Listje in cvetje
Modrost v  prcgovorih  domačih
in tujih.
Dlaka.
Bolje je pustiti nekaj dlake nego celo kožo. — Dlako lahko pustis, <la le kožo oh-držis. (Botje je žrtvovati nekaj malega nego izgubili vse.)
Konja ne hvali radi dlake nego radi br-zote. (Zunanjost lafiko človeka gotjufa. Ozirati se je treba na noiranjo vrednost.)
Pod vsakrsno dlako se lahko skriva dober konj. (Zunanjost ne odlocuje.)
Ena rdeča dlaka še ne napravi lisice.
Kjer os«l leži, dlako pusti. (Neumnost ni nikjer br-ez slabih nastedkov.)
Dlako za dlako se izpuli oslu rcp. (Vztraj-nost tudi pomalem veliko doseže.)
Kratka dlaka se ktnalu skrtači. (To naj daje pogum onim, ki se boje celo malih tezkoč.)
Beki: Protidlaki gladiti. (Nasprotja pre-magovati.)
V jajcu iSCe diake. (Siten kritikar išče napak, kjer jih ni.)
2abje dlakc hoče. (Kaj nemogočega bi rad.)
Po žabjc dlake poslati. (V aprit.)
Dlakc cepiti.
Vsc do dlake povedati. (Nadrobno in natanko.)                __ _ _ _
Zastavica.
(PriobCll Fr. Kramar.) č . ¦ je pticam všečna hrana, b . . Cez potok je spcljana, v . . cerkvenik rabi in krvnik, post. . pa Cisla v pctck kr5tenik.
Šaljivo vprašanjc.          ^
(Umlslil Internus.)
Katera črka v abecedi je najbolj po-hlepna in si želi vcdtio več?
(ReSitcv in imena reSilcev prlobdmo v trctji Stevlltci.