jjBMM
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 245
Maribor, sobota 26. oktobra 1929
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri R*čun pri poštn»m ček. lav. » Ljubijanl St. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dl«
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po tarifu
Oglasi sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic« K. 4
Penetracija tujega kapitala
* nago državo se nevzdrJao nadaljuje, fi&pram prvemu desetletju s to razliko, da sedaj prihajajo Angleži, Amerikanci, Francozi in Švedi s svojimi kapitali že osebno v nase kraje, dočim je doslej prihajal tuji kapital v našo državo s posredovanjem Dunaja in Pešte, ki sta kot Posredovalca imela lepe dobičke.
Plasiranje tujega kapitala v državi, ki ie bogata na prirodnih zakladih, a revna na kapitalu, ima gotovo svoje dobre strani, ker narodno gospodarstvo nujno zahteva aktivnost narodnih bogastev. V haši državi se je tuji kapital tekom prvih let po prevratu uveljavil predvsem v formiranju denarnih zavodov. Kasneje je zavladal nad našo šumsko industrijo, toaša največja šumska podjetja finansira toji kapital, proti kateremu je bil domači Capital brez moči deloma radi nedostat-ftosti deloma pa radi medsebojne sebičnosti in zavisti, ki je preprečevala, da bi se s fuzijo obstoječih kapitalov omo-točil plasman nacionalnih finančnih vi* rov v razne investicije. Tuji kapital je — kakor že rečeno *— prihajal k nam preko Dunaja in Pešte, ker je bila v prvem desetletju tujina zelo slabo in zelo neobjektivno poučena o naših gospodarskih prilikah.
Z letošnjim letom pa se je položaj znatno spremenil in nastal je preokret, ki Pomeni sicer znaten napredek za naše Orodno gospodarstvo, ki je pa na drucl j*trani žalostno spričevalo za naš domači kapital. Dočim so prejšnja leta mogli veleti izgovori o revnosti našega finančne-*a trga, o pomanjkanju kredita itd., teh Pojavov danes ni več. Kapitala je dovolj "J tudi kreditne prilike so znatno boljše, ^očim je bilo v prvih letih hranilnih vlog ^maj po kakih 10 milijard Din, so narasle v 1. 1928 že nad 17 milijard in bo-letos prekoračile 20 milijard. Vkljub 'etnu pa je treba še vedno konstatirati Pasivno resistenco domačega kapitala, ki jjiirno gleda naval tujega kapitala v našo
J^ji kapital, zlasti amerikanskl, fran-JJskl, angleški in švedski kaže letos ve-interes za naše rudarstvo, ki po svoji eromnosti seveda zasluži največjo polnost. Velika ameriška rudniška tvrd-Hun„*Ahe America" Smelting and Rafi-Cn Cy,* f osnovni,i1 kapitalom 220 mi-C?\doanev,J°*,dobila koncesijo za 'Dloatadjo rudniškega terena v celem čeu? Srebrenica v Bosni, kjer je svln-tUdiV ,ezna’ srebrna> živosrebrena in
Venu rena Suda‘ Ta, družba v Ne* . nad 76 tovarn ln t0P»lnic bakra, OM Iin srebra. Investirala bo v Bosni nar ~°° milijonov Din. »Socletč de Pe-*’ vel|ko francosko-Špansko ru* kaDu ° pod|etJe v Parizu, z ogromnim ta n.f 2m’Je prevzelo rudnike magnezl-pIoatB,>ii *er koncesijo za eks-lika ibarskega rudnega terena. Ve-bakrenft f	rudarika družba raziskuje
aovi|a Vfr,evne v iuM Srbiji in bo usta-6akrenihe	družbo za eksploatacijo
*»	v	Jugoslaviji.	Velika	Sved-
"“ckhoi ’A-B Electric Invest. v Je že vzela v zakup večino
Dr. Schaubach — okrožni inšpektor v Mariboru
KRALJEV UKAZ O IMENOVANJU OKROŽNIH INŠPEKTORJEV.
BEOGRAD, 26. oktobra. Kralj je danes dopoldne podpisal ukaz o Imenovanju okrožnih inšpektorjev. Za okrožnega Inšpektorja dravske banu*
vine v Mariboru je imenovan dosedanji veliki župan mariborske oblasti, g. dr. Schaubach.
[poslaništvo. Sovjetski vojaški ataše, polkovnik Besanov, je skušal pridobiti nekega aktivnega ulanskega oficirja, da bi mu preskrbel važne podatke o organizaciji poljske armade, ta pa je stvar takoj naznanil poljski vojaški oblasti. Sovjetski vojaški ataše je bil. nato takoj odpoklican.
Stanovanjski zakon bo ukinjen
POSEBNA MINISTRSKA NAREDBA O ZAŠČITI NAJEMNIKOV.
BEOGRAD, 26. oktobra. Davi se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je pečala z vprašanjem podaljšanja zakona o stanovanjski zaščiti. Kolikor se je moglo zvedeti, bo zakon o stanovanjski zaščiti ukinjen. Zato pa bo s posebno ministrsko naredbo podaljšana na jemniška zaščita v gotovih pokrafinah oziroma krajih, kjer vlada še vedno
veliko pomanjkanje stanovanj. Tamkaj, kjer bodo poizkušali hišni posestniki svobodno razpolaganje stanovanj zlorabljati z neprimernim zvišanjem najemnine, ki ne bi bilo v nobenem razmerju z gradbenimi stroški !n amortizacijo, bo Imela vlada še vedno priliko, da zaščit) najemnike s primernimi odredbami.
Daladier o naloiah Franclje
FRANCIJA NAJ STOPI NA CELO Gl BANJA ZA RAZOROŽITEV IN UNI-
JO EVROPSKIH DRŽAV.
PARIZ, 26. oktobra. Predsednik republike, Doumerque,. je poveril sestavo nove vlade predsednika radikalne stranke, Edvardu Daiadieru. Na kongresu svoje stranke v Reimsu je imel Daladier važen in 2naČilen govor, v katerem !e izvajal:
»Zbornica je obsodila politiko desnice. Večina, ki je vrgla vlado, je levičarska in jo zato dolžnost, levice, da se združi in sestavi novo vlado. Nikakor se ne sme dogoditi, da bi radi osebnih malenkosti ostala oblast v rokah socijalistov in na-cjonalistične reakcije. Slepi imperijalizem ki razpolaga žalibog s 60 milijardnim kapitalom, se trudi, da proda Evropo, mater znanosti, umetnosti in civilizacije. Predvsem je potrebno, da se odpravijo v Evropi vse carinske meje, kajti nove države, ki so nastale po vojni, vidijo v cariniku in vojaku edini Izraz svoje na-cijonalne suverenosti. Gospodarska unija Evrope je nemogoča brez paralelne politične omejitve suverenosti posameznih držav.
Da pa se izvede ujedinjenje Evrope, je potrebno v prvi vrsti, da se dejanski pri* Čne z razoroževanjem. Ravno sedaj se vrši novo strašno tekmovanje v Oboroževanju in stojimo pred sklenitvijo an-gleško-ameriškega svetovnega gospod-stva na morju. Dočim državniki stalno govore o Kelloggovem paktu, o Društvu narodov in o ujedinjenju evropskih držav, pa odgovarjajo na drugi strani ge-neralitetni oficirji vseh držav s stalnim poviševanjem vojaških izdatkov. Fraa-cija namerava samo letos izdati za narodno obrambo 10 in pol milijarde fran-
kov, vrh tega pa še tri milijarde za utrditev mej. Francija mora spraviti svoj vojni proračun v sklad z današnjim stanjem v Evropi in se energično postaviti na Čslo gibanja za razorožitev. 2e sedaj se morajo pričeti pogajanja o razorožitvi vseh držav in sicer v pričakovanju onega važnega dne, ko bo moglo Društvo narodov postaviti skupno vojsko vseh narodov in Samo razpolagati ž njo.«
Kongres radikalno-socijalistične stranke je končno sprejel soglasno resolucijo, ki naglasa, da bo radikalna stranka storila vse, da pridobi vse levičarske stranke za stalni program in sicer na podlagi načel: ločitev cerkve od države, splošni mir, davčna pravičnost in socialni napredek.«
Pauratek prestolonaslednika Umberta u Rim
BRUSELJ, 26. oktobra. Italijanski prestolonaslednik princ Umberto je odpotoval včeraj v Rim. Na kolodvoru sta se poslovila od njega belgijski kralj Albert in prestolonaslednikova nevesta, prince-zinja Marija Jose s spremstvom. Policija je izvršila^ obsežne varnostne odredbe, da prepreči morebitne incidente in je aretirala okrog 30 v Bruselju živečih Italijanov protifašističnega mišljenja.
Popoln Uspeh slouaških učiteljeu u CTlariboru
Navdušene ovacije pri koncertu. —< Pozdravni govori pri banketu.
Koncert slovaških učiteljev je v Mariloru prav sijajno uspel. To je treba povdariti še posebno z ozirom na okolščine, pod katerimi se je vršil in sicer 25. v mesecu in pa, ker bil to že tretji koncert v mesecu. Maribor pa je sijajno dokumentiral svojo znano prijateljstvo do Čehoslovakov, pa tudi smisel za pevsko umetnost.
Koncert je Otvorila češkoslovaška državna himna, na kar je spregovoril, toplo pozdravljen, o pomenu češkoslovaškega državnega praznika konzul R e s 1, meščanskošolski učitelj g. Šušteršič pa je podal zgodovino pevskega zbora slovaških učiteljev in orisal pomen pesmi za narodno kulturo.	,
Sledile so bajne slovaške, češke, poljske in jugoslovanske pesmi. Slovaški učitelji so želi cele salve priznanja, posebno mladina je bila včasih uprav elektrizirana miline slovaških melodij. Mariborski učitelji so tudi poklonili gostom krasen lovorjev veneo z jugoslovansko trikoloro.
Po koncertu, ki je v polni dvorani tako moralno kot finančno, popolnoma uspel, se je vršil na čast gostom prijateljski sestanek v kolodvorski restavraciji, ki je prav hitro in animirano potekel. Udeležili so se ga odbor* niki Lige s predsednikom dr. Pivkom, češka kolonija s predsednikom Franjem Burešom in podpredsednikom Ivanom Knopom, številni učitelji, kot zastopnik mestne občine šolski upravitelj Viktor Grčar ter češkoslovašk’ konzul dr. Resi.
Imenom Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige je nazdravil gostom dr. Reisman, nakar so še govorili konzul dr. Res!, ter imenom učiteljev in mestne občine g. Grčar in za Slovake predsednik zbora g. Dutka. Ob naj-lepšem razpoloženju in polili priznanja gostoljubnemu in bratskemu sprejemu v Ljubljani ifi Mariboru so s« slovaški učitelji odpeljali ob 1. url zjutraj z brzovlakom proti Dunaju domov.
električne centrale in vodi za zakup vseh električnih ceu-
zemuhske
pogajanja T 	.--T.	VU11-
tral v Sremu in Banatu, da b}- sčasoma izvršila popolno elektrifikacijo obeh pokrajin. Svoj delokrog v tem pogledu hočejo Syedi razširiti tekom Časa na vse pokrajine ob Savi in Donavi, In tako bi lahko našteli še celo vrsto francoskih, angleških, švedskih in drugih firm, ki se resno bavijo z načrti za plasiranje kapitalov v naši državi.
Kakor danes stoje stvari, bo tekom ne-
5ou|etska vohunska afera
no Poljskem
VARŠAVA, 26. oktobra. Oblasti so izsledilo novo vohunsko afero, v katero je zapleteno tukajšnje sovjetsko
kaj mesecev prišlo v našo državo krog ene milijarde dinarjev amerikanskega, angleškega, francoskega in švedskega kapitala za eksploatacijo prirodnih bogastev naše. zemlje. Skrajni čas, da se zganejo tudi oni, ki razpolagajo z našim domačim kapitalom, ker se nam lahko sicer zgodi, da bomo popolnoma zamreženi s tujim kapitalom, ter od njega popolnoma odvisni nele v gospodarskem, ampak koncem koncev tudi v političnem pogledu.
Avtobusni promet na letališč®
bo jutri, v nedeljo, zelo živahen. Od Glavnega trga bo vozilo 7 avtobusov, radi česar bo na progi II. vozil samb en avtobns, toda le do Glavnega trga. Tudi na progi V. bo ukinjen en avtobus, pro* ga I. pa bo podaljšana do Novfe vasi In Lajteršperga. —*
Igralce državne razredne loterije
obveščamo, da so srečke za V. kolo že prispele. Ker prične žrebanje že 7. novembra, prosimo igralce, da srečke Čim-prej obnovijo v upravi »Jutra« in »Veternika«. —
Skromnost.
Klančnik je prišel k razpečevalcu radio aparatov: »Prosim vas, rad bi sl nabavi? detektorski sprejemni aparat za čim krajšo dolžino valov. Imamo tako tesno stanovanje.«
Na „postate»š*u“ sv. Bolfenk j Mariborski in dnevni drobil
Severno od Osojskega jezera se vleče v vzhodno zapadni smeri v podobi velikanskega mačkinega hrbta visoko pogorje, iz kojega planote se le tu pa tam, celo gorsko gomoto prijetno oživljajoč, dvigajo posamezni vršaci in kope prav tako, kakor na našem Pohorju. Razgled, ki ga nudijo njegove najvišje točk*e na /celo deželo Koroško, na njeno hribovje in gorovje, na Dravo in njene mnogoštevilne pritoke, na celo vrsto najrazličnejših jezera, mest in vasi, v megleni daljni pa na ves gorati svet nove Avstrije, Gor. Italije in skoro cele Slovenije tja do ras-stegnjenih hrvaških gora, dolvanjiščince in do Slemena, je impozanten in naravnost očarujoč. Je to O s j š i c a, tudi Grlica (n. Gorlitze) imenovana; koroško Pohorje; oboje približno enako visoko in popolnoma enako oklikovano, morfološko geološko spadajoče k centralnim Alpam, sestavljeno iz istih prvotvornih kristalin-skih škrilavcev; oboje z isto floro in favno.
Mala Avstrija je zvezala visoko Grlico in globoko ležeče obrežje sanjavega 0-sojskega jezera z visečo žično železnico, ki obratuje šele tretje leto, a je v tem kratkem času proslavila Grlico in s tem celo Koroško tako, da se jo lahko imenuje privlačno silo prve vrste nele za domačine, ki se pozimi na njo lahko vozijo za nizko ceno smukat, ampak v še večji meri za brezštevilne inozemce. »Kan-zelbahn« ježe znana povsod in vabi vedno več tujcev in z njimi vedno več denarja v deželo.
Kdor je prilično spoznal velikanske u-spehe in napredke, ki jih je v tujsko-pro-metni industriji dosegla povojna Avstrija, posebno Koroška, ta se mora nehote jspomniti koroške Grlice in njene vzpenjače, ako se, sprehajajoč se po temnih gozdovih našega Pohorja, ustavi pred visokim stolpom s priprostim gorskim zavetiščem in pred razpadlim zidovjem z pstanki nekdanje cerkvice, ki se imenuje sv. BolfenknaPohorju (1037 m.). iTisti, ki zagovarjajo pogumno in neustrašeno idejo graditve vzpenjače s pohorskega vznožja pri Radvanju ali Pekrah sem gori k sv. Bolfenku, niso nobeni fantasti, temveč se gibljejo na popolnoma realnih tleh, na kterih se le oni ne znajo znajti, ki ne vedo, kaj pomeni modemi tujski promet v gospodarskem, kulturnem in ne v zadnji vrsti tudi v med Harodnem pogledu.
v Dokler pa ta projekt ni uresničen, tako dolgo izletnik tega krasnega in mirnega počivališča ne more doseči drugače nego peš. Poti in stez, ki vodijo sem, izvoženih ali samo izhojenih, zaznamovanih, pa ftadi nezaznamovanih, je mnogo, tako da jSi jih vsakokrat lahko izbereš po mili Mii in razpoloženju. Kdor hoče napraviti brez vsakega posebnega napora izlet kkozi pohorske gozdove preko svetlih seč k sv. Bolfenku, naj gre skozi pravljično »Poštelo« nad Radvanjem po ta-kozvani severni poti, ki se dviga stopnje-ma po terasah gorskega grebena vedno Više in više. Kjer je stvarnikova roka pustila v svetišču temnega gozda odprto Večje ali manjše okno ali ga je šele napravila neusmiljena sekira drvarjeva, naj se mimogrede ustavi in malo pogleda Skozenj proti severu in proti jugu. So na tej poti točke, ki nudijo krasen pogled na Maribor, zlasti pa na Dravsko polje, na Haloze, na Boč, na Rogaško goro in na hrvaško pogorje v ozadju. Tako lahko že
V	naprej slutiš, kako sijajen razgled te fcaka na cilju. Tik predno dospeš do njega, se pri kapelici sv. Antona s svežo vodo »rimskega« vrelca, ki v hladni senci zelenega gaja vre izpod nje, lahko Okrepčaš za nadaljno pot.
Takozvana »lovska steza«, ki pelje za pohorskimi vinskimi goricami k sv. Bolfenku, je zelo strma, deloma od vode Izprana in s koreninami, grmovjem in drevesi preprežena in v vsakem oziru težavna; priporočljiva pa dobrim pešcem z zdravim srcem, ki hočejo v prosti na-*sti e(e^* ki ga sicer more nuditi samo zelo vroča parna kopel. Sicer pa prekaša, kar se tiče strmin in te-pvnosti poti, »lovsko stezo« še druga, tudi dobro zaznamovana pot, ona namreč, ki vodi skozi Radvanje mimo prej Rosmanitovega, sedaj Štampahovega gradu skozi obširne gozdove mimo lov-«ke koče in visokega lovskega prežališča 1
po zelo napetem, strmem pobočju k gorskemu grebenu.
Cerkveni in posvetni gospodje srednjega veka, ki so kot eksponentje bavar-sko-frankovske državne oblasti na Pohorju in v njegovih sosednih predelih zapovedovali domačemu ljudstvu, so sv. Bolfenka brezdvomno imeli v visokih čislih; tam, kjer sedaj stoji »Ruška« koča, so postavili njegovemu učencu, nemškemu cesarju Henriku, lepo, veliko cerkev, cerkev sv. Areha; tudi v zapadnem Pohorju, tik pod Veliko kopo, 942 m. nac morjem, so njemu samemu, sv. Bolfenku, tu Volbank imenovanemu, dali v mičn cerkvici še drugo zavetišče. Gradnja cerkve sv. Bolfenka nad Mariborom v višin 1037 m. nad morjem, tik nad strmim prepadom severnega pohorskega pobočja okoli 1. 1450. sredi gozdov, po katerih so se tedaj še klatili volkovi in medvedi, je morala gotovo premagati velike težkoče.
Domače ljudstvo si o tem še danes pripoveduje: Sv. Bolfenk je imel pobožno željo, da osebno zgradi cerkev. Ko premišljuje, kako bi se delo dalo najlažje izvršiti, se mu ponudi hudobec, da mu zgradi cerkev v eni sami noči, toda pod pogojem, da bo prvi romar, ki vstopi v cerkev, njegov. Dan plačila nastopi, ko pride prvi romar: Volk z ugrabljeno ovco. Sv. Bolfenk reče hudobcu; »Romar je tvoj, darilo, ovca, pa moja.« Takoj se zažene cela čreda hudobcev na volka, prvega romarja, in ga raztrga na kosce, da njihovemu poglavarju niti dlaka ne preostane. Radi tega razjarjen, se zaleti v ogelj cerkve, da nastane v njej velika luknja, ki jo še sedaj kažejo.
Masivni zvonik, toda brez zvonov, še stoji. Tudi del nekdanje cerkvice, z lesenim stolpičkom na strehi, kojega zvončku je vojni čas prizanesel. Kjer so nekdaj stale podobe svetnikov in svetnic in se je pobožno ljudstvo zbiralo k molitvi in cerkveni pesmi, gospodari bradat logar s svojo soprogo kot gostilničar. Le enkrat na leto se zbere na trati pred cerkvijo, na gorskem pobočju, mala cerkvena občina protestantov, da čuje z improvizirane, s svežim smrečjem okrašene lesene prižnice besedo božjo, pravo gorsko pridigo. Gostilničar pa radevolje pokaže vsakemu novemu gostu kamenito verando na severni steni stolpa, odkoder se, razen na jug, na vse strani odpira impozanten in obenem ljubek in mičen razgled: ljubek in mičen tam, kjer se oziraš od neskončnih gozdov pohorskih, od ljubkih holmov in vrhov v Kozjaku, od smehljajočih se njiv in travnikov Dravske doline črez rudeče-rumeno svitajoče se Pekrske vinograde ob Dravi navzdol mimo Maribora na pestre Slovenske gorice; impozanten in omamljiv pa, če proti severu gledaš na velikane avstrijskih centralnih Alp in konečno obstrmiš ob neskončnem morju, ki valovi nad Ogrsko nižino.
Četudi sedaj še manjkata mariborskemu sv. Bolfenku rdobnost in komfort, ki jih razvajeni meščan le težko pogreša, pa ga vendar krasi bolj kot »Mariborsko« ali »Ruško« njegova idila, ogrnjena s pajčolanom pravljične preteklosti, in pa očarujoči razgled, ki ga njegova veranda nudi in ga v mikavosti kakor v grandioznosti prekaša samo še bližnji tako-zvani Mariborski razglednik.
Ko bo sedaj vzpenjača, vodeča do sv. Bolfenka, odprla zelene gozdove in svetle višave našega Pohorja tudi onim, ki ga peš na morejo več doseči, bo sv. Bolfenk še le prav zaslovel, ne le doma, ampak tudi v inozemstvu, ne le kot postajališče in počivališče, ampak kot Izhodišče za izlete peš in z avtom po pohorskem grebenu.	Dr.	Fr.	M.
(Dariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 26. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delavska predstava.
Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri »Morala gospe Dulske«. Kuponi.
3ondeljek, 28. oktobra. Zaprto.
Torek, 29. oktobra ob 20. uri »Piskro-vez«. Premijera, ab. B.
Petelnova očala
so najbolJSal
Letalski dan u mariboru
Z največjim zanimanjem pričakuje vsa javnost jutrišnjo letalsko prireditev, ki je po bogastvu in pestrosti sporeda brez dvoma prireditev mednarodne kvalitete. Že letalski dan v Ljubljani je bil veličastna manifestacija modernega letalstva In so se množice navduševale za drzne zračne akrobate, pilote in telovadce. Senzacija nad senzacijami pa bo smrtni skok Hedy Schuhmannove iz višine 1000 metrov, ki ga bo bržčas ponovila.
Velikopoteznost reklame prireditelja je najboljša garancija za ogromen poset, ki bo brez dvoma najmanj tolik kakor lani, ko se je na Teznu zbralo 30.000 gledalcev. Tokratni meeting bo nudil neprimerno več. Presenečenje bo sledilo presenečenju, kajti vratolomnih drznosti res brezhibnih letal in tolike izvežbanosti ni imel še nihče priliko opazovati. V Zagrebu je pilot Raab s svojimi produkcijami navdušil vse mesto in s strani strokovnjakov, ki pač dobro poznajo in razumejo aerodinamične principe letenja žel navdušeno priznanje.
Z ozirom na velik obisk vljudno naproša Aero-klub občinstvo, da si preskrbi karte za meeting že v predprodaji ali pa na poti do letališča, da s tem prepreči naval pri vhodih na letališče. Blagajne bodo poslovale na Grajskem trgu, Kralja Petra trgu in več jih bo postavljenih na Tržaški cesti. Člani, ki niso kupili vstopnic v predprodaji, dobijo iste samo pri zadnji blagajni pri vhodu na letališče, proti legitimaciji. Za sedeže se ne izdajo posebne vstopnice. Aero-klub se bo potrudil, da preskrbi kolikor mogoče več sedežev. Za vsak sedež se mora nabaviti še nova dodatna vstopnica za Din 10, ki se dobi pri reditelju. Z ozirom na to, da Maribor ne bo imel tako kmalu prilike občudovati letalce mednarodnega slovesa, prosi Uprava Aero-kluba vse poset-nike, da si nabavijo pravočasno vstopnice, ki so itak zelo poceni z ozirom na senzacijonalni program in velike stroške, ki jih ima pri tej prireditvi. Vstopnice naj se ndsijo na vidnem mestu ter se dobe v to svrho pri vsaki blagajni igle. Kogar se zaloti na letališču brez vstopnice, plača dvojno vstopnino. —
Nakupovanje slovenskih posestev na meji.
K poročilu Narodne obrane o nakupovanju slovenskih posestev v marenber-škem okraju po Nemcih se nam zdi potrebno opozoriti, da se slični nakupi vršijo tudi v drugih obmejnih krajih. Tako je prešlo v zadnjem času več slovenskih gozdnih in drugih posestev v Mežiški dolini v nemške roke, a posamezne slučaje poznamo tudi s Kozjaka, Pesniške doline in Slovenskih goric. Osobito vzdolž Mure ter v Apaški kotlini se Nem ci silno zanimajo za slovensko zemljo, dočim nasprotno budno pazijo, da ne bi nemška posestva prešla v slovenske roke. Posebno pa se nemški posestniki branijo prodati svojo zemljo primorskim priseljencem. Iz vsega tega je jasno razvidno, da mora biti v ozadju organizirana akcija, bodisi s strani tukajšnjih ali pa linozemskih nemških organizatorjev in voditeljev. —
Smrtna kosa.
Umrl je v svojem rojstnem kraju Za-Jukovje pri Sevnici gospod Anton Ivnik, oče g. Toneta Ivnika, poštnega uradnika v Mariboru, bivši posestnik in trgovec na Bučah pri Kozjem. Danes so ga položili c večnemu počitku. Blag mu spomin, ža-ujočim naše Iskreno sožalje! —
Mestno kopališče >o odprto jutri, v nedeljo, ves dan. Pri-lodnji teden pa bo radi Čiščenja parnega kotla zaprto 3—4 dni. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Predavanje »Pregnan v Sibirijo« bo drevi ob 8. v veliki kazinski dvorani. Jniv. prof. dr. Halm bo pripovedoval na podlagi lastnih doživetij In pomembnih zgodovinskih dokumentov o sibirskih Ječah in rudokopih, kamor je bilo pregnanih toliko ruskih intelektualcev. Dr. 1alm je globok poznavalec ruskih razmer. Saj je živel 10 let v Rusiji in je edini zapadnjak, ki je na ruski univerzi do-ciral rusko literaturo. Vso njegovo pot jo ponazorilo 60 lastnih prekrasnih skioptičnih slik. -
Jedilno orodje
v srebru, alpiki-srebru In alpaka v veliki izbiri.
Samo prvovrstna kvalitetaI
6 žlic, 6 vilic, 6 nožev, 6 žličk za kavo, I« alpaka s pismeno garancijo, v najmodetnei5ih oblikah
Din 325'-.
6 žličk za kavo z etuiem samo
Din 65"-;.
ctročji pribor, obstoječ iz noža, vilic, žličke i* žličke za kavo z etuiem samo
Din 97"^.
Urar In Juvelir
M. JLGER & SIN
MARIBOR, Gosposka ulica
Prodala tudi na obroke.
Ana Karenina.
Ana se zaveda, da ni več, kar je bili
V	nadaljnjem razpletu dejanja ji bolest* na ljubezen do Vronskega trga srce kos za kosom. Ta hrabra in zvesta žena propada. Nima več moči, da bi se ubranila nečimurnosti; njeno življenje ima samo še namen ugajati drugemu. Otrok se boji in ljubosumnost jo muči. Poltenost jo vrže v objem laži. Svojo propast hoče zakriti z uživanjem morfija — toda od notranjih muk ne more več ozdraviti; do nezavesti jo mučijo slike njene prošlostl in sedanjosti, dokler je ne vržejo pod kolesje vlaka. Tolstojevi večeri bodo pričeli v Grajskem kinu 29. trn. —
Kar si najlepšega zamisliti morete, to bode:
Stari Heidelberg
Visoka pesem študentovske ljubavi, močnejša od tradicije, močnejša od — smrti.
Pride v Union kino
_ -  -   -
Leharjev »Plskrovez« na mariborskem odru. Kot prva operetna predstava v letošnji sezoni se vprizori v torek, 29. tm zelo melodijozna in učinkovita Leharje* va opereta »Piskrovez«. Muzika te operete ima mestoma operne momente, dejanje je velezabavno in se vrši v meščanskih in vojaških krogih. Nastopi ves operetni ansambl in otroški zbor. Režira t< Harastovič, dirigira g. Herzog.
Prldobninskl davčni zavezanci, ki so dolžni plačevati davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje prijav in plačilo 1% davka za III. četrtletje 1929 dne 31. oktobra 1929. Kdor n® zadosti tozadevnim predpisom do tega dne, prevzame nase vse v zakonu predvidene posledice zamude.
Vodnikova družba.
Knjige Vodnikove družbe izidejo za' četkom prihodnjega tedna. Kdor se Š® namerava priglasiti za člana, naj stori t® takoj. Člane sprejema podružnica Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Knjige stanejo samo 20 D& Pripravljalni odbor Centralne organizacije Jugoslovanskih emigrantov (ORJEMO
v Ljubljani opozarja vse krajevne organizacije, pripravljalne odbore, zaupništva in ostal® članstvo, da bo imel dne 3. novembra o® 10. dop. v dvorani Okrožnega urada d3 Miklošičevi cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevni®1 redom. Za delegate in zaupnike je prisotnost strogo obvezna.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraV*1 z uporabo naravne »Franz Josefoye* grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristn ^ »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko P°' užije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez n-prijetnih stranskih pojavov. »Franz JoSh* lova« voda se dobi v vseh lekarna > drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Propagandni polet nad Mariborom.
Srečni posestniki ob tej priliki ulovu^ nih letakov naj se poslužijo ugodnosti, jim jih nudi tvrdka L. Ornik, Koroška
9.	pri nakupu vsega blaga, kakor i<*v
  .
,
. S J
Letalsko akrobatski meetins v Mariboru
1. Letalo »Jutro« pred startom. 2.) Akrobat Kellner na letalu. 3.) »Jutro« med poletom. 4.) »Jutro« prehaja v loping.
Iz Trsta In Gorica
V	Trstu se že danes bojijo dne 30. junija 1930. Takrat preneha zakonska zaščita najemnikov. Življenje v sedanjem Trstu je grenko. Za domačine ni več nek danjega zaslužka, in tako so obubožale cele družine iz slojev, ki so svoj čas dobro izhajali. Navaden delavec je pravi xrevež. Regnikolo pa živi v Trstu dobro. Prefekt se straši pred spori med lastniki hiš in najemniki radi sledečega zvišanja najemnin, zato pa že sedaj sklicuje se Stanki 'interesentov, na katerih SC kaže, da bo treba tehtnih in previdnih ukrepov, Če ne bo Trst dne 30. jun. 1930 rebeliral.
V	Trstu je sedaj še visečih deložacij 1200, 'kar je grozno število. Izvršenih je bilo že ■tonogo.
*	* *
Dovolitev industrijske cone Trstu je fašistični tisk širokoustno pozdravljal. Naznanile so se tudi že razne nove industrije in reklo se je, da začne industrijska cona skoro sijajno delovati. Fašistični tajnik Cobolli je pa na zborovanju tržaške fašistične zveze povedal, da ta indu* stijska cona Še vedno ni primerno oživljena ne v svoji društveni konstituciji in ne v svoji funkciji! Dotaknil se je tudi že opetovano naznanjene elektrifikacije pro-ke med Trstom in Postojno, o kateri pa le zopet zavladal molk.
*	* *
Nemških priimkov je v Trstu obilo. Poitalijančujejo jih tako-Ie: Ablauf sezo-ve sedaj Abelaffi, Blumenz\veig Fiorc, Ellender Elleni, Henzinger Enzlnl, Kaiser Lesari, K0j,n Conti, Platzer Piazzl, Richter Richetti, Roth Rossi, Scholz Solazzi, Schvvarz Neri, Walderstein Valdisteno. Ceškoneniški priimek čermak von Ei-chehfeld je pretvorjen v Cerma nobile della Ouercia.
* * *	•	i
O skriti opoziciji med kraškim ljudstvom je govori zvezni tajnik Cobolli na
Čnem zboru tržaškega fašizma. »Lansko leto se je sicer fašistično korakalo
K™," 'e*t0S Je Šl° na v°HŠče za re-»m 90% Kraševcev, toda nekaj Je le še,
opoi°I.trebaJZtreJ ti’t0-ie taino' Prikrit0 S - Razsrdil se je nad njo in za-
da ilh {akai0
* * *
nec Karel Kukanja. Oba sta bila pozvana pred sodnika v Komen, obsodil je Pavlo Metlikovec na 6 mesecev zapora in trikratno plačilo taks za potne liste, Karla Kukamo pa na 3 mesece zapora in ena ko plačilo. Poravnati morata tudi vse sodne stroške. Izvršitev razsodbe ostane poldrugo leto in suspenso.
• * *
Tržaški ženski fašij prireja po Krasu gledališke predstave. Nedavno je bila taka prireditev v Šempetru, potem pa v Postojni. Igrajo kako brezpomembno komedijo. Fašisti naženejo ljudi k predstavi. Te klaverne prireditve naj bi nado-mestile nekdanje lepe in vredne vprizo-ritve naših bivših kulturnih društev!
t	*	*	♦
Šolski skrbnik Mondino je sklical nedavno k sebi šolske nadzornike in didaktične ravnatelje, katerim je posebno priporočil, da naj strogo pazijo na podrejeno učiteljstvo, kaj dela v šoli in kako se giblje med ljudstvom. Zlasti pa morajo zahte vati, da se učitelj ne poslužuje nikdar, ne v šoli in ne izven šole, drugega jezika kakor italijanskega, ki je nacijonalnl jezik. Tudi učencem se mora ukazati, da govore izključno italijansko, v šoli in doma. Mondino pravi, da govoriti drug jezik pomeni čestokrat afirmacijo zahtev, ki jih Italijani ne morejo privoliti. Skrbnik je dal nadzornikom in ravnateljem tudi navodila, kako naj registrirajo v italijanski obliki imena in priimke učencev.
*	* *
Za podporo mJi industriji in obliki je določil istrski deželni gospodarski svet prvi fond v znesku tristo tisoč lir, iz katerega se bodo nakazovali prispevki za nabavo strojev in drugega industrijsko-obrtnega orodja. S takimi podporami je spravljajo v deželo regnikolski industri-jalci in obrtniki.
*	* *
Mladi regnikolo GiovannI Pasera je delavec v Gorici. V nekem javnem lokalu se je razgrel in razžalil vladnega načelnika Mussolinija. Potem je Še preklel vse fašistične organizacije. Prijeli so ga ln postavili pred sodnike, ki so mu prisodili 8 mesecev zapora in globo 600 lir.
dai n ?odiS2ih v soriški pokrajini je se-	
ni>Wrv~? ,? razPrav Proti čezmejnim ubež-CQtr Toninu so bili obsojeni štirje in in ‘ un]a.ciam> vsak na 6 mesecev zapora ste ratno Plačilo taks za potne lile hli Vla- Metlikovec iz Volčjega grada listin * pri^,a v Jugoslavijo brez potnih om* ,?ez nekaj časa se je vrnila. Pri a» in dohodu ji je pomagal bratra-	IM šamponi v Malom T sprejme z» slučaj smrti in doživetja vse 1 zdrave osebe od 1. do 90. leta in Izpliča 1 do na|vei Din 5I.0OO- na podporah. | Zahtevajte brozplaf no pristopno Izjavo S
Litteraria
Goriška Matica. Ko je bilo po svetovni vojni in italijanski okupaciji naše Primorje odrezano od ostale, svobodne Slovenije, je bilo treba misliti v Trstu in v Gorici tudi na kulturno osamosvojitev. Knjig, tiskanih v Sloveniji, Italijani večinoma niso pustili preko meje, a tudi ko bi jih bili, bi bile mnogo predrage, da bi se mogle v večji množini razširiti med našim tamkajšnjim ljudstvom. Zaradi tega se je že 1. 1919. osnovala v Gorici posebna književna družba, Goriška Matica, ki si je nadela lepo nalogo, preskrbeti našemu Primorju pod Italijo dobrih in cenenih slovenskih knjig. Prva publikacija nove družbe je izšla že takoj 1. 1919., in sicer je bil to koledar. L. 1920. je G. M, izdala za svoje člane že dvoje knjig, koledar In Alojzija Gradnika »Božje solze«; 1. 1921. koledar za 1. 1922, Alojzija Remca povest »Naši ljudje« in Joža Lovrenčiča »Gorske pravljice«; 1. 1922 koledat za 1. 1923., Alojzija Gradnika »Zlata srca« in dr. Egidija »Sirahove bukve«; 1. 1923, koledar za 1. 1924, F. S. Finžgarja knjigo »Bogu kar je božjega«, Ivana Preglja »Zgodbe zdravnika Muznika« in Soškega črnošolca »Mladega gozdarja« in leta 1924. koledar za 1. 1925, Lukovlčev roman »Zadnji dnevi v Ogleju«, dr. A, Pavlice »Svetega Frančiška Ksaverske-ga« in Franceta Bevka »Mlado Zoro«, Tako je prišla Goriška Matica že do 4 knjig letno, a naslednjega leta je izdala že 5 knjig, in sicer: koledar za leto 1926, Franceta Bevka povest »Smrt pred hišo«, Lukovlčevo »Evfemijo«, Ivana Bež-nika »Otroke stepe« in Ivana Mežeta »Častitljivega dona Bosca«. L. 1926. je izdala šest knjig: koledar za naslednje leto, Damira Feigla »Pasjo dlako«, dr. Justa Bačarja »Zdravje in bolezen v domači hiši«, »Naše kraje v preteklosti«, »Prve korake« za otroke in Fr. Bevka »Brata Frančiška«. Pri istem številu knjig je o-stala pa tudi 1. 1928., ko je natisnila običajni koledar ter drugi zvezek Bačarjeve poučne knjige »Zdravje in bolezen v domači hiši«, Slavka Slavca povest »Župan Žagar«, Gabrijela Majcena »Zgodovino domačih živali in pitomih rastlin«, »Venec domačih pravljic« ter Fr. Bevka prvo knjigo »Znamenj na nebu« - »Krvave jezdece«. Lani, to je za desetletnico svojega obstoja, katero slavi baš te dni, je pa G. M. izdala za svoje člane poleg koledarja še: Justa Ušaja »Kmečko branje«, Janka Furlana »Dance in Dansko«, VI. St. Rey-monta povest »Pravica«, zgodovinske bajke in povesti iz domačih krajev pod imenom »Iz starih časov« ter Franceta Bevka drugi in tretji del »Znamenj na nebu« - »Škorpijone zemlje« in »Crne brate in sestre«, za letos pa pripravlja: koledar za 1. 1930, dr. Bačarja tretji del »Zdravja in bolezni«, Cirila Drekonja »Pod domačim krovom«, Slavka Slavca »Čigava si?«, »Slike iz prirode«, Gizele Majeve »Knjigo za gospodinje« ter Bevkovo povest »Mrtvi vstajajo«. Tako je izdala G. M. v desetih letih svojega obstoja 48 slovenskih knjig, ki so se v po 20.000 in nad 20.000 izvodih razširile po Primorskem in deloma tudi pri nas. Ob desetletnici more tedaj ta naša družba s ponosom gledati na svoje delo, ki pač zasluži najvišje priznanje in pohvalo.
»Modra ptica«. V Ljubljani se je osnovala te dni nova založba »Modra ptica«, ki sl je nadela nalogo dati Slovencem v prvovrstnih prevodih najboljša dela svetovnih avtorjev, in sicer po kolikor mogoče nizki ceni in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. »Modra ptica« bo izdala vsako leto štiri knjige, in sicer prvo decembra, drugo marca, tretjo junija in Četrto septembra. Prva knjiga, ki bo izšla še letos bo Knuta Hamsuna »Blagoslov zemlje« v prevodu Rudolfa Kresala, dru-Ka bo Antona Čehova »Anjuta« v prevo-du Josipa Vidmarja, tretja Johna Gals-worthyja »Temni cvet«, katero je prevedel Oton Zupančič, četrta pa Maksima Gorkega »Spomini na sodobnike« v po-slovenitvi Juša Kozaka. Naročnina za vse štiri knjige bo znašala 180.— Din za me-ZezaV0’ 240’— Din za platneno in t.i Za P°Iuusniat°. plačevala pa se jo :ahko tudi mesečno po 15.—, 20.— ali 25,— Din. Pristopnina je 10.— Din. Da jo založba v stalnih stikih s svojimi naročniki, bo izdajala zanje brezplačno mesečno ilustrirano revijo, ki jih bo seznanjala s vsemi pojavi v domači in tuji njlževnosti. Nova založba je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23.
Nov literarni tednik »Roman« je priče!
izhajati te dni v Ljubljani. Namen tednika je, vzbuditi v najširših slojih smisel za leposlovje, zato prinaša že v prvi številki začetek dveh romanov in sicer »Zlatega demona«, ki ga je spisal znani ameriški pisatelj Rex Beah in izvirnega slovenskega dela »Nezakonska mati« izpod peresa P. R. Poleg romanov bo pa prinašat novi tednik, ki stane samo 2 Din, tudi krajše novele, listke, črtice itd. ter nasvete za ženske, dom in življenje.
Spori
Sportklub (Gradec) v Maribora.
V	nedeljo, 27. tm. ob 15. igra na igrišču SK Železničar »Sportklub« iz Gradca proti »Železničarjem«. Tekma bo sigurno nudila prvovrstni športni užitek, kajti Sportklub je rutinirano prvorazredno moštvo na I. mestu graške provenstvene tabele s 6 točkami in goaldiferenco 9:1.
V	treh prvenstvenih tekmah je zmagal: proti Kastner & Ohler 4:0, proti Hakoah 3:0 in proti Sturmu 2:1. Tudi G. A. C. je bil poražen od njih v pokalni tekmi v razmerju z 3:2. Ako pa navedemo še par rezultatov z vodilnimi klubi Dunaja, kot z Vienno 1:1, z F. A. C. 0:2, s Slovanom 2:0 in s Sportklubom na Dunaju 1:2, smo podali dovolj jasno sliko o moči odličnih gostov. Ker so tudi Železničarji v zadnjem času pokazali dobro formo kot v tekmi pioti Rapidu (1:1) ter v Leobnu in jim bo mogoče nastopiti v kompletni postavi, bo tekma vsekakor nudila prvo-
VlltEVlITI ?
a vedno z premislekom znano je: najboljše blago je vedno najceneje.
Vedno večji razmah
KURO čevlfev
za jesen In zimo
je brez besed najboljše dokazilo za to. Samo ena po-skušnja Vas naredi za stalnega odjemalca.	v
vrstno igro. Kakor doznavamo, bo nastopil v vrstah Železničarjev Čamemik (A, S. K. Primorje), ki se nahaja v Mariboru, kar bo gotovo pojačanje za moštvo Železničarjev. Sodil bo g. Bizjak. V predtekmi nastopita ob 13.30 mladini SK Rapida ln SK Železničar-ja. Tudi tu je pričakovati lepe in napete igre, kajti mladine predvedejo mnogokrat lepšo igro kot prva moštva. Sodil bo g. Vesnaver.
SK Železničar.
Postave mladine proti Rapidu: Bišof, Kositer, Urbančič, Kohout, Smeh, Hora-ček, Žgonc, Antoličič, Bačnik II, Seničar, Dobrlla. Vsi navedeni igralci morajo biti v oblačilnicah ob 13.
ISSK Maribor nogometni odsek (službeno).
Sledeči igralci morajo biti v nedeljo dne 27. t. m. ob 5. na glavnem kolodvoru: Hreščak II, Koren I, Koren II, Kirbiš, Ko-nič, Laznička, Najžer, Pliberšek, Prevolnik, Pepček, Tonček in Stanc. Načelnik.
5odniki kot avtomobilski strokovnjaki
Več uglednih zastopnikov madžarskega sodniškega stanu je poslalo nedavno justičnemu ministru vlogo s prošnjo, da naj se sodniki teoretično in praktično izvežbajo za avtomobiliste, da bi mogli tako številne prometne nezgode, ki pridejo pred sodišče, lažje presojati. Ministrstvo se je popolnoma strinjalo s tem predlogom in takoj določilo 12 sodnikov, d bodo absolvirali avtomobilski tečaj. Tem sodnikom bodo kasneje izročene vse tožbe radi prometnih nezgod*
v
»1
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodavlnskl roman iz starih Benetk 202
Gotovo le samo to, da se je Leonorina gondola naglo obrnila nazaj ter zdrčala z vso brzino proti palači Altieri.
Slišal je bil barkarol!
Tudi on je spoznal Rolanda Kandiana. In ta opomin, ki je prišel tako nenadoma, ga je presunil s trepetom od nog do glave.
Barkarol je pogledal Rolanda s čudnim pogledom, polnim strahu, hvaležnosti in sočutja.
In spustil se je v beg proti palači Altieri.
In da Rolandu ni tako neodoljiva sila priklepala oči na Leonoro, da je le za hip pogledal barkarola, bi bil spoznal v njem Dandola, Leonorinega očeta.
Gondola je izginila.
Rolandove prsi so se napele, hropenje se mu je dvignilo iz grla, in njegove roke, ki so se iztegnile v noč proti njej, oboževanki, so padle v brezupni gesti nazaj.
Toda skoraj takoj nato je vztrepetal. Njegov pogled se je bil mašinalno obrnil proti mostu Vzdihljajev in je ob zidu mrkle jetnišnice zopet zagledal Grimanijev čoln.
Takoj se je spustil proti njemu in ga dosegel s par udarci vesel. Grimani je z začudenjem videl prihajati to gondolo, ki jo je veslal nekdo, ki ni bil barkarol. Menil je izprva, da je kdo izmed samotnih izprehajalcev, ki so se vozili tuintam okrog jetnišnice; saj ima tudi groza svojo privlačno silo.
Zato je porinil svoj čoln k zidovju, ki je bilo vse obraščeno s solitrom, in se prijel za vzidano železno kljuko, hoteč pustiti izprehajalca mimo. Treba je omeniti, da ni razumel naglega prizora, ki se je pravkar odigral. Videl je prihajati Leono-rino gondolo, videl tudi, kako se je nenadoma obrnila.
»Nocoj ne bo nič!« je zamrmral. .
Toda videč, da se je Rolandova gondola pritisnila k njegovi, je začel čutiti polujasno slutnjo bližnje, a neznane nevarnosti.
»Halo!« je kriknil. »Izvolite se pobrati stran od tod!«
Roland ni odgovoril nič drugega kakor:
»Benetke in Sv. Marko.«
To je bila zadnja parola zarotnikov.
Grimani je bil takoj pomirjen.
Roland je stopil preko robov obeh čolnov v Grimanijevega ter sunil svojo lastno gondolo z nogo, tako da se je od^ibala po vodi.
Nato je stopil na sprednji del gondole in jo priklenil k tisti železni kljuki za katero se je poprej prijel Grimani.
Nato je sedel in dejal mirno:
»Izvolite sesti, gospod Grimani; imava sc nekaj pomeniti«.
Grimani je gledal vse te priprave brez prevelikega začudenja, prepričan, da ima opravka s kakim zarotnikom.
Ob zadnjih besedah Rolandovih je sedel njemu nasproti na klopico ter vprašal:
»Kdo ste pravzaprav, gospod?«
Roland je snel svojo krinko, in Grimani je vztrepetal od groze; kajti, še nikdar ni bil videl med zarotniki tega moža, dasi mu je pravkar dal parolo. A zarota je bila tako široko razpredena po vseh Benetkah, da je bilo — med nebrojnimi podmenami, ki so mu šinile v možgane — mogoče, da mu je poslal tega moža kak kolovodja.
»Gospod,« je dejal z mirnim glasom, »vaš obraz razločim, a vidim, da ste mi neznani; in.vendar ste izrekli besedo ...«
»Ki vam priča, da sem član velike zarote?«
Grimani se je naklonil, a je oprezno molčal.
»Vedite torej,« je dejal Roland, »da se motite; »jaz nisers zarotnik in nisem izmed vaših ljudi, in če sem rabil parolo kript pod Sv. Markom, sem jo zato, ker sem se vam hotel mirno približati, da se nekaj pomeniva.«
Grimani je prebledel. Kletvica mu je bruhnila iz ust in mahoma je planil kvišku z bodalom v desnici. Toda preden je mogel zamahniti, je Roland s tisto čudovito gibčnostjo in močjo, ki so mu jo podeseterili silni napori v gorah ih morda še bolj njegovo delo v podzemeljski temnici: zagrabil zapestje svojega nasprotnika, ki ie ob tem prijemu zarjul od gneva in izpustil orožje, da je padlo na dno čolna.
Roland je pobral bodalo in ga pomolil Grima-niju. •«• . ■ ■	- .
Ta ga je vzel, ves neumen od začudenja, in zajecljal :
»Kaj hočete?«
»Takoj boste vedeli, ako si hočete naložiti trud. da me mirno poslušate dve minuti. Toda izvolite sesti; vaše živahno gibanje utegne še prevrniti čoln.«
Grimani je bil ukroten: ubogal je.
»Poslušam vas,« je dejal.
»Gospod,« je povzel Roland, »vidim, da me ne poznate. Moram vam tore.i povedati, kdo sem. Ali se spominjate nekega izvestnega večera pri kurti-zani Imperiji, kjer ste opsovali pesnika Aretina. pa
vas je neki lakaj pograbil in vrgel iz njene hiše?«
Grimani je oskalil zobe pri tem neprijetnem spominu.
»Vidim, da se spominjate,* je dejal Roland. »Pozneje ste se že trikrat poizkusili maščevati nad tem revežem Aretinom, misleči, da je bil on tisti, ki vas je dal vreči na ulico. Toda nerazumljiva usoda je hotela, da se je vaše maščevanje v odločilnem trenotku vselej klavrno izjalovilo.«
Grimani, osupel in prestrašen, je zijal z gnev-nim in strastno radovednim pogledom v neznanca, ki mu je govoril take besede.
»Gosnod,« je nadaljeval Roland, »jaz sem tisti, ki je povzročil neuspeh vaših maščevalnih poizkusov. Jaz sem tisti, ki je stopil med vas in med pesnika Aretina. Nisem hotel, da bi ga zadela vaša roka po krivici. Po krivici, pravim, kajti po mojem in ne po njegovem ukazu vas je sluga prijel in nesel iz dvorane, pred očmi vseh vaših prijateljev*.
»Prokleto!« je zarjul Grimani. »Kdo si pravzaprav?«
»Takoj vam povem... Ali ni bil vaš oče. stari Grimani, 1. 1509. član Svete Desetorice?«
Grimanija je streslo od glave do nog; izpreletel ga je drhtljaj, predhodnik groze in ga oblil z ledenim mrazom.
»Ali vaš oče,« je nadaljeval Roland, »ni bil eden izmed tistih, ki so obsodili starega Kandiana in mu dali iztakniti oči? Povedati vam moram nekaj, česar še ne veste. Oslepljenega stareea doža so pustili samega na neki cesti; šest let je živel ob javni dobrodelnosti, to je v najbednejšem siromaštvu, ki ga more spoznati človeško bitje. In vi, ki ste sin enega izmed njegovih sodnikov, vedite zdaj, da sem jaz sin tega obsojenca.«
»Roland Kandiano!« je vzkliknil Grimani zamolklo.
»Da,« je dejal Roland. Njegov glas je postal hripav in trd in zdelo se je. da hoče stresti nasprotnika. kakor veter neurja, ki strese drevo in ga maje v niepovib koreninnh. »Ha. Roland Kandiano...«
»Vaš oče je storil podlo dejanje, gospod: dasi je dobro vedel, da moj oče ni zagrešil nobenega prestopka proti zakonu, vendar je stari Grimani. kot dober oče. obsodil starega Kandiana: kajti storil je to strašno podlost samo zato. da osigura vašo bodočnost. In res. posrečilo se mu je: in dočim ste vi prosti in brezskrbni vodili svojo mladost na izpre-hod od Rial ta do Lida, med smehljaji lepih bene-čank. sem jaz ihtel v globini beneških ječ in^ se vpraševal, kakšen je moj zločin, ihtel... poslušajte ... prav tako, kakor ihte glasovi, ki jih slišiva v tem trenotku.«
Meblovano sobo
oddam takoj gospodični. Jože-Vošnja-kova ulica 20, vrata 3, poleg Sodne ulice.	2734
EnonadsVopna hiša
na Pohorju z vrtom Din 32.000, vinograd pri Mariboru z lepo hišo, dve kravi itd. Din 100.000, dvo nadstropna hiša v Mariboru Din 140.000, eno nadstropna hiša v Mariboru Din 80.000. Lepa vila z vrtom Din 200.000 in Din 135.000. V najem in nakup: gostilna in kavarna, pekarna, žaga, opekarna in gozdovi. — Realitetna pisarna »Ra-pid«, Maribor, Gosposka ni. 28.	2756
Veliko tlakovano klet
z vodno in električno napeljavo oddam. Aleksandrova cesta 48.	2754
Dve prazni sobi
za pisarno ali obrt oddam. Aleksandrova cesta 48.	2753
Dve uradnici
ali dijakinji sprejmem s 1. novembrom na stanovanje. Aleksandrova cesta 64 I, balkon levo, blizu kolodvora. 2749
Mirna gospodična
išče prazno sobo s štedilnikom. Ponudbe pod »Soba« na upravo »Večer-nika«.	2748
Dve sobi In kuhinjo
s pritiklinami oddam. 12, zraven Rapida.
Obmejna cesta 2746
Stanovanje sobo in kuhinjo
oddam rodbini brez otrok (dva odrasla otroka nista izključena).	2743
Oddam tako] stanovanje
soba, kuhinja in pritikline. Stritarjeva ulica 35.	2740
Popravila
ur, zlatnine, srebni t i in gramofonov najbolje, najhitreie in najceneje samo pri ^vrdki M. Iiger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15.	1547
Lepa, dobro ohranjena
perzijska preproga, modra z fres bor* duro na prodaj. Na vpogled dnevno razen sobote v česalnem salonu Fettich, Maribor, Ulica 10. oktobra. 2724
Zavese, mrežaste in klekljane čipke,
posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Ciril-Metodova 12. desno.	483
Praktikantlnja za pisarno,
zmožna vsaj delno angleščine, se sprejme. Zglasiti se je Wildenrainerjeva 15, F. Domicelj.	2725
Nove spalne in jedilne sobe
po najmodernejšem vzorcu ugodno prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksan-drova cesta 48._____________________2752
Dijaka ali mladega gospoda
sprejmem na stanovanje	In hrano. Na-
slov v upravi »Večernlka«._____________2751
Kratek glasovlr radi selitve prodam zelo poceni. Prešernova ulica 34 II.__________________2668
Krasne pletene obleke
v velikj izbiri, po zelo nizki ceni prodaja; Pletarna M.	Vezjak,	Maribor
Vetrinjska ulica 17.___________________2319
Fotografiram vse!
Portreti, brzostfke, Industrija, šport. NajnovejSi aparati in svetlobne napra-t ve. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer> Gosposka 39.	2286
Sobo- In črkosHkaoJo izvršuje po ceni, hitro in okusno Fra-njo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Dajte avtomobile,
motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, AieK-sandrova c. 169.	III
&
IK
HU
Gospodično sprejmem na stanovanje,
eventuelno tudi na hrano. Naslov v upravi lista. _______________________2745
Meblovano sobo blizu Koroške ceste
iščem. Ponudbe pod »14 dni« na upra-vo lista.________________________  2717
Trgovino z mešanim blagom v bližnji ali daljni mariborski okolici kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Mešana trgovina« na upravo lista.	2735	_
Splošna posvetovalnica
tudi v najtežjih življenskih in gospodarskih vprašanjih, zanesljivo, zaupno, najceneje pri »Marstanu«, Koroška c.
10.	Preskrbi tudi razna naročila, prestave itd.	2738^
Za najemnike
edino obl. konces. posredovalnica »Marstan«, Koroška cesta 10. Točasno nekaj stanovanj razpoložljivih. Prijava stanovanj, sob, lokalov, brezplačno, dnevno velika izbira najemnikov. ___________
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 17
CILJI, ALEKSANDROVA C. 1
Es
PTUJ, SLOVENSKI TRGI „PEYOVIA“
2o47
Prazna solnčna soba se s 1. novembrom odda boljšemu gospodu ali samostojni dami. Na željo se s sobo odda tudi prazen kabinet. Cena pc dogovoru. Naslov v upravi »Večernika«.	2733
Učenec, kateri Ima veselje za risanje
se sprejme. Franc Ambrožič, Grajska ulica 2.	2757
Pletenine vseh vrst
obleke, telovnike in perilo izdeluje solidne in po ceni pletarna M. Pelan, ni' ša bolniške blagajne, Rotovški trg^
Oddam takoj stanovanje	.
v okolici Maribora. Soba, kuhinja m velik lokal, pripraven za obrtmi . Prednost ima mizar z družino malih otrok. Naslov v upravi lista;—,
Francoski konverzacijskl pouk
daje gospodična francoske narodin -otrokom in gospem. Naslov pri up2723 lista.
I. marlb. barvarna In kem. pralnica
Ludvik Zinthauer
Sprejemalnica: Glavni trg 17 Delavnice: Usnjarska ulica 21-23
Ustanovljeno: 1852	2426
Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorila v Mariboru, Gospojna ulica št. 3 trgovino
I premogom in drvami
Potrudila se bom postreči cenj. občinstvo z najnižjimi cenami. Priporoča se najtopleje
O. HETZL	3742
incfoanjematiumimi
:
Karhlf, baterije, bencin
Najboljše olje za avtomobile, motorje, kolesa in šivalne stroje vedno in vsaka količina na zalogi. Specijalna delavnica za popravila šivalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev.
Shramba motorjev in koles črez zimo.
JUSTIN GUSTINČIČ
Zahtevajte povsod „Večeroik“!
iliiililllillliillllllllllllillllllllliiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiii
mehanična delavnica in trgovina dvokoles, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14
2768
Svetovna tvrdka
2718
išče v Mariboru za takoj ali pozneje
trgovske lokale
na ulico
Ponudbe prosi pod šifro »Zračno* na upr. lista i
m
Angleško in dobro češko sukno i. t. d.
za moške obleke in površnike nudi tvrdka
Franjo Majer, Maribor.
2Ž.9 i
ZEISS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR, GOSPOSKA 5
»3DEAL«
MARIBOR
z^r\
Razpis!
Cerkveni konkurenčni odbor v Zgornji sv. Kungoti razpisuje oddajo vseh popravil pri cerkvi, stolpu, vseh nadarbinskih cerkvenih in župnijskih poslopij v Zgornji sv. Kungoti. Vsa dela, zidarska, tesarska, kleparska, mizarska, pleskarska itd., se oddajo skupno enemu stavbeniku. Interesentje se prosijo, da oddajo svoje pismene in pravilno kolekova-ponudbe župnišču v Zgornji sv. Kungoti do 31. oktobra t. 1. do 10. ure dopoldan. Odbor si pridrži pravico proste oddaje dela brez °zira na visočino ponudbe. Prekritje cerkve in novo pokritje župnišča sc mora izvršiti še pred zimo.
Zg. sv. Kungota, dne 22. oktobra 1929.
Cerkveni konkurenčni odbor Zg. sv. Kungota
Parna pralnica in kem. čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
Gostilno ali vinotoč
v sredini mesta iščem za takoj.
Ponudbe na upravo Večernika pod »Vinotoč*	2760
O D O L 2338
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t. d. nudi
najugodneje
in kapi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
Spomnite se CMD!
Novo otvor]ena trgovina s premogom In lesom
II
Tinnauer
Maribor »
Gregorčičeva ul. 9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blagohotna naročila.
Cene bnzkookoriDlot! Postrežba točna in solidna I
Koiuhovinasti plašči
in krzno za obšive novo dospelo.
Krzno od Oln 30*— naprej.
K. Grinitz, krznar, Maribor
<	Gosposka	ulica	7.	2658
GOSPE I
HČERKE I
Hotel pri Zamorcu
v siedo, dne 30. oktobra 1029 otvorl na mnogostranske zahteve znana voditeljica lanske grahke razstave »POGRNJENA MIZA", s« Helen« Weyand iz DUsseldorfa
2. teža! v finem pogrinianju mize
zvezan s predavanjem: Bon ton v modernem Slvljenlu. Kako na) lemo?
Med drugim se bodo popolnoma pogrnile štiri različne mize s sodelovanjam dam. Pri tem se bo rabil le najmodernejši porcelan, kristal in srebro. Kako povabimo goste in kako priredimo slavnost? Obnašanje tn forma. Serviranje oslužbeacev, hišne gospodinje, uravnavanje servjet, vrsta jedil itd. Dnevni tečaj od 15.—17. ure, večerni od 20,—22 ure. Honorar za celi tečaj 75 Din. Tečaj se bo vršil 30. in 31. oktobra in 4. novembra. Vstopnice k tečaju se dobe v trgovini z muzikalljaml Hofer.
2 <5®
Kakor napovedujejo vremenski preroki bo zime Eetos
še hujša kot lanska.
Dasiravno je vreme izvanredno toplo in ugodno je vendar noobhodno potrebno, da se že sedaj vsak zanima, kje si bo najugodnejše in naj cenejše nabavil
kot ob šivek za zimski plašč.
2522
Specijalna izbira tega predmeta je le pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR. KORO&A
kjer si vsak lahko povsem neobvezno ogleda bogato zalogo.
■■Nia
Sarhende, fflanele
moške in ženske plašče, kakor vso c! \ zimsko, blago si nabavite v dobri kva. ti 2729	in	solidnih	cenah	pri znano stari trgovini
!. PREf«C, Maribor, Glavni trs 13
mmmm
V nedeljo, dne 27. t. m. bo v gostilni Tomše v Pekrah
KONCERT
Tudi za dobre domače klobase in pristnega; pekerčana bo priskrbljeno.
Za obilen obisk se priporoča P622	gostilničar	T	O	M	Š	E.
Motvoz, vrvi, vazoiino in kremo za Čevlje, triko« taio, pletenin«, nogavice, copat«, Čevlje, drobnlne, parfumerijo i.t. d. na debelo In na drobno piipoioča
r.veiiii
27S8
' i >mmu
■dstavnlk
KAJENJE Ji STRUP!
in nič drugega je popolna priprava, s katero slišite brez antene, brez spoja z zemljo in brez baterij vse evropske postaje.	2653
RADIO-STARKEI, MARIBOR, TRG SVOBODE 6
SPECI3ALNO POD3ET3E ZA RADlO*TEHNIK0.
inventure, zelo znižane cene!
Galanterija, igračke, drobnarija, hišne in kuhinjske potrebščine, nahrbtniki, košarice za na trg, ročna dela in otroški vrtec. Vse vrste ščetk za glavo, obleke in čevlje, ščetke za zobe od Din 1‘50 naprej. Vse vrste čipk in vezenin. En karton šolske pavole bele Din 21—, karton šolske pavole rjave in črne Din 25*—, 6 parov moških nogavic Din 39'—, 6 parov damskih nogavic Din 39—, 6 žebnih robcev Din 14—18-—, 6 ovratnikov, trde ali kaučuk Din ■	■	»
18-. perllni trak, beli ali barvani m Din 1- JPdRlnSfePfiC itd. Prepričajte se sami in ostali bodete signr-	B	ISlIBuB
no stalen odjemalec.	Se priporoča MSiribOP, Gi&Vni tFfi 17
Tovarniška zaloea oerlla in volnenih pletenin
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
»	zato	pri	najvetjl	izbiri	Izredno	nizke	cene.
Samoveznice	čepice	klobuki	1.1. d.
J OS. KARNIČNIK, Maribor, Glavni trgr 11.
PREVZEM TRGOVINE!
Cenj občinstvu naznanjam, da sem prevzel specerijsko trgovino Antona Jurše v Meljski cesti ter jo namestil v novi stavbi gosp. Vlahoviča na vogalu Aleksandrove in Meliske ceste. Prosim za isto zaupanje, kakor ga je užival moj prednik.
Potrudil se bom, da cenj. odjemalce s točno postrežbo, dobrim blagom in najnižjimi cenami popolnoma zadovoljim. Priporoča se
JULIO OMERZU, MARIBOR.
Za hladne dneve toplo perilo
Trikot perilo Oblekce za otroke Reform hlače Nogavice in rokavice Moderni volneni telovniki Jopiči in puloveri
Največja izbira, Cene nizke 26S9
C. BUDEFELDT
Maribor, Gosposka ul. 4-6
Radlhka oddajna portala Ljubljana
Vljudno sporoča vsem cenjenim interesentom, da smo otvorili
v Mariboru. Gosposka ulica 37 podružnico našesa prodajnega oddelka
Ker je v našem dvojnem interesu, da vaš aparat dobro deluje ter da ste ž njim popolnoma zadovoljni, ste lahko prepričani, da boste pri nas najskrbneje postreženi ter da vam bomo dobavili le kvalitetno blago.
Naša podružnica montira antene, oskrbi vse predelave in modernizacije vašega apa-) rata, polni akumulatorje in oskrbi za vsak prodani aparat poštno dovoljenje.
Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v našem lokalu, Gosposka ulica 37 ter da opozorite na nas cenjene svojce it znance.
RADIO - LJUBLJANA
Maribor, Goipotka 37 Ljubljana, Miklošičeva 5
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-Stanko Detela v Maribor**
Mc|| ženske, stari, mladll
Vam vsem je naša znana PLETARNA za to zimo pripravila veliko izbiro toplih pletenih 2388
Vse iz tisto volne in tako poceni, kakor še dosedaj nobeno leto. Zato pa predno te reči kupite, si oglejte to
v pletainl M. VEZ3A’^
Maribor, Vetrinjska nlica 17
TELE[uNKEN 40 Z ZVOČNIKOM
• • •
Exportna hiša « mmik
Najcencjši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenin* domačega izde'k,i otročje nogavice od	Din	5*—	naprei
damske nogavice od	Din	7 —	naprej
moške nogavice (sokni) od	Din	6*—	naprej
vezenine od	D!n	1*—	naprej 2*'
čipke od	Din	1—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, peiilo za dam* in gospode, z* novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Čevlje za dom, čevlie z>i telovadbo, otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim : kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za Šivilje in krojače po biezkonkurenčnih cenah. Torbice, nahrbtn ke, Skatlje za peresnike, tabl* itd. v veliki izbiri.
Ugodna prilika i	Ugodna prilika I
Češki puh 2,8
*e vsled opustitve po lastni nabavni ceni razproda v trgovini
I. Preac, Maribor, Glavni trs 13
tggsas8smaiasssm^mBgss£
NOVO DOSPELO!
..VELOUR”
JE HODNI KLOBUK.
Največja izbira v vseh
kvalitetah in cenah.
KRZNi
VSEH VRST
SALON
W*nfe I CHIC
MARIIBOO -^GOSPOSKA Ul„15
Vsak se lahko igraje odvadi zdravju škodljivem kajenju, Z našimi HEX“-t*bletaml. V 14 dnevih prestane tudi naj-strastnejši kadilec kaditi, a ko vzame „EX*-tablete dnevno trikrat. So popolnoma neškodljive. Omot Din 30 — in poštnina. Cela kura pet omotov Din 145’—, franko.
2407	Razpošilja	po	povzetju
,AurOrai Sekt. 19, Novisad, ZeljezniČka 38.
Krzneni ovratniki po Din 120.—, 130.—, 160 itd. Pliš za plašče in obŠive. Podlaga za plašče in jopiče. Baržun za obleke v vseh modnih barvah. Manufaktur-no blago. Vsakovrstno drobno blago. Volnene nogavice in rokavice. Telovniki in puloverji. Trikot perilo za dame, gospode in otroke.
Solidna postrežba! Zelo zmerne cene! 275®
F. MICHELITSCH, MARIBOR
medna trgovina „K nevesti*', Gosposka ulica 14