadružniki tesneje pašnike ler sl na ta način usv' povezati z drugimi pcilltičnlmd or- j ali sredstva za svoje poslov**« ganlzacijami. A Osnova za sestavo programa 2E LETOS OBILICA DE1'" dela mladih zadružnikov naj bi bil v letoiniem letu bi morali VT program kmetijske zadruge, hkrati lkrbetl tudl za sušenje sadja, » pa naj bi m mutdl zadružniki 4e scer predvsem nesortnega, J* £ bolj zavzemali, da bi dobil v v ieto,|njl čredno dobri sadni upravljanje zemljo splošnega ljud- tinl sk0^j pWsod uporabi aJo g skega premoženja. V Sloveniji Je za kuhane žganja, po dpi«« ' namreč še vedno 26^386 hektarov moiraiU tudl italijanske ^ nerazdeljene zemlje. Ta zemlja Je nilce ,ln pogojno pitanje žlvW» po, kvaHte« zelo različna ta ni do- predvsem pa bi morali P°<*PjS* volj Izkoriščena. akcijo za povečanje letošnje krm« baZe Letošnja suša Je marsikje Pjg zadela žlvlrvoirejce, zato naj w gva. Prav gotovo Je potrebno, da aktivi mladilh zadružnikov ^ imajo mladi zadružniki! svojo zern- lih močeh skrbeli za to, da w .ja. IJo, ki bj Jo obdelovali v koopera- krma, kii se da uporabiti a»' jJS clji z zadrugo kvaiiitetno ln s tem žo, za to tudi upoirabi. HkT»B zmanjšali površino neizkoriščenih bi se zavezali, da bodo plodnih zemljišč. Hkrati bi sl mla- člani opravili apnenje in ^nzL0S‘ dl zadružniki s tem ustvarili! tudi travnikov, tako da se bo v Pkrrn«. primerna skupna finančna sredstva, njem letu povečala količina * je ki bi jih uporabili za nabavo raz- /fena Izmed naslednjih naj^0ri- PRIZADEVANJE IN VELIKI NAČRTI lične opreme in za organiziranje tudi akcija za racionalno kulturnega ln zabavnega življenja »Janje zemljiSČ. Tako bi v svojem kraju. Vse to bo seveda družnikl v kooperaciji z v .. mladi V UJ... I IIUDUI.JV ... p.B, UUUVlU'*ni||. ,UU1 ,I.,LU ■ 1 < f žA gotovo bodo potem dokaj več časa jo prevzent od lastnikov ^ivilej0' posvetili strokovnemu, političnemu ki te zemlje sploh ne obdei“J,4 ln kulturnemu izpopolnjevanju. Organizirali naj bi tudl* nrl* Aktivi mladih zadružnikov naj gospodarske ln druge tečaje. bi si tudl prizadevali, da bi kme- rejall stalne praznike mlacun nr tljske zadruge uporabile čimveč družnlkov, razstave, različne sredstev za nabavo kmetijskih stope, ocenjevanja živine ln "^postrojev ter za sadne ln druge na- V prihodnlem letu naj -jci# sade. Ob vsem tem namreč ne svečall tudl urejanju vasi, U1n»nje smemo pozabiti, da so investicij- naj bi olepšali predvsem IR 1» sika sredstva v kmetijstvu neredko Ilce krajev: uredili vaške P0 v^i nepremišljeno izkoriščali, razen te- kanallzae'jp, tako da bi nase ga pa je zanimanje mladine za mo- dobile lepšo- zunanjo podobo, ^ derne tehnične pridobitve tudi v je prav gotovo važno za razvoo najbelj oddaljenih vaških predelih šega turizma. ni- za rad:l majhnih dohodkov kupuje- najprej ljudje, volivci na svojih Jo vedno najcenejše vitopnlce, pri- zborih, ln bi po njih predlogih speva« za kulturno prosvetne po- Mestni svet sprejoi ustrezen 3lolep. trebe pri vsakem obisku kina prav Morda Je Milo škoda časa za raz-tako po 10 din kot tisti, ki sl lnhko prave, ker se Je medtem nabralo prlvoUUo najudobnejše sedeže? Ali že precej sredstev? S temi sredstvi zaradi tega ne omejujejo svojih pa Je težko odtehtati negodovanje oblakov? Pri tem niso Izvzeti niti prebivalcev ln posledice takšnega gospodarstvu, postopka, kar kažejo tudl sedanji 9. novembra bodo volili v kranjskih zadrugah dijaki in učenci v tiv«wyivn, ki obiskujejo redne kino predsta- zbori volivcev, ve. Dijakom ln učencem ni treba Večer Cankarjevih črtic V okviru Cankarjevega festivala je bil v >Domu Ivana Can-, karja« recitacljski večer Cankar-' jevih črtic. Poslušalcem je član Mestnega gledališča iz Celja Mar- Zadružniki kranjskega okraja se živahno pripravljajo na prve volitve zadružnih svetov, ki bodo na Gorenjskem 9. novembra. Trenutno je v kranjskem okraju 60 KZ. V 55 zadrugah bodo izvolili zadružne svete. Na volitve se povsod dobro pripravljajo. Doslej so 8 Šibkejših KZ priključili močnejšim in sprejeli v članstvo 460 ljudi, največ žena in mladine. Znano je, da se bodo aktivi mladih zadružnikov v Radovljici ln Podnartu v celoti vključili v zadrugo. milijona dinarjev za uredita .g0 katerih planin,'teh sredstev 11 izčrpali. Vaški pašni odbori 6° ,e premalo aktivni. Na splošn®. j j. p. - l'| ni čutiti, da so bili upravni ®^8-* udi ve vanja krav. Tu so se križali_z zadruge premalo delovni, žolčna razprava je bila ' vprašanju umetnega osettv preč«) m«.,'.: .eni6- IZPRED MARIBORSKEGA SODIŠČA POHLEP PO DENARJU ga je spravil v zapor Že 60-letnl Alojz KESAK Je bil v evojl mladosti krošnjar. Nagrabil Je mnogo denarja ln sl kupil v Vukovskem dolu pri Mariboru veliko posestvo, tako da slovi v svoji okolici kot bogat ln premožen kmet. Vse njegovo bogastvo pa mu ni zadoščalo, hotel je Imeti vedno več in Je zato Izkoristil bližino državne meje ter se začel pečati z nezakonitim vodenjem ljudi preko državne meje. Zaradi ta- gega zapora, Ivan Kovač na 1 leto strogega zapora, Mirko Valthuber na 1 leto strogega zapora, ostali obdolženci pa na nižje zaporne kazni. N. O. Na drevo se je obesil V sredo, 15. t. m. se Je na Hujah v Kranju obesil 29-lctnj Karol kih kaznivih dejanj Je bil ža obsojen. Kranjc, rojen v Celju. V Kranju Je Zopet Je moral stopiti pred sodišče ln živel že več let ln Je bil zaposlen se v družbi s Karmelom Grubellčem, kot delavec v tovarni »Sava«. Bil je otroSko negovalko Bogomiro Krajnčič, poročen ln oče dveh majhnih otrok, natakarjem Ivanom Kovačem, usluž- z ženo se nista najbolje razumela, bencem DOZ v Mariboru Rajkom Pel- ker se Je vdajal pijančevanju. Pred kičem, delavcem Stefanom Lekičem dvema mesecema pa Ju je sodišče in kmetom Mirkom Valthuberjem za- razvezalo. Na dan govarjatl zaradi tega, ker so v 1. 1958 moral zapustiti družino. _____________ copat spravili nekaj oseb preko držav- spoznal, da bo tako še bolj Izgub ne meje. Alojz Kesak ,1e bil na ob- ljen In sl Je zato vzel življenje, ravnavl zelo odkritosrčen. Svoja dejanja je odkrito priznal, zagovarjal se je, da Je to storil na prošnjo svojih znancev ln zato, ker ni čisto pri pravi pameti. Sodišče pa Je nasprotno ugotovilo, da je Kesak izredno brihten ter da ni mogoče pri njem zaslediti niti najmanjše duševne motnje. Bolj zakrknjeni so bili ostali obdolženci, ki so svoja dejanja kljub odkritemu Kesakovemu priznanju dosledno tajili. Sodišče je spoznalo vse obtožence za krive in pri tem zlasti ugotovilo, da so svoja dejanja Izvrševali Iz golega koristoljubja, saj so v svojem pohlepu po denarju šil celo tako daleč, da so zahtevali za posamezno pomoč pri begu kar po več 10 tisočev. Veliko stopnjo take grabežljivosti je ugotovilo sodišče zlasti pri Alojzu Ke-saku in ga zato obsodilo' na 3 leta strogega zapora in na 100.000 dinarjev denarne kazni. Karmelo Grubellč Je bil obsojen na 1 leto ln 2 meseca stro- Več kot polovica zadrug je že gtf nazadnjaški nazori"! sm.e£la imelo tudi polletne občne zbore, cami razvoja našega kmetijs^ Samo v nedeljo, 19. oktobra, je Jeseniška kmetijska zadrug bilo v kranjskem okraju 21 obč- je imela v prvem polletju le;r nih zborov, na katerih so med skoraj 55 milijonov dinarjev F drugim govorili tudi o pripravah meta. Največ sta ga ustvarila £ na volitve. ni jn trgovski odsek. Med ne, ii Občnega zbora kmetijske za- terimi sklepi, ki so jih spreJ« druge Jesenice se je udeležilo 93 so zlasti ti, da bodo kupili' stav^j zadružnikov. Največ so govorili za potrebe zadruge, v kateri o problemih kmetijske proizvod- zadruga gostuje, odcepili bodo _ nje, zlasti o problemu pašništva zadruge trgovino s špecerijo. *P in o živinoreji.^ Nekatere planine jeli so nova zadružna pra^i® jj, 1» so namreč slabo vzdrževane in povišali* delež* od* 5f>cTna 1000 < zgubljajo na vrednosti. Čeprav je narjev. V prvi zadružni svet/" lani upravni odbor* določil dva bodo izvolili 37 članov. J. V SLOGI JE MOČ Slabi odnosi v vodstvu Tovarne gumijastih izdelk0^ "v Kranju — Padec proizvodnosti in proizvodnje Delavski svet tovarne gumije- higienska-tehnični zaščiti ter n* ?a ju Je »odiiče se po svojin naravmn lepoian rmrno lanno Kosa z Logarsko dolino. vih izdelkov v Kranju le na svoii katerih Hrue h vnrnT^niih. O P°!“ »mrti bi pokojni Nedotaknjena priroda, bujni gozdovi, širne relene trate, Dreta, seji, ored dnevi raznr«vllai „ tovsrn* J* o še boill Izgub- polna rib, ter čudovit mir in zrak so odlike te doline. In še nekaj, katerih®vnraSifh^oSi^n?: Dolina Drete, ki se razteza od Nazarja pa tja do Gornjega Grada, se po svojih naravnih lepotah mirno lahko kosa z Logarsko dolino. turizma tu skoraj ne poznajo katerih vprašanjih'gospodarjenja delavski svet to pot že drugič t v tpvami, o nesrečah pri delu in pravljal. Iz poročila je bil° j jjj vidno, da so polletni plan izP° o3 po količini s 54 %, po vrednost Fifi fl i en nrtA+nvili. . Si želite »FIAT 600« Naročite takoj »Ljudsko pravico«! Pogoj: vsa) 3 mesece naš naročnik Žrebanje oktobra Malo, premalo... DPD Svobod« iz Gornje Radgone je polagata obračun letošnjega dela Radgončani od tega denarja? Kdor je flal denar. Ima tudl pravico zahtevati kulturni obračun za ta denar. Oder 'Je zeval vse leto prazen, če odštejemo »Komedijo o komediji«. Na proslavah jo peli pionirji radgonske osnovne Sole, za katere 3e Iz poročila predsednika radgon- Sega delavca, kateremu Je Svoboda v Da, v bodoče mnra biti težišče meni tako redek Radgončan. Tl ploske Svobode tov. Kranjčeviča smo največji meri tudl namenjena. dela radgonska Svobode na lzobra- nlrji ao uganjali tako rekoč vse leto slišali, da je bilo delo društva v le- O pevski sekciji ne bomo govo- ževanju našega delovnega človeka, radgonsko kulturo Mar n« sodijo tošnjem letu kaj siromašno. Najbolj rili, ker se ne da kaj povedati. Kdo Naj kramlja naš delavec o svetu, ki tudi tl-le mali v kulturni krog kul-uspešna Je bila se knjižnica, ki je Je kriv, da je prcnenala delati, ko Je ga obdaja, naj beseduje o debatnih turno-prosvetnlh delavcevT izposodila 2865 knjig, tako da Je pre- bila nekoč kaj marljiva? Vsega naj krožkih, naj si bistri um. da bo nje- „ bral vsak braifc povprečno okrog bi bil kriv pevovodja ln je tako gov pogled širši, ln naj se njegov tri- °’ 6 torej 13 reC z radgon- 16 knjig. Najbolj pridni bralci so bili opravičilo najbolj poceni. Kaj pa kotnik: dom, delovno mesto, gostil- alto ®vobodo- In z* naprej? Pojdimo radgonski šolarji, ki morajo že ne- pevci, ki niso prihajali redno k pev- na «11 kino spremeni v Stirikotnlk P°Surnno na delo, da nam ob letu kako po »službeni dolžnosti« poznati skim vajam ali ps so vaje zamujali? ln naj bo tista stranica, ki ga bo va- n# t>° treba zardevati pred javnostjo, »lovenskp knjigo. Kljub vsem teža- Tovariš predsednik Je rekel prav: bila v Svobodo, mo*ne]Sa od tiste. Predvsem bo treba izvajati sklepe vam - knjižnica se Je morala seliti vsi smo krivi, pevovodja, ki t^rez kjer sicer poteši za hip vsakdanje kongresa Svobod v Mariboru, Široko štirikrat - ukradenih Je bilo 40 knjig pevcev ni mogel peti, in pevci, ki so skrbi, pa je drugi dan ta skrb 8e odprimo vrata našemu delavcu in ln tako dalje - ie ta zvrst kulturnega blU premalo resni. Upajmo, da se večja. mu napravlmo na6 kulturni dom prizadevanja Izpolnila svojo nalogo, bodo oboji v hodoče popravili. Pravilno je povedal po poročilih topel ln prijazen. Zaživeti mora zopet in ostale sekcije? No dramska ie Lutkarska sekcija je otrokom tov. Zadravec, da do morala Svoboda .pevski zbor, saj bi ga Radgončani ža dala na oder »KomedHo o komediji« Predstavo, za prvo silo sodelovati tudi pri politiki izbire m- radi slliall; pomladimo dramsko dru- . i hil ’ dovolj. Bo pa letos vet. rnov v radgonskem kJnu in naj kina* žino z mladimi ■tlami, ki Jih zmore potem pa vse tiho je bilo. Kje so In lzobraiovanje v radgonski ne bo samo vir dohodkov, pač pa samo naš napredni človek. Na obč- vzrokl? Kaže, da se ljudem ne ljubi. gvobodl? V»ega so bila tri predava- naj postane močno vzgojno sredstvo. nem Zboru smo pogretall nekatero Slišali smo, da Je mlad fant, vino- in en debatni večer. Ni malo? posebno za tisto mladino, za katero Radgončane, ki bi morali biti navzo-gradnlški delavec iz 6 km oddaljenih tov. iStoparJeva, ki Je vodila to sek- so se zaprla solska vrata, zdrav« ej n8 občnem zboru že zaradi svoje-Polic, redno obiskoval vaje, pa če- eljo, se Je trudila ln nič ne moremo misell ga deia w ga opravljajo. Sicer pa Je tudl z vremenom ni bilo vse v redu, misliti, da Je bila premalo prlzadev- Radgonska Svoboda stane ogrom- uspel zbor tudl brez njih, saj «mo toda tega vsi Radgončani niso zmo- na. Kdo pa bi hodil na predavanja, no denarja, saj Ja bilo dohodkov ml- videli v lepo napolnjeni dvorani gll. Zato se bo morala dramska sek- ko pa vrti vrli radgonski kino tako lljon in četrt - največ Je prispevala mlade ljudi, ki jamčijo lepi« dni cija opreti na mlade sile, na sile na- odlične filme 1 društvu občina - ln kaj so imeli radgonski Svobodi. «ar 50.8 %. Hkrati so ugotovili> izpolnjevanje plana v drugem P0| letju ne poteka tako zadovOJJ ^ zlasti zaradi dopustov v tre J četrtletju. . tuW,0 * •c KOLTUBNI OBZOBNIK > Olja in ilustracije HRVATSKA GOSTA NA OBISKU V JAKOPIČEVEM PAVILJONU MOJSTER GASTON POULET V LJUBLJANI »Literatura« zoprt izšla Ga&tom Poulet je eno najpo- red Je stalno dirigira;] Londonsko membnejJlh imen med dirigenti filharmonijo, bil je stal m dirigent Ne vem, če bi v jugoslovanski mednarodnega slovaa*. Kot vodja simfoničnega orkestra Col6n v Bue- revialni publicistiki našli podo- planskega orkestoa 1U g. Je »am no* Airesu bil je pobudnik medna- ben prlmer. Prva številka »Lite- v JoU« jx osnoval leta 1927 v Parizu, z gosto- rodnega festivala v Besangonu. Zb . ... « ..v . . stavl]atfl * Pav^onu raz~ pičem. Posamezne teme in figure ske ilustracije. Pri Slovencih so vanJ‘ v BeJgUi, Haiandjj,, itaiidi, SVoje zasluge na glasbenem področ- mature«, revije za književnost in miaigp tokrat predstavnika, težijo skoraj k. simboliki. , to gotovo Jože Ciuha, Marlenka SP""«1. ^^ugaiski, Švici Nemčiji, .................. .................... ?!f ^Publike grvfwoiJeTShSefn 1 Cvijeta Job je izrazita ilustra- Muk-Stupica, predvsem pa Ma- ed"V Ljpom^nejsih° svetovnm dt “ ,?V£ta tJ($ ,ln torka in tudi na razstavi se je ksim Sedej. M M« t sam° na prikaz »vojih rigentov. Nit mamj kot 7 let zapo- ^Ug! v V'°’ j _ v Zagrebu, ilustratorskih dosežkov. L. 1932 i v® doh™ J V »V raz" Je dobila za umetniško ilustracijo dopolnjuje program tudi nagrado »Vladimira Nazor-Snu v?,?a pav!ljona — P°sre- ja«. 1 |n do®ežIcov sl°- Šestintrideset drobnih lističev liublJlg0sl0v,T*ske ,ume^n0' Cvijete Job nam odkriva izredno Zdenv emu občinstvu. subtilnost mlade umetnice in ve-^indv • Balabani^ razstavlja liko zmožnost vživljanja v posa-Hčno ip’ajset oljnih podob z raz- mezna literarna dela. Vendar to il, f|EljIn^atiko: vedute, interijer- ni njena edina kvaliteta, saj bi n* v{a5M:ne kompozicije, združe- bilo to za umetnika vendar pre-l Sla s krajino, in drugo. V malo. Kljub temu, da je ilustra- VjgJj .. ow. , 1MJV(W v N-*****, uu UUOMO- skromr°Jih delih je simpatično cija navadno najbolj vezana iz- Wi !%*» - " jc oiui^ouvuu v-ij« uavHuuu iidjuuij vegana iz- laht’ nePretenciozen; povsod med vseh likovnih smeri (v tem o in °Pazimo skrbno obde- primeru na literarno predlogo), **• I*£n 1 i 7 n i r» nnrntno Ta— tn nirUo+fl TaK n< Mitrnln realizacijo prvotne za- to Cvijete Job ni oviralo pri iz. sptjrt. ial iz razstavnega pro- gradnji njenega lastnega sloga. s0vne_ ne moremo razbrati ča- Seveda varira njen prijem neko-ii) takn 2aPoredja nastajanja del liko glede na tematiko literarne '"^ndu 0 le uSibamo Poti Ba- predloge. Tako opazimo precejšna «. VeSa slikarskega raz- njo razliko pri ilustracijah raz-llkjh 0 manjSih formalnih raz- nih orientalskih pravljičnih mo-?aPfav n^eRovih platnih. Prav- tivov, ki so ji, kot kaže, predvsem v*tn r Se nam pokažeta v njego- pri srcu. Puškinove pesmi in baj-Ustavljenem opusu bolj iz- ke ter motivi po Lermontovu so k|je tarno dve fazi. V prvi nam dobili pri nas doslej morda naj-ietn ^ ' grob oblikovalni pri- bolj prisrčno in tudi kvalitetno cijV pretehtano kompozi- likovno spremljavo. V samostoj- Ha„aS" pagnjenje k pastoznemu nih temah, ki tudi ne preidejo in-barv. Tudi barvna timnih formatov, opazimo njen ■ 3 je bolj elementarna, pravi slikarski slog, ki so nanj raj« p^iejo težke, polne barve; brez dvoma vplivale enako močno s tem oženle, ki ga je Balabanič ilustracije pravljic kot simpatič-ni ft,iU.stvar11. spominja nekoliko na ekspresivna razgibanost, ki iz-i?ra?.,s, (vsaj glede barvnega vira morda še od Van Gogha. Mo- lu Je bili .leta i#39 imenovan za vite- kulturne probleme, ki naj bi vsaj za, pred kratkim pa za oficirja fran- deloma razgnala literarno mrt-ccske Legije časti. Sedaj Je profesor vilo Zagreba, je izšla prve dni pariškega konservatorija ter stalno februarja 1957. leta. Sledile SO še gostuje z naj večjimi evropskimi or- M gamostoJne številke, potem pa _' _ , . . . . ' , še dve dvojni, zadnja, 7-8, prve Gastan Poulet Je pred desetimi , . lnKr. leti prevzel tudii vodstvo simfcmit- dnj decembra 1957. Prve dni nega orkestra francoskih železničar- oktobra 1958, po desetih mesečin, J«v, ki si Je s svojimi rednim.] kon- je izšla v novi redakciji nadalj-certl v pariških dvoranah chaillot, nja, deveta številka s staro pagi-Pltyel, Gaveau in Eeoie Normale ter n.„:1o tako da hn 1pt Z gostovanji v Franciji in sKMednjdn nacijo, taKo aa do irua aven let dežeti a h priiio-bii izreden ugled, tako zaobsežen v en6m letniku. Kot d* z njim koncertirajo najvidnejši urednika sta omenjena dva iz domači m tiuji solisti. mlade generacije, Vlatko Pavle- Orkeater francoskih železničarjev tič in Nikola Miličevič, ker nih-prihaja sedaj na turnejo v Jugoeia- . :7rT.prt n prI„f„ ...pj.:,, vijo. Koncertirali bo v Ljubljani, za- ce izmea preastavniKov srean.ie grebu ln Beogradu. Spored koncerta generacije med hrvatskimi knjl-je obseitn in zanimiv. Prvi dd1 ob- ževniki ni maral sprejeti ured-s«ga francoske skladbe — Piem6Jevo njjtva uverturo Hamuntcho, I^alojevo S sko simfonijo ■ solistko Cathirine Courtois ter tri »Fl ■■ tol pt ________________ __ T godala ln Dvofikovo simfonijo »Iz zoveg« drugi Span-lierlne odlomke iz Berllo-"'austovega pogubljenja«, rbe Barberi e v Adagio ta C vijeta Job: »Zavetišče« novega sveta«. Francoski železničarj:-stmfonik. bodo s svojim dirigentom koncertirali v sredo, 33. oktobi dvorani Slovenske filharmonije. t>ra v Ljubljanski koncerti SIMFONIČNI KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, PIANIST JURIČA MURAI, DIRIGENT STANISLAW SKROWACZEWSKI Nova številka ne pomeni nobenega presenečenja, ne v bele-trističnem in prav tako ne v kri-tično-publicističnem delu. Mogoče je še najzanimivejši novi ciklus pesmi Dragutina Tadijano-viča »Gost v Vučedolu«, ki obsega deset svojevrstnih pesmi, nastalih maja in junija meseca lani na pobočjih Fruške gore. Z novelo je zastopan mladi Krsto Spol j ar. Izmed člankov omenjam obsežno razpravo Marina Frani-feviča o nekaterih problemih kovano mnenje, da si je namreč Proučevanja starejše hrvatske zbor končno ustvaril vse pogoje književnosti, drugi del študije G. nadaljevati poslanstvo predvojne- Tamarina v katerem avtor go-ga APZ s tistimi načelnimi no- vorl 0 Problemu Tartuffa v socia- lam 1n ki Uh na llzmu, potopisno -literarno kriarn- Prvotno napovedana Mozarto- nov pa do fraZiranja daje nje- *> To sem nekoč že ° Pred fo in več va simfonija v B-duru je odpadla, govi igri z že omenjenimi last- nodr„hnfl4P ohrarložil velia na za leti SaSe Vereša, pa še zapisek Tako se je spored začel s Kon- nostmi vred nekaj heroičnega, na- „ 7horovskonevild sloe Milana Selakoviča o Franu Ma- godala sodobne poljske vdušujočeg«. V izvedbi se je dalo ^^a.^b^r^ zaTepertoarno žuraniču, komparacijo dveh pre- i vVoa.) ftlcUc Udi vncga Vllct lllUIUd hc UU V dll VJUglla. IViO" rj*Bol ^ a*i;.eSa Rouaulta. Podobna rebitne formalne pomanjkljivosti Ijer« S smo videli v nekda- lepo zakrije mali format. Cvijeta *82a i !u Ferda Mayer ja. Druga Job se s svojim delom uvršča med certorn za °-------------------_ oiormi SBm na.seoi natvui za repeimamu ■ • • *t0thn večjo pretehtanost v tiste mladinske ilustratorje, ki so skladateljice Grazyne Bacewicz. cklndbe in Dri tem inn dele? Politiko. Lahko da bo zbor nale- vodov Krlezevega dela v Iranco- Itl^iciji, umirjenost v barvah s svojim delom že potrdili sloves To je bila jugoslovanska prva *Cd? nrWer ta v raz^riu do tel na svoji poti še na kakšno *ftno in Impresije ob romanu nežnejšo potezo s čo- naše knjižne, predvsem mladin- izvedba. Tristavčni Koncert za • c bn nremalo sla- resnejšo zapreko, morda tudi zgolj romanu godala je po slogu novobaročen, od baročnega concerto grosso se razlikuje formalno morda najbolj solista gotovo ni bil premalo glasen. Tu je koncert dosegel višek. V nesmrtnih »Slikah z razstave« subjektivne narave, toda ne ne- Galeba«. Torej zdaleč manj in premagljivo; v tradiciji svojega Premalo aktualnega, kot bi člo-lastnega razvoja najde prvine ^ . v. J hrvatski revialni suši, ki traja že leta, upravičeno pri- v obravnavanju solistične skupine Mu-nrcsi,efla.Ravela nas ie diri- vs«ga, kar mu bo potrebno za har- Ki traja ze leta, upravičeno pri- proti orkestrski, v kolikor solisti * ■^ 7nanem in tako liu monično rast: za idealno umetni- ?vf,, t !i i t namesto skupaj radi nastopajo ni* inanein ln tako lju- ^ znanstveno pod- uredništvo obljublja vrsto doslej ....b ».i,. oem obhodu solidno, taKo aa smo_____. j—, ,___neznanih oesmi Silvija Kramče- Matevž Langrus: Lastna podoba. Z razstave -Avtoportret na Sloven-skem« v Moderni galeriji vsak zase in tako individualno koncertirajo. V Rapsodiji na Paganinijevo nih v genialnih kontrastih dela temo Rahmaninova je bil mojstr- samega, drugače pa brez posebne ski solist zagrebški pianist Juriča domiselnosti. Nekaj lepih, ne-Murai. Kakor je v svojem nasto- vsakdanjih učinkov je dosegel s pu skrajno udržan, za klavirjem v slogu kompozicije prilagojenimi v kretnjah tako obvladan, da niti naturalizmi, po moji sodbi naj-s členkom ne zgane brez potrebe, močnejšega pod grozotnega od-tako je sama glasba, ki mu vre mevajočimi oboki »Katakomb«. V izpod prstov, v poletu inspiracije, orkestru je bilo pa precej ne-pa vendar tudi na uzdi razumske eksaktnosti in nič virtuoznega kontrole, odtehtano grajena. Iz- bleska, da bi izkazal čast konge-redna zanesljivost in preciznost nialni Ravelovi instrumentaciji. počenši od golega zadevanja to- R. Ajlec KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMŠIČ«, DIRIGENT JANEZ BOLE bili vleh0’ pričakovanih Prto- na 'Aru^ stranl Pa za Pri‘ "f™811/1? JJ*""1 £ran^f bili deležni vseh pričakovanih . mladostno živahnost in ve- vlča, ki jih je odkril Dragutin presenečenj - namreč utemelje- ™Pno Radostno živahnost in ve- Tad)janovi6 T p> nih croninlnih Unntrastih Hpla I £..* ^ ClOaai »Žabjo svatbo« Vinka Vodopivca. Novosti NUK Pa ne, da bi bila »2abja svatba« Kratkij poiditehniteskij slovar'. noc+ala muzikalno cesln naših Moskva 195^ (dr.). (C XI 131769) , f mu?iKaino gesio nasin Hudin N. O.: Rukovodstvo po akademskih pevskih zborov (zbor ovetovedeniju. Moskva im (cir.j. primorskih študentov »Vinko Vo- (is57M) dopivec« jo ima že stalno na sporedu)? V sredo, 15. oktobra, je nastopil v Ljubljani mešani akademski pevski zbor ljubljanske univerze »Tone Tomšič« pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta s pesmimi, s katerimi je nedavno gostoval na mednarodnem študentskem srečanju v Franciji in dosegel, kakor smo brali, tehten uspeh. Spored se je vsaj v glavnem skladal s sporedom zboro-vega nastopa na letošnjem Ljub- ljanskem festivalu. Zdaj, v odmevnejši dvorani, so bile glasovne skupine zvočno dosti bolj strnjene ko takrat na prostem ln zbor je zvenel bolj ugodno; gotovo je poslušalec šele v teh pogojih slišal približno tisto, kar hoče dirigent v zvočnem pogledu doseči. Drugače mi je ponovno poslušanje tega prvega programa prenovljenega APZ samo učvrstilo že ob prvem poslušanju obli' Welelk R.: A history ol modem eritioism: 1750—1950. (2. print.) Vol. 1-2. London (1956) (135550-.2). STARI IN NOVI PROBLEMI dric^,ar6ikdo je prepričan, da SO učil, to se pravi, postal naj bi ponekod zanemarjeno. Šolski prora- mernlh”prirofinlko začetki izvajanja šoiske aktivneje udeležen pri svojem in° »V^merno SoVu«te!jr v‘ enaki meri lahko t itd Sam omejeni predvsem na or- vzgajanju in izobraževanju. V tem malo. velika večina jo posvetila šoli VOrimo tudi o pomanjkanju sodobnih bltev tega razvoja je v tem, da h« ?acijskih načelih, prof. Marica je gotovo bistvena poteza vseh >n ueiteiju mnogo skrbi ln znani so u*nth pripomočkov, brez katerih uči- idealistična in podobna stališča, o§rova Pa nam je v svojem prizadevanj v reformirani šoli V ^ ”lh"b“nbe.v& Pza'Uje ‘nee1J M^oMa “ so pranja!* buržoazno družbo «Oyoru povedala nasprotno: zvezi S tem je izredno važno Obli- Sole nove kabinete, opremo, uredile skega Šolskega dela Vse to - vpra- očitno nasprotovala našim silili bi krivični gibanju za šol- kovanje pravilnih medčloveških »oiske delavnice in kuhinje. Kolika 5l>nje ustreznih učbenikov za refor« družbenim potrebam, vsaj v na- trdiifGf?rmo ^ delu zanjo, če bi in delovnih odnosov v razredu, v JnPaz"„^ ?5dinto.a d^je^od^kreltosS<;ih [S'3obmh’u^r^m^L^Jjfpo- {elnih pedagoških vprašanjih da- - *'> da je bilo izvajanje šolske šoli in v izvenšolski dejavnosti, diplomantov na .ičiteijisčih bilo preko trebo po čimprejšnji ustanovitvi po- nes pri nas niso več mogoča, ne Z novim zakonom o šolstvu in z reformo, ki zavzema vse fiirSi razmah, stopa naša šola v novo obdobje. Nova pot v njenem razvoju pa prinaša nešteto predvidenih in nepredvidenih težav, s katerimi se borijo naši prosvetni delavci pri svojem vsakdanjem delu. Zato je njihovo delo danes še prav posebno teiavno In odgovorno. Da bi nekoliko osvetlili ln podkrepili J lomen teh dogodkov, smo obiskali nekatere nale pedagoge n vzgojitelje. V naslednjih vrsticah posredujemo bralcem naša vprašanja in odgovore rednega profesorja Filozofske fakultete dr. Vlada Schmidta, direktorice ljubljanskega učiteljišča prof. Marice Deklevove in direktorja Zavoda za šolstvo LRS Vladimirja Cvetka. zlasti učiteljstva na obveznih šolah, zen tega pa potrebuje delo za nov učitelji pa so sl letos svobodno Izbi- učbenik tudi svoj čas, da ne govorimo rali delovna mesta, imajo mnoge iole o tisku In tiskarnah. V tolažbo učite-premalo učiteljev, nekatere pa so ljem in staršem lahko povemo, da je ostale sploh brez učitelja. To se je nekaj storjenega tudi na tem področ-zgodllo predvsem v tistih občinah, ki ju. Nova prva čitanka Je že v prodaji, so vsa leta po osvoboditvi samo ča- čitanka za drugi razred Je sestavljena kale ln zahtevale od okrajev ln re- ln čaka odobritev, čitanka za tretji publike učiteljev, same pa niso sto- razred se pripravlja. Izšla je tudi že rile ničesar ali pa premalo, da bi uči- računica za tretji razred, pripravlja telje pritegnile na svoje šole. Saj je pa se računica za drugi In četrti raz-znano, da marsikje učitelj ni mogel red osnovnih šol. dobiti niti stanovanja, šole so bile Zci0 vel(ko je pomanjkanje prl- priročnikov za učitelja, ker Je izredno zahteven prav Dirigent Stanislaw Skrowaczevski ln nianlst Juriča Mu-ral -‘urnie omejeno predvsem na tako da bo šola postopoma prera- 00 štipendiranih. sebne založbe za pedagoški tisk ter da bi bila od večine pedagogov sanizariiob-r, Ros Ha ie tila \7 državne v npDnsrpdnn druž- Brez pouka so ostale zlasti neka- zavoda za učila. Obe ustanovi bi vsa spoznana in odklonjena kot za- °rSani^n! * , l ? Č „ Tt nHnnti M L ««« enooddelčne Sole. Ponekod bi to naša Javnost pozdravila « odobrava- 1 ličn Rrez te nridnhitve nove šole terjala beno ustanovo. Ti odnosi bi se Z9L razvoj in napredek fioutva celo ko- njem, ker bi 7. njima rešili vrsto pro- ostala stališča, o rez te priaopirve, sn i truda in da se zahteva po ob zavestnem delu lahko obliko- ristiio, saj je znano, da so se starši biemov, ki se nam odpirajo, ko sto- ki jo bo sedanji sistematični stu- lwinl š°li ni dala izvesti brez bo- vali že tudi tam, kjer učni načrt v nekaterih vaseh zaradi »tradicije« pamo v novo obdobje našega šolskega dij programa Zveze komunistov prehoda, predvsem zaradi še ni povsem ustrezno vsklajen z . • I Jugoslavije in z njim povezanih » ?EEvP rproSoS P« le, Vladimir pnncipia na kritika, tako v.Ze pred reorganizacijo je ob- ... , , . telje za eno leto. za naslednja leta pa Vse družbene vede v Jugosla- vidnejših političnih delavcev, ki i».na osnovna 5 ni a 7ačela izva- » , fraks? v pr.vih Uvajanj« b0(l0 mora)1 stor1t| v,ft potrebno, da viji zaostajajo za družbenimi po- so vselej s pozornostjo sprem- Jati snoyna sola zaceia izva jolske reforme je odprla seveda vrsto bodo tudt tak,ne Sole dobile učitelja trebnml nn niihnvih i7slHrikih nri linli naŽP Hsln Itaknr tudi kritika pr .Modernizirani učni načrt naj- »starih«, pa tudi »novih« problemov. po r*zpisu - če bodo seveda Izvajali treoaml po njihovih lzsiedKin, pri ljaii nase delo, kakor tudi kritika v Prvih treh razredih, letos 8v0boden razpis m izbiro delovnih pravilno loi.ko politiko: uredili ma- ^mer tudi pedagogika žal m iz- iz lastnih vrst, Kar pa se tiče oce-1A ** v četrtem in na nekaj So- mest za prosvetne delavce nam je pri- 'r.rla,n.,e. S.0*0-1,*-78.. i" vzeta- v skladu s tem smo pred njevanja naie pedagogike, kakršr « ^ Poizkusno tudi v netem raz- n««ei novi zakon o lavnih usMtben- ,IPif^?,uV"nnkHc itd kratkim na občnem zboru Zveze nega smo lahko brali v prvih le- 'e» seveda novi Zakon za Javne tisiuž- ilelansko *e v lanskem Šolskem letu, gicer Še ne more odgovoriti na gOŠkih društev LRS- na podlagi pft ^ ' . bence hud udarec, čeprav ni »Bagre- odpira seveda tudi vrsto pedagoških wga vTEfninn vnm^ania ki iib no— rpfpratu o tsm in dl^kiiBlip ^nre- Od ,,??n° veže z izobrazbenim ju. m« drugega kakor da Je pmsvet- problemov. Na primer vprašanje no- vsa vzgojna vprašanja, ki ]in po- rererata o iem in aiaKusije spre Stelja terja več razgledano- ne delavee iiena«i v duhu sociali- Vih učbenikov, oeio po novem učnem stavlja na dnevni red naša druž- jel zaključek, da »odklanja kri- 1 '*» prinrav da bi lahko uvaial •“*ne demokracije i vsemi ostalimi načrtu zahteva ustrezne učbenike, ki ba, da pa je njen povojn I -f Ul našimi delovnimi ljudmi. Seveda so jih »e nimamo, ker s« lahko učbenik kHUw nomanlkliivosti v V življenje. Otrok naj bi “ p,v praksi pokazali tudi hudi or*- »Cne pripravljati lete takrat, ko Je *1JUD pomanjKijivosu v *»fy»naval. n« ©a se jih na« blcml. Ker nam močno primanjkuje ta dokončna sprejet učni načrt. *ar • vendarle pozitiven. Glava pa je njen povojni razvoj tiko, ki razsoja o kakovosti peda-bistvu goškega dela na neprineipialnih Glavna prido- osnovah, ki prenaša osebna ne- skladja v red strokovnih meril, s čimer zavaja javno mnenje v napačne predstave o stanju sodobne pedagoške kritične zavesti in o dosežkih naše pedagoške vede«. Glede na usposabljanje našega učnega kadra za množično uresničevanje šolske reforme bi še rad dodal misel, ki je po mojem mnenju ne naglašnrno dovolj. Da bi se praktiki za to zavzeli s čimvečjo usposobljenostjo, ne zadošča, jih samo seznanjati z idejno-političnimi in pedagoškimi dognanji, temveč jih moramo tudi pritegniti k nastajanju novih pedagoških spoznanj na podlagi proučevanja izkušenj njihovega šolskega dela, ki naj ga opravijo samV. Posplošena pedagoška spoznanja bodo mogli v praksi le tedaj smiselno uporabljati — brez tega pa šolska reforma ne bo zaživela — če bodo sposobni za analizo svojih delovnih pogojev in za objektivno presojanje učinkovitosti svojega dela. Zato sodim, da mora biti metodološko usposabljanje učiteljstva za izvrševanje te naloge važen sestavni del njegovega nadaljnjega izobraževanja, še bolj pa rednega šolanja učiteljskih kandidatov, ki ga bo tudi zaradi te naloge treba čimprej organizi-I rati na pedagoških akademijah. svoj položaj Tal ju nekakšnem »slonu«, mojster se Je zam razumel kaj želi I vljo lovcu »slon«. Poštar, Ljubljana, Odred, Bosna, Sla-vija, Železničar, Opatija. Po prvenstvu to bili določeni elani državne reprezentance, ki se bo 24. i oktobra v Budimpešti pomerila z Madžarsko. To so: Vllim Harangozo, Josip Vogrinc. Vojislav Markovič, Željko Hrbud in Krešo Franic' ter Marjana Plut, Dlnka ln Ružiča Nikolič. Clanl državne reprezentance bodo do odhoda v Budimpešto trenirali na Paliču pri Subotici pod vodstvom tre-nerja Tlborja Harangoza. se je začudil Talj. »Kako brez .slona’? Evo ga,« je odgovoril Safvat ln pokazal s prstom na trdnjavo. Nesporazum je pojasnil Petro-sjan, ki ima nekaj pojma o Iranskem šahu. v Iranskem Jeziku Je namreč »slon« trdnjava, ne pa lovec — kot pri Rusih ... ERNEST KAPUS pretep itd. Vse dotlej pa naj velja^ kazni so še premile! 1 DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »INTERTRADE« SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE ZAKLJUČIL SVOJO ŽIVLJENJSKO POT NAS DRAGI DIREKTOR ZASTOPNIŠKEGA ODDELKA NAŠEGA PODJETJA SPREMILI GA BOMO NA ZADNJI POTI V TOREK, DNE 21. OKTOBRA 1958 OB 15.80 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH. DRAGEGA POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM m ČASTNEM SPOMINU. LJUBLJANA, 20. OKTOBRA 1958. III ■■■»■■■■! , . , lh,„ | ... .. . --- .. . TELESNA KULTURA J MaŠi pohjU&ti FRANC PRfBOŠEK Ime Franca Priboška-Sikija morda naši javnosti ni tako znano kot ime trenutno najpopularnejšega atleta ali nogometaša. In vendar je bil Sjiki naš najboljši vsestranski športnik in je sedaj visoko oenjem, vsestran trener. Mnogo je naših športnikov, ki so tekmovali s Francom Priboškom, a jim je bil hkrati trener, ki jim je nudil toliko znanja, da je moral sam preboleti bridkost poraza kot tekmovalec, da je lahko užil nepopisno veselje učitelja, ki ga pre-hite lastni učenci. Bodil se je leta 1917 v Beljaku na Koroškem. Po šoli ln gimnaziji je obiskoval graversko šolo ln dela sedaj kot graver. Izpod njegovih rok Je prišlo že mnogo okrasov, ki kot nagrade krase vitrine naših športnikov. Da, celo v svojem poklicu se »Siki« ni povsem odtegnil športu. V svojem prostem času pa ... no, prostega časa sploh ni. Siki pozna samo delo na službenem mestu In delo s športniki. VSE TO PA SE JE ZAČELO 2E LETA 1928. Tedaj Je prišel pomladi na atletsko stezo, poleU na skakalnico kopališča Ilirije, pozimi pa Je začel teči ln skakati s smučmi. Njegova pot v vseh športnih panogah Je bila dolgotrajna, vzorna ln kronana z uspehi. Kot atlet Je bil namreč tebač in skakalec, pri čemer se mu Je najbolj priljubil skok s palico ln od skromnih začetkov s fižolovko Je leta 1935 že preskočil 3,30 m, deset let pozneje osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu in leta 1918 po devetnajstih letih aktivnega nastopanja zapustil atletiko. Zapustil? Ne! To »Sikiju« ne bi bilo potrebno. Le kratek premor. Pred tremi leti se , . . , . . . Je spet pojavil med atleti, tokrat kot trener, katerega delo so v kratkem času kronali precejšnji uspehi. V primeri s skoki v vodo ln skoki na smučeh je atletika skoraj obrobna panoga. KDAJ JE ZAČEL 2e VEMO. Od teh začetkov se Je pot vila mimo prve zmago v Celovcu ln prvih skokov na veliki planiški skakalnici do udeležbe na olimpijskih Igrah 193«, kjer Je bil najboljši Jugoslovan, in državnega prvenstva po povratku domov. Prišli so tudi prvi trenerski poskusi, vojna in zapori. PO VOJNI GA JE SPET PRITEGNILA BETA OPOJNOST ln 1948. leta je po dvanajstih letih spet nastopil na olimpijskih Igrah ln postal leta 1950 po štiriindvajsetih letih spet državni prvak v smučarskih skokih! NATO PA JE BILO NJEGOVO AKTIVNO UDEJSTVOVANJE PREKINJENO ZARADI HUDE NESREČE PRI SKOKIH. Svojo ljubezen do te panoge je vso vlil v trenerski poklic, saj so skoraj vsi skakalci, ki zastopajo sedaj barve Jugoslavije, njegovo delo. VIŠIN NIKAKOR NE MORE ZAPUSTITI. Velike v zimt Je ves čas nadomeščal z malimi na skakalnicah naših kopališč. Po skupnem začetku v vseh panogah se je 1938. leta prebil v državno reprezentanco in bil kasneje od 1945 do 1949 državni prvak v skokih v vodo. Tudi nesreča na smučeh ga ni odvrnila od te poletne panoge. Z veliko voljo se Je vrnil na skakalnico in zadnjič nastopil 1954 in tako aktivno proslavil 25-Ietnlco skakanja v vodo. V vsem času po vojni pa Je vzgajal tudi naraščaj in imena Keber, Porenta, Dobrin ln druga so biseri v kroni njegovih uspehov. © Njegova glavna želja je, da bi si vsi naii trenerji priza-© devali vzbuditi v svojih gojencih ljubezen do panoge, v • kateri jih vzgajajo in da se ne bi potegovali za uveljav-® l jan j e za vsako ceno, temveč da bi bilo le vztrajno delo ® in rezultat tega njihovo spričevalo. Temu mnenju se prav • radi pridružujemo, saj je bil Franc Pribošek v skoraj tri- • desetih letih aktivnega športnega udejstvovanja vedno • zgled za tako delo in njegovi veliki uspehi so zanj naj-© Ibpše spričevalo. M. 2. Žalostna dneva v našem taboru in tri vesele zgodbice iz turnirske dvorane mora za dežjem priti sonce, potem mora bi.ii tudi T, Jn8°*lovanskem taboru na letošnjem »Tut-£‘rf“ “a™1°v* P° vrsti uspehov v finalu žalostna dneva. « Trifunovič prelahko vzel izenačen položaj proti bolgarskemu mojstru in sploh m analiziral prekinjena partije. Za-T«'1!,1«« Jf. a* Položaj ni tako ugoden, šele ko je Mio prepozno in je naredil usodno napako. V poznejši analizi se mu Bolgari sami pokazali pot, ki bi peljala zagotovo v remi! Naslednji dan nam Je pripravili neprijetno presenečenje še Mata.no-• vlč. Nikakor Se m mogel sprijazniti z mislijo, da mu položaj proti nemškemu prvaku dr. Tragerju ne nudi pogojev za zmago, vendar pa Je naš velemojster je tudi- vedel, kako bi nam cela točka koristila lin Je pozabil na pregovor: Človek rad veruje v to česar »e boji adi česar Hi želi. Raje je posliuSal svojo modrost, kot svojo Jezo nsjd tem, da je v središnjici izpustil nasprotnika lz rok. Nekaj tveganih potez ln po štirih urah srditega boja je kapetan nemške reprezentance zabeležil v svoj zeleni notes dragoceno točko. . RABAR IMA PREVEC DRUGEGA DELA! Poudariti pa moram, da obakrat pri anaiiiziranju ni bilo zraven našega sekundanta . ln analizatorja Ra-barja. Le-ta žal, poroča tudi za naše časnike, stanuje ln se hrani drugje kot našo moštvo, kar mu jemlje zelo mnogo časa. v prihodnje bo nujpo vzeti na tako pomembna tekmovanja za reprezentanco človeka, ki bo izključno pazil na Interese moštva. To je mnenje vseh naših reprezentantov. Omenita naj tudi, da vsekakor ni ugodno, ker kapetan naše šestorice ne stanuje z njo v istem hotelu, vendar mu ne gre naprtiti krivde za s^oSi uspeh, kajti pri analiziranju je pomagaj do ene ure zjutraj Pjdobno vlogo kot Rabar ima *%al Anglež Golombek, le ta je hkrati kapetan moštva, dopisnik vseh večjih angleških časnikov in je zapovrstjo Igral 11 partij. Angleži imajo namreč s seboj le eno rezervo ln se tolažijo z mislijo, da Je bolje biti zadnji v mestu, kot prvi na vasii. Na tako dolgotrajnem ln napornem tekmovanju, seveda igra1 pomembno vlogo fiz .črna in psihična vzdržljivost igralcev. Lahko bi jih ločili v dve kategoriji: Prva, ki ne čuti utrujenosti in * druga, ki sc le še s sUrajno požrtvovalnostjo bori po svojih najboljših močeh. V prvo skupino vsekakor sodi naš prvak Gligorlč. ki Je sedaj najboljši Igralec na prvi deski. »Odprto« se je svetovnemu prvaku Botvinnl-ku, ki, kot kaže; prihaja v formo, saj Je zabeležil s precizno igro prvo zmago v finalu proti Pomarju, pa tud.1 AJexander se mu ni mogel upi- i rati. K njima bi lahko prišteli še ne- ! poražene Igralce Eliskazesa, Evansa, dr. Euvvea, Kramerja, Keresa, Smi-slova, Petrosjana, Panna, Bronsteina ln Talja. i V drugi skupini pa je večina PRVr DEL PRVE ZVEZNE NAMIZNOTENIŠKE LIGE KONČAN Negotovost do konca Subotica, 20. okt. - Po zelo razburljivi borbi, v kateri Je bil rezultat nekajkrat izenačen, Je v zadnjem kolu I. namiznoteniške lige Partizan premagal Mladost s 5:4 in tako osvojil prvo mesto* Odločilno zmago Je dosegel Markovič I proti Crnjaku. Poslednji boji so bili zelo zanimivi in razburljivi. Posebno med Hr-budom in Markovičem IX, ki je pre- ! magal svojega nasprotnika. Lepa je bila še igra med Hrbudom in Pavaso- j vičem, v kateri je državni prvak premagal upornega Beograjčana. Veliko zanimanja Je bilo tudi za dvoboj dveh starih rutinerjev, Vilima Harangoza in na Vogrinca. Po oprezni in dolgotrajni igri Je Harangozo zmagal, tako da na 1 do prvenstvu ni bilo neporaženega igralca, ker Je pred tem Harangozo izgubil s Hrbudom. Rezultati XI. kola: Bosna : Sla vi ja 8:0, Mladost : Partizan 4:8, Ljubljana : Železničar 5:2, Poštar : Opatija 5:1, Graflčar : Spartak 1:5. Tabela prvega dela prvenstva: Partizan, Mladost, Spartak, Graflčar, udeležencev ollmplade. Tako so se Pomarju in Unzickerju v hudi časovni stiski od napora ln razburjenja tresle roke! Čedalje več je videti netočnih potez, spregledanih figur itd. Pri vsem tem pa nekaterim, posebno pa še kapetanom in sekundantom, ni zmanjkalo smisla za humor. Naj omenim nekaj zgodbic, ta krožijo v dvorani ln po hodnikih. DOLGO JE TREBA DELATI Trifunovič je v otvoritvi kot črni kmalu izenačil položaj proti ruskemu prvaku TaJJu. Zadovoljen Je prišel, h kapetanu sovjetske reprezentance Kotovu in mu dejal: »Talj pa ni tako nevaren Igralec, kot pravijo. Evo, remi že imam v žepu!« Kotov pa Je dobro vedel, da Je Taljeva najmočnejša točka Izvrstna igra v sredlšnjloi, zato Je z jedkim nasmeškom dejal: »Za remi s Taljem Je treba dolgo, dolgo delati!« Kmalu se Je pokazalo, da je imel Kotov prav. Kot razburkani valovi so se vrstili v serijah Taljevl napadi na Trifunovičev poJcžaJ. Večkrat so ga pretresu, zrušili ga pa niso. Toda, Trifunovič Je moral zares »dolgo delati«, da Je obdržail remi, DARILO ZA ROJSTNI DAN V predtekmovanju Je španski mednarodni mojster Toran premagal ameriškega velemojstra Bisgulerja. Vesel lepe zmage Je Toran dejal nasprotniku: »Niste ml mogli lepše čestitata za rojstni dan!« Bisguier pa se J« le otožno nasmehnil: »Veste, tudi Jaz imam danes rojstni dan in ne le vi. Kakšno darilo pa sem dobil? Samo veliko ničlo!« Toran Je poskušal potolažiti Američana in mu Je poklonil dragoceno šahovsko knjigo. »SLON« NI »SLON« Iranski Drvak Safvat Je razlagal in mu govoril o Sovjetski velese je zaman trudil, da bi kaj želi Iranec. Rusi pra-lovcu »slon«, vendar take fini bilo na deski. »Položaj Je vendar brez ,slona’,« Ostre, toda premile kazni Po končani nogometni tekiri med »Celjem« in Bratstvom Hrastnika v Celju, so gostje/ odhodu z igrišča nepričakovan napadli celjske nogometaše, K* tekmo dobili s 4:3... V drugem polčasu _ venske conske lige med Tnff vom in Branikom je bil izklju Brezar zaradi grobe igre..-Na tekmi II. zvezne n°9° lige — zahodna skupina — Odredom in »Šibenikom* )e poškodovan Cuban, pa. tudi ** je bila igra groba... j0 Na tekmi med Crveno zve in »Vojvodino« je bil ,i državni reprezentant VeseljM™' ker je udaril nasprotnega >Srfll ko ta ni imel žoge... ,, . ...v Na tekmi Radnički ■' H«® sta bila izključena Kragič ( Prlinčevič (R) zaradi medseo nega obračunavanja... To je le nekaj primerov bosti in nešportne igre n0, «,( nogometnih igriščih, ki jih g’ vsako nedeljo čedalje več. Ne P magajo niti ostre kazni disdP1 ske komisije, ki vsak teden P° . nekaj igralcev na prisilni V°'51 In vse kaže, da tega še ne kmalu konec. Kje so vzroki? Pre vsem v tem, da hočejo m° a. zmagati za vsako ceno in P® „ radi pomanjkljivega dela vo>os pri vzgoji igralcev. Pri tem . izvzeti niti državni reprezenta Čeprav so krivci po navadi str ^ kaznovani, pa vendar kaže, kazni še premile in jih bo nW treba poostriti. Pri vseh teh večjih neredi^ imajo precejšnjo vlogo tudi v dalci, ki često podpihujejo i?rfl ^ predvsem domačega , nešportnim izpadom. Zato ni J1 loga le športnih, ampak tudi 0 gih organizacij, da pravilno vaj o na občinstvo. Ce dosegli, potem bo kmalu na nogometnih igriščih spet ^ dal prepotreben red in ne bo ba pisati: ... je bil izključen zaradi rove igre, . „ ie no tekmi nji.xt.nl Sp‘° ŠAHOVSKA OLIMPIADA Nezadržni Gligorič steber našega moštva in prva deska prvih desk niza točko za točko MUnchen, 20. okt. (Tanjug). Danes dopoldne so na »Turnirju narodov- nadaljevali prekinjene partije lz VIII. kolu. Jugoslavija Je premagala CSR s 3:1, ker Je velemojster Pachman predal partlljo Gligorlču že sinoči pri večerji v hotelu, ne da bi nadaljeval Igro. Zanimivo je, da je na Uti način Pachman predal Gligorlču partijo že v predtekmovanju letošnje ollmplade ln prav tako na medeon-skem turnirju v Portorožu. S šestimi zmagami ln dvema remijema je Gligorlč najuspešnejši Igralec turnirja na prvi deski. V tem dvoboju sta sinoči prva remizirala Ivkov in Trifunovič. Ivkov Jo bil utrujen po dolgotrajnem analiziranju prekinjene partije z Evansom in je v 14. potezi ponudil dr. Filipu remi, ki ga je ta tudi sprejel. Hitro, po enoinpolurni igri, je podelil točko tudi dr. Trifunovič s Fichtlom. Prvo točko je zabeležil Fuderer, in to šele v končnici. Fuderer je uspel osvojiti kmeta in se Je fcozma vdal v 41. potezi, ker ni mogel zadržati črnega kmeta na h-liniji. Pachman se je branil proti Gllgo-riču s francosko obrambo. Igral pa je netočno, tako da Je bila ena izmed njegovih trdnjav skoraj ves čas izven igre. V končnici Je Gligorič to izkoristil in mu s kmeti pripravil matno mrežo. Pachman je moral žrtvovati kmeta, vendar Je bila to le kratkotrajna odložitev, kajti takoj nato Je češki velemojster ugotovil, da se ne more rešiti. V IX. kolu nastopi Jugoslavija proti Španiji v postavi Gligorlč, Ma- tanovlč, Ivkov, Djuraševlč. Rusi igrajo z Zahodno Nemčijo, Argentinci pa z Bolgarijo. Ostali rezultati: SZ t Anglija 4:0, Zahodna Nemčija : Argentina 1:3, Bolgarija : Španija 2:2, ZDA : Avstrija 2:2, Švica : Vzhodna Nemčija 1,5:2,S. Stanje po VIII. kolu: SZ 23, Jugoslavija 21,5, Argentina 20, ZDA 17, Zahodna Nemčija 16,5, CSR 16, Vzhodna Nemčija 15,5, Avstrija, Svlca 13,5, Španija, Bolgarija 12,5. Anglija 10. LP Mur slovensko Šahovsko prvenstvo STUPICA ŠE VODI Ljubljana, 20. okt. - Najvažnejša , partija XII. kola med Cermekom ln! Stupico se je po borbeni igri končala ; z remijem v 45. potezi. Stupica se jo tudi v tej partiji branil s kraljevo Indijsko obrambo, ki ga ni Izneverila. Ostali rezultati XII. kola: Krivec : Bajec remi (Slovanka, 21). Parma i Bavdek prekinjena v boljšem položaju za črnega (Španka, 45), Tom- šič i Draksler remi (Španka, 22), Lon-ger i Lešnik 1:0 (kraljeva Indijka, 37), Puc : Kržišnik 1:0 (caro-can, 46), Plav-čak i Njegovan 0:1 (kraljeva Indijka, 30), Guzel : Vospernik remi (Španka, 18). Stanje po XII. kolu: Stupica 9, Puc 8 (1), Germek 8, Vošpernlk 7 (1), Parma 6,5 (1), Njegovan 6,5, Bajec, Tomšič 8 itd. Drugič CHARLES EXBRAYAT V SEVILLI Moja kolega sta bila čisto na tleh. Prvi se je zbral Charley. »Ali to ni šala?« »Bila bi neokusna!« Tudi Alonso je ugovarjal: »Toda, končno, kako to veš?« »To vama bom povedal pozneje, zdaj moramo iti!« »Peš?« »Čaka nas avto!« Arguthnot se je posmehnil: »Gotovo ste vse predvideli... Čestitam... Ze- lo ste sposobni... mnogo bolj kot midva, ali ne, Muaquil?« Alonso pa je bil zelo prijazen: »Jose je eden najboljših agentov F. B. I., zato ni to nič čudno!« Toda zakaj naj bi me uspeh opijanil? »Ne bodimo prenežni.. Pojdimo...« Charley, ki ni hotel biti zadnji, je nemarno dejal: »Sedaj naj vama povem nekaj, kar — upam — še ne vesta... Lajolette je pred nekaj dnevi zapustil Barcelono. Popoldne sem po telefonu govoril z našim agentom...« Ni bilo stvari, ki bi me lahko bolj razveselila! »Upajmo, da se bomo srečali v Huelvi!« Charley ni mogel prenesti, da bi bil statist (večni angleški ponos!). K0 je vstajal, je grenko dejal: »Brez dvoma se vam moram zahvaliti, da ste me povabili na ostanke?« »Ce vas bo Lajolette ubil, verjetno ne boste več mislili, da se vam je bilo treba zahvaljevati, Charley!« Skomizgnil Je. »Nihče me še ni ubil, moj dragi Moralžs! Prepričan sem, da se to tudi Lajolettu ne bo posrečilo!« Sreda Potovanje je minilo brez posebnih dogodkov. Avto je dobro vozil. Kolega še nista prebavila moje zmage, še vedno sta kuhala jezo. Prešli smo zaspani Sanlucar la Mayor in Guardiamar ter presekali manzanillske vinograde. Kljub pozni uri so bili na ulicah Palme del Condado še vedno ljudje. Andaluzijci pojmujejo čas popolnoma drugače kot drugi Evropejci. Nato smo bili mimogrede v San Juanu del Puerto in končno v Huelvi. Stiriindevetdeset kilometrov smo prevozili v uri in četrt. Da ne bi zbudili pozornosti, smo stopili iz avtomobila precej pred pristaniščem. Za Juana nisem skrbel — gotovo me bo našel! Ko se je pred nami pojavil moški z revol- , verjem v roki, smo nervozno obstali. Prav nič nismo opazili, kdaj je stopil iz skrivališča. Bil je Lucero. »Prezgodnji ste, sefior... Kdo sta gospoda?« Predstavil sem ju: »Alonso Muaquil iz F. B. I Charley Arguthnot iz Scotland Yarda... Lucero, inšpektor seviljske policije...« Anglež ni mogel skriti slabe volje. »Kot vidim, ste angažirali policijo, Moralžs, in tudi o tem naju niste obvestili...« Tudi Alonso ni bil zadovoljen. »Res, Josč, pretiravaš... Zakaj naju nisi obvestil? Kaj naju res imaš z& norca?« »Vedel sem, da bi moral poslušati vajine očitke... zato sem to napravil na svojo roko... Toda, vraga, mi trije brez uradnega pooblastila ne moremo na ladjo, kjer nas morda čaka Lajolette!« Alonso se je obrnil k Charleyu. »Konec koncev ima prav...« Arguthnot se je s tem strinjal, toda bil je slabe volje. »V redu, toda postopek mi ni všeč!« Tedaj je pritekel neki policist in zašepetal Luceru nekaj na ušesa. Inšpektor ga je takoj poslal nazaj. »Gospodje, napadli bomo... Ladjo vidite tam zadaj na levi... Ime ji je La Caridad in pluje pod panamsko zastavo... Prosim vas, da se ne mešate v zadevo, da nam ne pokvarite načrta. Ker pa ste verjetno vsi oboroženi in vas zanima bolj neki človek kakor mamila, vas prosim, sefior Moralčs, da se postavite med tistele svežnje, vi, sefior Muaquil, ostanite tu zadaj za temile spdi, in vi, sefior Arguthnot, pojdite med tistele plohe na levi. Prosim vas, da pazite na ladjo. Ce boste videli, da je kdo ušel iz našega obroča, ga ustavite!« Zatrjevali smo mu, da na nas lahko računa. Ce je Lajolette na ladji, bo gotovo skušal uiti. Prosil sem Macarerlo, naj ga napoti na mojo stran. Ko smo prišli na svoja mesta, se je napad začel. Velikokrat sem že takole prežal, toda še nikoli nisem imel priložnosti, da bi lovil t** zver, kot je Lajolette, zalogaj, o kakršnem P licist redko sanja. Bila je veličastna noč. ločno sem videl La Caridad in moža, ki je str žil na njenem klunu. Nenadoma sem napel ušesa: nekdo se roU zelo oprezno približeval. Skrčen in priprav« na skok sem počasi dvignil svoj Liiger. toda petajoč glas mi je zadržal rokr »Don Jos6? ...« »Si ti, Juan?« »Da!« Marijin brat se je splazil prav do mene-. »Kako si prišel semkaj, saj te sploh opazil?« .j »Navajen sem... Ali mislite, da bomo u1e Lajoletta?« »Upam!« ' »Torej, dobro, grem nazaj...« »Kam greš?« »Da vas zavarujem od zadaj...« v ,8. Izginil je v temi, preden sem ga mogel držati. Fant je bil spreten... všeč bi bil CU* , Andersonu. Toda na Juana nisem mogel v misliti — pred menoj se je začel razvija«> cerov načrt. Opazil sem sence njegovih U _ ki so se bližali ladji — stražar na ladijs«® mostu jih očitno ni opazil — nočno tišino je sekal pisk — prižgali so se žarometi in osVf.rnj ladjo. Od vzhoda in zahoda so pripluli m*Jl 0. čolni in presekali La Caridadi pot, če b* Lj izkušala pobegniti. Lucero je bil že pri ieSjirr) Po ladji so begali ljudje. Počil je strel, za pj se je oglasil rafal mitraljeza. Neko telo je P t0 v vodo. Se bolj sem se privil v svoj kot in v prežal na najmanjšo silhueto, ki bi skušala Kj, begniti na našo stran. Ali bomo res- prepus vse delo Luceru? To tudi meni ni bilo všeč. • • torek, . 21. OKTOBRA 1958 •LJUDSKA PRAVICA. dnevne novice Tabel, «te8a v* za preračunavanje otro-kov -“^atka od dosedanjih enes-utMk, „ Pcvočane po spremenjeni topod« , • Ust FLRJ št. 39/58) dobe organizacije, državni Mejnih zavO'Cll brezplačno pri pri-v9ni» „ zavod‘h socialno zavaro- iti i,-?*110«'* njihovih podružnicah H ^^tevah. - Republiški zavod Wn<> zavarovanje v Ljubljani. vse člane ZKS, organizacij in delovnih tov«,« i da bo pogreb umrlega il. JSi Jožefa Bergmana danes, ZjvjJf. ra 1958 ob 14. url izpred VeMu” »Primorske prireditve« v !I>reviS , ullcl v Kopru. Pogretinl Kctr»S.1x1 šel po glavnih ulicah do vrat pri tiskarni Jadran. — 0bSnski ljudski odbor Koper koncerti Ruždjak bo koncertiral iti 20.15 v Filharmoniji za mo-kl{, lS'ma. Prt kilavirju Darko Lu-Woif, PHmraiJarjeva, Janez Lipušček in •Itovic erIak- Dirigent Bogo Le- gledališča ^0r6k n DRAMA »An« ?'■ olct- 0,15 19.30: Tolstoj: c«tai K®renina«. Abonma D. (Pre-StMj"6,vstopnice so že v prodaji.) IT’ okt. ob 19.30: Tolstoj: Osta? Karenina*. Abonma E. (Pre-Cetrt-i6 vstopnice so v prodaji.) 'Svini 23 oWt- ob 19-30: Brecht: Ah<5 v drugi svetovni vojni«, kav, a A. (Kati igra Duša Poč-v ■ — Preostaile vstopnice so * Prodaji.) Hik Goodrtch-Hackett: »Dnev-flgjgAne Franic«, izven in za po- *5tamB*Kmec tedna sta na sporedu 5t*šstji ,SNG dve Izvenabonmajskl '®ve.llr v soboto zvečer Brechtov ^elin v dr*1«1 svetovni vojni«, v n/wL Popoldan repriza zelo uspe-n’edij* “Prizoritve Cankarjeve ko-*Za narodov blagor«. V * zvečer bo letos prvič i v !,n »Dnevnik Ane Frank«, ki StEv;i^1 nskl sezoni doživel rekordno n*. .‘‘O _____________ Vstopnice so v prodaji pri dneivnt blagajni v operi dnevno od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. Blagajna v Drami Je odprta pol ure pred začetkom predstave OPEKA Torek, 21. okt. ob 19.30: Donlzettii: »Don Fasquale«. Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda, 22. okt. ob 19.30: Verdi: »Alda«. Abonma red B. (Vstopnice tudi v prodaji.) Četrtek, 23. okt. ob 19.30: Donizetti: »Don Pasqua!e«. Abonma red C. (Vstopnice tudi v prodaji.) Opozarjamo občinstvo, da so za nedeljsko lzvenabonmajsko predstavo Hrlstlčevega baleta »Ohridska legenda«, v kateri nastopi v v.ogl Biljane kot gost Veronika Mlakarjeva, vstopnice že v prodaji pri operni blagajni po navadnih opernih cenah. KREMA ZA CEVUE MRHA mem Jt0dan, Ponovitev — vedno ob razr 1 rtvorani. Tudi ta predstava abonmaja in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA t Gledališka pasaža Torek, 21. okt. ob SO- JuS Kozak: »Balada o ulici-. Abonma TSS I. Sreda, 22. okt. ob 20- Audry: »Sole-dad«. Abonma Mladinski III. Četrtek, 23. okt. ob 20: Roksandič: “•Babilonski stolp«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Manzari: »Naši ljubi otroci«. Gostovanje v MengSu. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 22. okt. ob 19.30: D. v Dobri-fanin: »Človek z Marsa«, komedija. Gostovanje v domu »Partizana« v Ribnici. — predprodaja vstopnic v trafiki na trgu. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje teiefon 32-860. ZAHVALA , Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in sočustvovali ob Drldkl izgubi dragega moža in očeta Matevža benediCiCa ** prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo j°*rtvovalnim zdravnikom, ki so pokojniku lajšali zadnje ”eve življenja, in sicer: prim. dr. Brandsteterju, dr. Jenku, Tebeju, dr.. Marčiču, dr. Nosetu in zdravnikom na Gol-■^u. Prav tako lepa hvala vsem organizacijam, godbi, pev-in posameznikom za vence in ostalo pomoč. . Iskrena zahvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti n se poslovili od našega Matevža. Žalujoči: žena Angela, hči Angelca z možem, vnuk Ožbi in ostalo sorodstvo VEST) (Z KRANJA KINO »STORŽIČ«: ob 16,18 ln 20 amer. barvni film »Džubill«. »TRIGLAV«: ob 19.30 prem. angl. barv. filma »Pot na Antarktiko«. »SVOBODA«: ob 19 amer. barvni film »Ljubimci divjega zapada«. Uppl) i 'ntoov >n Zdravniška dežurna služba na Jesenicah do 24. cktobra 1958: dr. Avgust Tancar. Z BLEDA KINO Franc, film — komedija: »Očka, mamica, služkinja in jaz«. Predstava ob 20. VEST) (7 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: Jugosl. film »Cmi biseri«. Predstavi ob 18 in 20. »SVOBODA n«: francoski barvni fliljn »Svet tišine«. 12 BOGAf^ SLATINE KINO Ameriški barvni film »Tri ljubezni«. IZ ŽALCA KINO Mehiški flilm »Nesrečna ereča- MARIBORSKE VEST) Dežurna lekarna Torek, 21. oktobra: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. / Sreda, 22. oktobra: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 21. oktobra ob 15.30: Fischer: »Prosti dan«. Red ZIS. Ob 19.30: Offenbach: -Hoffmannove pripovedke«. Red B. Sedeži tudi v prodaji. Sreda, 22. oktpbra ob 19.30: Cankar: »Hlapci«. Red Sreda. Sedeži tudi v prodaji. KINO »UNION«: sovjetski barvni cinc-mascope film »Don Kihot«. »PARTIZAN«: Jugoslovanski film »Vrnil se bom«. »UDARNIK«: zaprto. IZ PTUJA KINO Kitajski vojni film »Prehod čez Jamgce«. Predstavi ob 17.30 in 19.30. 12 MURFWP SOBOTE KINO »PARK«: francoski film »Ko bi vsi fantje sveta«. Predstavi ob 17.30 in 20. RTV Ljubljana Spored za torek, 21. oktobra 1958 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30- 6.40 Reklnmc in obvestila — 6.40—6.45 Naš jedilnik -~ 8.05 Od Celja do 2alca . . (narodne in domače viže) — 8.23 Internacionalne koračnice igra holandska vojaška godba — 8.40 Potopisi in spomini — Ernst Schna-bel: Intervju * našo zemljo — V — 9.00 V svetu opernih melodij (ponovitev oddaje * dne 20. X.) — 10.10 Polke in valčki z ansamblom Johnny Pecon — 10.30 Pet pevcev ~ pet popevk — 10.45 Za dom in žene — 11.00 Dopoldanski komorni koncert — 11.30 Oddaia za otroke: a) Perzijske pravljice; b) »Kakšen vrišfi je v gozdu« (poje otroški pevski zbor KINEMATOGRAFI *QF!Hja,H40 KINO »KOMUNA« osnovne Šole Sp. Šiška p. v. Janeza Ku* harjaj - 12.00 Trio Avsenik igra — 12.15 Kmečka univerza: inž. Anton Petriček: Agrotehnika koruze za zrno, kisal in petnik — 12.45 Ljudski motivi v simfonični obdelavi — 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila — 13.30 Iz oper G. Verdija — 14.00 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel — 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame in obvestila — 15.40 Humoreska tega tedna — Jerome K. Jerome. Mož, ki ni verjel v srečo — 16.00 Za glasbene ljubitelje — 17.10 Predstavljamo plesni in zabavni orkester Dunajskega radia p. v. Carla de Groofa — 17.55 Klavir v ritmu — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 »Narodni ep« (ciklus 15 odrskih rapsodij Fr. Liszta v izvedbi pianistke Editn Farnadi) — 18.45 Domače aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncert Komornega zbora Radia Beograd p. v. B. Simiča (posnetki z Dubrovniških letnih iger) — 20.30 Radijska igra — N6pomucfcne Jonquille: Nenavadna prigoda gospoda Bicna - 21.35 Petindvajset minut z zabavnim orkestrom Alfred Scholz iz Salzburga — 22.15 Komorni koncert irm l FrancoGko-nemfikJ tUm del A. Vivaldija, Cl. Debussyjaf in A. Po ije - 24.Q čele oddaje Baxa — 23.10 iPopevke in plesne melodije — 24.00 Zadnja poročila in zakljp- »Salemske čarovnice« (Po drami Arthurja MkUerJa »Lov na Čarovnice«). Režija Raymond Rouieau. Igralo Vves Montand, Simone Slgnoret ln My-lena Demcngect. Tednik P. N. 42. Prodaja vstopnic od 9—U ln od 11 dalje. Sporočamo žalostno vest, preminil uslužbenec našega tiva višji vodnik da je kolek- IVAN ZflVŠEK 21. oktobra Pogreb bo dna ob 16. uri v Celju. 1958 Uslužbenci postaje LM Šmartno v Tuhinju ZAGREB, prodajalna Iliča 5 (Oktogon) SY-1015, 45 obr., ZAPLEŠIMO, MILO MOJE hitri poskok SESTANEK počasni poskok DB0BNI OGLASI STROJNI TEHNIK :SSe in plača sobico v Ljubljani, za usugo inštruira matematiko ter strokovne predmete in angleščino. Ponudbe na o*l. odd. pod »Brez strehe«. PRODAM HlSO s primernimi prostori za mehanično delavnico na prometnem kraju v Šentjurju. Resni Interesenti naj pošljejo svoj naslov podružnici LP v Ct’.Ju pod ftliro »Kupec za Šentjur«. C-213-p ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\VI.V^V\\\\V\\\\\\V\NNW »DOJENČEK«' LJUBLJANA, Cankarjeva 7 Vam nudi bogato izbiro perila in pletenin v vseh velikostih za vaše malčke! HNO »UNION«: II. del amer.-itallj. barvnega vistavislon filma »Vojna in mir«. Režija King Vidor. Igrajo: Audrey Hepburn, Henry Fonda M el Ferrer ln dr. Tednik F. N. 42. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja amer. barv cinem westerna »Belo pero«. Igrata Robert Wagner ln Debra Paget. KINO »SLOGA«: premiera amer. vohunskega filma »Mata Harl«. V nasl. vlogi Greta Garbo. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. KINO »VIC«: amer. barvni clnema-scope film »Velika bikoborba«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. KINO -SOCA- Jugtjslovanska kinoteka predvaja v okViru festivala filmov Marcela Carnea francoski film »Otroci paradiža« I. del (1943 — Boulevard zločina) Igrajo: Ap- letty, Jean Louis Barrault, Maria Casares, Pierre Brasseur tn Pier-re Renoir. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Samo danes in Jutril KINO »SISKA«: Jugoslovanski film »Zenica«. Igrata Gordana Miletič in Rade Markovič. Predstave ob 15, 17, 19 m 21. predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalj«. MLADINSKI KINO LM: sovjetski film -Šampion sveta«. Predstavi ob 10 ln 15. KINO »LITOSTROJ«! ameriški film »Padli angel«. Zadnjikrat! Predstava ob 2% Umrla nam je naša mama SLAVA Z1NAUER rojena KURALT V zemljo jo bomo položili v torek, dne 21. oktobra J958 ob 16. uri na Mestno pokopališče na Pobrežju pri Mariboru. Maribor, 18. oktobra 1958. Žalujoči: družine Zinauer, Kačič in Arčan ter ostalo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili iz naše srede dragega tovariša mojstra JOŽEFA BERGMANA Pogreb pokojnika bo v sredo, dne 22. oktobra 1958 ob 15. uri 12 Jožefove mrliške veže na Žalah v Ljubljani. S preminulim tovarišem je naš kolektiv izgubil nenadomestljivega mojstra. Koper, 19. oktobra 1958. Kolektiv Graverstva, Koper DPD Svoboda Koper sporoča, da nas Je nenadoma zapustil a» dragi tovariš JOŽE BERGMAN predsednik pevskega zbora Priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Koper, dne 19. oktobra 1958. DPD Svoboda, Koper Sporočamo žalostno vest, da smo izgubili našega dobrega tovariša JOŽEFA BERGMANA i • člana upravnega odbora in upravnika Obrtne delavnice — Graverstvo Koper Požrtvovalnega delavca in dobrega stanovskega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Koper, 19. oktobra 1958. Sindikat Obrtne delavnice, Koper KINO -T R I 6 l A V« Angleški vistavislon film »Hiša skrivnosti« V glavni vlogi Jame* Oreyg, Julija Amoni. Predstave ob 18, 18 la *>, Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. »AVALA«, graiično-predelovalno podjetje BEOGRAD, Vojvode Mišiča 41. — Telefon 50-461 In 50-114 s PREDSTAVNIŠTVO V ZAGREBU Začeli smo s proizvodnjo == s=s 1 dvoslojne valovite lepenke | (droben in velik val), širina bale 104 cm. =E S §§ Za vsa pojasnila kakor tudi ža vzorce se obrnite na naš = naslov pismeno ali telefonično. 3431 || j • § ll!IIIHMIIIIIIIIIllllllUIIIII!l!lllllllllll!llllllllllllllllllllllll!l!nillll>llll!lllllllllllllllllllllll!l>llllllllllllllllllllllll Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš član JOŽE BERGMAN dolgoletni podpredsednik, član predsedstva in upravnega odbora Obrtne zbornice Požrtvovalnega in dobrega tovariša bomo ohranili v bajnem spominu. Koper, dne 19. oktobra 1958. Obrtna zbornica za okraj Koper Občinski ljudski odbor Koper sporoča, da je nenadoma umrl JOŽE BERGMAN odbornik Zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Koper Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Koper, dne 19. oktobra 1958. Občinski ljudski odbor Koper »ŠUMADIJA« AVTO-REMONT — BEOGRAD BULEVAR VOJVODE MlSlCA 12 bo sklepal pogodbe za leto 1959 za: 1. Generalna popravila avtomobilov in motorjev: »FIAT (tovorni) — »GAZ« — »SKODA« — »TATRA« »PRAGA* — »MOSKVlC** — »POBEDA« — »VARŠAVA« — »PIONIR« ta »FAP« 2. Strojna dela — rezervni deli za avtomobile Ponudbo sprejemamo do 15. decembra 1958 Za vse informacije se obrnite na komercialni oddelek — telefon 26-012 in 20-789. 3372 tul, '*daja in tiska Ca»oui»iio /ai»žmSko podjetje -Ljudska pravica-, Ljubljana, Kopitarjeva uilca 0. telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 10/11, tel 20-507 ln 22-621 - Kul-kei1,8 rubrika KoDitarieva wlll tel 31-357 - Uprava Trubarjeva uUca 24, telefon 22-491 in 22-492 - Naročninski oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, ‘°n 31-358 - Poslovalna Titovi cesti 15. telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din - Tekoči račun 600-705-1-1393 - Poštni predal štev. 42 - Poštnina plačana v eotovlnL OKAA4ENELA 'DEBLA SO EDINI PREOSTANEŠ GOZDOV. KI SO NEKOČ POKt?\VAU ANTAt?TIKO- Kakšen je Lunin drugi obraz? IhtSUOB/ PODOBE IZ NARMf} POLARNI ©1958 . Velikanski rudniki zlata, platine in urana — Mesec m okrogel 6 Prva raketa, poslana proti mesecu, ni dosegla cilja. Tiste, ki ji bodo sledile, so že pripravljene, mimo tega grade nove in kakor trdijo znanstveniki, ni moč dvomiti, da bo kmalu izdelek človeških rok letel okrog pravega Zemljinega satelita ali celo pristal na njem. Dejansko bi bili za zdaj veliko koristnejši podatki, ki bi jih raketa posredovala, krožeč okrog meseca, kakor če bi pristala na njem. To bi bili podatki o lunini atmosferi, o sestavi njene površi-ne in druga dejstva, nujno potrebna za znanstveno pripravo človekovega potovanja na mesec. 2e mnogo stoletij sanja človek o potovanju na mesec, o tem, da bi dognal, kakšen je pravzaprav ta zemljin sopotnik. Ali je na njem življenje, ali so ljudje? Zdaj je slehernemu človeku dostopen topografski zemljevid meseca, na podlagi katerega si je možno t zamisliti oblike njegove skorje. ' Razen tega je slehernemu laiku jasno, da je na tem planetu življenje, kakršno poznamo na zemlji, nemogoče. Zanimivo je tudi, da je zemljevid meseca veliko natančnejši kakor, denimo, zemljevid sotočja reke Amazonke ali puščave Kalahari. Pa vendar bi ljudje radi preverili vse te na daljavo dobljene znanstvene podatke, bodisi z dovršenimi aparati, poslani- V Parizu so končali snemanje filma »Nenasitneži-*, v katerem igrajo glavne vloge Pierre Fres-nay, Franca Bettoya in Anne Doat. Film so'posneli v franco-sko-italijanski koprodukciji. Dejansko gre za sodobno verzijo Balzacovega romana >»06« Go-riot«. Režiral je Leo Joanon mi z raketami v bližini meseca, ali osebno. Na vprašanje, ali na mesecu obstaja življenje, vprašanje, ki je človeka od pamtiveka najbolj zanimalo, lahko zdaj zanesljivo odgovorimo: -Ne, ne obstaja.« Ce bi bilo na tem planetu samo trohico razvitih oblik življenja, bi jih z modernimi teleskopi opazili. Domnevajo pa, da je morda v notranjosti posameznih kraterjev na mesecu nekaj mikroskopske vegetacije. In če bi prvega astronavta, ki bo krenil na mesec, vprašali: »Kaj boste tam videli?- bi prav gotovo odvrnil: »Nič.« Moral pa bi pripomniti, da tega ni mislil dobesedno. Mnogi namreč smatrajo mesec za orjaški rudnik, ki vsebuje plamenite kovine od zlata in platine do urana. Geološka raziskovanja z modernimi napravami bi bila lažja kakor na zemlji, ker je težnost na tem planetu šestkrat manjša. Tudi kopanje rude bi bilo lažje. Pač pa bi bile težave' -drugod; omenimo naj samo pomanjkanje zraka, nujno potrebnega za obstoj ljudi.. Nafte in premoga na mesecu prav gotovo ni. Glavna skrivnost, ki jo varuje mesec,, je njegova druga stran. Tisti del, ki ga z zemlje nikoli nismo mogli videti in ga tudi ne bomo. Ker se ne suče okrog svoje osi, nam mesec večno kaže samo en svoj obraz. Kaj pa je na drugem? Tega ne vemo. Odgovor na to vprašanje je odvisen tudi od oblike meseca, o čemer si znanstveniki prav tako še niso prišli na jasno. Znanstveno ni možno dokazati, da je, kot sodimo navadni zemljani, okrogel. Ce bi se sukal okrog svoje osi, kakor ostali planeti, bi bil mesec neogibno okrogle oblike. Ker pa je v tem smislu negiben, domnevajo nekateri astronomi, da je jajčaste oblike. Po eni izmed teorij je — ker je bil kot ostala nebesna telesa nekaj časa plinaste oblike — z enim svojim delom nekako potegnjen k zemlji. Vse teorije, teh pa je precej, so v glavnem plod znanstvene domišljije in sklepanja. Resnica se bo pokazala šele, ko se bo človek znašel na mesecu, oziroma ko bo lahko z raketami spravil v neposredno bližino meseca precizne instrumente. gUJNA TROPSKA DŽUNGLA CVETELA 200AAILH0NI LET VISOKO "3E POGNALO PRAPROTI PODOSNO DREVJE ZDAJ PA "DE TAM LEDENA PUSOA VA,NAJHLADNEJŠI KI?AJ NA ZEAALJI. Pred 300 gledalci so na 50. kongresu nemškega zoološkega • vrta v Hamburgu predvajali zelo zanimiv, malone dramatičen film. Na filmu je bilo prikazano, da imajo mnoga živa bitja, med njimi tudi človek, do rojstva nekaj, kar bi skorajda lahko imenovali drugo srce. Na platnu so se vrstili skrivnostni pojavi, ki potekajo v kokošjem jajcu, če ga nekaj dni ogrevajo v inkubatorju. Ti pojavi pa so postali vidni tako, da so jajce osvetljevali z močno lučjo. FANTASTIČNI NAČRT ZNANEGA STROKOVNJAKA — KAKO NAJ BI BAJE PREPREČILI NOVO LEDENO DOBO JEZ ZA LETO Celo dandanaSnji, ko je res vse polno fantastičnih načrtov, ko se nova odkritja in orjaški tehnični podvigi kar vrste, bi mogli tetko primerjati kako zamisel s tisto, ki jo je te dni razložil ameriški inženir Gali Hathaway. Hathaway je znano ime med tehničnimi strokovnjaki in mož, ki mu ne gre odrekati resnosti. Gail Hathaway je predsednik mednarodne komisije, ki se ukvarja s problemi izgradnje velikih jezov. Kot predsednik komisije je govoril pred 750 delegati iz 44 dežel, ki so se nedavno sestali v New Yorku na VI. kongresu za visoke jezove in razložil svoj res veličasten načrt. »Potrebno je,« je rekel Hatha-way, »zgraditi na morju orjaški jez, ki bi se raztezal od obale Grttnlandije v Severnem morju vse tja do Norveške. Ta jez, vsekakor največji na stvetu, dolg nad 500 km, ki bi se dvigal 100 metrov nad morsko gladino, bi zaustavil morske tokove z juga in ti bi se nemočno odbijali od trdnih podvodnih sten.« Zakaj pa bi bil potreben ta jez? Hathaway, ki ne govori samo v svojem imenu, marveč tudi v imenu vrste resnih znanstvenikov, sodi, da je izgradnja tega jezu edini možni način, da bi preprečili začetek nove ledene dobe, ki se bo po računih nekaterih geologov začela zgrinjati na zemljo okrog leta 2060. Po proračunih teh znanstvenikov bo čez sto let nastalo obdobje, podobno tistemu v predzgodovini človeštva, ki je vladalo v predzadnjem obdobju člo- veške dobe, v diluviju. Tedaj je bil velik del sveta podoben sedanjemu daljnemu-severu. Hathaway je svoj načrt zasnoval na teoriji, ki sta jo pred dvema letoma objavila dr. Ewing in dr. Donn s kolumbijske univerze v ZDA. Ta dva znanstvenika pravita: štiri »ledene dobe« v diluviju so nastale tedaj, ko se je Atlantski ocean tako ogrel, da je morska voda začela topiti ledeno odejo Severnega tečaja. Toplota je torej povzročila ledeno dobo. Ko so se namreč velikanske ledene gmote začele dokaj naglo topiti, so se ogrorrine količine vodene pare dvignile v zrak, se nad Severnim tečajem zgostile in padle kot debela, gosta snežna odeja na severna področja ameriške in evro-azijske celine. Da pa na svetu postaja topleje, kažejo meritve mnogih meteorologov. Tako opozarjajo, da se je ledena odeja Severnega tečaja v pičlih petnajstih letih stanjšala za 40 odstotkov in da je za 12 odstotkov manjša. Tako bo, pravita ameriška znanstvenika, čez kakih sto let Severni tečaj ledeni otok, ki bo prosto plul po morju, okrog leta 3000 pa bo sneg zametel pol. Severne Amerike, kasneje pa tudi vso Srednjo Evropo. Hathaway zato predlaga: treba je zgraditi orjaški jez, ki bi za vedno preprečil toplim mor-' skim tokovom dostop do ledenih puščav Arktike. Tehnično je Hathawayeva zamisel možna. »To je približno tako težavna naloga,« pravi sam, »kot izstreliti raketo na Mars. Vemo, kako je treba to napraviti — potrebni sta samo pobuda in denar.« pomaga pri razvoju zarodi * Na sliki je bilo možno z lah- čino imeti po mnenju dr. koto razločiti veliko glavo za- manna za drugo srce, ki s sV.,ne-rodka z velikim temnim očesom, utripanjem prispeva k pravu pa tudi trup, v katerem se je mu razvoju ploda, majhno srce krčilo in razširjalo s hitrostjo 150 utripov v minuti. Toda na platnu so prikazali še eno utripanje, desetkrat počasnejše, ki je nenehno v pravilnem ritmu premikalo zarodek v amnionski tekočini, v kateri je le-ta, tako da je bilo videti, kakor da je zarodek zaprt v nekem drugem, zelo velikem srcu. Amnionska tekočina, ki obdaja in ščiti zarodek, ni nič drugega, kot drugo srce, saj je okrog nje gosto omrežje mišičnih vlaken, ki povzročajo ritmične gibe in ki žive in delujejo podobno kakor srčna mišica. Te utripe so registrirali na kardiografu, ki so ga povezali z amnionsko opno. Na valju naprave so se pokazale karakteristične pravilne krivulje, ki so malone prav tako jasne, kakor tiste, ki jih beleži kardiograf pri pravem srcu. Profesor Bautzmann, ki je posnel ta film, sodi, da tako imenovano drugo srce, katerega utripanje ohranjuje amnionsko tekočino v stalnem gibanju in njene sestavine spavlja v stik s celicami, ki se množe na čuden način, pospešuje razvoj nastajajočega bitja, Ta funkcija bi ustrezala funkciji tistih aparatov v kemični industriji, ki mešajo snovi, za katere žele, da bi vplivale druga na drugo. Tega pojava niso opazili samo v kokošjem jajcu, marveč tudi pri zarodkih metuljev in drugih živali. Človekov amnion nima mišičnih vlaken, toda kljub temu je možno posteljico z njeno teko- Nenasitno žrelo hitrosti Kaj vse lahko »pogoltne« reaktivno letalo, kaže naša slika. Vse predmete na sliki so vsesale turbine reaktivnih motorjev v ZDA Operacija z žepnim nožem Zdravnik je rešil življenje neki ženski tako, da ji je z žepnini nožem odprl prsni koš in prerezal sapnik, da bi ji tako omogočil dihanje; vtem je rešilni avtomobil Res vama hiša Francoski arhitekt Bilet je izdelal prototip hiše iz aluminija, ki ima obliko pomaranče in kateri ne morejo priti do živega potresi, tajfuni in druge naravne nezgode. Hiša je s kabli »privezana« na zemljo in spričo tega lahko kljubuje tudi najhujšemu viharju. Ob poplavi pa lahko spet plava na vodi. V njej je prostora za šest ljudi, s posebnimi deli pa jo je možno razširiti. Arhitekt Bilet upa, da bo, ko bodo začeli hiše te vrste serijsko izdelovati, dostopna tudi ljudem s skromnejšimi do-hodki- drvel proti bolnišnici. To se je zgodilo v danskem mestu Aarhusu. Omenjena ženska je telefonično poklicala zdravnika, ko se je začela dušiti, ker ji je košček kruha obtičal v sapniku. Zdravnik Je prihitel z rešilnim avtomobilom, toda kakor hitro so pacientko odnesli v avto, je izgubila zavest. V temi si je zdravnik pomagal z žepno svetilko in napravil rez na sapniku, da bi omogočil dostop zraka v pljuča. Ko je opazil, da ženska kljub temu ne kaže znakov življenja, se je odločil za skrajni ukrep: z žepnim nožem ji je odprl prsni koš in začel z roko masirati srce. Sele ko je avto prispel pred bolnišnico, je šofer videl, kaj se je dogajalo med vožnjo. Zdravnik dr. Peter Linnet Jensen je oprezno stopil iz avta in vso pot do operacijske dvorane nadaljeval masažo srca. Nato so kirurgi zaključili to dramatično operacijo, brez katere bi se ženska zadušila. Občutljivo okno V ZDA so izdelali okno, ki se avtomatično odpre in zapre, glede na spremembo vremena. Kadar »elektronske oči« tega okna postanejo »pozorne« na dež ali sneg, se sklene krog električnega toka in elektronski relej požene napra- j vo za zapiranje. Majhen vetro-1 mer, pritrjen na okno, reagira na jakost vetra. Ce ta doseže določeno mejo, naprava za zapiranje okna spet začne teči. Tudi če se temperatura v sobi zniža pod določeno točko, se okno prav tako takoj zapre. »Ne vem za naslov 'Moto pa sem si zapomnila &*?.. Takole gre: Tap, tap, rititi huh, bum, ratata tap.« »An'., kupi si no že en va očala!« »Zdravo, Mirko! — čakal?*