GEOGRAFSKI OBZORNIK S I M P O Z I J M E D N A R O D N E GEOMORFOLOŠKE Z V E Z E » O D N O S I M E D ČLOVEKOM IN G O R S K I M O K O U E M V LUČI G E O M O R F O L O Š K I H NEVARNOST I IN ČLOVEKOVIM VPL IVOM V EVROPI« (DORNBIRN, AVSTRIJA, 14. JULIJ 2 0 0 2 ) Mati ja Z o r n Mednarodna geomorfološka zveza [Internatio- nal Association of Geomorphologists - IAG) je ob med- narodnem letu gora 2 0 0 2 organizirala nekaj simpozijev in delavnic na temo geomorfologije gora. V tem sklopu je 14. julija 2002 v mestu Dornbirn v za- hodni Avstriji potekal simpozij z naslovom »Rela- tionships between man and the mountain environment in terms of geomorphological hazards and human im- pact in Europe«. Prek sto udeležencev simpozija iz enaindvajsetih držav je poslušalo šest vabljenih pre- davanj in štiri izbrane referate, predstavljenih pa je bilo še devetindvajset posterjev. Rdeča nit predstavitev je bila povezava med gorskim okoljem in človekom. Predstavljeni so bili novi pristopi in nove metodologije, ki jih uporabljajo strokovnjaki pri preučevanju ekstremnih naravnih pojavov. Potrebe po po- selitvenih in industrijskih območjih so vedno večje tudi v gorskih predelih, kjer poteka gradnja pogosto na ne- varnih območjih. Namen raziskav je zato opozoriti na možne nevarnosti preden se le-te pojavijo. Predstavlje- ne so bile najnovejše metode in sredstva pri preučeva- nju pobočnih procesov. Predstavitve so se nanašale na vlogo geomorfologije pri preučevanju naravnih nesreč, na tehnike kartiranja ogroženih območij, na tehnike opa- zovanja pobočnih premikov, na alarmne sisteme in na človeški vpliv na pobočja. Povzetki referatov in poster- jev so izšli v posebni publikaciji s kongresnim naslovom, ki sta jo uredila Lisa Borgati in Mauro Soldati. Med predavanji naj izpostavim predavanje Anto- nia Cendrera in Juana Remonda o preučevanju praz- godovinskih, zgodovinskih in recentnih zemeljskih plazov v Španiji. Pri preučevanjih le-teh so ugotovili, da se je hitrost plazenja močno povečala pred okrog 5500 in pred okrog 200 leti. Prvi podatek sovpada z obdobjem neolitika, drugi pa s časom industrijske revolucije. V obeh obdobjih je prišlo do velikih spre- memb pri rabi tal. Pri recentnih plazovih ugotavljajo korelacijo med pogostostjo zemeljskih plazov in social- no-ekonomsko aktivnostjo človeka, ki pospešuje pro- cese in povzroča spremembe v geomorfnem sistemu. V severni Italiji so na podlagi ekstremnih vremenskih dogodkov in posledičnih pobočnih procesov v letih 1968, 1977, 1978, 1982, 1987 in 1994 izdelali predvideno zaporedje premikov na pobočjih. Predavanje Fabia Lui- na je bilo za Slovence zanimivo zaradi primerjave z do- godki v Logu pod Mangartom novembra 2000. Italijani so ugotovili, da se po 10-15 urah intenzivnega dežev- ja, ko pade 10-11 % letnih padavin, pojavijo prvi pre- miki na pobočjih (usadi). V dolinah s povirjem, manjšim od 20 km2, se sprožijo prvi drobirski tokovi, ki prekine- jo prometne povezave. Padavine do 24 ur vplivajo na 500-1000 km2 velika povirja. Pride do poplav in pove- čane bočne erozije vodotokov. Število usadov se močno poveča, reaktivirajo se stari plazovi. Prekinjene so cest- ne in železniške povezave. Po 35-40 urnem deževju na- stanejo naravne nesreče tudi v povirjih, večjih od 2000 km2. Vodotoki poplavijo naselja, pojavijo se prvi podori. Nekaj dni po močnem deževju se sprožijo veli- ki zemeljski plazovi (z globino do 30 m). Do zamude pri- de zaradi litoloških posebnosti in višine talne vode. Predstavitvam je sledil še diskusijski del, kjer je ve- čina razpravljavcev menila, da je v zadnjih desetlet- jih prav človek tisti odločilni dejavnik (posredni ali neposredni), ki je s svojim poseganjem v gorska ob- močja povzročil, da se je močno povečala ogroženost pred pobočnimi procesi. R E G I O N A L N O R A Z V O J N I PROBLEMI HRVAŠKE IN SOSEDNJ IH DRŽAV (ZAGREB, 2 8 . - 3 0 . 1 1 . 2 0 0 2 ) S imon KuSar Problemi regionalnega razvoja postajajo čedalje pomembnejša strokovna in znanstvena tema. Vse dr- žave se trudijo uveljavljati skladnejši regionalni raz- voj. Pri prepoznavanju regionalnih problemov igra MOUNTAINS Relationships between man and the mountain environment in terms of geomorphological hazards and human impact in Europe IAG SYMPOSIUM PROCEEDINGS Dombim (Austria), 14 July 2002 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK pomembno vlogo tudi geografija. Zato pogosti med- narodni seminarji na to temo niso presenečenje. Seminar v Zagrebu je potekal med 28. in 30. no- vembrom 2002. Organizirala sta ga Hrvaško geografsko društvo in Geografski oddelek Prirodoslovno-matema- tične fakultete. V ospredju zanimanja so bili regional- norazvojni problemi Hrvaške in sosednjih držav. Udeležili so se ga predstavniki Avstrije, Bosne in Her- cegovine, Madžarske, Makedonije, Slovenije in Hrvaške. Po otvoritvenem nagovoru dr. Viskoviča, dekana Prirodoslovno-matematične fakultete, so bile predstav- ljene nekatere teoretične osnove in modeli regio- nalnega razvoja. Ugotovljeno je bilo, da sonaravni razvoj postaja ključni pristop oziroma način za ude- janjanje skladnejšega regionalnega razvoja. V sklo- pu predavanj o regionalnem razvoju Hrvaški sosednjih držav so bile prikazane izkušnje na tem področju iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Makedo- nije in Slovenije. Avtorji so se lotevali preučevanja raz- voja v regijah na zelo različne načine. Sledil je še sklop o regionalnem razvoju Hrvaške. Hrvaška se srečuje z močno koncentracijo v Zagrebški urbani regiji in s praznjenjem obsežnih območij države. S težo prob- lemov izstopajo v vojni prizadeta območja, ki so se z razvojnimi problemi zaradi periferne lege, nerazvi- tih gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter omejenih pogojev za kmetijstvo srečevala že pred letom 1990. Tretji dan seminarja je bila ekskurzija v Banijo in del Korduna. Regiji sta naravnogeografsko podobni, podoben je tudi družbenogeografski razvoj zadnjih 10 let. Prevladuje vzpet svet, ki se najvišje dvigne v Zrin- ski gori. Rečna mreža je zelo razvita. Za kmetijstvo razmere niso najugodnejše, saj kot kamninska pod- laga prevladuje glina. V dnu dolin so pred,vsem mo- krotni travniki. Regiji sta se z neugodnimi demografskimi gibanji srečevali že zadnjih nekaj desetletij. Zaradi voj- ne v prvi polovici 90. let 20. stoletja se je depopula- cija nadaljevala. Na tem območju so živeli Srbi, ki so po vojaški operaciji hrvaške vojske, bolj znani pod imenom »Nevihta«, območje zapustili. Gospodarstvo v Petrinji in Glini je propadlo. Danes prihaja do oživ- ljanja nekdaj močnih industrijskih podjetij v centralnih krajih višje stopnje. Zabeleženo je bilo celo priselje- vanje v regijo. Vračajo se predvsem ostareli prebival- ci srbske narodnosti. Mladi Srbi ostajajo v Bosni, predvsem pa v Srbiji, v Beogradu. Kulturna pokraji- na je doživela popoln razkroj. Na stavbah in infra- strukturi so še vedno vidni ostanki vojaških operacij. Pričakujejo se težave pri aktiviranju endogenih regio- nalnih virov. Na seminarju o regionalnorazvojni problematiki v Zagrebu je sodelovalo veliko mladih geografov, ki se šele uveljavljajo v strokovnih in znanstvenih krogih. Predstavljeni seminarji so pokazali, da so geografi ak- ^^^^radeženi pri spodbujanju regionalnega razvo- 4^aj^vwvdržavah in regijah. Slovensko geografijo in njen» poučevanje regionalnih problemov so z aktivno udeležbo promovirali tudi nekateri člani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. HEROdotNET Thematic N e t w o r k - O S N O V N A PREDSTAVITEV Z D R U Ž E N J A IN K R A T K O POROČILO O PRVI KONFERENCI Eva Konečnik Kaj je HEROdotNET Thematic Ne twork ali krajše HERODOT? Herodot je evropsko združenje oddelkov za geografijo v visokošolskem izobraževa- nju (European Network of Geography in Higher Edu- cation), odprto tudi vsem institucijam in organizacijam, ki so povezane s študijem geografije ali sorodnih znans- tvenih disciplin. Člani so iz vseh evropskih držav: aka- demski oddelki za geografijo, druge institucije za izobraževanje učiteljev, raziskovalni centri in organi- zacije za profesionalni razvoj. Članice Herodota so tudi pomembnejše geografske organizacije, kot npr. Mednarodna geografska zveza (IGU), EUROGEO ipd. Združenje Herodot je bilo ustanovljeno oktobra 2002 in je svojo vlogo opredelilo z naslednjimi cilji: • podpirati in razvijati odličnost v poučevanju geogra- fije na visokošolskem nivoju oziroma širiti primere do- bre prakse v izobraževanju na področju geografije; • povečati zavest o pomembnosti pedagoškega pre- sojanja aktivnosti znotraj geografskega visokošol- skega kurikuluma, npr. pedagoškega presojanja uporabe specifičnih izobraževalnih produktov, vključujoč informacijsko in komunikacijsko tehnolo- gijo (ICT) in učenje na daljavo (ODL); • poročati o kurikularnih spremembah in o razvoju znotraj geografije kot znanstvene panoge na na- cionalnih ravneh in v celotni Evropi; • razvijati in pospeševati dialog med visokošolskimi izobraževalnimi institucijami v Evropi, podpirati izme- njave učiteljev in študentov na področju geografije; • razviti skupno evropsko ogrodje za organizacijo pro- gramov profesionalnega razvoja geografov, delu- jočih v visokošolskem izobraževanju. Osnovna želja HERODOT-a je torej trud za pro- mocijo geografije v visokošolskem izobraževanju in podpora profesionalnemu razvoju geografov, delujo- čih v visokošolskem izobraževanju. Prva konferenca združenja H E R O D O T je potekala v Londonu od 22. do 24. marca 2003. Na konferenci je sodelovalo 82 udeleženk in udeležen- cev iz okoli 33 evropskih držav in ZDA. Iz Slovenije sta se konference udeležila predstavnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predstavnica Oddelka za geografijo Pedagoške fakul- tete Univerze v Mariboru. Slovenija je bila obenem no- silka ene od treh tematskih delavnic. Program konference je vključeval predstavitve ci- ljev in pričakovanj HERODOT-a v povezavi z Bologn- 24