285. številka. Ljubljana, v petek 12. decembra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti preioman za avstro-ogrske dežele za vae letu 25 K. za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 60 h, m jeden mesec 1 K 90 h. Za posiljenje na dom račnna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliku več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10;h. Na naročbo brez istodobne vpoBžljatve naročnine se ne ozira. — Za£oznanlla plačnje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankcvati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredniStvo|je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Z ozirom na dopis »iz Štajerskega« na prvem mestu »E d i n o s t i« z dne 9. t. m. štev. 279 sem primoran jaz Ivan P 1 a n t a n konštatovati, da nisem imenoval češke politike »otročje« bodisi z besedo, bodisi po smislu svojega govora dne 2. decembra; dokaz temu stenograf-ski zapisnik, in jaz poslanec Formanek izjavljam, da nisem, kakor se po drugih listih trdi, s svojo opazko mislil poslanoa Plantana (prvega kontragovornika o nuj nosti), temveč poslanca Ellenbo gena (1 kontragovornika v generalni debati o krošnjarskem zakonu) Na Dunaju, 11. decembra 1902. Ivan Plantan m. p. Formanek m. p. drž. poslanec. drž. poslanec. Marijina družba v Trstu. (Dopis iz Trsta.) II. Družba, ki ima 5000 udinj, mora po navedenih podatkih imeti lepe dohodke, namreč kakih 7000 gld. na leto, v treh letih okroglo 21000 gld. Ako še pomislimo, da vsaka udinja iaruje na mesec najmanj eno krono, znaša to v enem letu 12 kron. Pri toliko tisočih udinjah nabere gospod blagajnik še precej kronic. Kako je stanje, pa ni znano. Ve se, da je na tisoče udinj, koliko je pa denarja, tega ni blagajnik še nikomur povedal. Vemo tudi, da je mnogo dekel, ki puščajo skoraj celo mesečno plačo v tej družbi. Tako se naše dekle uče vsaj varčnosti in bodo kaj imele na stara leta. Vsekako mora biti kaj na tem, ker se je po vsem Trstu že pred letom začela siriti novica, da namerava g. Ante kupiti zemljišče in zidati »Marijin dom«. Denar imam že, je baje rekel, in ta glas je vzradostil naše udinje, da so od veselja kar poskakovale in nabirale novih udinj. Ali je sploh bilo mogoče, da se je razvila ta družba v taki veličini? Zakaj ne: G. Ante ima neki posebni dar prepri- čevanja, on jim sugerira, kar hoče, da mu slepo sledijo. In tam našim ženicam ni treba dosti prigovarjati, pa vam sledijo. Saj sem čula celo izrek: Bog in Stem-berger! Krista menda ne poznajo več. Zato dajo ženice g. Stembergerju vse, vse, a če nimajo, si izposodijo, nesejo s roje stvari na »raonta, samo da se pokažejo pred njim zveste neveste. Na tak način se najlepše privadijo varčnosti ter podpirajo svoje stariše doma. V tem, ko je šlo to žito bujno v klasje, so laški duhovniki iz zavisti naskočili g. Stembergerja in pričeli boj proti svojemu — duhovskemu bratu. Na ne srečo je umrl še njegov največji zaščitnik, škof Šterk. Nastopil je Petronio, in prvo je bilo, Stembergerja — odsloviti. Ali opra vičeno ali ne, o tem ne bodemo sedaj sodili. Naš g. Ante pa ni tako neumen, da bi pustil tako mastno pašo: storil se je bolnega za eno leto. In v enem letu steče mnogo vode po Soči in Savi, — a v bla-gajnico Marijine družbe mnogo kron Saj zdaj je stopil g. Ante pred svoje hčere in matere kot »marternik« brez službe, brez kruha, brez srajce in suknje. Ali si morete misliti, kako je vplivalo vse to na naše ženske duše? »Pa vas bomo me vzdržavale«, so ga tolažile. In Bog je poslal zopet dež na Antejevo senožet in padale so kronice, da je bilo veselje jih pobirati; — kar v predpasniku so mu jih usuvale sestre, ko je prišel na žetev. In zakaj bi jih ne, saj darov se človek ne sme ogibati. Da ni g. Ante sebičen in ne, bogsi-gavedi, kako zavzet za denar, kaže tole: Lansko leto je izostalo napovedano in že plačano romanje na Brezje. Oglasilo in vplačalo je bilo po 10 kron blizo 1000 žen. — Ker vsled velikih vojaških vaj ni bilo mogoče dobiti posebnega vlaka, so ostale vse doma Gospod blagajnik je dal razglasiti po raznih nabiralcih in onim, ki so prišle po denar, da se nabira ravno zdaj za nov »kušin« Materi Božji. Kdor hoče kaj pustiti, naj pusti od vplačanega denarja In žen ske so pustile, če ne vt s denar, pa vsaj nekaj, g. Antu hvalevrednim namenom: Ker je bil že denar namenjen za božjo pot, pa naj ga imajo — naj ostane za »kušin« Materi Božji. In zopet je blagajnik spravil denar za bodoči »Marijin dom«. Gospod Ante je med drugimi tudi tajnik moške podružnice sv. Cirila in Metoda. Odkrito rečeno, nikdar se ni manj delovalo in brigalo za našo šolo, kakor pod njegovim tajništvom. Naj se le prečita letošnje poročilo, pa se bode videlo, o čem v njem govori in poroča, o družbi presneto malo. Kjer se ni nič delalo, se tudi poročati ne more. Ali mož je imel vendar pogum, da je na zadnji skupščini preprečil, da se ni zidal peti razred na deški šoli, pač pa je prisilil vodstvo, da je naredilo veliki strošek za manj potrebni peti razred na dekliški šoli, kjer je neki obrtni tečaj cerkvenih šivarij. Čudimo se vodstvu, da se ne zna ubraniti takemu prigovarjanju, posebno ko dobro ve, da živi od dneva do ure. — To smo izvedeli od kompetentne strani. Ravno gosp. Ante je z nepotrebno svojo družbo največ škodoval naši družbi sv. Cirila in Metoda, saj ji je odvrnil vse ženstvo in ženske so bile prej najboljše agitatorke za našo šolo. Zadnji akt to drame iz življenja tržaških Slovencev se je zgodil te dni. Kdaj se pa bo zidal »Marijin dom?« Po našem mnenju nikdar. In zakaj? Do zdaj je g. Ante bil v nesoglasju z odbornicami, ker so ene hotele, da se zida v mestu, druge pa pri sv. Jakobu. — Ta razpor mu je bil zelo po godu. — Vendar je obljuboval od shoda do shoda, da jim pove vendar enkrat jasno, kdaj in kje so bo zidal »Marijin dom«. In mož je držal besedo. Preteklo sredo je bil sklical občni zbor. (Čudno, da ravno v sredo, ko imajo vse dekle delo, nekdo hoče vedeti, da je med udinjami nevarno vrelo.) In glejte, volili so novi odbor in tudi po treh letih vprvo blagajnika, mater Pirjevec!! Gospod Ante je izjavil, da ves nabrani denar se je porabil v paramente, plašče, suknje, kusine, samo 300 gold. ima v blagajni in te izroči novi zvesti blagajničarKi. Dom se ne bo še zidal, ker ni še vse dovoljeno; pač pa se je zbral nabiralni odbor 70 žen in hčera, ki imajo nalogo, nabirati za bodoči »Marijin dom« s penzionatom. To ni farška bisaga, to je . . . V IJublJanl, 12. decembra. Državni zbor. Tudi včerajšnja debata o krošnjarskem zakonu je bila mrtva. Dognali so se §§ 10., 11. in deloma 12. § 10. našteva namreč predmete, ki se naj izločijo iz krGŠnjarstva. Posl. Spinčić se je zavzel za jesiharje ter predložil resolucijo, naj se to krošnjarstvo saj par let še dopusti. — Posl. Marchet je govoril za krošnjarstvo s semenjem, cvetlicami in poljskimi pridelki; posl. H e i n r i c h pa za krošnjarstvo s sladkornimi izdelki in kanditi. Posl. Steiner je polemiziral zoper Bian-kinija in Šusteršiča, češ, da so Ko-čevci krepki ljudje za delo in zbornica nima naloge, podpirati njih igro »grad« ali »ungrad«. Posl. Peric ni bil v zbornici ter je vsled tega izgubil pravico govoriti. Govorili so še vladni zastopnik baron Weigelsperg in poslanci Wohl-meyer in Noske. § 10 se je sprejel v sestavi odbora. K § 11. sta govorila posl. Jarosch in Bfeznovsk^. — Sprejel se je nespremenjen. K § 12, ki določa, naj se prepusti občinskim zastopom sklepati glede krošnjarstva v njih področju, so govorili: Vol ki, Hagenhofer in Noske. Generalna govornika sta se izvolila Ofner (contra) in Po m mer (pro). Razprava se je na to pretrgala ter se danes nadaljuje. Prihodnja seja bo šele v ponedeljek popoldne. Mažarske aspiracije na Dalmacijo. Nedavno je prinesel vladni ogrski list »Hazčink« samozavestni članek, v katerem se sklicuje, da se celo tako vplivni hrvaški politiki iz Dalmacije, kakor je n. pr. splitski župan Milic, izrekajo za LISTEK. Praška pisma. V vsakem narodu zavzema učiteljstvo častno mesto, saj ima nalogo, širiti kulturo v najbolj oddaljeno gorsko vas. In čim bolj je narod napreden in kulturen, tem večja bo tudi pozicija učiteljstva, tem večji njegov vpliv na javno življenje, tem večji njegov del na kulturnem napredku. Češko učiteljstvo je do malih izjem napredno in se povsod živo zanima za narodovo prosveto, — tudi zunaj šole. Lepa je činjenica, da je imelo leta 1900 samo v telovadnih društvih češkega »Sokola« 227 ljudskih učiteljev vsega skupaj 373 raznih javnih predavanj. A pri nas? — Zadovoljavamo se s slavnostnimi govori in navdušenimi napitnicami. češko učiteljstvo ima lepo stanovsko organizacijo in vsega skupaj 14 učiteljskih listov, večinoma tednikov in štirinajstdnevnikov. Najboljša sta »česk^ učitel« in »Pedagogicke Rozhledj«. Večinoma izdava učiteljstvo samo ali vsaj urejuje tudi 8 mladinskih listov. Literarno društvo učiteljev „Dsdictvi Komenskćho" izdaja krasne almanahe za deco, tako na pr. »Rusky zbornik« i. dr. Češko učiteljstvo ima več svojih stanovskih hranilnic in posojilnic, med katerimi zavzema prvo mesto hranilnica »Komensky«, ki je imela Jani preko pol milijona prometa. Za učiteljske sirote skrbita dva sirotinska fonda, ki imata preko sto tisoč goldinarjev imetka Češko učiteljstvo je povsod v jako živem kontaktu z narodom, kolikor morem jaz presoditi, mnogo živejšem, kakor pri nas. Kako lahko učitelj v šoli od otrok spoznava narod, njegovo moralno stanje, njegove socialne razmere, kažeta kaj lepo članka učitelja Ed. Štorcha: »Socialni postaven! detf v severočeskem revfru« in istega »Dčti v severočeskem reviru« lanske »Naše Dobe«. Avtor popisuje svoje delovanje v češki »Matični« šoli v severni Češki, kjer živi v neveliki dolini preko trideset tisoč rudarjev, med katerim je 80% Cehov. Popisuje moralno pokvarjenost teh otrok, katerih se vsak učitelj boji. Ko začnejo hoditi, ie pijo žganje, pušijo cigarete in so skrajno predrzni in surovi. Stariši jim dajejo potuho. Otroci ne vidijo nič dobrega; v tesnih, prenapolnjenih stanovanjih se kazijo telesno in duševno. Stanovanja v onih krajih so draga in se jih niti ne dobi. Neki učitelj je moral stanovati dva meseca v pobeljeni kleti. Po 10—12 oseb stanuje v eni sobi. Rudarji večinoma pijejo in zapravljajo in se ne brigajo za otroke, ki prihajajo raztrgani in lačni v šolo. Govore surovo, v 1. razredu je slišati: »Naš tatinek je bil v maškarah, pa se ni nažrl«. »Naš mali fantek kadi iz pipe«. »Mi smo včeraj ubili psa, jaz sem ga tudi jedel«. »Je bil dober?« »Da«. — Otrok je mnogo; 344 rodbin ima 1163 otrok, torej pride povprek na eno družino 3 38 otrok. Kadar je dete v soli kaznovano, se stariši jeze — na učitelja. Ko je bil učitelj prvi dan na novi šoli, mu je dejal učenec, ko je bil zmerno opominjan: »Ti vol!« Jednajstleten deček kriči za njim: »Ti pes, tatinek ti že pove — —!« Niso se brigali za učitelja, lahko je govoril, prosil, rotil, delal karkoli. Otroci so pošiljali svoje stariše v šolo nad učitelja, da jim »pove«, jeden je poklical policaja . . . Učiteljev resultat je bil: — »Mladina je tukaj tako surova in pokvarjena, da je vzgoja prazno delo, osobito, ker razmere, v katerih otroci žive, one-mogočujejo vsaki oplemenjujoč vpliv.« Ali, kaka sprememba! »Največji pokvarjenec poklekne pred mene in me prosi za odpuščanje za vse, kar mi je naredil . . . Druge zopet vidim, kako vise na mojih očeh, pripravljeni, da izpolnijo vsak moj mig. Pri drugih opažam uda-nost, ki jo nimajo k očetu . . .« — »Ko sem bil premeščen drugam, prišli so ti razposajeni in pokvarjeni otroci na misel, da mi pišejo. Dolgo časa sem dobival pisma od svojih učencev, katerim so prilagali tudi podobice. »Spoštovani gospod učitelj! Mi Vas prosimo, celi 4. razred, da bi nas prišli zopet učit. František S.« »Ljubljeni gospod učitelj! Jaz Vas stotisočkrat pozdravljam in kakor Vas pozdravljam, tako Vas tudi drugi pozdravljajo. Ali nam je celemu razredu žalostno. I. t. d. Tisti, ki se prej niso ničesar učili, ki se sploh za učitelja niti brigali niso, naučili so se po 10—20 do 120 narodnih pesmi, samo, da pokažejo, da so pridni. In drugi rezultat učitelja je bil: »Otroci so zmožni odgoje«. Kako jih je pa tudi ta učitelj, gospod Bd. Štorch, proučeval! Sestavil si je celo obsežno statistiko, kolikokrat otroci na dan jedo, ali so lačni, ali so po zimi dovolj oblečeni, po koliko oseb stanuje t skupnost Dalmacije z Ogrsko. Tudi sam ministrski predsednik Szell se je zadovoljno izjavil v finančnem odseku o takih pojavih. Tem napačnim mužarskim nazorom odgovarja župan Milic v »Nevena listu«, češ, da Mažari ne znajo ločiti o enotnodli in vzajemnosti. Mažari da si naj za vedno izbijejo iz glave idejo, da bi tvorila trojedna kraljevina enotno državo z Ogrsko in Sedmograško. Adri-jansko primorje ima za bodočnost mnogo večjo veljavo kot vse ogrske »puste«, Hrvatje so mnogo starejši kulturni narod nego Mažari, hrvaška literatura je za 500 let starejša, in zato se ne bo Mažarom nikoli posrečilo Hrvate mažarizir&ti. Tristo let je bila v granici nemščina izključni državni jezik, a ni ponemčtia niti edne hrvaške vasi, in vendar je nemščina kulturni in svetovni jezik. Kako bi se naj to posrečilo nerazviti mažarščini? Blokada Venezuele. Kakor kažejo zadnji dogodki, ne bo najbrže nemško-angleška zadeva z Venezuelo iztekla brez prelivanja krvi. Odkar sta zastopnika Nemčije in Anglije zapustila glavno mesto Caracas, so tam bivajoči Nemci in Angleži izročeni na milost in nemilost razdivjanim tolpam, ki so se posebno razjarile, odkar so nemške in angleške ladje zajele štiri venezuelanske ladje. Sicer je baje zastopanje koristi nemških podanikov prevzel zastopnik Ze-dinjenih držav, vendar so baje v Berolinu in Londonu sprejeli vest, da je dal predsednik Castro zapreti njihove rojake z nekakim pomirjenjem, ker so vsekakor vsaj za svoje življenje v zaporih varneji, nego na prostem. A vendar pa znači postopanje venezuelanske vlade kršitev narodnega prava, in ako hoče biti Severna Amerika pravična, upreti se mora z Nemčijo in Anglijo vred takemu postopanju. Predsednik Castro se vede skrajno arogantno napram angleško nemški blokadi ter je izjavil, da se prej ne more ozirati na njune zahteve, dokler ne bo vstaja popolnoma zadušena. Večina venezuelan-skega prebivalstva privošči samopašnemu predsedniku občutnih lekcij ter natihoma simpatizuje z oblegajočimi.,— Kakor govore najnovejša poročila, so oblegajoče nemške in angleške ladje potopile vjete venezuelanske ladje. S tem je nastopilo vojno stanje, četudi še vojna ni ofi-cialno napovedana. Castro je sklical vse prostovoljce pod orožje ter v ta namen tudi pomilostil vse moške kaznjence. Najnovejše politične vesti. Čehi ne bodo dopustili parlamentarne rešitve budgetnega provizorija, kakor kažejo vsa dosedanja zakulisna pogajanja ž njimi. — Sladkorni odsek poslanske in gosposke zbornice se je sestal včeraj k posvetovanju. — Komisija češkega kluba, ki izdeluje elaborat kot odgovor na nemške spravne pogoje, je sklenila vzeti K r a m a f e v predlog za t imeli elaboratu. — Kardorffov predlog v nemškem državnem zboru se je sprejel v drugem branju. Jutri se vrši že tretje branje carinskega tarifa, ki bo s tem končno tudi sprejet. — Nižjeavstrij-ski deželni zbor se skliče na dan 19. t. m. na kratko zasedanje, da sklene O budgetnem provizoriju ter izvrši volitve v deželni odbor. — Polkovnik Jankov, vodja bolgarsko mrtcedonskega gi banja, je prišel v Belgrad ter pridobiva Srbijo in Bolgarijo za skupno postopanje v macedonskem vprašanju. — Govor nemškega cesarja proti socialnim demokratom se je v veliki množini ponatisnil ter se razdeljuje v vseh tovarniških podjetjih. — Belgijski kralj Leopold je lahko obolel ter ne sme iz sobe. — Portugalski kralj je prišel na obisk k španskemu kralju Al fonzu. — Zopet obsojeni irski poslanec. Irski poslanec Kil bride je bil obsojen v osemmesečno ječo zaradi »hujskanja«. Dopisi. Iz Postojine. Postojinski dramatični klub je priredil v nedeljo 7. t. m. zopet gledališki večer in s tem pokazal, da dobro izvršuje svojo lepo nalogo — izobraževati ljudstvo. Podal nam je takrat lep program: dve igrici »Zakonske nadloge« in »Berite Novice« ter šaljivi prizor »Ter no smo dobili«. Igralo se je, če upoštevamo, da so imeli igralci le malo skupnih vaj, precej dobro in se je pokazal v obče napredek naših diletantov. Lepo temperamentno sta igrali obe Gabrijela (gdč. Bučarjeva) in Eliza (gdč. Križeva) Popolnoma kos svoji ulogi je bil stavbenik Drugar (g. Križe), ki nam daje itak s svojo dobro igro vedno mnogo umetniškega užitka. S preciznim igranjem nas je prijetno iznenadil zdravnik Palčič (g. Zupane). Tudi s slugo Martinom (gosp. Jager) smo bili zadovoljni. Kakor še nikdar, odlikoval se je takrat režiser gospod Šibenik, kije igral v igri »Berite Novice« uradnika Kratkega in v svojem dobro zloženem šaljivem prizoru Martina Kozlička popolnoma dovršeno. Gosp. Šibeniku, s čigar pomočjo se je dvignil dramatični klub na tako visoko stopinjo in ki je s svojo požrtvovalnostjo duša vsaki prire ditvi — naše najiskrenejše častitke. Prav dober doktor Dragic bi bil g. Sedej, da je bil le nekoliko bolj živahen. Tudi g. Jurca in gospa sta nam ugajala. Sicer pa je, kakor ročeno, igra vspela in zato vsa čast pridnim diletantom. Predstava je bila dobro obiskana, opazili smo več gospodov uradnikov in mnogo druge postonjske inteligence, pa tudi priprostega ljudstva ni manjkalo. — Po igri se je razvila pri kozarcu dobrega vinca animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. Narodna 'italnica p.3tojnska priredila je dne 5. t m. za šolsko mladež običajni »Miklav/' v večer«. Spodnje prostore hotela »pri CLr.ski kroni« napolnila je ob 1 določeni uri ljubka naša deca, ki je ne- eni sobi, ali kade, ali ao bili že k«_daj pijani, kolikokrat dobijo alkohola itd. Sestavil si je statistiko, koliko bolnih otrok ima v šoli, nervoznih, takih, ki morajo delati izven šole in so trudni, takih, ki imajo bolne stariše, ali mater, ali očeta itd. itd. — In v vseh teh številkah iz šole se jasno zrcali obče socialno razmerje onega ljudstva, njegovo moralno naziranje itd. Pri nas je toliko učiteljev, ki službujejo na laških ali nemških mejah, v ubogih krajih, kjer se ljudstvo (moški) izseljuje v Ameriko, ali vsaj preko zime drugam za zaslužkom, v krajih, kjer so industrijalna podjetja, tovarne, domači obrt in kjer bi bilo zelo hvaležno nabirati enake podatke, da se spozna materijalno in moralno stanje posameznih naših krajev. Pri nas se alkoholizem strašno širi, lepa naloga učiteljstva bi bila, da že v šoli začne boj proti tej kugi našega ljudstva. Koliko otrok je zdaj na Kranjskem brez očetov, očetje so se na krajšo ali daljšo dobo izselili v Ameriko. Zanimivo bi bilo študirati učinke tega na vzgojo in razvitek otrok. Nekateri učitelji na deželi tožijo nad duhomornim delom v šolah. Naj si sami poskrbijo drugo delovanje, svežejše, bogatejše, iz katerega bi oni sami črpali brezbrojno inicijativ in ki bi jih tudi zbližalo z otroškimi dušami, katere vzgajajo z ljudstvom, med katerim žive. In koliko lepega, koliko resničnega vžitka bi imel vsak učitelj, ki budi v svojih učencih srce in dušo, poezijo in umetnost, ki jim ne vtepa v glavo samo predpisane suhoparne tvarine. Gosp. Štorch priobčuje nekaj sestavkov, ki so jih njegovi učenci samostojno sestavili brez navodila in predpisanega predmeta: — Mene najbolj veseli hoditi na gore, v gozdove, bežati po skalah. Enkrat smo bili na Zlatniku, s katerega sem gledal po Obrnicich. Bilo je lepo. Videli smo krasne doline, gozdove, ribnike in reke. Lezel sem po kamenju na visoko pečino ali spodletelo mi je in pal sem. Odri sem si roko. Pa sem se razjezil in šel domov. Doma so me nabili. — Ali ni to lepo ' Enkrat nas je bilo mnogo Slovencev skupaj in vsi smo s smehom pripovedovali, kako smo šele v tujini spregledali in spoznali lepoto svoje domovine. Prej smo pri krajevnih opisih v knjigah vedno želeli: »Ko bi mogel videti enkrat tako lepe kraje!« in nismo vedeli, da jih imamo pred seboj, doma. X. strpno pričakovala ob strani svojih roditeljev pričetka lepega večera. Spored, obstoječ iz deklamacij, petja in igrokazov, se je vršil v občno zadovoljnost navzočih. Občudovali smo zlasti spretne nastope malih igralcev in igralk. Vsa čast osobju postojnske šole, katero tako vzgledno skrbi za vsestransko vzgojo mladine! Po končanem prvem delu vsporeda nastopi Miklavž s svojim nebeškim in peklenskim spremstvom. Strahom in trepetom je zrla mladež visokemu, sivolasemu, v škofijski ornat opremljenemu starčeku — Miklavžu v obraz obljubovaje, da se hoče ravnati po njegovih naukih. Obdarovanih je bilo 70 revnih šolarjev z obleko, nad 100 ma lih udeležcev z običajnimi Miklavževimi darovi. Prispevke v to svrho nabirali sta gospa Pikelnova in gdč. J. Ditrichova, za kar jima bodi, kakor tudi vsem darovalcem, tem potom prisrčna hvala! Jednako bodi iskrena hvala gospodu društvenemu tajniku Dietzu in odborniku Dereaniju za trud, ki sta ga imela z vsestranskimi pripravami. Naj ostaneta i v bodoče naklonjena naši revni — pridni šolski mladini! Obrambna sredstva proti klerikalizmu. 0*4je.) Preg&njanje »krivovercev« se je na Španskem začelo kaj kmalu, še predno je bila inkvizicija na Španskem uradoma ustanovljena, so dominikanci že prav pridno metali ljudi na grmade. Ko pa je razvila inkvizicija svojo delavnost, so gorele grmade po celi Španiji, da je bilo strah in groza. Samo veliki inkvizitor Torquemada je dal sežgati nad 2000 ljudi, in to kristjanov, ne morda dru-govercev. Začetkoma je namreč inkvizicija preganjala samo kristjane, ki so bili »krivo-verci« postali in šele potem se je lotila tudi drugovercev. Že leta 1197. je aragonski kralj Peter II. odredil, da morajo krivoverci zapustiti njegovo deželo; kdor bo po preteku določenega roka zasačen, izgubi vse svoje premoženje in bo živ sežgan. A ko je potem v 15. stoletju začela divjati in kvizicija, so ljudje trumoma bežali iz Španske. Zlasti so bežali Židje. Pri tem je šlo ogromno denarja v izgubo, kajti ljudje so svoje imetje morali dostikrat prodati za vsako ceno. Tako se je mnogokrat zgodilo, da je moral kdo hišo dati za staro mulo, na kateri je potem zbežal. Inkvizicija je tako divjala, da je celo papež Sikst IV. izdal posebni breve (leta 1481.), v katerem je inkvizitorje ostro grajal. Papež pravi o teh inkvizitorjih v svojem breve-u: »Ne da bi držali kakega pravnega postopanja, so mnogo ljudi po krivičnem vrgli v ječo, jih strašno trpinčili, jih po krivici proglašali za krivoverce, jim oropali njih premoženja in potem usmrtili«. S tem je papež pri poznal, da so njegovi inkvizitorji storili grozna hudodelstva, a odstavil jih vendar ni. Pa — kdo bi se čudil, saj je i3ti papež Sikst IV., Čuvši o mnogoštevilnejših usmrčenjih, ki jih je odredil njegov inkvizitor Terquemad3, pisal temu ti^očkrat-kratnemu morilcu: da navdajajo Torque-madova dejanja papeža z največjim vese Ijem in če bo Torquemada iako nadaljeval (s sežiganjem ljudi), si pridobi največjo papeževo milost. Dostikrat se v »katoliških« spisih čita o preganjanjih, katerim so bili izpostavljeni prvi kristjani. Za poganske cesarje so bil i kristijani krivoverci, a poganski cesarji vendar proti kristijanom niso tako strašno ravnali, kakor inkvizicija. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 decembra. — Quid juris? Kaj je pravica? To vprašanje je težko rešiti, dostikrat prav težko. To dokazuje interesantna pravda, ki je pred kratkim tekla pred okrajnim sodiščem v Postojini, v kateri se je bil prav kruti boj radi male divje race. Ta živalica je provzročila obilo jeze in tudi obilo stroškov. Prišlo pa je vse takole: Neki posestnik je staknil gnezdo divje race ter je vzel jajca, koja je podvrgel svoji koklji. Izvalila pa se je jedna sama račica, ki pa je bila vzlic temu pristna divja raca. Žena omenjenega posestnika je potem to račioo z drugimi piščanci potisnila v kurnik ter vse skupaj »za piščeta« prodala g. poštarju v Postojini. Poštar je spustil piščeta in račioo na svoje dvorišče, piščeta so ondi ostala, raca pa jo je popihala med svet, dokler ni prišla v roke ondotnemu lovou, ki jo je kot »lovsko zverjad« za svojo proglasil, posluživši se pri tem svojih lovskih pravic. Poštar je ob roki sklenjene pogodbe zahteval raco nazaj, a lovec mu i.» ni hotel dati, češ, da omenjena divja raca ni bila »krotka« divja raca, ker bi drugače ne bila silila na tuia dvorišča. Vložila se je po pokojnem dr. Bizjaku tožba »radi vgotovitve lastnine in izročitve divje račke«. Postojinska javnost se je prav živahno zanimala za zadevo in izrekala so se mnenja pro in contra. Sodnik pa je dobil v roko trd lešnik, a raztrl ga je tako, da se je divja raca prisodila g. poštarju. Razlogi te sodbe nam niso znani, juristi, kolikor jih je med našimi abonenti, pa naj razmišljajo, jeli sodba pravilna ali ne? Če vprašaš lovca, bode gotovo proti sodbi. Za Postojino pa je boj radi divje race vsekako dognan, ktr proti sodbi ni bilo pritožbe, ker je zakon ne dopušča. Zanimivo pa j-, da je toiitelj v tožbi svoj pravni interes do omenjene divje race cenil na — 105 K. Če bi bila vsaka divja raca toliko vredna, potem bi šele bili dragi naši lovi! — Reperioire slovenskega gledališča. Danes se igra prvič v sezoni drama v dveh dejanjih s petjem »H a niče pot v nebesa« in veseloigra »J e f t e j e v a hči«. V nedeljo, 14. t. m. je le ena predstava in sicer zvečer burka s petjem »Brez denarja«. Re-pertoire se je izpremenil, ker je moral g. VIČek sinoči nenadoma odpotovati v Prago, kjer mu je hčerka smrtno obolela. Vrne se v torek zjutraj. Operno osobje pripravlja veliko češko opero » P s o -h 1 a v c i«, dramsko pa rimsko dramo iz Neronovih časov »Quo vadiš«. — Promocija. Jutri bo na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Pavel Kane. Č estitamo! — Častnim občanom rihem-berško - blejske občine je bil izvoljen v starašinstveni seji 30. novembra letos ri-hemberški gospod nadučitelj Ambrož Poniž. — Knez Hugon Windisch-Graetz, grajščak na Hasbergu pri Planini, je na Dunaju nevarno zbolel tako, da so ga morali prevideti. Knez je 80 let star. — Iz Št. Ruperta, fara Gomil sko se nam poroča: V tukajšnji eno-razredni šoli, v kateri podučuje veronauk gospod kaplan iz Brasiovč, godi se marsikaj nepametnega. Nam davkoplačevalcem ter starišem tukajšnjih šolo obisku-jočih otrok pride večkrat na ušesa, da gospod ke.tehet otroke s tem kaznuje, da jim daje palico v u s t a. Mi sicer nimamo nič zoper to, ako se hudobni in nepokorni otroci na pameten način kaznujejo, protestujemo pa odločno zoper takšno kazen; kajti palica, ki se iz enih ust v druga usta vtika, prenese lahko nalezljive bolezni od enega na druzega otroka, zato pa opozarjamo, da se to ne ponovi več, sicer bodemo napeli prihodnjič druge strune. — Zaradi ovadbe učitelja. Vpokojeni okrajni šolski nadzornik J. Dominkuš je v zvezi s svojo hčerjo, bivšo učiteljico Gizelo Dominkuš, vložil lansko leto disciplinarno ovadbo pri deželnem šolskem svetu proti naduči-telju Sim. Salomonu v Šmartnem pri Slov. gradcu. Ker se jima je dokaz resnice izjalovil, je bil oče Dominkuš obsojen v globo 150 K, hči Gizela pa v 14dnevni zapor. — Nezaslišana brezbrižnost. Lansko leto je nastal v ljutomerski cerkvi požar, ki je uničil orgije, klopi in slikarije. Tedaj se je izkazalo, da cerkveni očetje cerkve niso imeli niti zavarovane. Dasi so se celo leto pobirali prostovoljni doneski, osrečili so sedaj davkoplačevalce s plačilnim nalogom, vsled katerega morajo k direktnim davkom prispevati 3 0°, za cerkev. Ker pa so začeli proti temu mrmrati celo pobožni prebivalci, je okrajno glavarstvo vendar ustavilo pobiranje davkov za cerkev. — Presern v volapiiku. Goji-telji umetnega jezika »volapiika« imajo svoje posebno glasilo. Zove se »Volapiika-bled lezenodik« in izhaja v Gradcu. V letošnjih številkah 262., 263. in 264. tega lista je g. Avgust Pokorn v Ljubljani priobčil tri Prešernove, na volapuk preložene pesmi, in sicer »Prošnja« — »K slovesu« in »Dohtar«. Truda ga je to go- tovo veliko stalo. Prevoda nismo vstanu oceniti, a zdi se nam, da se ta volapilk nekam čudno glasi. Na primer: »Kaj od mene proč oko, proč obraz obračaš mili« — se giasi v volapuku: »Kikod moilekol logi — De ob, logod molik, ola?« Kaj ni to nekaj, kar hudo vpliva na živce? — V areni ,Napodnega doma' priredita jutri 13. t. m. hrvatska umetnika g. Gavrilović in njegova soproga dramatično predstavo. Začetek ob 1/a8 uri zvečer. Arena bo kurjena in postavljene bodo mize; sedež pri prvih mizah stane 1 K, pri ostalih mizah 60 vin. Pri predstavi bo svirala vojaška godba. Vprizori se igra »G r a n i č a r j i«. Hrvatski listi so o predstavah g. Gdvrilovića in njegove soproge priobčili jako laskave ocene. — Izvirne slike na prodaj. »Umetniško društvoa je razstavilo v mali dvorani »Mestnega doma« 60 slik Ivana Groharja. Tu so pokrajinske, žanrake, cerkvene slike, razne študije in skice. Društvo prodaja te siike v ta namen, da po krije s skupnino dolg Groharja pri društvu. Razstava se otvori jutri, v soboto. Občinstvo se vabi, da nakupuje slike na korist društvu. Cene so najnižje. — Zvišanje preskrbninskih užitkov. Z zakoni z dne 19. julija 1902 L, drž. zak. št. 220 in 221, se je dovolilo civilnim državnim uradnikom (državnim učnim osebam) petih najnižjih činovnih razredov (šestih najnižjih dijetnih razredov) osebam orožniškega moštva in orožniškim uradnim slugam, kakor tudi civilnim državnim uslužbencem, ki spadajo v vrsto slug, oziroma vdovam civilnih državnih uradnikov in državnih učnih oseb povišanje po prejšnjih predpisih praviloma odmerjenih preskrbninskih užitkov. To povišanje znaša 10%, odnosno 3« s, 15% in 25% z v omenjenih zakonih navedenimi omejitvami in najmanjšo iz-mero preskrbninske pristojbine v znesku 300 K za civilne državne uradnike in 400 K za druge opravičence. Udeležene stranke se na zgoraj omenjeno postavo opozarjajo z dostavkom, da se povišani preskrbninski užitki nakažejo le na zahtevo opravičenega in po presoji zglašene pravice. V* to svrho imajo vpokojeni državni uslužbenci, oziroma vdove tistih, ki menijo, da imajo pravico do povišanja dosedanjega preskrbninskega užitka, dekret, s katerim jim je bil dovoljen dose danji preskrbninski užitek, ali na kratko izročiti za likvidacijo dotičnih pobotnic pristojnemu uradu ali pa vposlati z neko lekovano vlogo onemu oblastvu, koje je dosedanji preskrbninski užitek prvotno dovolilo. — C. kr. spakovanje slovenskih imen. »Soča« piše: — Povedali smo že, da v »Allgemeines Ortschaften-Verzeichniss«, kateri je izdala c. kr. sta-istična centralna komisija, se dosledno pačijo slovenska imena, dočim so laška vsa nedotaknjena. — In povedali -rao, da za Gorico, Trst, Kočevje, Krmin, Jglej, Tržič itd., ki so vendar široko znana in v rabi, ni slovenskega imena poleg laškega ali nemškega, dočim je vsaka slovanska vasica pogermanjena, j ako je le mogoče izmisliti si za njo nem- ! ško ime ali vsaj spakedranko. Poglejmo, | Kako je deloval uradni stroj celo na Kranjskem: V kočevskem okraju — str. 138—139 so navedeni s slovenskimi imeni ie kraji občin: Banja Loka, Trava, Osil-nica, Draga, Fara — v vseh drugih pa vseskozi nemški, namreč občino: Altlag 7 krajev, Ebenthal 4 kraji, Kočevje 2, Graflinden 4, Hinterberg 6, Kotschen 3, Linfeld 2, Malgern 7, Mitterdorf 8 (tu le 2 slov. Ložine nove in Gorenja vas,) M6-sel 12 in le Zdihovo tudi slov., Morobitz 5, Nesselthal 21 krajev, Rieg 3, Schwar-zenbach 2, Seele 6, Tiefenbach 3 in Pre-žul je slov., Unterdeutschau 2, Unterlag 3 in 2 slov. V radovljiškem okraju imate samo nemški: Weissenfels, Aich helten, Hinterschloss, Nesselthal. V novomeškem: Tschermoschitz s 27 čisto nemškimi imeni, med njimi sta ostala le Gaber in Ribnik, katerim je birokrat pri zanesel. — Dalje občina Langenthon s 7 nem. imeni in le pri Zinken je še Frata. — V novomeškem še: Pollandl s 3 nem. in pri Hornwald — Rog. V Črnomelj skem okraju: občina Stockendorf z 8 kraji. Da se kaj takega zgodi celo na Kranjskem, je pač škandal! No, niso pozabili pa nobene nemškutarske skovanke, . ki je le mogoča. — Nekaj zgledov: 03siu-nitz Osilnica, Soderschitz Sodražica, Tscha-tesch Čatež, Terschische-Tržišče, Johannis-thal Dvor, Osslitz - Oslioa, Selzach-Selce, Srnini Zminec, Zarc Sorica, Hoflein-Pred-dvor, Prelassel Predoslje, Mautschitsch-Mavčiče, Straschiche Stražišče, Kaider-Ko-vor, Bresovvitz • Brezovica, Jeschza Jezice, Piautzbiichel - Pijava Gorica, Schelimle-Želimlje, Schleinitz Slivnica, Tsohernutsch-Črnuče, VVaitach Vič, Arschische - RežišČe, Hottitsch Hotičet, Mariathal-Dole. Grosspeze-Peče Velike, Mulau - Muljava, Posendorf-Hudo, Schalna-Žalina, Dolech Dole, Sairach • Žiri, Moschnach-Mošnje, Reifen Htbno, Vi-gaun-Begunje, Wrussnitz-Brusnice, Haido-vitz Ajdovica, Dobernik Dobrniče,Neudegg-Mirna, Drittai - Drtija, Jauschen - Ihan, Kerschstetten - Češnjice, Douschko - Dolsko, Kr»xen Krašnja, Morautsch-Moravče, Neul Nevlje, Uranschitz Rašica,\Volfsbach-Volčji Potok, Boschiakou-Božjakovo, Kerschdorf-Črešnjevec, Kalbersberg-Telčji Vrh,Winkel-Kot, Thal Dol, \ t. d. Poleg takih spak je povsod na prvem mestu bedasta transkripcija, n. pr.: Bukuje, Koschana, Slawina, Jablanitz, Janeschevvo Berdo, Tschelje, Famle, Hrenovitz, Lasche, Gotsche, Losche, Luschari, Widem , Jurjowitz, Susohje, Butschua, Dobruine, Leskoutz, Themenitz, Woiska, Zirknitz, Lanzovo, Unterkoses, Obertuchein, \Voditz. — Učiteljske vesti na Štajerskem. Nemška trirazrednica v Ormožu se razširi v štirirazrednico. Voditelj novoustanovljene šole pri Sv. Kocijani pri Laškem je postal učitelj g. Luka Stare. Nadalje so nameščeni: g. Fer d. Reich iz Slovenske Bistrice na šoli mariborske okolice v Karčovini, gdč. O Iga Janschek na nemški šoli v Pekrah pri Mariboru in ga. Frančiška Nemetz na nemški šoli v Ljutomeru. — „Ruskij kružok" v Gorici. V nedeljo popoludne se je zbralo v dvorani hotela »pri Treh kronah« v Gorici lepo število dam in gospodov na občni zbor »Ruskega kružka«. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravila zborovalce gospa dr. Tre o v a, gospa dr. Jenkova pa je razložila v lepih in iskrenih besedah pomen »kružka« ter navdušila navzoče za učenje ruskega jezika. Njen govor je bil sprejet s splošnim navdušenjem. Določila se je dalje članarina, dogovorilo se je glede podučevalne moči, sprejela in potrdila so se pravila in končno se je izvolil odbor, ki se je takoj že tudi konstituiral. Predsednica je gospa Mici dr. T r e o v a , namestnik g. Srečko Kova-čič, tajnica gospa S ei d lova, blagajnik g. Ivan Meljavec, knjižničarica gdč. L. Koršičeva; dalje sta še v odboru gdč. Poniževain g. P o d g o r -n i k. V »kružok« se je oglasilo doslej okoli 40 udov. — Poleg ljubljanskega »kružka«, kateri je zastopala gospa dr. Jenkova, je bila navzoča tudi zastopnica tržaškega »kružka«, g-TČ. Milka Man-k o č e v a. »Kružok« vzbuja obče zanimanje, zato je pričakovati še obilnega pristopanja. — V porotni dvorani areto-van. V Novem mestu so 9. t. m. mej obravnavo porotnega sodišča aretovali kjučavničarja Jos. Potokarja, ki je prisostvoval obravnavi kot poslušalec. Potokar je obdolžen goljufije. — Štajerski namestnik grof Clary — častni doktor. Cesar je potrdil imenovanje grofa Clarvja častnim doktorjem prava, katero odlikovanje mu je podelila pravna fakulteta graškega vseučilišča. — Izpred sodišča. Pred tukajšnjo deželno sodnijo so se vršile naslednje razprave: 1. Proti Janezu Rotarju, Juriju Močivnikarju in Francetu Čižmanu iz Črnuč, ker so letos 12. oktobra pri kovač-niči v Črnučah skriti z gnojnimi vilami in poleni oboroženi čakali na domu idoča Franceta Severja in Antona Ulčarja, ju napadli in Franceta Severja težko telesno poškodovali, Ulčarja pa lahko ranili. Obsojeni so bili vsaki na 6 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsaki teden. 2. Šivilja Amalija Alt-man je bila obsojena zaradi poBkušenega zapeljevanja k nečistosti na 6 mesecev težke ječe. 3. Oproščen je bil Jože Župančič, posestnikov sin iz Kresniškega vrha, ker je hotel odriniti za očetom v Ameriko. Zupančič je izpolnil komaj 16. leto in sodišče je upoštevalo pri izreku sodbe njegovo mladost in možnost, da je on imel trden namen, se ne izogniti vojaškemu naboru. — Desetletnega dečka pretepel. Posestnik P. je na Dunajski cesti pretepel lOletnega Franca Luckmana, ga vrgel na tla in sunil z nogo, ker se je prepiral z njegovimi otroci. Deček je telesno poškodovan. — Nezgoda. Delavec Anton Zupančič, Jenkove ulice št. 7, je na južnem kolodvoru pri nakladanju zabojev spodrsnil in padel in se pri tem na desnem paicu poškodoval. — Vojaki — razgrajači. Danes ponoči so po Sv. Petra cesti trije prostaki 27. pešpolka kričali in upili tako, da so morali poslati po vojaško patruljo. — Umobolen je postal užitninski paznik J. U. Včeraj zvečer oddali so ga na opazovalni oddelek v deželno bolnico. — Koncert »Ljubljanske društvene godbe« bode v soboto dne 13. t. m. v »Narodni kavarni«. Začetek ob devetih zvečer. Vstop prost. " Najnovejše novice. P o n e v e r jenje. Huzarski ritmojster v dunajskem živinozdravniškem zavodu je poneveril 10000 K. Izročili so ga garnizijskemu sodišču. — Steklarna se je razletela v Velikem Varadinu. — Smrt zaljubljenega para V Breslovcu na Ogrskem je odpeljal na lestvinem vozu neki srbski mladenič svojo izvoljenko. Med potoma se je voz prevrnil ter podkopal zaljubljenca. Nista se mogla izpodkopati ter sta črez noč zmrznila. — Zaradi nesrečne ljubezni do 521etne žene se je v Veliki Kikindi ustrelil 831etni prevžitkar Faber. — Zaradi bratomora je bil v Petrinji obsojen bogati trgovec Bolrić na vislice. — 6000 k g d i n a m i t a se je razneslo v Dortmundu. Sest oseb je mrtvih. — Mirovno Nobelovo nagrado sta dobila na polovico tajnika mirovnih razsodišč v Bernu Ducoman in dr. Goba t. — Pet čolnov s 17 osebami se je potopilo vsled viharjev v Honningsvaagenu na Norveškem. — Avtomobil perzij skega šaha, ki si -ga je ravnokar naročil iz Pariza, velja 40.000 frankov. — Sest vojakov se je usmrtilo pri bu-dapeštanskem brambovskem polku od 1. oktobra t. 1. Vršijo se preiskave. — Hrvaščina na italijanski gimnaziji v Pazinu. Istrski deželni odbor je imenoval profesorja Bergića za hrvatski jezik na italijanski gimnaziji v Pazinu. * Odlikovanje. Svetovnoznani, v vseh kulturnih državah odlikovani tvrdki Singer Co. se je priznala na letošnji obrtni, industrijski in gospodarski razstavi v Te šinu ne le častna diploma (najvišja cena), temveč tudi prva državna cena. in sicer srebrna državna medajla. To odlikovanje dovolj izpričuje, kako podjetna in vestna je ta tvrdka kakor tudi, da se njenim izdelkom na vseh straneh priznava izbornost. * Za ostrupljenjem krvi je umrla \ Podgoraču na Hrvatskem tamošnja poštarica Milka Bogovac. Pred malo dnevi se je ranila s steklom v prst, a ni pazila na neznatno rano. A tretji dan je začutila velike bolečine in poklicani zdravnik je izjavil, da si je otrovala kri ter da si mora dati odrezati prst. Tega pa revica ni hotela nikakor privolti in peti dan je umrla. * Najveselejši kandidat smrti j je brez ugovora ameriški pisatelj Mark Twain. Kmulu učaka 70 leto in zatorei mu napravljajo preglavice nekrologi, ki jih bodo o njem pisali v časnikih. Zato je sam razpisal nagrado za svoj posmrtni govor. — Kot nagrado da svojo lastno fotografijo, ki jo sam naslika. Obenem je že obelodanil načrt take fotografije. Na risariji pa sloviti Mark Tvvain nima ust, kar pa sam pojasnuje: »Nisem mogel narisati lepih ust, zato sem jih izpustil.« ' O homoseksualiteti naznanja znanstveno-humanitetni odbor v Berolinu in Lipskem: »V Kruppovem slučaju se je zastopalo v časnikih mnenje, da je to žalitev na časti, ako se o komur trdi, da je homoseksualen. Ne dotikajoč se tega, ali je bil Krupp homoseksualen ali ne. protestira znanstveno-humanitetni komite v Berolinu in Lipskem v imenu 1500 njemu znanih humoseksuetov, ki so po svojem značaju in vedenju ravno tako častni, kakor ljudje z normalnimi spolnimi dispozicijami, energično zoper take »nazore«. Podpisani so trije zdravniki-odborniki. »V o r w U r t s« imenuje naznanilo: »Prvo dostojno besedo o stvari, ki jo je razven socialno demokratičnih listov v Kruppovem slučaju doslej kdo izgovoril.« Društva. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani otvori s 1. prosincem 1903 tesnopisni tečaj v Ljubljani. Tega tesno pisnega tečaja se smejo udeležiti tudi p. t. trgovski uslužbenci in zasebni urad- niki sploh in sicer ie-li proti mesečnemu prispevku 4 - 8 K. Tečaj bode trajal najmanj 3 mesece. Eventuvalni pristop javiti je najpozneje do 30. t. m. društvenemu blagajniku Josipu Ghristofu, notarskemu solicitatorju v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 36. — Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo dne 14 grudna 1902 v društveni dvorani točno ob polosmi uri zvečer dramatično predstavo. Uprizori se igra »Mlinar in njegova hči« — Narodna čitalnica v Postojni ima svoj letošnji občni zbor dne 16 decembra ob %8. uri zvečer v društveni bralmci po običajnem vsporedu. Telefonska in brzojavna poročila. Celje 12. decembra. Včeraj se je končala pri tukajšnjem okrožaem kot prizivnem sodišču velezanimiva pravda dr. Dečka proti celjskemu županu Ra-kusehu, zaradi razžaljenja časti. Pri cesarski maši dne 4. oktobra t. 1. prišel je dr. Dečko ket zastopnik okrajnega odbora. Ker je bila okrajnemu odboru določena klop že polna, hotel je vstopiti v najbližjo, deloma še prazno klop, v kateri je bil župan Rakusch s svojim Amtsvorstandom; tale umakne svoj klobuk, dr. Dečko že vstopi z jedno nogo v klop, duhovniki so že pred al-tarjem in Rakusch se v tem hipu odreže proti dr. Dečku: „verfluchte Frechheit". Rakusch je priznal, da se je izustil: „es ware eine Frechheit", Amts-vorstand potrdi besedo „Frechheit"; dr. Dečko pod svojo prisego z vso odločnostjo „verfluchte Frechheit". Prvi sodnik je obsodil Rakuscha na 20 K globe. Prizivno sodišče ga je včeraj oprostilo, utemeljujoč razsodbo, da zagovor Rakuschev ni ovržen, da je on rekel le pogojno žalitev, da torej ni žalil, ker dr. Dečko ni v klop sedel Opazilo se je, da Rakusch te razsodbe sam ni pričakoval. Dunaj 12. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je Berks interpeliral trgovinskega ministra C ali a, ker načeloma ne rešuje odkar je minister vlog in pritožb glede naprave dvojezičnih napisov in pečatov pri poštah na Slovenskem. Dalje je Berks interpeliral radi tega, ker poštno ravnatelj stvo v Gradcu slovenske vloge samo nemški rešuje in končno je interpeliral Korberja kot vodjo justičnega ministrstva, kako to, da še vedno ni rešena že 1. 1900 vložena, od vseh slovenskih odvetnikov na Kranjskem in Štajerskem ter odvetniške zbornice v Ljubljani podpisana peticija zastran izdajanja slovenskih sodb višjega sodišča v Gradcu. Ministrski predsednik Korber je potem odgovarjal na interpelacijo dr. Dvo>aka glede ordonance češkega namestništva v zadevi zakona o učiteljskih plačah. Priznal je, da je to ordonanco pro-vzročilo ministrstva, a zatrjeval, da ni hotelo žaliti čeških poslancev Zdaj se nadaljuje razpravo o predlogu glede krošnjarstva. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Ounaj 12. decembra. Pododsek češkega kluba je danes izgotovil svojo spomenico glede jezikovnega vprašanja na Ćeškem, katera spomenica obsega proti predloge Cehov na nemške ponudbe. Ta spomenica se predloži v nedeljo izvrševalnemu odboru mladočeške stranke, v ponedeljek in v torek pa češkim klubom. Ce jo ti odobre, se razglasi tekom prihodnjega tedna. Dunaj 12. decembra. Poslanska zbornica pojde najbrž že v četrtek ali v petek na božične počitnice, ne da bi bila prej dovolila budgetni pro vizorij. London 12. decembra. Venezue-lanski prezident Castro je protestiral proti kofiskaciji vojnih ladij Castro se hoče proti Angleški in Nemčiji braniti in zbira že vojaštvo. V Caracasu so bile že velike demonstracije proti Nemcem in Angležem. Castro je dal areto-vati vse Nemce in Angleže v Caracasu; sicer je razposlal brzojavko, da so že vsi izpuščeni, ali tega nihče ne verjame. Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000-- Kupuje in prc iaja vse vrste rent, zastavnih pise ' )• rte: co-munalnih obligacij, sreCk, deln v ..t vcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žre anju. LJUBLJANSKA KKEBITNA BAHKA V LJUBLJANI Špitalske »lice š#«v. 2. Kamenjal a In FikomptuJ« Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zja.va.r-va.Je sre£3se jrroti Decia-rzi^i ======= kupone. [| || lzgr-u/toi. || Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. (2975 — 6) Eokompt in inkaHNO menic. V Bonna naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 12. decembra 1902. Naločbeni papirji. 42°/0 majeva renta...... 4 2°/0 srebrna renta...... 4% avstr. kronska renta . . . 4°/# „ zlata „ . . . 4*/, ogrska kronska „ . . . 4°/, „ zlata „ . . . 4% posojilo dežele Kranjske . . 4 Vi0/« posojilo mesta Spljeta . . »V/, >. » Zadra. .. 4Vi°/o bosn-herc. žel. posoj. 1902 4°/, češka dež. banka k. o. . . 4"/. „ „. „ ž- o. . . 41/,*/, zast, pisma gal. d. hip. b. 4'V/o PeSt. kom. k. o. z 10°/0 pr. 4'V/0 zast. pisma Innerst. hr. . 4l/»°/o t. » ogr.centr.dez.hr 4V.*/, „ „ , hip. banke . 41/.*/. obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 4'V/. .» češke ind. banke . . 4°/, prior. Trst-Poreč lok. želez. 4*/. ., dolenjskih železnic . . 3»/, „ južne želez. kup. «/i Vr 4Vi7o avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke od leta 1864 ..... „ „ „ 1860V, • . • • m „ „ 1864 ..... „ tizske........ „ zemljske kred. I. emisije .. n. „ „ ogrske hipotečne banke . „ srbske a frs. 100'— . . „ tarSke ........ Basilika srečke..... Kreditne „ ..... InomoSke „ ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa , ..... Ogr. „ „ „ ..... Rudolfove „ ..... SalcburSke „ ..... Dunajske kom. „ ..... Delnice. Južne železnice!....... Državne železnice...... Avstro-ogrske bančne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Zivnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Briix) . . Alpinske montan...... PraSke želez. ind. dr..... Rima-Muranyi........ Trboveljske prem. družbe . . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .... Valute. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Sovereigns.......... Marke........... Laski bankovci....... Rublji........... Denar 10110 101 — 100 50 120 70 97 80 12035 9775; 99 75 100—1 99r0 99-j 99-10016 106 — 1C050 100 501 100 65i 99-50! 99—: 98-— j 9950, 290 25J 99 50 180-i 183— j 249—! 156 76' 264-! 263 50 263 — 86 50 11126 18 601 433— 87--i 76-—i 75-—! 66-26-50 70 — 76 — 428 — 66 60 678.— 1550 — 668 — 70150 i 254 75 698.— 1 350-50 1425 — 464-: 385 — 297— US- ll 32 1908 23 43 23 9* 11715 9520 253- Blago 10130 10120 100.70 120 90 98-120 55 100- 75 101- — 10080 99 50 9950 100*60 106 95 10160 10125 101-65 100-60 100 — 9Q._ 100-50 292 25 100-50 184-— 185 — 263 — 15875 266 — 265 50 255 — 88 50 112 25 18 90 438 — 89- 78 — 7850 56 — 27-50 75 — 79 — 433 — 6760 679 — 1559 — 669 — 702-50 255 25 702-— 35150 1435 — 465 — 3>-8 — 299 BO 147 — 1136 1911 2351 2401 117 35 95 40 253-čO Žitne cene v Budimpešti. dne* 12. decembra 1902 Termin. Plenica za april.....za 60 kg K 7 85 Rž „ april.......50 „ „617 Koruza „ maj.....„ 50 „ „ 685 Ovsa „ april.......60 , „ 6 36 Efektiv. 5 vinarjev višje. Katari sopilnih organov se lečijo 8 pravimo vporabo R o aL £s 1^ & slatine. 40.000 kron znaSa glavni dobitek loterije ..Dunajskega umetnlško-obrtnega društva". Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da ee bo sreč kanje vršilo nepreklicno dne 15. januarja 1003. Meteorologično poročilo. Vlttna n»d inorjam 806*3 «a. Srednji «r*-ini VLuk T86-0 mm. Stanje Cas opa-] baro-sovanja ; metra >v mm. Vetrovi Nebc i 2 S »s M 5 11 12 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 749 3 — 4 2 ar. szahodi oblačno 748 9 — 61 al. svzhod oblačno 7478 — 36 al.jug jasno I Srednja včerajšnja temperatura. —3 8\ nor-f^ale: —11° Gospodična se priporoča cenjenim damam v hišo, da jim nameri nove toalete in jih preskusi, da si jih morejo dame izvršiti same. Pismena naročila prosi na A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. (3012—3) Sostil&ičarji i& zasebniki ki si žele kupiti pristna i^tr^l«* vina naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika V Rovinju. (2880— 7) Teran . . . . po 26 — 32 K za hektl. Muškatelec, beli . » 32—40 » » » Pošta in železniška postaja Rovln|. i Prsni sirup 4 lekarja Piccoli-ja „pri angelju" ^ Ljubljana, Dunajska cesta % baaeU se uporablja z najboljšim vspehom pri hrl|iut»Mtl in kot blažllno * in zasllzenje raz-9 tvarjajoee zdravilo. Odrasli vzamejo » po 3—4 žlice na dan, otroci ravno toliko ka-vinih žličic. e 3 1 steklenica 1© vin. Zunanja naraella izvršuje le kar Piecoll proti poštnemu povzetju zneska. ffV Perie n postelje i priporoča po najnižjih cenah E\ HITI (2389~6) Pred šlrofijo što^r- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Poskusite J. Klauer-jev »Triglav* naravni rastlinski Ulker ! Ogreva in oživlja želodec in tel6. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (416-248 Edini založnik In Imetniki Edmund Kavčič v Ljubljani. 2enHna ponudba! Državni uradnik, 25 let Star, čeden, soliden in brez dolgov, j lepimi dohodki, se Seli v svrho zakona seznaniti j domače vzgojeno damo, ki ima kakih 7-tO.000 gld. premoženja. (3032-2) Samo resne ponudbe, če le moj!no, S priloženo fotografijo, ki se vrne, naj se pošiljajo na naslov: „J{rvat i Slovenka", Zagreb, poste restante, glavna pošta. Sremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je vsled deželnega zakonika z dne 16. avgusta 1902 n dez. stolnem mesta Sjabljani v nedeljo pred $o%ičem promet trgovin vsake vrste od Z. are zjatraj do IS. opoladne in od 3. are popoladne do Z. are zvečer £ 1^ dovoljen. (3044—1) Ustanovljeno 1870. Ustanovljeno 1870. Perilo gospode, dame in otroke (lastni izdelki) priporoča v nedosežni izberi renomirana (3670—7) trgouina s perilom C. J. Hamann jttestni trg 8. jtfesfni trg 8. KalagatelJ perila tee eastnlšklh zavodov. Perilo po meri se izgotavlja v najkrajšem času. — Natančno delo in znano dober kroj. Izvod iz voznega reda veljavea od d"e i, oktobra 1903. leta Odhod ii Ljcejjaae tuž. ko! Pioija oas T?"c. Ob 12. uri 24 m po noči osobai vlak v Trbiž, Beljav Celovec, Franzenafeste, Inoraost, Monakovo, Eguhao . čez Selžtha) v Aassee Solnograd, čez EUeln-ttetfliiH w Steyr, v Lino na Duaaj via Amatetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabe!, Beljak Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, čez Solztha) v Solnograd, Inomost, čez Amststten na Dunaj. — Ob 11. u*i 5i m dopoldue osobni vlak v Trbiž, Poc-tabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selztbdl, Dnnaj. — Ob a. uri 58 m popoldne osobni viak v Trbiž, Beljai, Celovec, Franzenafeste, Monakcvo, Ljubno, č« Selz-tbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli jb jezeru, Inomost Bregenc, Cnrih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reining v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Oaaaj čez Amatetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. cTrst-Monakovo direktni vozovi I. in H. razreda.) — Pror« ▼ Novo meato ln v Kočevje. Osobni vlaki; Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoludne isto tako, ob 7 ur 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prinol v Ljubljano jut. kol. Proga is Trbita. Ob 3. ari 2o m. zjutraj osobni viak z Di;iaja čez Amatetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Stejr. Isl, Anasee, Ljn-buo Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne o&ubui vlas: z Dunaja čez Amatetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vaie, Heb, Manjine vare, r*lzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Cnrih, Bregenc, lnomobt, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. - Ob 4. ari 44 m po-poladnt osobni vlak s Dunaja, Ljub na, Seizthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran2.nhiti.ta, tcstabia. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s DucKia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črea Sel/ thal iz Inomosta, Solnograda. — Proga ti N^70^a meata in šocevja- Oaooui vlaki: Ob B. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 34 m popoladne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot 9. uri Ho m svecer istotafco. — Oanod ls Ljnt-ljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2n m zjutraj ob 8. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeijan iu praznikih in samo v oktobru. — Prlhoo, v Lja&lj&iio drž. kol. li Kamnika Mekani vlaki: Ob »>. uri m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopotuuue, ou o. uri 10 m zvečer in ob y uri 55 m »večer, poslednji ?iak le ob nedeljah in prasnikib ia aamo v oktobra (1) Trgovski pomočnik dobro izurjen prodajalec, se sprejme pri (3042 - 2) Otonu Homann-u v Radovljici. S Si sprejme notar Hudovernik v Kostanjevici. Vstop z novim letom 3043—2; Išče se kurjač za parni stroj, imeti mrri tudi skušnjo strojevodje ter se tudi razumeti na elektro vodne zadeve. Ponudbe na uprd\ništvo »Slovenskega Naroda«. (3006 8) Kantina. Kupci ali najemniki za jako do bičkonosno kantino in trgovino z mešanim blagom (kavcija loOOO K se iščejo. Vešči naj bodo ob.b dežel nih jezikov. — Ponudbe samo resnih re-flektantov naj se pošiljajo pod šifro F. A. na upravništvo »Slov. Naroda« 9065—1) Dedno sveža divjačina ae dobi (3050—1 pri hišniku v palači grofa fiuer-sperga, Gosposke ulice št. 15. y>t\ poroča, tat (2955-3) ošza^iticvici £ožič>na davita M š§ Sveotznov* utiče Q <%o*?odzy yo$fc \w otroke. ^ Od 1. 3ec«m&K* yuxf^cj i-niianc cette. Od p^pnjiA sezon i&ao^taCi prc3meU oc y>todajay?, dokttv, jitv jc 6aj. v *aloyi, *a vsako ceno. Izdajate!) is edgOToni aradsik: Di. !▼»■ Tavlat. L—tnina is tisk »Nuodn« tiakarn««