Dopisi. Iz Maribora. (Obletnica kat. društva. — Resolucija zoper g. Seidla. — Knezoškof). 19. sept. bil je lep jesensk dan, prav prikladen za obletnico, kateio je tukajšno kat. pol. društvo letos obhajalo nenavadno sijajno glede deležnikov, odbranib predmetov in govornikov. Zbralo se je mnogo udov pa tudi gostov, med njimi blaga narodnjaka g. profesor Žitek iz Ptuja in g. dr. Geršak iz Ormuža. Vseh navzočih mož smo našteli bluo 300. Odbrane predmete so vsi govorniki lepo in izvrstno, razpravljali. Najbolj zanimival je mladi in jaki knez Alojzij Liechtenstein. Marsikateri je rekel: ta bo še kedaj minister. Naš povsod neumorno delajoSi g. kanonik Kosar so nas razveselili z izvrstuim govorom in težaven in nevaien predmet o turškem prašanju bistioumno in previdno razložili. Takisto velja o g. baronu Reyerju in g. poslancu Hermanu. Njuni nasvet se je v obliki odborovega predloga enoglasno sprejel namreč: novi odbor naj skuša poizvedeti in prihodnjemu zboru poroCati ali in kako bi se dalo novo društvo osnovati ali obstoječe mariborsko tako razteguiti, da bi imelo pravico, udov nabirati po vsej lavautinski škoflji in zborovali v slelienii politični srenji Slov. Štajerske. Hvaležno sprejet je bil tudi govor g. Brgleza, ki je priporočil sledečo resolucijo zoper liberalne poslance, kakor sta g. Seidl in pa Fonegger: zbrani društveniki odločno ngovarjamo personalni — uniji z Ogersko. Kajti ona bi naše denarstvene in trgovinske zadeve nemilo zadela, skupnega ministra vnanjih zadev zatrla, cesarsko vojno na dvoje razčesnola in tako punt od 1. 1848. vendar do zmage dognala, Avstrijo pa v nevarnost propada spravila. Da g. Seidl in ajegovi liberalni pristaši potiebo personalne unije zagovarjajo z denaistveiio zadrego, to dmga ni, kakor očiten dokaz. kako nezmožni da so ustavoverui liberalci Avstrijo urediti, je resen opominj, da uaj odstopijo iu prostor dajo federalistom, kateri edini so sposobni Avstrijo urediti na podlagi praginatične sankcije in pa oktoberske diploine. Ti edini so resuično voljni, kakor Bogu dati, kar ,je božjega in cesarju, kar je cesarjevega, tako tudi cesarstvu prihraniti, Česar potrebnje in deželam in narodom pustiti, kar njim po pravici gre. Resolucija bila je sprejeta enoglasno. V novi odbor so voljeni g. grof Brandis, dr. Gregorec, prof. Skubala, predstojnik Dovnik, uradnik Katscbthaler in kaplau Fišer; namestniki: obrst Berauek, predstojuik Flulier in kaplan Žmavec. Ob koncu zborovanja so še Milost. naš knez in škof spregovorili in svoje veselje izrekli o sijajnem shodu pa tudi opomnili, ,,kako nepovoljno zapazijo, da marsikdo ni navzoč, ki bi zamogel in imel navzoč biti — upajo, da bodo prihodnjič marljivejši." Ilvala Njini za veliavao besedo! Potem so zbranim podelili apostolski bla- goslov, katerega je društvu grof Brandis pri sv. Očetu bil izprosil, ko se je v spomladi v Rimu mudil. S živijo - klici na papeža Pija IX. in na svitlega cesarja Franca Jožefa I. bil je lep zbor skončan. Iz Ljutomera. (Nem5urski strežciv Strocj i vesi.) Da bodo znali pošteni slovenski kmetje, pri kterih še mož beseda kaj velja, kako ravnajo zaslepljeni in pomilovanja vredni nemškutarčeki po vaseh, njim povemo sledeSo prigodbo, h kteri pa še zraven pristavljamo, da kedar 51ovek enkiat pod noge vrže to, kar je razumno misleSim ljudem najsvetejše, namre5 materinš5ina in narodnost, da jim po tem takem tudi v  drugih rečeh nič ni več sveto. Nemškutar prvič za taji svoj rod in po takem tudi svojo mater, — kako bi potem pri drugih rečeb mogel biti istinit! Zapomnite si to slovenski kmetje! V nedeljo 12. t. m. bila je v Strocjivesi volitev enega zastopnika v krajni šolski svet. StroSjaves imela je dozdaj enega svojih najboljšib mož v krajnem šolskem svetu, ki si je po mnogoletnem prebiranju raznili časnikov in podučljivib knjig — nabial mnogo koristnega znanja in skušenj, ki jih zdaj kot župan v korist občine obra6a; slovi pa tudi kot najumnejši čebelorejec v celej okolici okrog. Ker je pa s prepričanjem Slovenec in splob pošten mož, ni mogel po svoji vesti v dozdajnem krajnem šulskem svetu piipušSati, da se ljutomei ska šola, kteio le slovenski otioci obiskujejo in le slovenski žulji vzdržujejo, ponem5i; on ni mogel dopuščati, da bi se ljutomevski ob5ini od tistega poslopja, ktero so zraven občine ,,Ljutomer'!  tudi vse druge k tej šoli pripadajoče ob5ine po staviti pomagale, nasproti obstoječi pogodbi pla čevalo vsako leto 60 gld. — najemščine itd. To  tedaj Ijutomeiskim nemčurjem ni bilo po godu; podšuntali so tedaj nektere zaslepljene odbornike v Stročjivesi, da so ti pri volitvi popustili Marka in volili nioža, ki je ljutomerskim nemSurjem bolje po godu. Radovedni smo vendar sedaj, kako milost si neki bodo ti obžalovanja vredni možje pri ljutomerskih nemčurjib pridobili! Lansko leto je Stročjaves pogorela; med prvimi prijatelji in podpiratelji bila je ljutomerska okrajna založnica, kteio je okrajni nacelnik g. Ivan Kukovec na noge postavil in jo zdaj z drugimi vrlimi narodnjaki vred v prid tukajšnjega ljudstva vodi. Taista je tedaj kmalu v za5etku svojega delovanja revežem na pripomo5 priskoSila, pogorelcem patudi brez izjemka s posojili pomagala. Ravno te založnice pa se tudi zelo radi i isti ljutomeižanski nem5urji, ki so tako zagriznjeni neprijatelji Slovencev, poslužujejo, ktera jim nikako svoje pomo5i ne odreka. G. Kukovec in se nekteri pošteni narodnjaki, so skoz 27ž l^ta vse svoje delovanje pri založnici brezpla5no opravljali; prvi je tudi dal svoje poslopje in druge re5i taisti zastonj. Na tak na5in se je dal prihraniti lep denarni znesek, ki se je pri zadnji skupščini okrajne založnice, po nagovarjanju in prizadevanju g. Kukovec-a v znesku od 1000 fl. — poklonil za zidanje poslopja Narodne sole v Ljutomeru. On je tukaj kot načelnik okrajnega zastopa, ki mu je mar za duševno in materijalno povzdigo Jjudstva, izbodil pvi okrajnem zastopu sklep, da se za zidanje Narodne šole v Ljutomeru, ktere bi se potem otroci celega okraja posluževali, 4000 fl. — iz okrajnib sredstev dozvoli. In v tem delovanju naprej stopati, kakor vemo, ga je 5vrsta volja. Zdaj pa nam naj zaslepljeni stro5janski možje pokažejo v Ljutomeru nemčurja, ki je dozdaj take žrtve bodisi za šolo ali kake druge občne koristne namene doprinesel! Ker tedaj stroSjanski možje pomagajo ljutomersko Naroduo šolo podirati ne pa zidati, zato se samo po sebi zastopi, da bodo zgoraj omenjeni zneski morali drugim bolj hvaležnim namenom služiti. Ali radovedni smo vendar zvedeti, koliko bodo neki ljutomeržanski neničurji StroSanjem, ko bodo poslednji svojo nameravano šolo eukrat zidati začeli — pomagali! Naposlednje pa naj svet tudi izve imena tistih obžalovanja vrednih stio5janskih odbornikov, ki so proti narodnemu županu na zadovoljenje slovenskib neprijateljev glasovali. Ti so: Puconja Matjaš, Kranjc Lojz, Sever Jožef in Vršič lvan. Med temi sta prva 2 niožko besedo podala, da bodeta Marka volila, ali bila sta naposlednje figamoža. Naj se pa tudi nemčuiji svoje zmage posebno ne vesele, ker tista 2 slovenskib kmetov, na ktera se zanašajo, bodeta poslednjič slišala glas svoje vesti in Ijudstva, med kterim živeti morata, in za korist bo njima sigurno ve5 mar, kakor za pest ljutomerskih nemSurjev. Iz celjske okolice. (V čme bukve s takim učiteljem!) Poslednja številka nSl. Gosp." poroča nekaj o našern šolstvu, in poveda, kako se po naših slovenskih, ljudskih narodnih šolah slovenskim otrokom nemščina v glavo vbija. V dokaz le en izgled. V Vojniku blizo Celja bila je 9. t. m. o5itna poskušnja. Otroci so prav vkretno odgovarjali in kazali, posebno v I. in II. razredu izurjenost v predpisanih piedmetih. Toda v razredu, v kterem podučuje nadučitelj, slišati je bilo maio mile slovenščine. G. nadučitelj je stavil prašanja sploh v neniščini, in ker rnu niso šolarji zamogli v 5islanem nemškem jeziku odgovarjati, je bil sam : učitelj in šolar. — Kaj zamorejo otroci koristnega si pridobiti, ako učitelj blizo tako-le praša: ,,Umfang enega kreisa meri toliko, kolikor znese njegov Durcbnoesser (tako? Ured.)? itd. Da bi g. naduSitelj Vojnički pokazal barvo svoje narodnosti, zasviral je na goslib koncem 3 nemške pesmi, šolarji so jib peli, slovenske pa nobene. S kratka, g. Kupnik je nemškutar prve mere. Škoda, da v ,,Reicbu" ne vejo za njega. — G. boter! spreobrnite ga! Obilne zasluge si bote za drago našo domovino pridobili. Zdi se nam, da se je celjska usnjarska trdnjava razrušila, ter se stavi na podlagi pokojnikov v Voj- niku, in g. nadučitelj je vodja stavbenega odbora. Sramota za celo naroduo u5iteljstvo. Narodni uSitelji bi se ga naj izogibali, kakor u. . kožuha. Iz Dravinske doline. Redka in lepa slovesnost se je 13. t. m. v Studenicab obbajala. C. g. Jožef Altman, StudeniSki župnik, ki je 1. 1861 8 svojimi sosolci — tudi sedajnim tnilost- ljiTim našim knezoškofom — 251etnico ali srebrno mešo obhajal, je danes že drugi jubilej, namre5 kot 251etni dušni pastir te fare 6lovesno prazno- val. Vse je se združilo to slovesnost poveli5ati in g. jubilanta počastiti in razveseliti. | Mil. knezoškof so mu čast duhovskega sve- ! tovalca Lav. škotije podelili, Studeni5ki tržani so mu diplomo — pismo — častnega tržana poklo- nili, 6. g. dekanijski oskrbnik Kandut so v gin- j ljivem nagovom v cerkvi in pii mizi k jubilejski | sre5i lepo čestitali; g. pation Sparovic, 25 du- hovskih tovarišev in več svetnih prijateljev od blizo in daleč- mu je osebno, in pa pismeno svoje veselje in so5utje skazalo, iii 24 venSanih deklic ga je k altarju spremljalo, in za delavnik se je nenavadno obilno ljudstva tega sv. opravila ude- ležilo. Pii mizi pa je posebno izvrstna čestit- uica zložena od dobro znanega pesnika J. Viik-a, jubilantovega sošolca, vse goste razveselila. G. jubilant pa je tudi po svojem značaju take 5asti vieden, kot star, moder, miren in Ijubezniv, po- I  nižen in zadovoljen mož. Ni iskal 5asti, zato pa je čast njega iskala in našla. Pa tudi Studeni5ani, ki so g. jubilanta tako lepo poslavili, so 8 tem tudi sebi 5ast pridobili in lep izgled hvaležnosti do svojega dušnega pa- \  stirja drugim farmanom dali. Čast, komur 5ast |  gre. Živili! Iz Gradca. (Svoboda, urednik pTa- 1 gespošte", odstavljen.) Čitatelji G. nTages- pošte" so že gotovo zapazili, da postaja ta list v novejšem 5asu saj nekoliko ^iiavicneji nenem- skim narod om. Čudno je posebno da nemško-li- beralna nT agespošta" tu pa tam celo hercegovin- ske Kristij ane zagovarja uaspioti judovsko-turškim listom na Dunaju, 5eš, da je rturška sila" nad ubogo rajo zares že prekora5ila vse meje. Cudno, da list začenja tudi nekoliko bolj dostojno govo- riti o verskib zadevah, čudno, da ne šunta več proti Don-Alfonzn, še bolj 5udno, da mirno pre- naša došli ukaz, da mestni zastop mora zopet po- staviti steber sv. Trojice, kojega je hotel lepo j na tihem odstraniti. — Jeli strah pred vsemo- j gočnitn drž. pravdnikom postal tako močen, da j ga sili k poštenejšemu obnašanju, jeli 2kratna konfiskacija zauzro5ila take nasledke, kdo zamore | ugauko rešiti ? Gotovo je, da se je uredništvo Ta- | gespošte drugi osebi izročilo ; prejšujemu glavaemu ; uredniku Svobodi dali so slovo. Svoboda pa se- ; daj ncki boče na lastno roko ustanoviti drug list, ! najbržej kako ,,neue freie'' po kopitu svojega do- sedanjega uredovauja. Pač škoda za denar, skoda za trud in skrb, ki bo ga novi list stal. Prazne besede o liberalizmti, sirovo psovanje duhovnikov, zaničevanje verskib reanic in grdo sramotenje Slavjanov dan danes noče več take čarovne moči kazati. Bolje, da Svoboda gie, kamor sodi — med Pruse. OdVoglajne. (G. Haas kot predsednik okrajnega šolskega sveta.) Nek pisatelj iz Celjske okolice se v 38. štv. ,,Slov. Gosp." ježi, da je šivar k javni šolski skušnji bil poslan. — Koliko gospodje aole či8lajo in za-nje marajo pokazal je isti okrajni glavar, ko je za slovesni sklep šole v Slivnico nad Voglajno bil graščinskega slugo v Jelševem gradu za komisarja odlo.il. Kako 8e eluga ali strežaj piše ne vem. Mibl ga kličejo, kedar mu kaj ukazujejo. Drugo leto pride grajščinski sodar ali volar ?