OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJtJ ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 1, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 107
Tito napadel velike sile
lake success, 26. maja—
Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je včeraj napadel velike sile, ki da so začele s tekmo pri oboroževanju in "tratijo čas" z debatami o sporazumu za kontrolo atomske energije, namesto da bi se ukvarjale s splošno mirovno po-i"avnavo.
Titov govor je bil posnet na gramofonski plošči v Lake Suc-cessu za radio oddaje, ki jih pri-i^ejajo poročevalci pri organizaciji Združenih narodov.
Na vprašanje, kaj misli o predlogih za mednarodno kontrolo atomskega orožja, je Tito odgovoril, da so se debate za prepoved uporabe atomskega orožja vršile v organizaciji Združenih narodov dve leti in pol, ne da bi rodile sadov.
"Vzrok pa je, ker se temu ■vprašanju ni pristopilo v pranem času," je izjavil jugoslovanski premijer. "Še vedno obstojajo mnoga pereča vprašanja tikajoča se mirovnih pogodb. Zaveznice v vojni, namesto da bi ure-•^ile ta vprašanja z dobro voljo, potrpljenjem in potrebnim medsebojnim razumevanjem ter %ele stalno pred očmi stremije-'^ja ljudstev sveta za mirom, so (dovolile, da strah pred novo voj-^0 vznemirja svet."
Tito je pristavil, da se je zabela nova oboroževalna tekma 'R da se je potratilo dragoceni (as na debatah o prepovedi uporabe atomskega orožja.
Je tudi nevarne vzroke mednarodnih trenj, med katere vzroke 3e na prvo mesto postavil neenakopravne odnošaje med velikimi silami in malimi narodi, čemur Sledi vmešavanje v notranje zadeve in politična ter ekonomska podrejenost malih držav velikim silam.
"Vprašanje vojne ali miru bi J^oralo biti omejeno le na vpra-sanje miru," je rekel Tito.
Jugoslovanski premijer je zaključil svoje izjave z obljubo, da ^0 Jugoslavija podpirala Zdru-^ie narode in je sporočil svoje pozdrave in najboljše želje ameriškemu ljudstvu.
*
^^Roslavija se ne ^ prodala
PROKUPLJE, 31. maja—Jugoslovanski premijer maršal '''ito je danes izjavil, da se Jugo-®lavija ne bo priključila nobe-'^eitiu bloku.
"Ni treba misliti, da se bomo daj koli prodali za kakšna po-®°jila. Ce nam kdo želi dati po-®°3ilo, naj to stori. Vemo, da bo-"^0 od tega imeli koristi. Poso-bomo vrnili z obrestmi," je ^Gkel Tito.
Jugoslovanski premijer je pri-^'^avil, da posojila morajo biti političnih ali kakšnih dru-S'h obvez, z izjemo, da se jih Povrne z obrestmi.
'Pravimo, če želijo to storiti takšni osnovi, je prav. Ce ne, posojil ne potrebujemo." [^ito je izjavil, da je Jugosla-'Ja edina neutralna in neodvis-dežela, ki nima nobenih obvez ^disi napram vzhodu ali pa za-
Gold priznal, da je bil kurir za Sovjetsko zvezo v vohunski aferi zaradi katere je zaprt
PHILADELPHIA, 31. maja—Harry Gold, 39 let star kemik, je danes priznal, da je bil kurir vohunskega krožka, ki je zbiral podatke o atomskih bombah za Sovjetsko zvezo.
^opravek
^ včerajšnjem poročilu o . Mrs. Frances Pušnar se , pomotoma poročalo, da je ' ^ pokojnica doma iz Vaute kar pa bi se moralo glasi-' /la je bila doma iz vasi Bruc Novem mestu, fara šmihej ^ Dolenjskem.
Gold je pred distriktnim sodnikom Jamesom E. McGrenary-em izjavil, da ni imel nobenih namenov, da bi škodoval Zedi-njenim državam.
Samopriznani vohun je bil aretiran začetkom zadnjega tedna. Zaprt je bil takoj po ukazu sodnika McGranerya, ko ni bil v stanju, da položi varuštvo v znesku $100,000.
Gold je obtožen, da je bil posredovalec med angleškim znanstvenikom dr. Klausom Fuchs-om in sovjetskimi agenti.
(Dr. Fuchs, ki je v Angliji priznal, da je izročal podatke o atomski energiji sovjetskim agentom, je bil obsojen na 14 let zapora).
Agentje FBI so aretirali Golda na osnovi informacij, ki so jih dobili od dr. Fuchsa. Veruje se, da je poleg Golda dr. Fuchs omenil še 14 oseb, ki so vpletene v vohunsko afero.
Sodnik McGranery je poročevalcem povedal, da je Gold za-htevaf zveze z FBI, katere baje želi obvestiti o detajlih vohunske zadeve. Zahteval je tudi odvetnika, ki je znan "kot rodoljub," toda pristavil je, da z izjemo majhne vsote v neki banki, nima sredstev za obrambo.
Gold se je zahvalil svojemu očetu in bratu, ki da ga lojalno podpirata. Izjavil je, da ju ne želi še vnaprej obremenjevati.
Obravnava proti Goldu se bo verjetno kmalu začela in sicer v New Yorku.
Čajanka v počasi zdravnici Pranji
Glavni odbor Progresivnih Slovenk priredi nocoj čajanko v počast zdravnici Franji Bido-vec, ki' se nahaja tu na obisku iz Jugoslavije. Družabni sestanek se vrši v Slov. del. domu na Waterloo Rd. in sicer po seji krožka št. 1 Prog. Slov., to je ob 8:30 uri. Vabljene so članice vseh clevelandskih krožkov Progresivnih Slovenk (št. 1, 2, 3 in 7), da pridejo.
30-letnica obrti
Danes, 1. junija, je 30 let odkar je pričel poznani čevljar Frank Mjarzlikar čevljarsko obrt v Clevelandu. Zahvaljuje se vsem odjemalcem za naklonjenost in se priporoča v bodoče. Delavnico ima na 16131 St. Clair Ave. Človek, ki toliko časa vodi obrt, je brez dvoma vesten in pošten v svojem delu in zasluži priznanje in naklonjenost. Mr. Marzlikarju čestitamo ob tej priliki ter mu želimo še mnogo uspeha v bodoče.
Zopet doma
Mrs. Frances Tegel se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 960 E. 239 St., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela.
Volitev delegatov
Društvo "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ ima v nedeljo, 4. junija svojo redno sejo v Slov. nar. domu. Članstvo je vabi je, no, da gotovo pride na sejo, ker se bo volilo delegate za konvencijo v Detroitu.
amerika bo podpirala kitajske nacionaliste
WASHINGTON, 31. maja.-Državni tajnik Dean Acheson je danes naznanil, da Zedinjene države ne bodo s pravico veta preprečile sprejetje kitajskih komunistov v organizacijo Združenih narodov, toda pristavil je, da bodo ameriški delegatje še vnaprej podpirali kitajske nacionaliste.
Acheson je govoril v knjižnici kongresa. Navzočih je bilo 275 senatorjev in poslancev, med njimi senator Joseph McCarthy, ki trdi, da je v državnem oddelku najmanj 57 uradnikov, ki so komunisti. Ko je Acheson končal, je McCarthy izjavil, da je državni tajnik "rdeči dekan Washingtona."
angleška zdravnica kot begunka v češki
PRAGA, 30. maja—Angleška zdravnica dr. Arna E. Rides, ki živi v Pragi kot begunka, je danes zavrgla dedščino v znesku $28,000.
Omenjeno vsoto je zdravnica podedovala po svoji materi. Izjavila je, da se je denarju odpovedala, ko je poiskala zavetje v Češkoslovaški.
Dr. Rides je prostovoljno odšla v Češkoslovaško, ker se ne strinja s sedanjo angleško vlado, ki da v "Češkoslovaško pošilja vohune in saboterje." Rekla je, da se bo vrnila v Anglijo, ko se "bodo stvari spremenile."
nemčija bo zopet imela konzula v zd
BONN, 31. maja. — Zedinjene države so odobrile dr. Hein-za Krekelerja za prvega povojnega nemškega konzula v Zedi-njenih državah.
Krekeler, ki bo kmalu odpotoval v Zedinjene države, je po poklicu inženir kemije. Od leta 1934 pa do konca druge svetovne vojne je delal za I. G. Far-beninduStrie, najvažnejšo Hitlerjevo vojno industrijo.
Kitajski komunisti odgovarjajo Bevinu
SAN FRANCISCO, 28. maja —Peipinški radio je danes ponovno napadel angleškega zunanjega ministra Bevina v zvezi s priznanjem nove kitajske vlade. V oddaji postaje je omenjen govor, ki ga je Bevin imel v parlamentu 24. marca.
"Govor angleškega zunanjega ministra Bevina je ob tej priliki pokazal skrajno nenaklonjenost Kitajski. Šel je celo tako daleč, da je upostavitev diplomatičnih odnošajev s Kitajsko označil za 'neprijeten sklep.' To v popolnosti razkriva cilje angleške vlade," je med ostalim rekel komentator peipinškega radia, ki je tudi obtožil Bevina, da skuša razdreti sovjetsko-kitajsko prijateljstvo.
(Anglija je priznala novo Kitajsko 6. januarja, toda kljub temu pri organizaciji 2kiruženih narodov ni podpirala predlog, da se nacionalistične delegate izobči in jih zamenja s komunističnimi).
500,000 nemških komunistov na mirovnem shodu
BERLIN, 29. maja—Pol mili jona nemških mladeničev in mladenk je včeraj paradiralo v vzhodnem sektorju Berlina. Parade nemške mladine so bila v zvezi z mirovnimi shodi, ki so trajali tri dni.
Predstavniki nemške mladine so ob priliki velikih manifestacij za mir poslali brzojavni pozdrav sovjetskemu premijerju Stalinu, kateremu so obljubili, da se ne bodo izognili nobenim težavam, da bi "uničili strašne aktivnosti anglo-ameriških ne-tilcev nove vojne."
Prvotno je bilo naznanjeno, da bo val nemške mladine preplavil ves Berlin, tako vzhodni kot zapadne sektorje. Toda za-padne okupacijske oblasti so naznanile, da bodo streljale na demonstrante, če bodo povzročili nemire. V zapadnih sektorjih so okupacijske o b 1 a's t i podprle nemško policijo 13,000 mož s 8,000 dobro oboroženih ameriških, angleških in francoskih vojakov. Toda pr^d začetkom velikih manifestacij za mir so voditelji nemške mladine naznanili, da bodo shodi prirejeni le v sovjetskem sektorju mesta.
Ogromno število nemške mladine, ki se je udeležila shodov in parad, je prepričljiv dokaz, da so sovjetske oblasti zelo dobro organizirale mladino v vzhodni Nemčiji. Mladeniči in mladenke so v Berlin začeli prihajati že začetkom preteklega tedna. Živeli so večinoma od sendvičev, brezalkoholne pijače, sladoleda in pive. Spali so pa kar na klopeh, podih in slami. Vzhodno-nemška agencija je naznanila, da je v paradah bilo 700,000 mladeničev in mladenk, toda ameriški poročevalci menijo, da jih je bilo le kakšnih 500,-000.
Pravda o manifestacijah v vzhodnem Berlinu
MOSKVA, 28. maja—Moskovska Pravda je danes objavila članek, v katerem pravi, da so "zapadni imperialist!" na vsak način skušali preprečiti mirovne manifestacije nemške mladine. O shodu pravi članek, da je bil mogočna demonstracija za mir in enotnost naroda, prirejen pa je bil z izključno miroljubnimi nameni. Dalje so v članku omenjene izjave ameriškega državnega tajnika Achesona, da se je v zapadnih sektorjih pripravilo tanke in strojnice za uporabo proti mladini.
Državni tajnik priporočil kongresu, naj odobri čez milijardo dolarjev za oboroževanje dežel Atlantskega pakta
aretacija mladine v zapadni nemčiji
MONAKOVO, 30. maja—Policija je v zapadni Nemčiji aretirala 236 mladeničev in mladenk, ki so se udeležili shoda in manifestacij za mir v sovjetskem sektorju Berlina. Aretacije so bile izvršene, češ da so mladeniči in mladenke protipo-stavno prekoračili mejo ameriške okupacijske zone.
sovjetska vlada želi odgovor na noto
WASHINGTON, 31. maja — Sovjetske zveza je danes poslala noto Državnemu oddelku v zvezi z zahtevo, da se japonskega cesarja Hirohito postavi na zatožno klop in ga sodi kot vojnega zločinca.
Prva nota v zvezi Hirohitom je bila izročena ameriški vladi 1. februarja, toda Državni oddelek na to noto sploh ni odgovoril.
sovjetski voditelji imajo zaupanje v zn, je izjavil lie
LAKE SUCCESS, 26. maja— Glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je danes izjavil, da se je v pogovorih s sovjetskim premijerjem Stalinom in ostalimi sovjetskimi voditelji prepričal, da Sovjetska zveza ima zaupanje v organizacijo Združenih narodov in da bi želela, da ti to bila "delujoča organizacija."
bankovci zgoreli
MIAMI, Okla., 31. maja. — Trgovec John Carter se je danes vrnil iz trgovine na svoj dom s $500. Ker je hotel pokositi travo pred hišo, je denar vtaknil v peč, v kateri je njegova žena pekla meso. Ko se je Mrs. Carter vrnila, je sicer našla pečenko v redu toda od bankovcev je ostal Je kupček pepe-
515 ubitih na praznik kincanja grobov
Po poročilih iz cele dežele je letos na praznik kinčanja grobov bilo ubitih 515 oseb, od teh 303 v prometnih nesrečah. To je najvišje število žrtev v zgodovini dežele.
Prijateljski sestanek s gosti iz Jugoslavije
Direktorij AJC na Recher Ave. prijazno vabi vse delničarje in rojake v naselbini v splošnem na prijateljski sestanek, ki se vrši jutri zvečer ob osmih v novi dvorani. Na sestanku bodo navzoči trije gostje iz Jugoslavije, zdravnica Pranja Bido-vec, pisatelj Tone Seliškar in kritik Drago Šega.
Nove električne peči
Brodnickovi bratje, ki vodijo svojo trgovino s pohištvom in hišnimi pripomočki na 16013-15 Waterloo Rd., imajo krasno novo električno kuhinjsko peč Philco izdelka, ki bi bila v ponos sleherni gospodinji. Vabijo, da si jo pridete ogledati predno kupite kuhinjsko peč kje drugje. Vam dajo tudi primeren popust za staro peč.
Češki polkovnik obsojen na smrt
PRAGA, 31. maja—Danes je bil v Brnu obsojen na smrt bivši češkoslovaški polkovnik J. Ro-bitka, ki je bil obtožen, da je vohunil za Zedinjene države. Ostali soobtoženci Robitke, katerih je 11, so bili obsojeni na zaporne kazni od 10 let do dosmrtnega zapora.
Medtem pa se je v Pragi začela obravnava proti nadaljni skupini 11 vohunov in zarotnikov. Bivša članica parlamenta dr. Milada Horakova je priznala, da je imela zveze s francoskim ambasadorjem Maurice De jean-om. V zaroto so poleg Dejeana vmešani mnogi ostali uradniki tujih ambasad in časnikarski poročevalci.
Češka policija je zaplenila večje količine nemškega, češkega in ameriškega orožja, s katerim so zarotniki nameravali izvesti puč proti vladi.
Državni tajnik je pojasnil, da je na konferenci bilo odločeno, da se ustvari tako zvane "balan-eirane kolektivne sile," kar pomeni, da bo vsaka od držav podpisnic Atlantskega pakta gradila vojaško silo bolj za potrebe zveze, kot pa za svojo lastno obrambo.
Kar se stroškov oboroževanja tiče, je Acheson rekel, da bo potrebno vložiti "velike ekonomske in finančne napore," da bi se lahko dežele Atlantskega pakta zoperstavile "nevarnemu položaju."
Acheson je nedvomno v poročilu apeliral na kongres, naj odobri $11250,000,000 za drugo leto ameriškega programa za oboroževanje zunanjih dežel. Veruje se, da bo predsednik Truman že koncem tedna zahteval od kongresa omenjeno vsoto.
Državni tajnik je tudi poročal o zapadni Nemčiji. Rekel je, da bi "novo ozračje" moralo zelo pomagati Nemčiji, da pristopi v zajednico zapadno-evropskih držav in izrazil up, da bo Nemčija verjetno kmalu pristopila v Evropski svet.
predloga za begunce bo kmalu odobrena
WASHINGTON, 30. maja — Skupna konferenca senata in poslanske zbornice bo verjetno še danes odobrila zakonsko predlogo, na osnovi katere bi se pripustilo v deželo 340,000 beguncev. Po sedanjem zakonu je predvidevano, da se bo do 1. julija vselilo v deželo 205,000 beguncev. Od tega števila jih je doslej prišlo v Ameriko 150,000.
Predloga je posebno naklonjena beguncem iz vzhodno evropskih držav.
WASHINGTON, 31. maja—Državni tajni Dean Acheson je danes v svojem poročilu kongresu priporočil na-daljno oboroževanje držav Severno-atlantske vojaške zveze, ker da je to edini način, na kateri se lahko zoperstavijo naraščajoči moči Sovjetske zveze.
V poročilu o nedavni konfe-1 renči zunanjih ministrov, ki se je vršila v Londonu, je Acheson rekel, da so zapadne države sprejele sklep, da morajo ojačiti Atlantski pakt, če se želijo izogniti totalnemu polomu. Pristavil je,
da ministri dvanajstih držav niso v Londonu govorili o stvareh,
na osnovi katerih bi se lahko zaključilo, da verujejo v neizogibnost nove vojne.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI
Cliff Mine, Pa. — Tukaj je umrl dolgoletni član SNPJ, Lovrenc Albler, star 83 let, doma z Gornje Štajerske, rodom Nemec. Sorodnikov tukaj ne zapušča. Zadnjih 38 let je živel tukaj, prej pa v Kansasu in bil vedno med Slovenci.
West Allis, Wis.—Agnes Medved je prejela žalostno vest, da je v vasi Podvolo pri Vel. Laščah umrla njena mati v starosti 86 let. Tam zapušča sina in hčer in devet vnukov, tukaj dve hčeri, njo in Rozi Babik, sedem vnukov in šest pravnukov, v Argentini pa sina.
Duluth, Minn. — J. Jane je po težki operaciji zapustil bolnišnico St. Mary's in se zdaj zdravi doma v Evelethu.
Občni zbor "Antona Verovšek"
Jutri zvečer ob sedmih se vrši občni zbor dramskega zbora "Anton Verovšek" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prijazno se vabi vse sedanje kot tudi bivše člane, da se udeleže. Po seji se vrši prosta zabava.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je povrnil na svoj dom Mr. Anton Kapel iz 962 E. 76 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je bil deležen v bolnišnici. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje vrne!
poustf a odpoklic al . a ambasadorja v beogradu
VARŠAVA, 30. maja — Poljska vlada je danes naznanila, da je odpoklicala svojega ambasadorja v Beagrodu. V naznanilu ni omenjeno, če bo imenovan vršilec diplomatičnih poslov, toda opazovalci menijo, da je to prvi korak k prekinitvi odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo.
Pričakuje se, da bo kmalu tudi jugoslovanska vlada odpoklicala Rade Pribičeviča, svojega ambasadorja v Varšavi.
ukradel ji je denar in — srce
MIAMI, 31. maja:— Eugene Adkins se je danes zagovarjal na sodniji, ker je ukradel Miss Lily McCoy $40. Sodnik ga je vprašal, kdo je ta Lily McCoy.
"To je moja žena," je pojasnil Adkins. "Seznanila sva se, ko me je dala aretirati."
Obravnava proti Dapčevicu se je začela v Beogradu
BEOGRAD, 1. junija—Danes se je tu začela obravnava proti bivšemu polkovniku Vladi Dapčevicu in majorju-generalu Branku Patričeviču, ki sta obtožena veleizdaje.
To je prva obravnava proti dvema častnikoma, ki sta leta 1948 podprla obsodbo jugoslovanskega vodstva s strani Ko-minforme.
Oba bivša častnika sta obtožena, da sta hotela v avgustu leta 1948 zbežati v Madžarsko, Ob tej priliki je na meji bil ustreljen polkovnik general Ar-so Jovanovic, ki je bil član generalnega štaba jugoslovanske armade.
Obtoženi Dapčevič je brat polkovnika generala Peko Dap-čeviča, enega od najožjih so-delovalcev ministrskega predsednika Tita.
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Tear—(Za eno leto)___________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______
For Three Months—(Za tri mesece)__________________
__ $8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ___________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)_____
$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at _Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NARODNO OSVOBODILNA VOJNA
V	KOLONIJAH
VII.
PARTIZANSKI BOJI V JUŽNI KOREJI
Koreja, ki šteje okrog 25 milijonov prebivalcev, je bila japonska kolonija od leta 1905. Po japonskem porazu v minuli svetovni vojni so Korejo razdelili čez pol ob osem-intridesetem vzporedniku. Sovjetske enote so okupirale severni del in omogočile ljudstvu upostaviti Ijudsko-demo-kratično državo, nacionalizirati bivšo japonsko industrijo in velika rudna bogastva ter razdeliti zemljo med kmete.
Južno polovico Koreje, kjer je okrog 19 milijonov prebivalcev, so okupirale ameriške enote pod poveljstvom MacArthura, izdajalca Filipinov. Kakor v drugih kolonijah, je bila tudi v Koreji zemlja v rokah fevdalnega veleposestniškega razreda, nekaj pa so je imeli japonski veleposestniki. Iz vrst fevdalnega veleposestniškega razreda so se rekrutirali med japonskim vladanjem nižji uradniki in policijsko osebje. Ameriške okupacijske oblasti niso samo obdržale Japoncev kot sodelavcev, marveč so jim dale celo državniško moč.
Sedanja vlada Južne Koreje je popolnoma fašistična vlada. Načelu je ji ultrareakcionarni predsednik Singman Ri. Podpirata ga ameriška okupacijska vojska in washing-tonska Vlada. Japonsko kolonialno vladanje je bilo znano kot najbolj brutalno in najbolj nečloveško vladanje impe rialističnih sil, toda vladanje Singmana Rija po brutalnosti prekaša celo japonsko.
Komunistična partija, sindikati in kmečke zveze Južni Koreji so izven zakona, njihove voditelje preganjajo in ubijajo kakor di^je zveri. Fašistična vlada Južne Koreje živi v nenehnem strahu pred neogibno ljudsko revolucijo, ki jo bo pregazila, znova razdelila fevdalno zemljo in upostavila demokratično ljudsko vlado.
Griči Koreje so oporišča partizanskih odredov, ki ofenzivno operirajo proti fašističnim enotam veleposestniške vlade. Čeprav je 80', korejskega ljudstva nepismeno, t o ljudstvo dobro ve, da se je na tihooceanskem področju začela cela vrsta revolucij. Zlasti mu je znano, da so v Severni Koreji in sosedni Kitajski zemljo razdelili. Zadušene revolucionarne sile ljudstva se dvigajo proti podjarmlje-nju, ki ga je ameriška vojska upostavila z nepopustljivo vztrajnostjo. Sedanje bitke med partizanskimi enotami in marjonetno vojsko so samo pripravljalni spopadi pred pravo revolucionarno vojno. Vlada fevdalnih veleposestni kov je prišla na krmilo s pomočjo bajonetov ameriške vojske. Njena moč je v ameriških bajonetih in zato obupno prosi, naj bi ameriške okupacijske čete stalno ostale v Koreji.
OSVOBODILNO GIBANJE V DRUGIH KOLONIJAH
Kolonialne osvobodilne vojne v Vietnamu, Indoneziji, Malaji, Burmi, na Filipinih in Južni Koreji zajemajo 160 milijonov ljudi. Ce prištejemo k temu še prebivalce Kitajske, kjer je vojaška etapa revolucije zaključena, imamo skupaj 640 milijonov ljudi ali več kakor četrtino vsega človeštva. Ta veliki del človeštva in bogata ozemlja, na katerih prebiva, so bili temelji evropskih imperijev. Ti temelji se zdaj podirajo in evropski imperializem se bliža svojemu koncu.
Toda kolonialno revolucionarno gibanje se širi tudi izven kolonij in polkolonialnih dežel Jugovzhodne Azije.
V	revolucionarnem vrenju je nad 400 milijonov prebivalcev Indije. V Afriki se punta 17 milijonov kolonialnih sužnjev, ki se pripravljajo na strmoglavljenje belih imperialističnih gospodarjev. V Južni Ameriki je 100 milijonov kmetov močno zbirališče revolucionarnih sil, naperjenih proti veleposestniškemu vladanju nad narodi tega kontinenta. Južna Amerika je polkolonialno ozemlje imperia-listov iz Zedinjenih držav ameriških.
Indiji je bil v avgustu 1947 zajamčen status dominiona v okviru Britanskega imperija. Formalno je Indija dobila iste pravice kakor jih imajo Kanada, Avstralija ali Anglija. Dejansko pa je Indija ostala angleška kolonija. Fevdalni veleposestniški sistem, ki so ga upostavili Angleži, je ostal v polni veljavi, in stanje brezupne revščine in gladovanja indijskega ljudstva se ni prav nič spremenilo. Angleži imajo v Indiji investiranih nad milijon funtšter-lingov in te investicije so ostale nedotakljiva lastnina angleških imperialistov. Nadaljuje se brezobzirno izkoriščanje in podjarmljanje ljudstva. V novem statusu domini-1 ona indijska vojska Nehrujeve vlade prav tako ruši krneč-i
CAMILUS ZARNIK;
1. junija 1950
Nekaj vtisov ob priliki mojega obiska v Sloveniji
Kadar se človek po tridesetih letih vrača v svoj rodni kraj, ki ga je poznal le kot otrok, mu je pri srcu neskončno tesno. Četudi bi ta kraj ne bil bogve kako slikovit in prijazen, v otroškem srcu bi ostal za zmerom najlepši in najdražji. Kaj šele, če ta kraj leži v enem izmed najlepših predelov prelepe Notranjske !
O, Preserje, moja otroška domovina, kdo bi te mogel pozabiti! Koliko sonca sem se opil na Tvojih mehkotravnatih livadah, koliko radosti sem užil v Tvojem čarobnem okolju! Vse na-naokoli nizki griči s prijaznimi cerkvicami, v ospredju s prostrano ravnino spremljana tiha Ljubljanica in nad vsem tem iz ozadja široki vzpet v višino — temačno gozdnati Krim. Oj, toliko lepote na enem samem mestu! Nedopovedljivo je to.
Tik pod Žalostno goro ob vaški poti stoji naša hiša. Kar sem jo zapustil, se je zelo spremenila; iz preproste kmečke hiše se je s prizadevnostjo mojih domačih razvila v pravcati dvorec. Obdana je z majhnim vrtom, ki je različno okrašen s sadnim drevjem in alpskim cvetjem zraven malega ribnika, s preprostimi klopicami pod košatimi smrekami in z vodnjakom pred vrtnimi stopnicami, vse to vzbuja toliko ljubkosti in udobnosti, da bi se malokje na svetu počutil prijetneje.
Po vseh teh lepotah, po starih domačnostih, po dobri ma teri in ljubečih sestrah in bratu me je žejalo; da bi videl svet Svoje mladosti, da bi še enkrat dihal notranjski zrak, pozdravil znance in prijatelje izza mladih let — to je bila vsa moja želja, ki me je napotila v odča-rani kraj moje stare domovine.
Povedati Vam hočem zgolj nekatere značilnosti s tega mojega potovanja.
29. marca 1950 zjutraj sem se v spremstvu svojih ožjih znank Nežke Kačičeve in Ele Samaničeve odpeljal na cleve-landsko letališče. Po kratkem slovesu sem stopil v letalo, ki me je preneslo v 2 urah in 40 minutah v New York. Odtod sem se ob 4 uri popoldne odpeljal z najnovejšim dvonadstropnim letalom Strate Cruse-om proti Ekvadorju v Goosebay (Newfundland), kjer smo pristali na 6 m visoko zasneženem letališču. Po kratkem presledku smo v zgodnjem mraku ob 8:30 uri zvečer nadaljevali let preko Atlantika v London. Vožnja je bila izredno lepa in hitra. Vozili smo z nad 400 km na uro. Takoj po odletu s tega zasneženega letališča je mrak v višini docela izginil in ves čas nas je spremljal čudovito lep dan. V London smo prispeli v
razcvelem jutru, ob 12:30 uri zjutraj po amerikanskem času. Takoj po pristanku me je nagovoril nek angleški novinar in me začel spraševati najprej o mojem potovanju, potem pa na splošno o amerikanskih razmerah in o prijateljskih odnosih med Ameriko in Anglijo. Pogovor je bil kratkotrajen, ker me je že čakal obed, po katerem sem ob 3. uri popoldne odletel z novim letalom proti Parizu, kamor sem prispel po poldrugi uri.
V Parizu so me brž povedli k carinikom in me začeli pregledovati. Pregled je bil zelo podroben, zlasti so stikali za tobakom in cigaretami, kakor tudi za dolarji; spraševali so me tudi po vsoti potrošenega denarja med potjo. V Parizu se mi je prvikrat nudila priložnost za zamenjavo ameriškega denarja s francoskim. V dolgi vrsti, kjer sem čakal v ta namen, sem takoj opazil človeka precej temne polti s polno pestjo ameriških dolarjev. Pobaral sem ga, kam potuje, to(Ja ta me je začudeno pogledoval in mi ni znal odgovoriti. Končno je izdavil iz sebe, da je Grk, nakar ga nisem več nadlegoval. Vendar sem se s to svojo radovednostjo toliko okoristil, da sem na ta način zvedel nekaj novega glede na ameriške do larje. Med drugim sem prišel v pogovor tudi z nekim Ameri kancem, ki se je mudil na letališču in vzbujal pozornost aparatom za merjenje zračnih višin. Povedal mi je, da je bančni izvedenec kralja Haili Sela sija in da potuje preko Somalije v Etiopijo.
Ko sem končno zamenjal denar, ki sem ga za nekaj dolarjev dobil ogromne množine, sem krenil na večerjo. Toda kakor sem bil dobro z njim založen, sem se ga kmalu docela rešil Ob 23 uri in 40 min. sem se odpeljal iz Pariza z vlakom Orient-Express proti Švici in odtod Ljubljano. Vožnja je trajala 31 ur; od tega je samo na pregled potnih listov in na druge meni neznane zadržke odpadlo polnih 7 uri Če bi ne bilo med vsem tem cijazenjem dobre postrežbe v vlaku in pokojne noči bi bila vožnja vsaj do Trsta izredno dolgočasna. V Trst sem prispel okrog polnoči naslednj dan. Tu so me ponovno pregledali in mi odvzeli potni list, ki sem ga dobil šele v Ljubljani Razlog za to, kakor sem izve del, je le bojazen, da ga ne bi na kakršen koli način izgubil
Od Trsta do Ljubljane nisem niti za hip zatisnil očesa. Ob rahlem svitanju sem motril ču dovito obalo Jadranskega morja, ki mi je vzvalovilo še bolj težko*" pričakovanje po domu. Slovensko govorico sem med to
potjo slišal prvič na postaji v Sežani. Do Ljubljane, kamor sem se pripeljal ob 7 uri zjutraj, sem ves čas skozi okno opazoval prijazne notranjske holme, okolice svoje domače vasi in razsežno ljubljansko polje. Toda kakor sta neučakanost in snidenje z domačimi v meni vedno bolj budila nemir, tako je ta docela splahnel, ko sem stopil z vlaka na ljubljanskem kolodvoru. Tu me je čakala sestra, ki se mi je po tridesetih letih zdela nekoliko tuja in neka njena znanka, ki je sploh nisem poznal. Ne morem povedati občutkov, ki so se prvi hip spreletavali po meni, ali samo pogled na ostale ljudi, na njihove tako tuje obraze, na njihovo slabo nošnjo — me je tako prizadel, da bi se najraje še tisti hip, če bi bilo mogoče, odpeljal nazaj v Ameriko. Res da v Parizu nisem videl bolje oblečenih ljudi, vendar to mi ni za-sejalo razočaranja. Priznati moram, da v svojih predstavah o stari domovini, nisem znal upoštevati velikega razdobja, ki me je ločilo od mojega odhoda v
Ameriko, niti ne grozotnih prilik in razmer, ki jih je moral ta mali narod v polpretekli vojni pretrpeti, niti junaške borbe, ki jo mora na lastni koži še vedno znova okušati s strani neprijateljskih odnosov nekaterih držav. Kasneje sem to svojo zmotnost dodobra izpre-videl.
Ker jd bil moj glavni namen čimpreje videti mater, sva se nekaj ur za tem odpeljala sestra in jaz na njen dom v Preserje. Med kratko vožnjo sem opazoval dobro poznano pokrajino, ki se najlepše razcvete pred Borovnico in ob zaokroženem teku Ljubljanice vse do Vrhnike.
Svidenje z materjo, ki je bilo lepše in toplejše kakor sem ga pričakoval, je zasenčilo moj prvi vtis o domovini. Čakala'me je pred hišo, ostarela in oslabela, vendar lepša kot kdajkoli. Veliko trpljenje ji je blestelo z obraza. Sprejela me je, kakor bi ne bilo vseh teh dolgih trideset let ločitve med nama, tako, kakor sprejme dobra mati zvestega otroka.
(Dalje prihodnjič)
kartami, da nimajo eni preveč, drugi premalo! Tudi oblačijo nas s točkami, enako obuvajo.
"Za enkrat upam, da bo dosti. Pozdravljam Tebe in vse Tvoje. Želim Ti, da bi bil še dolgo čil in zdrav in da bi se še kdaj kaj oglasil.
"Tvoj stari prijatelj
"Štrukelj Ivan"
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
UREDNIKOVA POSTA
Čajanka Prog. Slov. v počasi zdravnici Franji Bidovec
Cleveland, O. — Glavni odbor Progresivnih Slovenk vabi vse članice glavnega odbora in naših krožkov, da se udeleže čajanke v počast zdravnici Franji Boje-Bidovec, ki se nahaja med nami skupno s pisateljem Tonetom Seliškarjem in pesnikom-kriti-kom Drago Šega iz domovine. Čajanka se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 8.30 uri, to je po redni seji krožka št. 1 Progresivnih Slovenk.
Pridite, da se osebno seznanite z zdravnico, in da boste slišali poročila o delovanju naših žena v domovini. Na veselo svidenje!	Josie Zakrajšek, gl. tajnica Progresivnih Slovenk.
FORNEZ NAPRODAJ
PRODA SE DOBRO OHRANJEN FORNEZ HOLLAND IZDELKA-CENA ZMERNA.
Vpraša se po 5. uri popoldne.
668 E. 160Sh
ke punte, kakor jih je v juUju 1948, ko so kmetje v pokra jinah Madrasu in Hajderabadu pregnali zemljiško gospodo in zasedli zemljo v 2,500 vaseh.
Nehrujeva vlada prepoveduje stavke ter zapira komunistične prvake in voditelje sindikatov in kmečkih zvez To je vlada terorja proti ljudstvu in njegovim organizacijam. Gospodarska kriza paralizira indijsko gospodarstvo. Po vsej deželi vlada lakota. Trenutno v Indiji ni večjih vstaj niti stalnih partizanskih organizacij. Toda niti Velika Britanija, niti Nehru in buržoazno-veleposestniški razred, ki ga predstavlja, ne bodo pozabili usodnih dogodkov leta 1946, ko so se indijski mornarji v angleški mornarici uprli, ko sta indijska policija in indijska vojska razglasili stavko in zahtevali nacionalno neodvisnost in ko so milijoni prebivalcev glavnih mest razglasili generalno stavko, da bi podprli oborožene sile. To so bili dnevi groze za Britanski imperij in glavni vzrok, da je Indija leta 1947 dobila status dominiona.
Usodni dogodki leta 1946 in kmečki punti leta 1948 so prvi povojni znaki velikanskih potencialnih revolucionarnih, sil sedanje Indije. Poizkusi Nehrujeve vlade, da bi zadušila te sile, bodo naposled prav tako brezuspešna, kakor poskusi, da bi zadušili izbruh ognjenika. Valovanje in revolucionarno vrenje milijonov zatiranega ljudstva Indije je velika zgodovinska sila, ki jo nobena sila ne bo mogla zadržati, da se ne bi zganila, ko bo napočil čas za akcijo.
Novice o bivših sošolcih
Poznani Mr. Anton Peterlin iz 1031 E. 141 St. je prejel od svojega bivšega sošolca Ivana Štrukelj sledeče pismo:
"Ljubljana'
"Dragi Tone!
"Ravno za Velikonoč na veliki petek sem prejel poslana mi očala. Veliko veselje si mi tem napravil. Iz srca in duše se Ti zahvaljujem! Bog Ti povrni! Če Bog da, se Ti bom že še kako oddolžil, za sedaj pa se Ti najlepše zahvaljujem. Tudi pisma sem vesel, ker mi je dokaz, da si še pri telesni in duševni moči. V odgovor Ti pojasnjujem, da mi žena Meta še živi, je pa bolehna, pa vkljub temu še vedno vneta za delo. Posledice vojske prenaša hrabro. Vojski sta nama vzeli kar dva otroka — Ivana prva, Marijo druga.
"Hvala Ti bodi za pojasnilo o razmerah tam v Ameriki. Do sedaj sem mislil, da je tam sam raj, kjer se cedi med in mleko, pa ni tako kakor vidim iz T\'o jega pisma. O naših razmerah bi Ti tudi jaz lahko napisal kaj, mesto tega pa Ti hočem opisati nekaj spominov iz našega dijaškega življenja.
"Jerneja Ponikvarja, ki je sedaj Tvoj župnik, in je doma iz Nove vasi, se spominjam. Pozdravi ga, ako prideta kaj skupaj. Ali se kedaj kaj spomniš naše nekdanje gospodinje Ane Merješič? Učakala je visoko starost (80) let in umrla po prvi vojski. Z Bavdkom J. sva šla za pogrebom. Jože Bavdek Je dr. juris. Bil več let sodnik v Cerknici, nazadnje v Celju. Sedaj je že veliko let v pokoju. Bil je predčasno upokojen. Poročen je z učiteljico, je imel 2 otroka—sina in hčerko, ki je sedaj tudi učiteljica, sin pa je padel v drugi vojski. Keržič Frane je še živ. Živi v Šmart-nem pri Kranju. Tam je bil šolski vodja. Ima več otrok, že vse preskrbljene. Turk Anton je bil tudi učitelj, si zgradil lepo hišo. Umrl je že nekaj let od tega. Turšič L., nazadnje župnik v Krškem, kjer je tudi umrl. Tega je bilo škoda, kajti bil je pisatelj in pesnik. Umrl je tudi Stritof Anton. Ta je bil nazadnje župnik na Trebelnem pri Mokronogu. Beblai ja Baltazarja se morda boš tudi spomnil. Bil je nazadnje ravnatelj realke v Idriji, je že zdavnaj umrl, nje-gov sin pa je minister in sedaj zastopa v društvu narodov našo dižavo. Zaplatnik je bil železniški postaje-načelnik in je
že tudi umrl. Morda se tudi spominjaš Petra Žonkarja, ki mu je bila gospodinja Meta. Ta je bil p. frančiškan in nekaj let župnik v Žabnici pod Višarji. Tudi on je že zdavnaj umrl.
"Mikuža iz Rakitne se boš mogoče tudi spomnil. Postal je bil računski uradnik, pa je tudi že umrl. Omenim Ti še Ogri-na iz Stare Vrhnike. B^il je okrajni glavar, živi še v pokoju v Ljubljani. Intiharja iz Javorja se nemara tudi spominjaš. Najprej je bil duhovnik, nato pomožni učitelj, naposled ' računski uradnik. Končno se je poročil. Postal je alkoholik in bil predčasno upokojen in kot tak je še dovolj mlad umrl. Morda se spominjaš tudi Bambiča iz Dobropolj. Bil je župnik pri Polici in tam umrl. škulja iz Ponikev se boš morda tudi spomnil. Bil je župnik v Dolenji vasi in državni poslanec. Po tej vojski je zbežal, najbrže je že kje v Ameriki. Morda je še kdo, ki pa se ga trenutno ne spominjam, če bi Tebe kateri interesiral, da bi kaj zvedel o njem, mi kar piši, pa bom poizvedel.
"Kakor vidiš, je večina naših znancev že umrla. Jaz in moji trije sošolci se pripravljamo na praznovanje 50-letnice mature. 24 nas je bilo pri maturi, ostali smo pa le še 4! Profesorja pa ni nobenega več!
"Končno Ti moram še to navesti, da mi očala prav dobro služijo. Pisal bi Ti rad tudi kaj o razmerah v Robu, kar pa ne morem. Mogoče po petletki, ki gre h koncu in se nam obljublja lepše življenje. Kako je naša država bogata, vidimo prav za prav šele sedaj. Gradi in zida se pri nas toliko, kot še nikoli. Vsaj človek dobi delo in to takoj, da mu ni treba čakati po več let, kakor je bilo prej. Prehrana se ureja z živilskimi
(OLLINWOOD DRY CLEANINO
15210 Saranac Rd.
Frank Kovač, lastnik
čistimo, likamo in popravljanio moško in žensko obleko.
wr
imamo izurjenega krojača, ki vam obleko popravi in da podlogo če treba, da ko je obleka zlikana, izgleda kot nova.
Pridemo iskati na dom in nazaj pripeljemo. Se priporočamo.
Pokličite
GL 1-4746
TflEMAmC AUTOMATIC WASHER
D
Maytag does alX
l,.D,.»P.,mm( ncQ OR	^ "
Em ftrmi ZbS.SO today.
NORWOOD Appliance & Furniture 6202 St. Clair Ave.
JOHN SUSNIK
For your VACATION welcome lo
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting shower^ Central dinning room, with American Slovenian cooking-All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop-
P. O. Edwardsburg< Michigan
Phon* 9126 F5
EUCLID POULTRY
549 EAST 185lh ST., KE 1-8187	Jerry Petkoviek, lasW'k
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprcl®' mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, i^d. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ZAHVALA OB 30-LETNICI
Ob 30-letnici moje čevljarske obrti, se iskreno xahva'j"' jem vsem mojim številnim prijateljem in odjemalcem xa nakl@" nost, ter se priporočam tudi xa v bodoče.
Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče skušal nudit* vedno točno in zadovoljivo postrežbo.
FRANK MARZLIKAR
ČEVLJAR 16131 ST. CLAIR AVENUE

!
!• junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Po 22 letiK na obisKu v rojstni domovini
Milan Medvešek
60
Deček je šel klicat mater Ano Stonič. Kmalu je dospela žen-^ ska srednjih let in se nemalo j začudila obiska iz Amerike. Posedal sem ji, da mi je naročil "jen tast John Stonič iz Pue naj jo obiščem in izročim , "lajhno darilo, ženska je bila l^lo vesela. Hitela je, da bi na-' s čim postregla. Deček je i k sosedu po kozarčke in ;^alu je bila na mizi pristna : %ovka. V teh hribih namreč i 'tuhajo izborno slivovko. Žen-ima majhno kmetijo, njen ""ož pa je v tujini. Zelo se je ^valjevala tastu Johnu Sto-"iču za vse poslane pakete in "•e prosila, naj bi vzel zanj ze-'finko slivovke, kar pa seveda i mogel sprejeti.
, Potem naju je peljala v hlev pokazala par lepih voličkov dejala, naj povem Stoniču o »jih.'
2 očetom sva morala misliti ^ odhod, kajti avtobus ni več tisti dan, zato sva skušala Hiti voznika, da bi naju za-^^al na postajo v Semič, ki je "^daljena od Jugorjev okrog kilometrov, morda nekoliko "'Č ali pa manj. Kmetje so bili ® konji zaposleni v hostah in '^gje in tako nama ni druge-preostajalo kot se napotiti Vendar pa to naju ne bi j^^tilo, če ne bi močno deževa-Kmetica Ana Stonič naju je ^^Gla še nekaj časa zadržati.
a oče Je bi že od nekdaj na-Čen in je preračunal, da mo-
Hi
takoj na pot, če hočeva yjeti vlak. Dobra žena nama je ^ 2a popotnico dala pol litra "Ore slivovke, nakar sva jo ""^hnila in močno želela, da bi ^^%ehalo deževati.
%e je že 73 let star, toda I ®bro jo je mahal med belo-P^njskimi hribi. Hitela sva vasi Štrekljevcu, a deže-je zmeraj bolj. Ko bi ime-Vsaj dežne plašče! Najini ^J'^'iji sta postajali težji in tež-Najprvo sem očeta nago-
l^jal, naj tako ne hiti, kajti
—
bal sem se, da se bo preveč utrudil, pozneje sem ga zato prosil, naj vendar malo odneha, ker sem bil že sam precej utrujen. "Morava držati dober tempo," je poudarjal, "če hočeva ujeti vlak; če ga ne ujame va, bova morala čakati na drugega šest ur, torej pozno v noč." Jaz pa sem trdil, da jugoslovanski vlaki vozij"© z ve-Uko zamudo, zato naj nikar ne skrbi, ker ga bova gotovo ujela. Oče je moj argument takoj spodbil s trditvijo, da je bil nedavno v Semiču in da je vlak privozil brez zamude.
Hitela sva naprej, po hrbtu pa sva že čutila hlad, kajti premočilo naju je že skozi suknjo. "Oj, da bi vsaj ta prokleti dež ponehal!" sem nekajkrat vzkik-nil. In potem, ko sva mislila, da sva blizu Semiča, sva pričela spraševati, kako daleč je še do Semiča. Srečala sva samo nekaj "živih duš" in odgovor je bil isti: "Eno vuro". V Beli krajini sem sicer bil kot mladenič nekajkrat, toda tedaj mi ta belokranjski "V" mesto "U" ni tako udaril v ušesa, kakor sedaj, ali pa sem že pozabil. Prav tako, ne "dober VEčer", naglas na prvem zlogu, kakor je v srbohrvaščini.
Tista belokrajinska "ena vu-ra" je bila zelo dolga in ko sva naprej hitela že precej časa, je bil odgovor še vedno "eno vuro".
Vsa premočena sva končno dospela v Semič, nato pa hitela proti postaji, katera je v hribu in precej oddaljena o d trga. Oče je gledal na uro in ugotavljal, da bova tja prišla točno na minuto, nato pa potožil, če mu "nebi Dolfi porezal kurjih očes, ne bi zdelal." Vedel sem, da to pomeni, da je že zelo utrujen. Kaj ne bi bil, saj sem bil tudi jaz.
Že ko sva se bližala postaji, je zapiskal in se pognal v predor, ki vodi skozi Gorjance, "To je najin vlak!" je vzkliknil oče. "Poglej, poglej, zamudila
sva ga!" Tedaj pa mu je bilo dosti in pričel se je prav krepko priduševati in hudičevati, da-siravno to ni njegova navada. Tolažil sem ga in trdil naprej, da so jugoslovanski vlaki navadno pozni, kaj še, da bi zapustili postajo še pred časom. Imel sem prav. Tisti vlak ni bil najin vlak in dospela sva na postajo« še prezgodaj, ker je imel vlak pol ure zamude.
V čakalnici je bila skupina žensk, katere so se pogovarjale o tem in onem,o nizkih in visokih cenah, kakor tudi o milu in kako se ga dela. Ljudje si znajo pomagati in nekateri izdelujejo milo sami. Zato pa, dragi čitatelj, če imaš v rojstni domovini sorodnika ali pa prijatelja, domisli se nanj in mu pošlji kos ali dva mila in ti bo zelo hvaležen.
Moj oče ni nikdar veliko pil, toda kakor hitro sva prišla na semiško postajo, je izvlekel iz žepa slivovko, ki jo je podarila v Jugorjih Ana Stonič, in dejal: "Na, pij! To je dobro proti prehladu." Odgovoril sem mu, da ne bom pil v čakalnici, kjer so bili ljudje, on pa je silil vame, naj le pijem, da je videl že mnogo večje gospode, ki so pili in končno me je res pripravil na požirek Iz steklenice.
Vlak je bil precej natrpan. Sedel sem pri vratih, katere so se nekajkrat odprle, tako da sem jih pričel držati. Oče pa ml je kar naprej ponujal tisto steklenico in sam pil, istočasno pa pri vsakem požirku konšta-tiral, da je slivovka dobra in najboljše zdravilo proti prehladu.
Na kandijski postaji sva izstopila in po blatu capljala proti Žabji vasi. Oče je bil ves čas zelo dobre volje. Doma naju je čakala mama in nečak Ljubo. "Joj, joj, vsa sta premočena! Le brž se preoblečita," nato pa je pričela kuhati čaj. Nečak Ljubo pa je imel zame pripravljen zavojček cigaret. , "Nikar ne kupuj zame cigaret," sem dejal fantu in mu dal 20 dinar-
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razre dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.	ME 1-7200
NICK POPOVIC. predsednik
jev. Oče pa je dejal; "Ker tako skrbiš za strica Milana, tu imaš še 20 dinarjev."
Fant je naredil kupčijo in je dejal očetu: "Vi ste pa danes res dobre volje!" Vsi smo se za-smejali. Oče je bil v resnici dobre volje, kljub temu, da je premeril dolgo pot, povrhu pa se še pošteno namočil.
Oče je šel kmalu nato spat, mama pa mi je v skrbeh govorila: "Samo da se ne bi prehladih Veš, ni več tako mlad. Pa, bi vendar raje kje preve-drila."
Ne, oče drugo jutro ni niti zakašljaf in lotil se je svojega dela kot pridna mravlja.
61
Slovensko kulturno umetniško društvo "Dušan Jereb" v Novem mestu me je zbralo za svojega častnega člana, istočasno tudi Marjana Kozino in Bo-
židarja Jakca. Za Novo mesto jaz nisem do sedaj še ničesar doprinesel, vzlic temu pa so to storili. To društvo, ki se okrajšano imenuje SKUD, je razširjeno na tri področja: dramsko, pevsko in glasbeno. Moj svak Lojze Hlede in sestra Anica sta mi sporočila, da me člani simfoničnega orkestra te organizacije želijo videti in tako sem res šel med nje. Ne posebno rad, kajti bil sem že utrujen od vsega, vendar pa sem šel na vaje tega orkestra, kateri je igral lepe klasične skladbe, nato pa venček krasnih partizanskih.
Ko so me predstavljali, je neki vijolinist dejal: "Midva se pa poznava." Prikimal sem, vedel pa nisem, kdo je. Šele čez nekaj časa sem si priklical v spomin, da je hodil z menoj v šolo. Njegovo ime je Korošec in
je sodnik na novomeškem sodišču. Nekateri člani tega orkestra so mi potožili, kakšne težave imajo, ker nimajo dovolj strun in drugih glasbenih predmetov na razpolago. Obljubil sem jim, da jim bom poslal nekaj glasbenega materiala, toda sedaj sem tako zaposlen z raznimi stvarmi, da nimam časa, da bi izpolnil svojo obljubo. Toda ob prvi priliki jo bom.
Nekega večera sem se znašel v Smoletovi kavarni, katera je podržavljena. V stranski sobi je sedela velika družba in prepevala. Med njimi je bila neka moja sošolka in Ferdo Garnedel, ki je bil pri nas na hrani in stanovanju nad 10 let, in se je ves čas, odkar sem šel v Ameriko, zanimal zame. Povabili so me v družbo, katera je bila zelo razpoložena in veselo prepevala. Moj prijatelj
Gardenel je pel solo "En starček je živel". K meni je prise-del mlad fant in se predstavil kot predsednik Ljudskega odbora v Novem mestu. Njegovo ime sem pozabil, spomin jem pa se, da je doma iz Bršljina. Mladi župan mi je dejal, da mi bo razkazal vse Novo mesto, potem pa me povabil na proslavo dneva armade, ki se je vršila drugi dan. Kaj sem hotel, kot obljubiti, da bom prišel.
Drugi dan sem očetu povedal, da bom šel na proslavo dneva armade, on pa me je opozoril, da je za tisto popoldne obljubil nekemu kmetu na Cikavi, da gremo z njim v njegovo zidanico.
"Dobro," sem dejal, "greva pa v zidanico, kamor grem vsekakor raje kot na imenovano proslavo."
(Dalje na 4. strani)
W Vorane:
BORBA
■>»———
(Nadaljevanje)
ako bi človek imel kam,
bi šel, pa bi kupil kaj, Ar ^ bi imel svojo ^treho.
je težko, dela je toliko, 0^	otavo je treba kositi,
j® vzdlhnila. 1io	me nagnati ne
tako, kljub svoji odpo-kv'	tn grdo gledanje! Če
0^ ^Srnfu, me bo kaznoval še
i
^^jbolje bi bilo prositi ga,
gotovo bi se omehčil!—Kaj, ko bi šla ti?"
"Jaz!" je vzdihnila mati.
"Da! Ti! Na tebe ni hud in kot sem čul, te pomiluje, ker baje trpiš poleg mene. Tebe bi gotovo u«liaal. Ti bi še govorila prej z njegovo gospod, kaj?"
"Sitna pot!" je menila mati.
"Seveda sitna, ali da bi bila le uspešna! Jaz bi šel, toda na mene je gotovo zelo hud. Mi siromaki moramo požreti marši-
TU JE NAJBOLJŠI NAKUP PLINSKE PEČI V ZGODOVINI
> A i
Prihranite
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ ★
Odin Plinska Beauty Peč
NO. 105
Vrhnji del je razpredeljen in iz čisto belega porcelana
Obdrži svojo originalno barvo
Nima razpok ali manjših kotičkov, kjer bi se nabirala navlaka
Se prav lahko sčisti
Ima prostor za velike lonce
Pečica je iz enega komada iz porcelana
Ima Robertshaw kontrolo za toploto
Je popolnoma insulirana z Johns-Manville Rock Wool
Ima en velik "burner"
Ima tri standard "burnerje"
Majhni krožniki iz kroma pod "bur-nerji" se z lahkoto odstranijo za čiščenje
Pražilni oddelek se lahko porabi za shranitev jedi na toplem
Ogrodje je električno zvarjeno
Ima veliko prostora za spravo posode
Vrata in predali se ob dotiku prsta zapro
Samo 99.50
Vabimo Vas, da si pridete ogledati to fino, na trgu najbolj ekonomično peč, katera bo okras vsaki kuhinji in vsaki gospodinji v ponos.
V
Mario Kolenc
. F. Hann & Sons Co.
15505 Euclid Ave. MU 1-4200
Louis Planine
kaj, kar drugim ni treba!"
"Vzela bom s seboj par pete-linčkov za njegovo gospod!" je šepetala mati, ki se je že odločila.
"Petelinčkov? Dragi so sicer in škoda kar tja vreči denar, toda drugače ne bo šlo. Le vzemi in nesi!"
Tako sta se ponoči domenila, da bo vstala mati zjutraj pred zoro in odšla s petelinčki na grad, oče bo medtem kosil otavo, ko se vrne, gresta žet oves. Ko sem drugo jutro vstal, je že ni bilo doma, ko pa se je vrnila, je imel njen obraz radosten, zadovoljen sijaj. Vedel sem, da je šlo po sreči.
"Spočetka se je branil," je pripovedovala očetu, "potem je
postal mehkejši in je rekel, da njemu ni itak nič, ampak zavoljo grofa, ker ima zapoved. Naj ostanemo, je rekel, in spravimo tisto steljo in nikoli več kaj podobnega ne počenjajmo.—Petelinčkov je bil zelo vesel."
Bili smo veseli vsi, najbolj pa oče.
"Samo, da me pusti to leto pri miru, da spravim pridelek, potem ga ne bom več moledoval za nič. To jesen moram kupiti kaj lastnega!''" je rekel.
V teku let sta si namreč starša s trudom in pritrgovanjem prihranila majhno vsotico, nekak kapital za nakup lastnega doma, katerega sta si tako srčno želela. Že prej je oče večkrat, kadar je opravil glavno delo,
odšel po kupčiji daleč okrog, kjer je čul za kako posestvo; iz-ostajal je pri tem več dni. Mi domači smo v njegovi odsotnosti gojili nade in delali načrte na račun očetove kupčije. Toda iz teh ni bilo nikoli nič; vsakokrat se je vrnil brez uspeha izmučen od potovanja, lačen in žalosten. Mi domači smo ga obstopili potrti in on nam je pripovedoval:
"Nisem našel nič primernega ...je križ! Eno je bilo preveliko .. . drugo je bilo bajta . . . eno preveč v gorah, eno pogorišče .. . tu brez vode . . . tam neznosen preužitek pri hiši. Eno bi bilo—ali cenil je tako, da sem se kar ustrašil in ni hotel odje-rjati.—Ali imaš kako jed? Davi sem jedel, zdaj je pa noč!"
Tako je govoril navadno in ko je videl naše malodušne ajaraze, nas je tolažil:
"Ne marajte! Ako zdaj ni bilo, bo pa drugič!"
Mi smo poslušali in se zopet vračali k delu. Tako je šlo ileto za letom, ne da bi oče izgubil nado in opustil misel, začeti kot samostojen kmet. In v tem upanju, v tej veri v boljšo bodočnost je živel in zmagoval vsakdanjo težko borbo za kruh; s tem upanjem je napojil tudi nas deccf, da smo verovali in še verujemo v boljšo bodočnost z vero sončno toplega optimizma, ki si je osvojil naše duše in nas vodil neo-mahljivo dalje. Tako je bilo tudi to pot. Oče je odšel in se vrnil šele čez nekaj dni, truden, lačen
in brez uspeha—vse kakor sicer. Mi smo gojili nade in bili tako razočarani—vse kot navadno. Oče je odložil priliko zopet na poznejši čas, medtem pa sta se % oskrbnikom zopet sprijaznila in ostali smo še nadalje najemniki pri njem.
Moj oče je bil čisti kmet, njegovo lice je kot njegova duša, poteze, smeh, značaj; vse široko in prostodušno kot kmetska narava, ki se neha s horizontom očesnega vida. Imel je silne roke ir njim je neomejeno zaupal, v pridelek svojih rok je veroval in ga ljubil strastno. Kot siromak, ki je črpal svoj obstanek iz obdelovane zemlje in njenega pridelka, je bil popolnoma odvi-
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
1. junija 1950
PO 22 LETIH NA OBISKU V ROJSTNI DOMOVINI
(Nadaljevanje s ,3. strani)
Toda stvar nL bila tako enostavna. Bili smo baš pri kosilu in prišel je predsednik novomeškega ljudskega odbora, da me odpelje na proslavo dneva armade. Oče je grdo gledal in prav tako mati, kakor da bi hotela reči, zakaj me že ne pustijo pri miru. Očetu sem dejal, da bom prišel nazaj še ob pravem času, da potem pojdeva v zidanico. Očetu sicer ni bilo do zidanice, toda obljubil je, da prideva, on pa se zvesto drži vsake obljube.
Z županom sva se v vozičku odpeljala v mesto in šla v bivši Narodni dom na proslavo. Tam so bil zbrani novomeški predstavniki in častniki ter pod častniki iz vse Dolenjske. Pro gram je vodil vojaški politični komisar z rankom majorja. Pozvali so tudi mene k besedi. Govoril sem čisto kratko, kajti do bro sem se zavedal, da sem državljan druge države, dasirav no se je vsa stvar vršila v mojem rodnem mestu. Značilno pri tem je bilo dejstvo, da me od vseh vojakov ni nihče poznal, toda ko sem bil predstavljen kot "Amerikanec", so vsi vojaki ploskali, da nisem prišel takoj
Moški dobe delo
Izurjeni punch press operatorji, polishers, buffers in kovinski brusači. Dobra plača od ure.
HUPP CORP.
GLOBE STAMPING DIV. 1250 W. 76 St.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1-1934
V blag spomin
ob 5. obletnici odkar je umrl naš ljubljeni sin in dragi brat
John Dacar
Zatisnil je svoje mile oči dne 1. junija 1945 leta
Pomlad je prišla v deželo, vsa s cvetjem okrašena,
a Ti v cvetoči dobi let,
si moral zapustiti svet.
Na Tvoj grob bomo položili cvetočih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Žalujoči ostali:
Frank in Mary, oče in mati Frank, brat Dorothy, svakinja Patricia, nečakinja
Cleveland, Ohio dne 1. junija 1950
do besede. Iz tega bi sklepal, da Amerika ni obsovražena ne v Jugoslaviji in ne v drugih evropskih državah, kakor bi si človek mislil, obsovražena pa je naša zunanja politika.
Takoj po programu sem se izmuznil in napotil domov, kajti na vsak način sem hotel iti tisti dan v zidanico. Že imenovani predsednik ljudskega odbora mi je ponudil konje in voz, toda kaj bi jaz z enim kot drugim! Domov sem prišel še pravočasno in z očetom sva se takoj napotila na Cikavo k dotič-
nemu kmetu, ki naju je hotel na vsak način odpeljati v zidanico. Kakor hitro sva prišla tja, so naju pričeli gostiti, nato pa iskati v vasi koleselj, da se od-peljamo v "gure". "Kaj če nam koleselj, ta voziček dovolj dober," sem jim ugovarjal, nakar smo se odpeljali v "gure" z majhnim vozičkom, katerega je vlekla amerikanska kobila, ki je bila transportirana v Jugoslavijo skozi Unro.
"Fijakar" je sedel na levi, oče v sredi, jaz pa na desni. Amerikanska kobila je tekla po ozkih in kamnitih potih. Na se-
trance, tako da so bile moje roke že vse trde, potem pa sem hitro potegnil noge preko loj-tranc in skočil na tla. Če ne bi tega storil, bi z glavo zletel na tla. Potem sem se vsedel zadaj.
"Amerikanka" ' je pridno tekla. Pri prvi hiši na Malem Blatniku (Rormanu) smo zavili na levo, se peljali skozi Smolinjo vas in nato naprej v "gure". Končno smo le prišli v zidanico. Lastnik zidanice je ta-kaj pričel kuriti v majhni peči, kmalu nato pa je prišla njegova tašča in naložila v pisker dežu ni bilo dosti prostora in i mnogo pristnih kranjskih klo-čutil sem, da bom zletel na tla.! bas. Sam pri sebi sem ugibal. Precej časa sem se držal za loj-' zakaj daje kuhati toliko klo-
Zamenjajte vašo staro kuhinjsko peč za
not;o195QPHILC0 ELEKTRIČNO PE(
Predno kupite drugje, pridite k BRODNICK'S in si oglejte naprvo te
nove PHIICO PECI
bas, toda ženska je očitno dobro vedela zakaj.
Gospodar je takoj pričel nositi vino na mizo. Silil naju je pit na vse pretege. Dolenjski cviček je veliko boljši kot se v splošnem domneva. Bila je že
POHIŠTVO NAPRODAJ
Proda se vse pohištvo, Grand kuhinjska peč, Speed Queen pral-nik, in sploh vso opremo.
Vpraša se na 1381 E. 51 St.
noč. Pričeli so prihajati kmetje od vseh strani in kmalu smo bili natrpani v zidanici. Sam pri sebi sem premišljal, kako vsi ti ljudje vedo, da je nekdo v zidanici, potem pa sem našel enostaven odgovor, da je luč pove-
IŠČE SE STANOVANJE
Zakonski par brez otrok išče tri ali štiri neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče
HE 1-8720
dala, da je nekaj posebnega v tej zidanici, namreč posebnega v tem smislu, da je nekdo prišel v njo v sredi tedna, kar je vsekakor nekaj nenavadnega.
(Dalje prihodnjič)
Fino vino, pivo in žganje.
Vsaki petek FISH FRY in FROG LEGS Se priporočamo za obisk.
L. J. STRUKEL
6220 Si. Clair Ave.—EN 1-9138
PHIICO
the quality name in millions of homes Presents an Amazing New
ELECTRIC RANGE
I
T'S the answer to your fondest dreams of fast, clean, fully automatic cooking. Years ahead in modern features—unsurpassed in quality and value.


mefP

^9%

m
PHILCO 408
Here is gleaming modem beauty . .. carefree automatic cooking at its best.. . plus new advanced features never before offered.
Two Ovens for the Price of One
A huge Banquet Oven plus a heat-saving Thrift Oven. Roast and bake—or broil and bake at the same time.
Revolutionary New Invention

tioSnushl
NoSoetf
tloStaui!
At last, true broiling perfection . . . without the nuisance of smoke and soot in your kitchen.
Juicier, BeHer Flavored Broiled Foods
Yes, Philco "Broil-under-Glass" gives amazing improvement in taste, juiciness and flavor, with less shrinkage!
Fastest Cooking
"Speedomaster" Units givegreater pan contact.
Removable Pans
Easiest, quickest to clean. Wash just like a dish.
Automatic Cooking
Cooks entire meals while you are away.
PLUS • Floodlighted full-vfidth Backguard and Control Panel • Automatic Timer and Electric Clock • Interval Timer • 'Automatically Timed Appliance Outlet.
NINE NEW MODELS
1.95
169 UP
Buy on Easy Terms
OPCOURSI

ODPRTO V PONEDELJEK, ČETRTEK IN SOBOTO DO 9. URE ZV.
V TOREK IN PETEK DO 6. URE.
ZAPRTO CEL DAN V SREDO.
AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF
]
BRODNICK BROS.
Appliance & Furniture Store
16013-15 WATERLOO RD.
IV 1-1900 - IV 1-6072
1921 Zahvala hvaležnega pogrebnika! 1950
DEVETINDVAJSET let je kratka doba v življenju človeka; pogreb-niku polna nenadnih sprememb. Minulo je ravno DEVETINDVAJSET LET odkar sem otvoril svoj skromni pogrebni zavod. Ljudstvo se ga je letno več in več posluževalo in tako je postal moderno opremljeni zavod, ki vestno opravlja najskromnejše in najdražje pogrebe.
Vaša zasluga gre cenjeni javnosti, kateri se zahvaljujem za vso naklonjenost in prijaznost. Brez njene dobre volje se bi ta zavod nikoli ne razvil do te stopnje.
Sleherni pogreb sem nadziral s ponosom. Po svoji moči sem postregel z najboljšo opremo v teh devetindvajsetih letih. Zanesljivost in vsesplošno zaupanje, da sleherni pogreb dobi prvovrstno pozornost in postrežbo, je sad tega truda in dela.
Raditega se ob devetindvajset letnici najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so na kateri si bodi način pripomogli k uspehu zavoda: bodi s priporočilom, lepo besedo ali direktnim poslovanjem. Moja iskrena želja in upanje je, še zanaprej bili vreden te naklonjenosti—v bodočih letih.
Posameznikom in javnosti zagotavljam, da bom še zanaprej skrbel, delal in postregel kar zmorem in to po zmernih cenah. Le na ta način se bom čutil vreden tiste prijaznosti, za katero se vam na}' topleje priporočam. Vaše zadovoljstvo—moje zadovoljstvo, je moje geslo.
AUGUST F. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
478 East 152nd Street Cleveland, ohio Tel: IVanhoe 1-2016
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
Je nov stil!
THE MAY GO'S
BASEMENT
Dekliška poletna lahka
Krila
Se opere!
"Stonecutter


e
M
Rayon & Cotton Cord
Obleka
Rdeča
• Zelena
• Siva
Mere 12 do 20
in 12 V2 do
241/2
Vidite kako velike žepe ima, privlačen ovratnik, kratke rokave! To je lahka, hladna obleka iz blaga, ki se lepo opere. Spredaj ima gumbe in dobi se jo v štirih popularnih barvah.
Poštna in telefonska naročila sprejeta— pokličite CHerry 1-3000
Basement oddelek z ženskimi oblekami
Mere 7-14
1
.00
Lepi pisani vzorci s širokim branim, elastic* nim pasom. lične barve.

Dekliške Polo srajce
Regularno 69c do 89c
2za$l
Solidne barve ali atraktivno pisane proge. Mere 8 do 14.
Dekliški Boxer stil' močni plavi Deoii**
DUNGAREES
Mere
1
.49
Sanforized plavo
den'"^
blago, elastični pas či šivi, dva žepa.

rde-
Dekliški plastični
V • 1 vv»
Dezni plasci s čepicami
Meta lično plastični dežni plašči s čepico, ki se odstrani. Zelene ali rdeče barve. Mere 6 do 12. Dovolj veliko ukroji?-ni, da se jih nosi povrhu suknje.
Poštna in telefonska naročila sprejel®' pokličite CHerry 1-3000
(Nobena C.O.D. naročila izpod 2.01, davck se ne sprejme)
Basement oddelek s dekliško opr®*®