Katolški cerkveni list.
M to.
Ktliiia pot v nebesa
ali
poducenje od razločkov prave katolške vere memo drugih nekatolških ver.
(V pogovorih med duhovnim pastirjem iu vernikam.) sjii>a! Peter llicinjcr.
Triuajsti }><><]<>ror.
Nauk od b o ž j i h za p o ved, od k o r s a u s k i h čednost iu dobrih del.
I). Od tega, kar katolška eerkev verovati ukazuje, je bilo veliko govoriti: zdaj je še razložiti, kar ona storiti zapoveduje, in to se da ob kratkim dopovedati v primeri s tistim , kar novoverci učč.
V. Kakor katolška cerkev uči. ni zadosti le vediti in verovati, kar je Hog razodel: ampak treba je vero z deli kazati, treba svojo voljo po božji volji ravnati, treba božje zapovedi spolnovati: v keršanskim nauku sc nam za tega voljo tudi božje zapovedi razkladajo, čednosti in dobre dela pripo-ročujejo.
O. Oelo Jezusa Kristusa na tem svetu ni bilo samo, de nas jc Hoga in njegove lastnosti prav spoznati učil, de nas je od greha in njegovih hudih nasledkov odrešil, ampak tudi to. de nas jc Hogu služiti in njegove zapovedi deržati, sveto in pravično živeti napeljeval: on se ne imenuje samo odrcšenik in zveličar, ampak tudi učenik in zapo-vednik ali postavodajavec. Vemo, de je Hog svojo postavo človeku že o stvarjenji v serce zapisal, de mu je vest dal. ktera ga te postave opominja: vemo, de je Hog po tem svojo voljo ljudem tudi očitno oznanil, de je izraelskimi! ljudstvu sploh zapoved ljubezni, in posebej deset zapoved svetiga življenja dal. Dve veliki zapovedi ste: ..ljubi Gospoda svojiga Hoga iz vsiga svojiga serca, vse svoje duše, vse svoje misli in moči. Ljubi svojiga hližniga kakor sam sebe". Te zapovedi so posebej razložene v desetih božjih zapovedih: ..Jaz sim Gospod tvoj Hog. ne imaj druziga zraven mene. Ne imenuj po nemarnim imena svojiga Hoga. Po-

sveeuj praznik. Spoštuj očeta in mater. Ne ubijaj : ne prešeštvaj. lic kradi. ne priča j po krivim zoper svojiga hližniga. Ne želi svojiga hližniga /.•ne. ne hlapca, ne dekle, ne hiše. ne njive, nič ne vsiga kar ima**. .Ali je mar Kristus, ko je na svet prišel, te zapovedi vzdignil ali overgel?
V. Nikdar: Jezus je sam rekel: ..Jaz nisim prišel. postave in prerokov vzdignit, ampak spolnit**. Ko ga jc farizej prašal. kaj de mu je storili za večno življenje, mu jc Gospod odgovoril: ..Ljubi Gospoda svojiga Hoga iz vsiga s\ojiga serca. * sc svoje duše. vse svoje misli. To je nar večji in perva zapoved: druga pa je tej enaka: Ljubi svojiga hližniga kakor sam sebe. Stori to. in boš živel". Iu nekimu mladenču je na enako prašanjc odgovoril: -Derži zapovedi, spoštuj očeta iu mater: ne ubijaj, ne kradi. ne prešeštvaj. ne grtvori krive priče**. Jezus nam jc tudi zapovedoval za njim hoditi, to je po njegovim zgledu živeti, bili popolnama . kakor je tiče v nebesih popolnama: v svoji pridigi na gori je tudi vee božjih zapoved bolj na tanko razložil. Zraven tega nam je 011 ludi potrebno gnado zaslužil in pripravil, de zamoremo božje zapovedi spolnit i.
D. Dobro ste to razločili. Po tem takim katolška cerkev vedno uči. in ne more drugač učili, kakor dc tudi za nas kristjane postava velja, de tudi nas božje zapovedi vežejo. Sicer je to, kar je bilo v stari po .Mojzesu dani postavi posebnih navad, Jezus vzdignil: obrezovanje, očiševanje, darovanje jagnjet in telet je nehalo. ker je vse le Kristusa in njegovo odrešenje pomenjevalo: postava ljubezni do Hoga in do hližniga pa, in zapovedi, ki jo posebej skazovali uče, niso bile overžene. Pomnili pa je. de božja postava človeka ne veže za vse dela ojstro. ampak de nektere le kakor od boljšiga priporočene ali svetovane.
V. Zdaj si spomnim. Gospod oče! zakaj de tukej bolj tanke razločke delajo: /mislim sc namreč. kar so popred že pravili od Lutrov iga uka, po kterim bi bil Kristus svoje od vse postave rešil. tako dc bi bil kristijan celo prost ali prav za prav razuj/.dan. in z nobeno zapovedjo vezan.
V četertik G. sušca.
1). Tak res je bil nauk Lutrov, in takošin se je tudi spaccnim sercam zlo prilegel. Zatorej se je pa tudi med njegovimi nasledovavci kmalo velika razujzdanost pokazala, in hude vstaje zoper vse gosposke so se vzdignile, tako de je Luter sam primoran bil zoper vse to ojstro svariti: vonder prenarejavee vere se je bil sam v svoji besedi vjel. Po njegovi smerti so bili v luteranski cerkvi se marsikteri hudi prepiri v tej reči: pa vselej je bil sklep leta, de kristijana postava ne veže, desiravno s. pismo in zdrava pamet nasprot govori. V po z n tj i h časih pa je vonder resnica zmagala, in sploh tisti, ki so druge vere od naše, od potrebnosti pobozniga življenja govore, kakor tudi iz tistih bukvi«* spoznate: samo de ne govore radi od zapoved, ktere je Hog dal. ampak le od postave, ktero pamet človekova piše: marsikteri pa vonder nočejo za nobeno drugo postavo vediti, razun za lastno voljo.
V. rudno je vonder, kako se v mislih novo-vereov toliko zdravi pameti nasprotniga najde, in kako se pri njih nauk vedno spreminja: pa drugač ne more hiti, ker so zapustili tisto terdno stalo resnice . ktero je Kristus postavil.
D. Po tem takim se da ze dalje soditi, kako->in je nauk katolške vere in nasprot drugih ver od keršanske pravice posebej.
V. Keršanska pravica je v tem, de se liudiga varu jemo in dobro delamo. Pervo jc, greha se varovati: greli pa je prclomljcnje božje zapovedi, tircli prepoveduje Kristus, ko hudobnim večno pogubljenje žuga. ali ko ozdravijeitimu reče: ..Pojili, in ne greši več-'. Prepoveduje ga tudi s. Pavel, ko opominja del mesa ne storiti, in te dela posebej popisuje ter sklene, de kteri take reči delajo, kralji siva božjiga ne bodo dosegli.
II. Takošin je vedno nauk katolške cerkve, kakor še posebej njeno rav nanje z grešniki razkazuje. Ali. kakosin je bil nauk Lutrov? Strašno besedo jc djal: Le serčno greši, in še serčneje v c rov aj. Akoravno tavžentkrat ubijamo ali pre->e>ivarno, to nič ne škoduje, ako le verujemo. Tudi njegovi nasledovavci so hili teli misel, de grehi opravičenimi! človeku ne škodujejo posebno, ako !e veruje. Ilrugač se je sicer pozneje nauk ohcrnil. niso vsi tako mehko del zoper postave za-d <■ r za ii j a sodili: tudi v tistih bukvicah najdete, dc hudobnim ho Kristus rekel: Ne poznam vas. poberite se od mene hiidodelniki. Vonder poslednji časi so neverstvo nove podobe rodili: drugim njih posestvo brez prašanja jemati, poželenju mesa vse privoliti, vso višji oblast zatirati, so po misli ta-košuih nevereov prirojene prav ice človekove. ali saj odpustljive slabosti, in nič ni posebno hudiga.
V. liro/.' itno deleč je svet v svoji hudobii zašel.
II. Pa vzemimo drugi del keršanske pravice.
V. Ta jc: dobro storiti. Ilobro pa je. kar je po božji zapovedi: in to so čednosti iu dobre dela.
II. Kt-rsanska pravica eeliga človeka obseže. znotrej in zunej: mora hiti volja človekova po božji v o I j j obrav nana. in to se imenuje čednost ali krepost: mora hiti pa tudi djanje človekovo božjim zapovedim primerjeno. in to so dobre dela. Vonder kaj j»- keršanska čednost bolj na tanko?
V. Keršanska čednost sploh je dar. kteriga Bog s posvečujočo gnado v dušo vlije . de človekovo vol jo k takim delam zmožno in nagnjeno stori, ktere so po postavi Jezusa Kristusa, in večniga življenja vredne.
I). Od keršanske čednosti je sploh vediti, de je čeznaturni dar božji; gnada božja jo rodi, in ji pravo vrednost pred Bogam dodeli, de ima tudi zaslužepje večniga življenja; pa ona ne obseže samo tega, kar človek zgol po svoji pameti za dolžnost spozna, ampak vse, kar je po božjih zapovedih, po postavi Jezusa Kristusa in njegove cerkve. Ilrugač je s tisto čednostjo, ktero človek ima zunej stanu posvečujoče gnade, ali po spoznanji samo svoje pameti kakor na primero pri never-nikili. Taka je le človeška in naturna čednost, čeznaturna zna biti le toliko, kolikor ji posebna božja gnada pripomore: taka človeku ni v pregreho šteta, kakor so rimski papeži zoper nektereučenike iz Jansenijeve šole razsodili, ampak ima ceno sama na sebi, tode zasluženja za večno življenje zavoljo pomanjkanja posvečujoče gnade nima. Keršanska čednost več posebnih čednost v sebi obseže, ako se namreč na posebne zapovedi pogleda, ktere mora kristijan spolnovati pripravljen biti.
V. Vem, de se razločijo božje in ljudotične ali djanjske čednosti. Božje čednosti so tiste, ktere na ravnost do Boga imamo , namreč vera, upanje in ljubezin: ljudotične ali djanjske pa so tiste, ktere do sebe in do bližniga skazovati moramo, na primero ponižnost, čistost, zmernost, poterpežljivost, usmiljenje. dobrotljiv ost.
II. Vse te in druge čednosti katolška vera od človeka tirja. desiravno evangeljci tako govore, kakor de hi nam zlasti ljubezni in potcrpljenja do bližniga manjkalo.
V. To pač le iz hudobije ali saj iz nevednosti govore. Ali pa evangeljci tudi vse tiste čednosti tir j a jo?
i). Luter, kakor že od pred vediti znate, je samo vero tirjal, in še tista vera mu je hila tako-šua. de jc prederznimu zaupanju v božjo milost vsa podobna. Od drugih čednost niso ne on, ne njegovi nasledovavci veliko vediti mogli, ker so se od postave proste mislili, ('asi so se spremenili, in evangeljci zdaj še kaj druziga tirjajo. pobožnost. blagost. posebno poterpežljivost in ljubezin do blizniga. kakor sc iz tistih bukvic vidi. ljubezni do Boga vonder nočejo imenovati, ali pa keršanske ponižnosti, zmernosti, čistosti in sploh zatajevanja sebe tudi ne, zakaj to bi življenje žalostno delalo. Nevera poslednjih dni v zadnje ni vedila za drugo, kakor za prostost in enakost vsih brez pokoršinc. in za hratinstvo med seboj brez spomina v narvišiga Boga: zakaj slehern je hil sam sebi Bog, ali svet in človek in Bog jim ni bil nič razločen.
V. Po tem takim bi se znalo tudi tukcj reči, de evangeljci nimajo ravno vsiga. kar je Kristus imeti priporočeval: sej je zapovedoval se zataje-vati. krotak in ponižin hiti.
II. Pridemo zdaj še na dobre dela kristijana; kaj so te?
V. Bobre dela kristijana so 'akc dela, ktere so Bogu dopadljivc, namreč po božji zapovedi in zavoljo Boga in v gnadi božji storjene, in kristija-nu, ki jih opravlja, zaslužne.
II. Kakor pri keršanski čednosti, tako je pri dobrih delih gnada božja pred vsim potrehna.de so zares dobre dela: dalje je na tem ležeče, de so od vsih strani božji volji primerjene in pa zavoljo Boga storjene, drugač bi znale hiti farizejskim podobne. Zares dobre dela imajo svojo čeznaturno vrednost, namreč gnado božjo in večno zveličanje zaslužijo, kakor uči Tridentinski zbor, in Jezus
sam pove rekoč: „Kdor stori voljo mojiga Očeta, ta bo imel večno življenje. Tega zasluženja pa je dobro pomniti, dobre dela nimajo same iz sebe, ampak po zasluženji Jezusovim, po dobroti in*obljubi božji; to je katolška vera, nc pa, kakor nam novoverci nespametno očitajo, de bi mi na zgol lastno pravičnost zaupali. Dobre dela so sicer po eni strani naše, po drugi pa so božji darovi, tako de po besedi imenitniga cerkveniga učenika Hog sam svoje dari plačuje. Dela, pa, ktere niso v gnadi božji storjene, nimajo zasluženja za večno življenje, dcsiravno imajo same na sebi nekakošno ceno in niso v hudo šteti, kakor uči Tridentinski zbor. Ali so nam pa dobre dela potrebne, ali so nam mogoče?
V. Potrebne so nam: zakaj Jezus sam pravi: „Xe poslušavci, ampak dclovci besede bodo zveličani:** in s. Jakob piše:,,Vera brez del je meriva.4* Tudi mogoče so nam, ker Hog vsakimu človeku svojo gnado da. ..Kar je pri ljudeh nemogoče, je pri Hogu mogoče ,u je beseda Jezusova.
D. Glejte temu nasprot je Luter učil, de dobre dela nimajo nobene cene, de so človeku celo škodljive, in ker mu je beseda s. pisma v več krajih nasprot bila, jo je zatorej pačil ali pa zamet-val. l*o njegovi iu po njegovih naslednikov misli bi bilo tedaj bolje nobenih dobrih del opravljati.
V. Potem ni čudo, de se je pri luteranih kmalo od začetka velika spačenost pokazala.
D. Kalvin sicer dobrih del ni tako zaničeval, vonder jim tudi ni posebniga zasluženja pripisoval. Hali so se ti novoverci, de bi človekove dela Kristusovimi! delu vrednosti ne jemale. Tridentinski zbor pa je po katolški veri drugač ceno Z ve ličarje v iga djanja povzdignil rekoč, de moč Kristusova je tolika, dc ni samo on nezmerno veliko zaslužil, ampak tudi nam zmožnost kaj zaslužiti pripravil.
Pozneje se je pri novovercih boljši spoznanje zbudilo, in najdete v tistih bukvicah tudi besedo, de dobre dela peljejo v nebesa (samo beseda ..dela** je v tisku viiii padla mende po starolutcraiisko). Zdanji neverei. se lahko ve. de se za dobre dela veliko ne zmenijo. Jansenijcva šola jo nekaj za Lutra ni in Kalvinam potegnila, ker je učila, de dobre dela človeku vse niso mogoče: pa več rimskih papežev je novo zmoto zavcrgla. Pa še je od dobrih del posebej nekaj reči.
V. Nar iincnitneji dobre dela so molitev, post iu vbogajme dajanje.
D. Tako je po tem ravno razločeno, ker imamo nekaj do Hoga. nekaj do sebe, nekaj do bližniga storiti. Evangeljci nam ne dajo vsih teli del veljati: več tega, kar k molitvi štejemo, pravijo dc je le človeško domišlIjevanje. Poslušanje s. maše zaver-žejo. ker nočejo spoznati te visoko vredne daritve; rožnikranc nam grajajo, dcsiravno je sostavljen iz nar lepših molitev in poln spomina na Jezusa Kristusa: prošinj do Hoga, zlasti do svetnikov tudi ne poterdijo. pravijo de so zastonj, ako ravno Jezus pove: ..Prosite, in se vam bo dalo.K Tudi od te službe božje, kjer mašniki v latinskim jeziku molijo, sploh menijo de je prazna, ker ljudstvo je ne razume: razumeti jo pa vonder ljudstvo zamore. ker sc mu molitve in navade svete razlagujejo. Dalje kar je del zatajevanja posta in taeiga, se jim tudi nespametno dozdeva, dcsiravno je Jezus sam za vse lo zgled dal: dela usmiljenja nar bolj priporočajo, nevcrcc ali krivoverce k pravi veri napeljevati pa vonder grajajo, ker jim je v zadnje vsaka vera v nebesa pot.
V. O koliko nespameti v vsim tem ženejo!
D. H koncu je v katolški veri še en razločik, kar dobre dela zadene, niso namreč vse dobre dela ojstro zapovedane, ampak nektere so le kakor od boljšiga priporočene ali svetovane.
V. Vem za evangeljske svete, radovoljno uho-štvo, vedno devištvo in stanovitno pokoršino pod duhovnim poglavarjem.
D. Jezus sam je tukaj razločik storil, ni sploh zapovedal premoženja vsiga ubogim dati, ampak na prosto voljo je to dal: od vedniga devištva je tudi rekel, de ga ne razumejo vsi, ampak Ic ktcrim je dano. Tudi s. Pavel pravi: .,0d devic nimam zapovedi, svet pa dani.** Pomniti je pa. de tudi za druge strani je več svetovaniga ampak človeku na prosto voljo daniga, de mu je moč bolj posebno ljubezin pokazati, in poverimo zasluzenje si nabrati.
V. Evangeljci se lahko ve.de za evangeljske svete ne marajo, ker jih je Luter sam za vergel, ko je iz kloštra vun šel in poprejšno nuno v ženo vzel.
D. Tudi vidite iz tistih bukvic. de kloštcrsko življenje evangeljcam ni všeč: tudi za razločik med ojstro zapovedjo in svetam sploh nočejo vediti. kte-riga je pa katolška cerkev vedno spoznala. Žalostno je samo, de so učeniki iz Jansenijevc šole tudi ta razločik tajili, ter terdili. dc je človek ojstro zavezan vse storiti, kar mu je le mogoče.
V. Tak nauk hi mogel pač človeka v obupnost pripraviti, ker bi sc pri vsaki stopinji hudo bati mogel, de bi ne bil kaj zamudil.
Kazjslcd |»o KeršjiiiNkini »vetu.
H i m* k o. Neki francoski list v dopi-u i/. Kima naziianuje. de so sv. oče dobili la*tnoročin dopis ml ruskima cara . v kterim jim leta svoje spoštovanje rv/.o-deva. in svojo pomoč ponuja, ako hi se hotla an^le-ka vlada proti svetni nar viksi oblasti sv. stola vzdigniti.
Iz Kima. Več let sem je papeževa vladija spoznavala. de se veliko zlega od otrok uhoznisih d iu/.in izhaja, ker nobeniga rokodelstva ne znajo in zato tudi stanovituiga in red ni ga življenja navajeni niso. Kavno iz te^a izvira so se naprave v čast -v. Jožefa vstanovile, v kterih ubožni in zanemarjeni dečki poduk dobivajo in sc perpravniga rokodelstva vadijo. Njih začasni vod|a je predpostavljeni napravi v čast sv. križa na Kranco-zovskim.
Na Angleški m in Irskim se katoličani v zvezi z vsimi, ki jim je svoboda in pravica ljuba, za blagor katoliške cerkve stanovitno in resno potegujejo; in upati jc nar imenitniši zmaga . ki jo je katoliška cerkev od šestnajstiga stoletja sem čez laž in zlobo perdobila. Za katoliško cerkev se ne vojskujejo samo nji vdani udje, ampak tudi taki. ki niso katoličani, pa vunder hočejo, dc naj se cerkvena in deržavua svoboda spozna in iz-pelja; med temi so znani deržavni možje: llume, <*ib-son, C ob d en, Roebuck itd. Hume je v narodnim zbora opomnil, de je zlo ponižno spoznanje . ee protestantje pravijo, de je krivoverstvo per tolikim številu, bogastvu in mogočnosti deržavnih duhovnov v nevarnosti zavoljo naredbe papeževe svojo veljavo zgubiti. (■ih«on je pokazal. de anglikanski duhovni zavoljo tega ljudstvo zoper papeža dražijo, de njegovo pazljivost od sebe od-vernejo ; ter je perdjal: „Jest siin sicer goreč protestant; pa gotovo ne vem, zakaj Angleško, ki je cerkveno svobodo sprejelo in cerkveno enakopravnost hoče. per katoličanih izjemo tega pravila tiria** In zbor mu
je te besede poterdil. Kobden je sosebno razkazal, de papeževa naredba v kraljičino oblast ne sega, ker tako imenovana cerkvena oblast angleške kraljice le angli-kane. ne pa druzih krivoverskih ločin in tudi katoličanov ne zapopade. Nar bolj goreče se pa irski katoličani za cerkveno svobodo potegujejo. V Armaški škofii so imeli duhovni zbor. v kterim so sklenili, de si bodo, ak»> bi se imele kervave postave preganjanja zopet vpeljati. z vso močjo po vstavili poti perzadevali svojim katoliškim hratam na Angleškim zoper krivjčin napad n) b svobode pomagati: de se bodo zvesti duhu svojih prednikov, marternikov in spoznovavcov vere. ki jim je bila njena čistost ljubši kot kri. ki so jo v njeno ohra-njciiic prelili, vsiga vanjah za obvarovanje čistosti svojiga nauka in svobode svoje cerkve. Oče Ignaci (Juri Spencer j šc vedno z gorečo vnemo pismeno in ustmeno v >t katolič ane k molitvi za spreobcriijenjc Anglikancov spnilbii luje. Kardinal Niseman sc še tudi zmiram serčno obnaša. V nekim govoru je izustil, dc anglikanska cerkev šc zmožna ni svoje čede zoper katoličanstvo obvarovati. ker šc nc dopolnjena le hrepenjenje v sercu zapusti, ki vse. kar jih je za napredovanje perpravnih. k zročivnimu pervotnimu keršanstvu pelja. ki jedogodba in se izsnovati ne da. Od krika zoper katoliško ško-fijstvo takole govori: ..Angleško ne ve. kaj de dela.se bo pa ze spet spainetvalo. Ko bi cerkvi hujši nevarnosti nc protilo . bi sc komaj krona marternstva perdobiti zamogla. t aka jo pa drugo vojskovanje s hujimi sovražniki. Ali kakor je nekdaj Angleško svojiga Boni-faeja pred več kot deset sto leti na severno Nemško poslalo, tamkej pervo seinc keršanstva usejat, bo moglo nemara še v prihodnje v vojskovanji zoper veliki tabor sovražnikov na brandenburškim pesku v pervi verst i vojskovati sc. Nemško, ki se ravno vije pod prcklet-stvam babilonske prederznosti svojih modrijanov in je z babilonsko zmešnjavo udarjeno, jc šc vedno sovražnik; \ngle-ko jc šc zmirej v otročji zvezi s kcršansko cerkvijo. in Francozovsko se že davnej skesano k nji po-vračujc.
I/, s vajcarsk iga. V Genevi. mestu kalvinijan-stva. sc vse o /idanji velike katoliške cerkve trudi. Katol.-kc občine celiga okrožja so se pogovorile, de bodo brez plačila z rokami in vožnjo perpomogle poravnati pro.-tor za zidanje. Nova cerkev je v Mariino var-tvo zročena pod imenam rGenovanska Mati Božja. Pač čudno znamnje današnjih časov. V sredi Geneve, krivu\erskiga Kima. kjer se je tolikanj kervi pretilo . katoliško vero zatreti. se v devetnajstim stoletji katoliška ccrkev vzdiguje. V 1815. letu jc bilo v Genovi .'{OOO katoličanov, zdaj jih jc pa že 11.000. Ti katolčani, ki so večidel iz Savojskiga . Francozovskiga in iz druzih S\aj carski k okrožij v to mesto peršli, so zlo goreči; ni davno, kar so bolnišnico napravili, ki jo mile sestre oskerbljujejo; vstanovili so tudi dekliško šolo. v kteri šolske sestre uče : še katolški dnevnik rObscrva-teur de Geiicvc" so na dan spravili. To srečno napredovanje se pa večidel iz vneme duhovnov izhaja, ki imajo posebno dobriga duha in hvalo vsih katoličanov zasluzijo. Tudi sveti oče papež Pij IX. ho občniga namestnika in fajmoštra Dunov er-a prav prijazno sprejeli, inu H M M) tolarjev za novo cerkev podarili in ga z dvema spiiminkama okim ali. Ko je Punover v Gcecvo nazaj peršel. je vse katoličane poklical, jim papeževo prijazno sprejetje oznanil ter jih v imenu svetiga očeta blagoslovil. A. Z.
V M a n š c s t r u jc marseilski škof podlogo k novi cerkvi postavil. V proecsji. oblečen v škofijski obleki, v sredi veliko duhovnov se jc podal na namenjen pro-
stor, množica ljudi ga je obsula, med kterimi je bilo veliko protestantov. Mašnik , ki je poprej anglikanski duhoven bil, je pridigval od sreče ud katolške cerkve biti. Per, prazničnim obedu potlej so se tudi protestantje znajdli; škofje imel pervi sedež in prosili so ga molitev pred jedjo glasno moliti.
V I. iverpulu so katolčani večidel Irci. Ko so bili marscilskiga škofa ugledali, niso vedili od veselja, kaj početi. Po dokončani večerni božji službi so gaob-suli; mu oblačilo in roke kuševali. matere so mu molile svoje otroke in ga prosile, dc naj jih blagoslovi, bolniki so ga prosili, de bi roke na nje pokladal. To se je godilo v sredi velieiga mesta v protestantskim Angleškim.
Brisi ol. veliko primorsko mesto na zahodni strani, jc pred nekterimi leti imelo med svojimi 127.000 prebivavei komaj .'1—1000 katolčanov in zanje majhno odročno cerkvico iu 2 duhovna. Zdaj je tukaj čez 10.000 katolčanov. ki imajo dovelj duhovnov, več šol in 3 nove cerkve. Sosebno ena je prav prostorna in božja služba v njej je tudi od protestantov pridno obiskana.
Nar manj katolčanov ima jugo-zahodna stran An-gleškiga imenovana Kornvvallis. Minihi reda čistiga spočetja Marije Divicc imajo stanovanje tukaj v mestu P en z a n c c. Ko so bili oni sem peršli, niso imeli tu in tam vseljeni Irci nc duhovnov in ne kapele. Zdaj je tukaj žc čversta katolška srenja vtemcljena. Karjcpa nar lepši slišati, je to, de krive presoje in napčini za-umeni, ki so jih anglikanski in še bolj metodiški (vc-slejanskij pridigarji ljudem od katolške vere dajali, če dalrj bolj zginejo. Metodiška kriva vera iz med vsih druzih krivih ver katolško vero nar huji sovraži, in ravno Kornvvallis je poglaviten sedež mctodizina. Še le v sredi 18. stoletja je ta kriva vera iz anglikanske vstala in je že zdaj spet v več oddelkov razdeljena. — Angleški katolčani. zlasti ti. ki so iz anglikanske krive vere h katolški prestopili, kažejo nar lepši vnemo in delavnost za svojo vero. Te nove katolčane v iditi, bi si skorej mislili, de so pervi časi keršanstva nazaj peršli.
Tudi angleški pervaki katolške vere so sploh reči pravi zgledi pobožnosti in vneme za katolško vero. Ne lc imenovan lord Šrevvsburv-Talbot. ampak tudi pobožen sin vojvoda Norfolk, Kari Arundel in Surrev (njegov oče se je pa v sedanjim parlamentu slabo obnesel), in rodovine Kliflord, Weld, Vavasseur. Stouston iu Maksvvell so pravi stebri katoličanstva. V. Sežun.
Nekdajni škof vKrakovim. Karol Sariusc S k or-kovvski. ki je mogel v letu 1832 svoj škofski sedež zapustiti, je 25. prosenca t. 1. v Tropavi ( vAvstrianski Silezii), kjer je od tistiga časa v delih pobožnosti in dobrotnosti živel, v 83. letu svoje starosti umeri. Mar-sikaka solza hvaležnosti bo iz oči ubozih in zapušenih sirot na njegov grob tekla.
Darila za rast. misijonarja g. Dr. Iguaeja Hnoblelierja.
Od poprej . . 214gld. 58 k r.
......... 7 ,. 16 .,
A. S. V...........
Gosp. Ignac Kržen, lajmošter v Golacu	5 '	—
M. O. ...................., l	_ l
J. Z. v Šent-Jurji..............5 r	—
Skupej . .	233 gld.	14 kr.