\
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
- Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

List slovenskih delavcev v Ameriki.
□
s
The largest Slovenian Daily te the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
,71
1ELEF0N: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3 ii>79.
NO. 207. — ŠTEV. 207.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NEW YORK. THURSDAY, SEPTEMBER 3, 1925. — ČSTRTE5. 3. SEPTEMBRA 1925.
VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXjII
POLOŽAJ V STAVKI
ANTRACITNIH PREM0GARJEV
Antracitnim sta vicar j em so odpovedali kredit.— Premogarji pravijo, da pomen j a zahteva kom-panijskih prodajalen, da plačajo blago v gotovini, gibanje za izsiljenje miru. — Unija je manj sovražna. — Ena kompanija je dobila dovoljenje, da zaključi delo v drobilcih premoga.
HAZELTON, Pa., 2. septembra. — Prvi dan štrajka v antracitnih rovih je bil slehrni rov her-metično zaprt. Več velikih antracitnih kompanij, ki vzdržujejo kompanijske prodajalne, je odpovedalo kredit svojim nezaposlenim uslužbencem ter zahtevajo gotov denar za blago. Cranberry Creek Coal Company, Harwood Coal Company in Jeddo Highland Coal Company so prenehale prodajati na kredit.
Hazlebrook Coal Company, C. M. Dodson Coal Company in M. Kemmerer & Co. so dajale kredit družinam onih, ki so bili zaznamovani kot delavci, vendar pa se je ugotovilo, da se bo danes določilo definitivno politiko glede bodočih prodaj. Pardee Bros. & Co. bo dajala živila in obleko možem in njih družinam, ki žive v Hollywood, Latimer in Milnesville, a.oni, ki žive v Hazleton, ne bodo dobili kredita.
Gibanje, da se otežkoči nezaposlenim premofear-jem njih stališče v finančnem oziru, je najvažnejši dogodek prvega dne stavke. V prejšnjih industri-jalnih sporih so kompanije ponavadi dovolile kre-dit večini uslužbencev, med katerimi jih je dosti, pri katerih je že tretja generacija uslužbena v rovih.
Odpoved kreditov je jako presenetila družine številnih premogarjev, ki so domnevali, da bodo dobivali potrebne stvari iz kompanijskih štorov in da bodo plačal račune potom odtegnitve gotovih svot od mezd, ko se bo obratovanje zopet pričelo, — prav kot se je zgodilo to v preteklosti. Stari unijski voditelji pravijo, da so sklenile kompanije izstradati stavkarje takoj od pričetka.
Neil J. Fery, član narodnega sveta iz okraja 7, je izjavil:
— Premogarji naj bi prenehali hoditi v kompanijske štore tekom normalnih časov.
Ta udarec na kreditni štatus premogarjev kaže razpoloženje delodajalcev, ki pomen j a odločen kontrast napram stališču premogarjev na otvorilni dan prekinjenje obratovanja.
Na sestanku okrajnega sveta unije včeraj zjutraj so dali unijski načelniki Lehigh Coal and Navigation Company dovoljenje, da sme dovršiti drobilec pri Lansfordu delo, in treba bo še dveh tednov za popolno dovršenje. Lehigh Valley Coal Company je naprosila za dovoljenje, da sme popraviti hiše, v katerih stanujejo premogarji. Okrajni predsednik Mattey je namignil, da se bo prošnji ugodilo.
Člani sveta so objavili, da ne bodo nasprotovali nobenemu potrebnemu delu pri rovih in da ne bodo ovirali nobenega gibanja, s katerim naj bi se zavarovalo lastnino delodajalcev.
Gibanje delodajalcev za ustavljenje kredita v prodajalnah pa bo najbrž razvilo med premogarji drugačnega duha.
Delodajalci ne bodo v bližnji bodočnosti vprizo-rili nobenega poskusa, da obnove obratovanje v rovih. Nikakih korakov se tudi ni storilo, da se najame posebne rovske stražnke, vendar pa se napoveduje, da bodo storile premogarske kompanije to pozneje.	v	/
SWAMPSCOTT, Mass., 2. septembra. — Danes je bilo objavljeno svarilo predsednika Coolidge-a, naj se ne skuša dovesti javnost k izvanrednemu nakupovanju premoga, kar bi imelo seveda za posle-
Napačna taktika mlade zaljubljenke.
Mehiška gospodična se je odločila za obupno sredstvo, da dobi dovoljenje za poroko z ljubljenim. Njen skok v globino pa je preplašil že-
Indijancem se
godi krivica.
Člani Flathead plemena pripovedujejo o skrajni bedi. — V njihovem o-zemlju , sekajo les v vrednosti milijonov dolarjev. — Indijanci so
Zaradi boarderja je PROTI DELAVSKA ARMADA
zastrupila moža.
nina ter je neznanokam | prisiljeni delati kot dni-izginil.
MEXICO CITY, Mehika. 2. > septembra. — hniz Vargas.. š«\s>t-! 1'a.jvr l«*t stara gwq>o<He-na. ki j" t
narji. — Asesmenti na korist belega moža.
Poroča George Anthier.
prav tako energična, kot je po- j MISKorLA M(mt 2 } _
mantxna, je izročila pred krat- ,. , ,	, .
. .	..	..	*	I k« mi «r;avu.vji u-etkoc mogočnega
kini svojim sforusem ultimatum, v ... . ..... .	i1 lat head liulijuatjikefera plemena
katere«! se je glasilo, da se no vr- .....	..	,
,	.....	.„ ,=•■<> 'ivLirmli vfi*za<*i ouuljue obtožb-
«rla s otreihe štirinadstropne Inse,1 .. , •« - ^ .......
. ,..	1	' ]»roti atLniiausikvat-i ji Plathfad m-
(•«■ rje privolijo v njono poroko z - ... .	.....
, ..	,.	1	lUij-.utt-lke iv-s»'t"va.'ij<> ki }<• iM»v«r-
I-sidro Oovafriibiss.	- .	.
[jena depar.uiieiitii notranje za-Nato je »bežala po stopnjicah • (]eve
zapaJmila vrata, vodena
i*a vtwror.
aia streho ter se postavila na rob >:t'rehe, odlkotler je mogoče vidi (ti na Xuevr> Mexico cesto.
(Jovoree p rovi sejnatiriin potlk'o-mit> ije.ni glede zemljišč so li ne-. koč ponosni glavarji priznali I.':krajno bedo ter poja.sniili, kako
Oče deklice, Cirlaeo Vargas, si so biH pH,ilj(.ui opravljati trzaje v svojem obupu pulil lase, ko|^ka tleJja svoj|. beW M(ScJe. Re_ j« ra-anisbal, da je hčerka pode-k,j so, da la*hljej.0 Ie t„lo kravo, dovala odločni značaj svoje m a- ,.n(iga konja> a nrkajke ol)Jek. t re in da lie l>o slednja nikdar odstopila oil ,svojega stališča, da je Tsiclno nemogoč ko-t ztit. Nato j pa je pohitel na najbližjo policij-' -vko jvosta jo.
Par iia.«rlo izgovorjenih stavkov j<* pojasnilo komisarju jk>1o-ža.j. Takoj poleg policijske posta je se je nahajala poštna braniba. Poklical je kompanijo požarne braanbe, iki j«' takoj oddirjala na pozorišče bliža .ječe si* tra croil ijo ter s-potoma razvijala 311 režo. Požarna bramba je dospela na liee mesta ravno devet mirni t in petdeset sekund potem, ko objavila Iqcz svoj ultimatum in ko je bila pri/pravlj^um »skočiti.
Te:laj pa se je .pričela živahna tekma med Inaz na strehi in požarno braanbo na cesti. 5led tem časom pa je velika ljudska množica kričala in oče deklice je razbijal vrata podstrešja s sekiro.
Ravno ko so se vrata ud al a, je Inez domnevala, da je preikanil« (ignjegasiee. ter skočiia. Z največ jim naporom, se je ogn jetra se ein jjosrečilo spraviti nwkaj mr-že meni streho in t tak ter preprečiti 0:1 (]♦<?. Iait« pa je dosegla -svo; rilj. kajti podrli id na hčerko letečo skozi zrak, je uničil zadnjo opozicijo gospe Vargras. ^
tem pa nikakor že ni dfvl.ila Isidra. Ta mladic je u inireč izeri nil s ]KKzorišč;i, ]»frteaii ko je hi' priča pkoika svoje ljubice. Listi so pčsali naslednjega dne, da je iz-"avjl, da nima 4oliko pognana, da bi mogel živeti srečno*z žensko kot je njegova Inez.
Organiziranje -Zionistov.
DUNAJ, Avstrija. 2. .septembra Zionistdčni akcijski ikomitej, katerega je preteiklo .soibrto izvoli' Zionist.ični komgrres, je bil formal 110 orgdmlziran. Prndse^lnrkom ko-iiF.teja jc bil izvoljen dr. Leo Motzkin, ipodprerlsed n i koni pa ra-binec dr. Stephen Wise iz Ne\v Yorka.
Čeprav .so lastniki le.ci, katerega je prodajala vlada zadnjih petnajst let in kojega vrednost znaša 111 iCajoaie dolarjev, so jim rekli vladni zastopniki, da nima le noben iga denarja, temveč da so celo dolžni vladi pet milijonov.
Vlada hoče namrrč izvesti na-makalni ali iriira<*ijski nači-t, o katerem nočejo livdijsmei ničesar vedeti. Tika! bi se 1 ."»0.000 a krov.
ka<t«*rth j" jm-j! \ isoč akrov lasi belokožcev, ki -->0 dobili te kose zciitli«'od nt tp revi dni h in nei>oitč'.'-i:ih lndijancev. VUul i je naložila svojim rdečim varovancem pretežno \ečiiio izdatkov na irigaci-jo, od katere h odo imeli glavni in koro ivlc']j.nčni dobiček b. li l;i>;t-uiki 5000 akrov.
Si tem je dobil kom i te j prvi vpogled v delovanje indijaai-k. tra .»rada, in člani komiteja priznavajo. da so skrajno iprese-n«*čeaii.
Anglija je pričela ustvarjati protidelavsko armado. — Člani unije so izključeni iz tajne policijske sile in delavci vidijo v tem gibanje za boj proti stavkam. — Pričakovati je odločnih protestov. — Delavski voditelj pravi, da naravnost kupujejo izurjene može..
pod njegovim vplivom.! LONDON Anglija, 2. septembra. - Vojni urad __sestavlja na tajnem m v nepojasnjene svrhe novo
AYILKES-BARKE. Pa.. 2. sept. l policijsko silo, katero bo kontrolirala armada in v Mr.. Joseph N<nei iz Ilarvev s;katero ne more vstopiti nikclo, ki je član kake stro-hake ie podpisala včeraj pr«na-! kovno- delavske unije. Daily Herald, glavni de-
mo <i-.i i.» dala svojemu možu ii-	i i • i i
posodicah katerem ;javskl or^an, bo objavil danes dokumentarne cloka-
Mrs. Nevel iti prejšnji go-stač Walter Vander-mark sta bila pridržana vsled obdolžbe umora. Ona dolži svojega ljubimca. — Bila je baje
nje. «ta j
strihnin na ,,,______________ ____.	-	_	- ------
je i*retvilvli teci m umrl. Kot siv|ze o tem. List vprašuje z debelimi črkc*mi: — Ali je knuvuovata svojega | niso VSe to priprave, da se zagotov zmago delocla-
Ijtibiinea Walt<irja \ auderniarka. • l i -i	i	i	•	r . . ' . . ,
Vami ena a k je bil ^tač pri f razredov v bližajoči se ofenzivi proti zivljen-veio\ Hi, a je odšel radi prepirov, j skemu standardu delavcev?
kate-re j - po»\tzn«'*iia njegova >nav- Naj bo namen, v katerem zbira vojni urad te zočnost med zakonskim" a>airom. _ . i- .it. i	- . ,
M,,. Xevel in Va-nderma^ka so P^stovoljce, tak ali tak, resnica je, da so dejstva
aretirali v soboto o kraja i uradni-jKot je navedel Herald, korektna. Vrjelno ie,
ki ob grobu žrtve.	j ia ima novo gibanje vlade svoj izvor v strahu ored
M.U. Xevel je vrira vsa cm1?o- generalno stavko, ki je bila preložena za nedoločen varnost na V anaemianka z izja-<	1 J j	i	~
vo, da ji je rekel, naj /asirnpi cas,vslea podpore, katero se je pred enim mesecem - vojeira uu>/.a. Rekla je. da ji j j nudilo premogovni industriji, ki pa lahko izbruhne dal eaaidy. v deti • ka-tero^ra se je prihodnjega maja. >trai-.tno zaljubila va.nj. nakar jc da v lekarno ter kupila strihnina.1 I >el te<ra strupa je natresla v čaj. Rekla je, da je dajal Vandi rmark
Sir Robert Horne, voditelj konservativcev t^r prejšnji finančni minister, je rekel v soboto v nekem govoru:
— Kaj se bo z.gouilo dne I. maja? Pretilo nam je prekinjenje vseh bistveno potrebnih služb v deželi. To je izziv na naslov službe ter mislim, da je dolžnost vseh miroljubnih državljanov pripraviti sc j med sedanjim časom in takrat, da prevzamejo nalo-dlšavanja se je Van- go ohranitve življenja dežele.
nn iric neuiiiii-no premikal se.m- \t m 1*	~ -1 r	7	.
j pa t ja ua <io!,i ter večkrat v.ma-j , ^aJoolJ značilna fraza v ar madmh poveljih je na-
lednja:
biklorid živejra srebra njenemu možu. tako v čaju kot v mleku.
PovidaJa j** tudi, kako je prišel Vandfrmark v hišo kot <rr»>-t ič tu k;ik:» j i .^H.pii v intimne oiluošaji-/. njo in z nj-nima dvema hč r-kama.
Tekom
-lu'ii ter večkrat y.nia-I |;il /. <»lavo. ^vojem ngotovilu je i .anikal vse (kb.loižit1
Noben član orožništva vojnega_de|bartmenta
Armada angleških nezaposlenih raste.
LOXDOX. A-njrlijn, 2.	—
V<*zapo>.Ienr ^	anprltwkih <> 1 -r»-
k'h raste nopr«*-ta<no t i r vz-buj-i rftgne fikrbi. Kot je ob j i,vilo vče-»a j delavsko miiiistrst vo šteje ai--»liada npiz«nnodrni)i v Ansrliji laj 1.:H'1,T00 mož. kar ]>omen,ja primjsitek ven"- ikot 54.000 mož v nri-r. .ri s pre.jšu j i m tednom. Da.nes e -ikor.) dve<5to t isoč v»*č ljudi brez dela kot pa jih je bilo v i-.teir •asu pre-teklejra b-ta.
V revniei pa j< ^ t milo ne^po-denili se večje kot uavi»b"no. ker liso vsi ne/.a,!>oe-!eni ni^istrirnni.
Revolucija v Nicaragui.
SAX JUNAN DEL SI"R, Niea-•a.jriri, 30. avprusla. —- Iz glavne-va me< ita poročajo. je pro verne t Riva.s zasedel trdnjavo Tiwapa n da S3 nove pokoriti vladnim požel jeni.
Finančiui minister dr. Ramonev je bil aretiran.
Mrs. j
\ el in Vamlermark sita bila pr;-i_.	i	, . • vi ^ ~ ,
drž: i na b:v, jamščine za veliko j m°ie bltl fh ne more OStatl clan katerekoli Stro-po rolo. ki se bo sesiala oktobra j kovne organizacije ali družbe, ki bi bila ustvarjena meseea. -	jod orožništva samega, na temelju pravil, odobrenih
| od kompetentnih oblasti. - - .	| — Kompetentne oblasti — so častniki ali osebe,
zakonski par,imenovane, da poslujejo za armadni svet ali potom
na Ellis Islama!. fa dejstva, kakorhitro bodo postala splošno zna-
.	I 'ia, bodo vzbudila pravcat vihar v delavskih krogih.
Sprejem, katerega so pri-{Niti malo ni mogoče dvomniti o tem, da se vlada pravili znanci je spla-(potom svojih armadnih načelnikov pripravlja val po vodi. — Moz m llstvariti pomožno silo, sestavljeno izključno le iz bil državljan ter tudi ni neunijskih mož, da zlomijo pretečo generalno znal pisati. — Živel je c,tavko.
že osemnajst let V Ame. | \foKn Wheatley, zdravstveni minister v del a v-r *	skem kabinetu, je rekel: — Vlada tudi kupuje na
V1	(	. . . isoče in tisoče izurjenih delavcev v pomožne svrhe.
Zelo neprijetno preseneeen j» je*	^» i i i .
i-akalo veer i j tvorui.-ar> ko/uho- i i kakega vezbanja, nikakega službovanja, le čakati
no zmožni izvesti naročila, da pa bodo svetovali svojim odjemalcem, naj kupujejo premog rajše od časa do časa, mesto naenkrat v veliki množinah. Kupovanje v velikih množinah bi poslabšalo položaj dico pomanjkanje premoga. Obenem pa je bilo i ter do vedlo do hitrejšega pomanjkanja, objavljeno tudi zagotovilo predsednika, daje obilo Predsednik je tudi obljubil potom oficijelnih
kuriva na površini, da se lahko zadosti vsem potrebam naroda.
Predsednik je prepričan, da bi se moral narod posluževati običajnih metod pri nakupovanju pre-
moga* Bil je informiran, da so prodajalci na drob-
predstaviteljev, da bo gledal na to, da stori vlada vse, kar je v njeni moči, da preskrbi premog. ^.Njegova politika ne vmeša van j a v stavko je ostala neiz-premenjena in za enkrat ni pričakovati, da bi se po služil svojega urada za posredovanje.
vine, Oskarja Iiilla. -/tareira 4!) » iz Roe,ka\vav Park. L. I.. ko je <lo--Im l s.ankaj s svojo /tMio Ivaroli-no na parn*/kn "Ooliunbii* . Čeprav >«;iniije llill že osemciaj^t !«•{ v t>-j (!«•/.«•]i. lil si* državljan. T< j okcl.i.V-iai in dejstvu, da ne /na pihati in e:t uli. mora zahvaliti. 'li so tra pri^Mje/niške oblasti prkliržale ter odvedle na E!l:s Island. S tem je sev.rda za enkrat preprečen lej">i sprejem, katereira «• inn hoteli prijatelji in sosedje prirerlfci ob pr>\-rarlvii. Prišli so Sakat pnr na poin d Severonem-^.kepti Ivloyda t r izve-deli. d i IIHi n- 5iiie ic-.kreati Zakonska I lili in:a'a dva otrcwk:L. dvanaj>"t-lelno deklico tor sedeniikdnerra ileeka. ki a st inovala v od^otno->ti starišev j>ia stari niateri.
morajo na usodepolni dan.
Otvoritev sejma v Lip-skem.
BERLIN, Nemčija, 30. avgusta. Danes je bil olivorjen svetovno-ynaTii se-jetn v Lipskean. 12.000 tvnlk razstavilo svoje izdelke. PrTti dan je bilo nad 25,000 obiskovalcev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.00 2000 Din. — $37.80 5000 Din. — $94 00
Fri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druse stroške.
Kazpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
2C0 lir ..........- $9.30	500 lir .'.........$21.75
300 lir .......... $13.35 1000 lir..........$42.50
Pri naročili!i. ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 «centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bankam v Trstu. '
Za pošilja tre. ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa 1) VAT ISOČ
I..1 U dovoljujemo po »ogočnosti 5c poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne rene vnaprej; računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJ KRAJ Š E# ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
'Telephone: Cortlandt 4GS7
1
GLArS NARODA
(BZiOV^NB DAILY)
Owned and Published by WiOVBNTC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Bakaer, president_Lonii Benedik, treasurer
PUee of boainest of the corporation and addremea of above officer«:,
82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NAROD A "
__'_"Voice of the People"__
I »rued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leta velja list za Ameriko
in Kanado_________$6.00
Za pol leta_______$3.00
Za četrt leta_________$150
Za New York za celo leto_ $7.00
Za pol leta----------$3.50
Za niozemstva za celo leto _ $7.00 Za pol leta_____________— $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlat Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov.
Popisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčnje?~ Denar naj se blagovoli poiilj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani« da hitreje
najdemo naslovnika.
MG LAS
N A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. J Telephone: Cortlandt 2876.

BOJ SE JE PRIČEL
StavkujoL-i anlrruL:.ni premogarji, posebno pa njih linijski voditelji, trdijo, tla ni sedanje ustav1:jenje obratovanja v antraeitnih lovili nikatka stavka, temveč le pritkinj uije obratovanja, ker ni mogoče nadaljevati s pruLzvajnmjf-m premoga, iker ni nobenega delavnega mezdnega dogovra med dela ve i in delodajalci.
To je seveda L tehnična fin*—a, ki pa nikakor ne izpremeni bi-stva gibanja, ki je dejanski stavka.
Premogarji >e ni>o potr<» lili /. delodajalci glede novega mezdnega dogovora, ker so slednji odločno zavrnili vse zahteve delavcev. Delavci pa zop i niso mogli retiri>rar,i. <ker vedo. da bi pomenjalo to zanje poraz, ki bi {»omenjal h* pričeteik serije nadaljnih pora-zov, s katerimi bi se življc.nski standardi preniogarjev poslabšali.
t■eiprav pa se ji stavka komaj pričeta je p..-,ta!o vendsir že sedaj oeividno, <la imajo <H lodiajalei za vrat ne namene. Da prisilijo premogarje vrniti se na delo, so -e pričeli taaoj posluževati sramotnega sredstva, namreč odtcizanja kredita v kanu pan J-Jkih prodajalnah za stavka rje in njih družine.
Glasi se sicer, da so pr< mogarji tekom dveh let nepi' Istamega 2.apof>Icnja prihranili marsikateri dolar, ki jim bo prišel sedaj prav tekom nezaposleno^] in d.i bodo /.a druge, ki niso ničesar prihranili, .skrbele krajevne unije -> podporami, a v grlavu-.nn so se 'zanašali pcemogarji na kredit v prodajulnah jrlede živil in dimnih živ-Ijenskih potrebščin, da se prebijejo skozi dobo nezaposlenosti, ko; se je Ksrodilo redno tekom prejšnjih stavk in pr ikinjenj obratovanja.
Dolgove, katere so napravili v prodajalnah t) »kom -tavke, so pošteno odplačali, ko so zopet pričeli delali.
Če so tozadevna poročila resnična, so sedaj delodajalci sklenili! izvesti na premogarje ekonomiki pritisk ml prveira j>očet;ka in >i-j car v obliki odpovedi kredita v ikompaaiij>4kh prodajaluah.
Ta odredba delodajalcev nam kaže. da so v svojem boju z or-] ganiziraiiim delom dosti bolj neo<ikritosrčni in zavra* n! "kot pa d«'-1 lavci sami. Dobro vedo namreč, da se 'bo premolar. k»>j.j,»M •d'niz'nn j stra-da ter trpi poinanjkanj-e. rlositi »lažje iLda£ i| *r <e vrnil ina de* o j pod si.urinii pojroji. eelo prati prepovedi linije kot pa premoga r, ko-j jega družina je sita. primerno oblečena in nastanjena. .
Ta najnovejša politika antracitnih delodajalcev je odsev poli | tik* v lieunijskih premogovnih poljih v ju/.nih državah, katero i/-' vaja j o taniošnji delodajalci že leta in leta. seveda še v ostrejši i.i! bolj neelovekoljubni obliki.
lam mečejo promogaT^ke dmižine iz kompainijskih li'š eelo sro-1 «1» zime ter -se no brigajo zato, kaj se zjrodi z nesrečnimi žrtva-J mi njih samopa.šneiga postopanj«.
Če bo .stavka v antracitnih premogovnikih še dolgo trajala, ec j bodo skušali delodajalci pričeti s skeb-kim obratovanjem, bodo najbrž tudi sledili vzgledu svojih južnih tovariš v 8er pričeli metat": stavkarje iz kompanijskih hiš.
V takem slučaju pa bi brez dvoma prišlo do izgredov in nasilij ki bi do vied la do državne ali celo zvezne intervencije.
Kot vedno v tajili slučajih bi se morali mlati delavci sili. oboroženi sili države in 1'nije. ki je vedno pripravljena ščititi "posvečene pravice" kapitala pmti upravičenim zahtevam delavcev.
Trpela bi premolar wi javnost, a delodajalci bi tk lan denar kor ga ne morejo v mirnih ea-.di v.si'.exl prevelike konkurence.
To je bil tudi vzrok, zakaj niso hoteli popustiti niti za en Ta% od .stoječa tališča in zakaj «o a ju iori .zavrnili vse zahteve delav-ccv. Ve<l ,li so. dj jnua je v najhujšem slučaju zagotovljena vladata pomoč ter so soglasno s tem uravnali >voje {>osto.{Kiiije.
Da pa pokažejo svojo preonoč nad -delavci Uikoj od prvega po-ertka prek i nje'nja obratovanja, so oelpbvedaH delavcerm kredit v svojih prodajalnah v namenu, da kar najpreje zlomijo njih odporno silo.
To j\» taktika kapitalističnih podjetnikov, «ki je po\izrot-iia na svetu že toliko gorja in ki je vzrok večine industrijalnih s-porov, ko-jih stroške morata plačati, ne podjetnost, velekonsument. ki ve!tln<» zvalita stroške na druire temveč delavec sam in mali odjmralec, ki s? ne more ustavljati odiranju.
IČ ni starišem bolj povolji, kot če po-kažejo svojim prijateljem slike svojih sinov in hčera, ko so bili še otroci.
Ce
težko hranite svojega o-treka, ne poskušajte ra* zne hrane, ampak dajte mu 3ordenovo Eagle Mleko, edino pravo nadomestilo za materino mleko.
Vsi otroci
lahko uspevajo ter postanejo močni in zdravi, če dobivajo primerno hre.no, ki jim bo napravila močne kosti ter zdrava telesa.
J

Če
hočete brezplačna navodila v svojem lastnem jeziku, kako hraniti svojega otroka z Eagle Mle. kom in ga napraviti močnim in zdravim, izpolnite sledeči kupon in g z pošljite k nam.
Dopis.
Cleveland, 0.
lvot posnemamo i z ''Edinosti",
je imel naš dieni Tone malo smole na svoji turi po stari domovini. Tudi mi smo se pridušali in sr jezili <"•<•/ starokrajske žandarje. ki tako neusmiljeno in robato postopaj« z ljudmi. kateri nosijo darovi: svoj t«-m in znancem v staro demovi.no. Ljudem še ne pu-ste. da bi dobroiiniiku zahvalili in ravnajo ž njim kol š kakim zloglasnim komiinistieniin prt»kncu-;hora. Talko li.i 'kratko je in eno-
'glasH<r je bilo sklenjeno, da v domovino niti centa in« v«ič. pa ma-prari če 'sam kralj pride s prošnjo za milošrino do nas.
Sedaj pa, kot. vidimo iz Glas Naroda, kjer je malo pojasniVi o ti -1 i stvari, je bila stvar popolnoma drugačna in ni niti malo vzroka iza kriik v "Edinostti". Si-
'i\o se je Džonko slekel, ga je to ! vai Iš po^l mo'.stfnn pozval, tla sko ; ei v v o lo. Ker je bil Džonko pre-I'-okazai i. Orožniki so popolnoma ceJ "atrkan žganja, je pri skoku prav naredili, ko so pivkrižali Zgubil ravnovesje ter tele brni I s
V Kanadi je jewero. ki .s«' ime-uije Okanagan.
Neki ribič j«- prišel te dni ves preplaši ji domov ter rekel, da je ~]del v jezeru več moivkih kač. ki so bile }x> še>attles«»t čevljev dolge.
Ta njegova izjaua je vse"kakor zanimiva. Ik>l»a kislih kumaric je sicer minula, toda pomisliti je reba. da lean 3 1/ero OtkaJia^an v tistem delu Kanade, kjer je bila ■red kratkim odpravljena prohibit* i ja.
*
Časopisje je začelo oi>.iavliati -eznamo. iz katerih je razvidno, koliko dukodninxkega davka je ni o rail plača.ti ta ali oni.
Rovkefelli-rje-v ssi-n ga je plačal est milijonov. Ford in njwsrov sin po dva milijona, ostali ameir!ški veljaki ]>a več ali manj. IVecej
kinematografskih igralcev je pla-
- .i ,	.,•• .iti i. I nin onssnosroči ta mzvoj ter zavle-
e.ilo nad em milijona dohodnin-ke-1	J
^a davka.
ČLANEK 140.
Doba življenja, ki sledi otroški, je skrajne važnosti, ker s.- takrat |-.ol«ga ti.miclj za moštvo ali žen-stvo. Mt*d dt^ko tloiK) Jer šolsko staroMtj-i s.« otroku lahko pomaga položiti temelj za zdravo življenji- t«'h\sno in tluševno, ali pa st-
Hlagor titstemn. ki mora plačati dohodninski davek. Največji trpini v Ameriki so listi, kat.re je vlada m"d< stno oprostfa te«ra dav-k i. Plač/ijejo <ra pa vsak dan na druge načine s Ipdimi zu'.ji. z jem Sn krvjo.
*
Na Bledu v kraljevi vili st« je mudil poročevalec nekega b>-o-grajs.kesga li-ta ter opii-al tacn.fS-•ije živ! in " .
Značilen jo stavek, ki ira j-- zn-;>i^nl o kralju.
ee njegovo rast.
Slaoa preiirana i ura važno »ilo-iro v zadnje om> njenih sJučajih. Neprimerna prelita na ni vedno po^hnlica |>omanjkanjo živil, kajti opaziti jo je tudi med bogatini. Otrok m» lahko ro li v razkošju, a mu manjka navadnega kruha, ml* \.i. or;:mžnei«ra Mtka. svežega S"čivja. svi*/.e«ra zra.Ka. .»olnčne ln-'"•i. • :»;! i ia i;i tel/vsnih kretenj, l>o
in*1/. <1 »'O ni a
lila
no-ez> n.
troj
j mora :meti premog, če hoče delovati. iti i^totako mora imeti človp-jški mehanizem primerno kurivo.
-r- i- • •	.. • «l.i z.nlosti svojim nalogam.
— Kralj izjutraj jako zgodaj i	•
<o lova ži\ila so ntobhodno pi»-tiel ;na za ra-'. in meni it-aii j najbolj nisi veno mhiko. Pomanjkanji' mieka povzroča več slabe prehrane kor katerikoli (lirami posr.-me/.ni činitfij. ker vsebuje nib k»; Cemente. pntr< bne z.i ra<t. Pc j otroški dobi pa mleka ne nadome-
\-.-taja že ob sedmih, potem pa je in se izprehaja.
A'st križem st' pritfožuji^jo nad razmerami v .1 nir« a vi ji. Pritožujejo se Qad plačami in nad bornimi življi mjem viš;"ira in nižje/a urad! nlšt va.
njegove načrte.
Anion Molnar.
Iz Jugoslavij
o
1 nhiilioni v vodo. I zgrnil j;' takoj |#od vodo. ni' da bi s«- več pri-kaza-l. j^.nua.n so «ra prijatelji iskali po d t'r oči -ti-ujri Neretve. 7.ii ^00 di-
narjev j«1 žrtvoval sv<oje . . .
Politika na Brestove«.
Y bližini Za groba se nahaja rao-•it i ao orel 11 snna.torij Bre«to-> se. ki leži v divnem Ka-jrorskem zavičajn in kjt-r se zdrav 10 tiižko lio'ni invalidi. Rekonvaleftcenti lveJVit-i^o-a 1^i0	in se menijo.o
sinčka. Deklica je našla vžigalice | ! aj:>h,i- 0 življenju po mestih, h in znž-ala .damo v postelji. Ko!^«^*11 5u tlLfli 0 Politiki. Med a s - rorIVelja vrnila domov, sia j!nvalilli > Pobl° >'tra^tnih parti-n i-:a ie o/eran? (-tn Jke svojih ;zanov H vseh stranik- Ni ?,ula- <la < 'J roeič« v.
Dva otroka zgorela.
V Tivt.11. v Boki KotoiNki s-ta sp to dni na 2P07 i a -in r.anefsredila Iva o-tr« čič-i. Me^a.r lilaž Črnogorec je s svojo žeiio odšel z doma j.r» pravk.:b. Doma ->*a jv.i-»tila ir' !.1 11110 li "f-. ko t<
-Te pa eden v Jugoslaviji, kate-/ ti io-	1i^P<>l»i.k> druga
renin se mi tre.ba nad ničem prito-i/IVI,;K k,1Jtl tako je razredčeno, da
1-	.	I bi bilo treba velikanskih množin.
ka.vl 1 vstaja jaiko zg(Mla-jt 1
če bi heleilo nudili primerno po-trebno hrano. Normalneira otroka je treba naučiti zavživa.nja h navadnih jnVd. Ne sme se jra sir.išiti in ne >ine se mu dovoliti. ti;i '.)i -!< I lil - vojim lastnim žel jam. To do\ede v številnih »lučajih do »ialie piviirajie. Potrebe rastočega otioka se predvs»-m r;K/!.knjej i < i po!n '» odr«i>li ufl-. ki le vz lr/.uj" svoje lelo. medtem, ko otroško Teli- šele razvija svoje stalne kako-v« -ti.
Slaba prehrana vpliva na zobe. nohte, kosti in mim-rali kot na V N. w Vorkn divja vroča volil- j priim-r. železo, špinae -. kalcij in na 'fc{>rba za žujian-ko nominaeijo fo-for mleka dajfr jo življenje
vati, kajti vstaja ž«' ob sedmih, potftm pa je iti se iz])re!iaja . . .
¥
V republiki Boliviji so odstavili pretlsednika. ker ni hotel izginiti obljub, katen* je zadal volilcean prcvl voUtvijo.
Naši ]X>bir'ki, lxrez razlike in brez izje.me. »o lahko srečni, ker se nahajajo v Zdrnže.nilt državah.
Ce bi bili v Roliviifi. bi jim pre-.lieto -ila.ba predla, vs. m. brez razlike in brez izjeme.
Smrtni skok za 300 Din.
Iz mostarskih ča-smisov
so zadnji dogodki v Beogradu, s 'va1. rimi se j-, učvrstil in podtpisaT •*narodni sporazum" odjeknil tuli v Rre.-tovtiu. Po kavarnah in
Novice iz Slovenije.
Zaroka.
V Veliki Kikindi se je zaročil Rkhand Engelsb«rger. veletrgoviec iz Kislkega z Anuško Sehenk, edino hčea^ko tamošnjega ugteduega to^amnarja.
Smrtna Irtrga.
Te dni ja umrla v Ljubljani v .70. lotu starosti Fani Biber, roj.
Gnal,- vdorva po carindkevn nadzorniku.
—	V Ljubljani je 'preminula po kratki boletzaii Terezija Košir. roj. Križman. iPokojnica je bila vzorna žena in skrbna an&ti, ki ^e vživaaa splošen ugled.
—	Te dni je pmaminmta v Ljrib-ljani Emilija Avtsetnelc, rog. Bur-kaat, soproga ravnatelja ČeVovne-era urada.
eer Tone ni tako nevarna oseba, j iz mostars.Kiii ea-sctpisov po-.nr«-po<dbno pri nas v Ameriki, ker inamo sitdWo di loma ve-elo delo-1 ^a^aeijah so se prepirali pri-ga poznamo, toda v domovini, ima tragično , z »r.rlibo o smrtnem i	ali je Radie
kjer ne vedo mnogo o njem. pač ^.knkn za :?00 dinarjev. Po tamos-!'*0 f>apto kaq)itm3ira.l. ali pa gre Ra-pa si domlšljujejo vse mogoče, j njih kavarnah m pivnicah se zbi- mo ™ ^'"hrisano prevaro, kdo se •kaj da je on pri nas, pa seveda , a vse polno skitaleev. katerim -f,<ln-i' ^nejal: Radič ali Pašič lahlko napravi ranešnjavo. Hot o J n.nzi delo in ki se preživljajo de-|itd Za:kaJ ° stvar, h ne bi vo je nameraval na.praviti dalj-; lom<a > ta.tvino deloma s tajno |1nreJ raaago^rjiUi tudi invalidi v šr, govoranco. seveda o politiki in'kupčijo. Poloti p«^-da.jo -ti skital-1 Br(V,torc11 Pred clnovi sf> Poda* o "darovih", za kar seveda mo-jei. katerim pravijo v mostat^kem! !i tr'j° P»'i.fatolji invalidi v Bre-ra 'biti dovoljenje, kar je bilo tu-! dijadetktu ''mostarsko liske". ik> <tovcu	na t«ravo. da poležiio
di pod Avstrijo v navadi. Vemo. j bregovih Neretve. Pred dnevi se da so razmere v domovini precej j je skupina takih lisik -sestala v ne-<mjile in da imajo vodilne stran-j ki kavarni ter popi vari a. Napra-•ke precej g.-ehov nad «:-boj. Pu- vili so ponoči dober pl"n in'se na-stimo jih, ne bodo ž? sami pora v- uiakali z žgam jnn. Ko so se do
nali med set>oj. Zato ni potreba kakemu tujemu prenapetežu, kateremu so ra'zmere in potr ibe ta-mošnjeg? ljudstva toliko znane kot so nam razanere v kaki afriški vasi, stopati v javnost.
T>a je nosil Tone s seboj darove, pisma itd., mMim. da je talke stvari nopriimerno deliti med marji pred cerfkvi'jo. ker on jih gotovo ni imel za we. Ako je imel kaj za oddati ali *g>oročiti, bi bil kot tamosnji rojalk na privaten način lahko opravil, ne pa nositi na semenp.. To že dostojnost zahteva od možaka, posebno Ameri-kanca. Hotel se je pa v javiuMlti
(■obrega napili, so se začeli prepiral. kdo je boljši plavač in kdo boljši skakač. Eden se je ponudil, da sik oči s st-are^ra mo^ta v Neretvo za 1000 dinarjev, drugi se je ha ha J. da stori za 500 dinarjev. tretji, neki Miifctafa Dženko. ki •so ga imenovali "Trica''. je dejal, da skoči za 300 dinarjev. Ce se mu skok ponesreči, da je
po iizdatmem kosilu. Bog ve. ;kdv> jih je premotil, da so opustili pri-.iateljsCco spanje ter začeli govoriti o politiki in seVe o £Cfnarodnem sporazumuKmaihi so postajali crliii-oni, iz uwdnih nasprotovanj se je ra/zvilo ostro pre<klinjanje. iz preklinjanj/ pa so prešli k dejanskemu spopadu. Sledila je prava bitka in končno so moral strešniki odpeljati invali-da Kauriča v ambulator:, da mu presedajo roko in izvedejo even tin alno operacijo. ako so mu jo prijatelji pri " rai^govoruf * o narodnem spora-
Iiripravl jen poplačati vse popito j *,,imi z]r>mili- Ratzprava o «porazu žganje. Stava se je sklenila in ve- mu	koni<XaJa s krvavim ne-
dela dmiziba s? j^ podala na mo>rt, "POraznmam . da prisos.tvruje flkolku. T^vojica te družbo je odšla pod most, da vida Džonko, kaJto skoči raz 20 me-4rov visokega mostn v Neretvo.
HO-TARI. NAROflAJTR SB NA 'nT,AS NAROT>A* NAJXneOJI
sr,nvF?Nsin IWRWDT V ZDBBteTOB. UttAVABi
»ri prihodnjih volitvah. V laseh >.ta vi dva demokrata.
<."dno>t. Otroflc potrebuje petkrat toliko kalcija na kilo telesno leže
namreč s»Hl'*n.ii žimpan Ilvlan iti kot pa odrasln. Številne so nevar-kcngre.siiik Walker.	J nosti takozvanih mehkih zob, kaj-
Kot VSililvji volilna kampanja, so ti v lakih slučajih se zbira gnili tlldi ta vrši v znamenju očitikn ma.tt rij;"". me.il zobovjrm. io po-le-"Ližeš!"	»lica te^a j > razpadanj«* zo.b. E-
majl. ki krije zobe. je rayJcrt ill V neki je.Mi.^iiei sta se srečala gniloba jvostane vedno obširnejša, na dvoc-isču dva ka<znjenca. Pa '.^PPna snov tega propadanja
vpraša prvi drugega :	P1'1'1" v	In S 1em ** m"
-	Koliko časa boš moral ti se-:'1'''1 tlltli ^ ,1<>stoP različnih .() ,-> < ' i bacilov bolezni. Dnevno sn.oženje
C.	• . -i prvih zob otroka ie skrahlt važ-
—	sest mesecev — se je jrlasi! ...	*'
uosti. kajti, če se prvih zr>b n eva-
odjrovor.
—	Zakaj pa?
—	Koikoši sem kradel.
—	Koliko časa Ik».š moral pa ti sedeti ?
—	Deset dni.
—	Zaka j ]ki ?
—	Zato, ker senu t »moril človeka.
—	To jr- pa čudno. — se je začudil prvi. — -Ta z bom za stran kokoši sedel šest mesecev, ti pa zaradi umora saano deset dni.
ruje. in* morejo biti stalni Zobje nikdar taki kot bi lahko bili.
liordenovo Eajrle Brand Mleko se je izkazalo k(^t dragoee.n čini-telj v 1h> j 11 proti -ilabi prehrani, kaj-ti vsi vitamini in minerali so ohranjeni v njem v svoji prvotni moči.
Da bi slr»v» inske matere izvedele. kal vO uporabljati Bordemovo Eagle Mh<ko. je dala Borden Company natiskati v slovenskem jezi-
- Da, toda enajstega dne me!, POPolna navodila, ki prrpove-
"<.'"jejcr. kaiko pripravljati Bordello vo E?ig*le ^Ib'iko za dojenčke m otroke različne starosti. (:e hoei?-
bodo obesili.
Geslo moškili je : čimveč sovražnikov, toliko več časti.
Geslio ženske rpa: čimveč čostil-
cev, toliko več so^"raimie.
*
Oikaški rojak Aud'H rvv Špolar, «i se je sel ženit v Jugoslavijo ter se je tudi oženil tam, mi poroča:
— Naznanjam Ti, da je v -Tu-gofSlaviji vse v rožah, mati so v cokljah, župan ipa bos hodi.
To zapponetno poročilo naj pre-tolmačijo tisti, ki Andreja bolj poaiajo kot »a jaz poznam. adBBOBHBEBEB
te kopijo teh na/vodil. vam.ni treba druegga kot izpolniti kupon, ki ga boste zapazili v enem naših o-olasov v tem list.u. ter ga poslati komtppuiji, ki vam bo z veseljem podala brezplačno ta navodila o-henem z lepo knjižico glr-de otroka.
Čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za pozne j. šo uporabo.
•flTiAfl NARODA". TTTE B EOT JTTOOSTjAV ADVfflStTIBINB


p—1	1 11 ■■-—»-1 '	ww>—
ALOJZ JIRA8EK:
j FILOZOFSKA ZGODBA
( Nadaljevanje.)
Tak} • brezbožne knjitre bero njegova varovank«, take ji poboja iiwtiukior njegovega -sjna! —r Dobro je slutil. <la je tak rodoljub, iM>v<itar. Slabe volje je od-fctfl v pisarno.
Tisto rlopoklne je srečala <;o-spo županjo Roli+rico in obe sta se dokaj časa menili. Rolleriea je pravila. <1 a je bila obiskati patra rektorja in je lam vse kakor treba natrmčno iavexlela.
Ln preden je minilo poldne, je čel po mestu en *am <rlas. da ko najhuje v irodlji filojsofje s sta-rova-.nja pHfcspodietie Elis. od katerih lx>vta vsaj <lva izključena.
Veselo in izeilo sladko jo je sprejela °r«>spa aikrtuarjeva in zadrževala iprijetni obisk tako doteo, tla se je vrnil aktuar iz pisarne.
Revež! Vse je zdrknilo „s tira!
Kar je brl slišati od soproge, je potrdila in dovršila prospa županja. ki je poleg drugega dodala. da se Lenka pajdaši s tisrto gospodično Ellis-, ki je taka na-i < dnjakariea, da bi vse rada narobe obrnila ; v dokaz je naved-iit. da je 'bila Elis prav dobra prijateljica rajne Retrtigove, ki je hoteja ves Ijitomišelj po rodo ljubili.
Ko je tiaito R-ollerica odšla, ni - jekel aktuar -svoje uradne suk-
I ti v aikiUMrrje>v<o stanovanje želj- { no ipredse gledati «» eakrfl, da vidi i Lenko. Toda veerf- j i biia prazna. J vrata Leniefaie kaon-rtce zaiin«ta. ' Že tlrugi <fc*n je ni vided. Hrepenel j je uzreti jo. Vedel je. da ni s!ui-čaj. da j»i brani pač a'ktuariea. Sicer je it o 1 ju ob ko lice zatt roin videti. z(K»j jo nalašč .zapirajo. Danes je bilo kakor včeraj. ivHi
PRIJATELJ MLAPIH DEKLET
zi:
•le pozni v»<V.r — drugi maj — večerni maj — ljubezni čas, k ljubezni vabi grlic glas. . .
O Roubinek ! O Roubinek !
•5-	.t
#
Gospod aktntar je vstal vseka-ko z levo nogo iz jx>*telje. Bil je slabe Volje. Morda so ;bile temu varok luik^ ? sa<nje. kaikršne so ga morile sfkoro ^»Bo nor. A rest, ve-i ige, policaji, večji in groznejSi od 'K/inoivička. vi-vlice, kostnja'ki — vse to se mu je plestlo v zme-sanirti sanjah; čudež, da se ni v>lfd m jih ves prepotil od groze in st rahu.
Tu v<sp to ona knjižica, oni 44 raj-mi"!
To novico je pravila gospa Ro*i<binkova svojeanu možu pri kosilu, ko se mu je pii pipi slaba volja nekoliko razkadila.
Gospodična Ivor i je na ndobncni stolu pri oknu škode-željno upirala oči v Lotiiiko. iki je razlagala prt z mize. Videla je. kako se je njena izoprniea. .zdrznila in pobledela. kako se je prestrašeno ozrla k .teti. nje, temveč je šel van. naravno* _ Ta ho enkrat še čudno kon-v Len čin o kamrico.	I Čal! Tako mlad še. pa se že drži
Tam je sed| ,la njegova -neoaiki , novotansj in dela proti višjim re-i.ja ob oknu pri šivanju, kakor jijvohieijo. Postno si za>luži strogo
je oil a teta nukatzala.
DtikU* je l*tlo presenečeno, zakaj vtrica ni bilo nikoM sem. Obalni j" v sredi in neipremicno ie gledal l*»nko. Re-no, strogo, 'kakor v pisarni, je za**<1 gospod aik-ti«ar. Spraševal je po včerajs-iijem dnevu, po V.n-reni in pn gospodični Elis.
I^enka >-<» j«» osvestila in odjro-\arjaJa odločno an resnično, ni taji ha, da je govorila ž njim. Že je -trii- umolknil in zdelo se je, da je Ikone? zasliševanju; tu je vpr! j-voj |K>sfilt id na mizo.
-— Kaj [m imaš pod šivanjem?
Lenka se j«- zdivrnihi in molčala.
— I )a j s^in !
Ni bilo ipomoči.
Rmihine-k je vzel malo knjižico, j da -e kateri gospodov filozofov vr-ki mu jo je dala Lenika in pogh-dal ne domov.
površno. Spoznavni, da je spisana v češkem jeiziku, jo je vprašal, od koga jo ima.
—	Moja je. — se je nohotJ* zle-gala Lenika, liote."* obvarovati Va-vreno.	SH gpT-
—	Ah. tak ti sprejetn«M prezen-te. — in Ntnie ji je pokazal na notranjo strain ovitka, kjer je bil podLpp>a,n in« trnki or njegovega siiwtka. Devojka je .zarnlela in nvol-čala.
Pu ipo/.no je bilo napako popra-vit'i. Bhiz VNike nadaljne besenle j<» <«l.šel aktuar važnih korakov z /aplenjv*m> knjiži« o s sei>oj.
Nastal .M' večer.
Roubitieik je dal prot.i navadi j>ri/.»a1i sv(*"o, sedel je k mizi v isvojem rožastem "oberstu". o<l-prl corpus detieti in jel brati.
1'bogi Ma-ha!
Že pr ej je ne.-Tpamctna kritika preklela njegov "Maj" in zdaj <r«i je sodil rznova gospod aktuar Roubinek.
Ko bi bil Vavreina ali Friibort videl to hladno, brezbrižno obličji* nad gorkimi temi v trži sklonjeno. bi bil huknil v f?meh.
Žena in Hči sta šli že leč, v hiši jx>*talo x'tho. V koščenu diessni-ci je -držal Roubinek in bral in l.ral — — z velikim naporom. f'eSkih ■knjig ni bil vajem. ?n vrhu tega je bila v "rajtuih", kakor j«' gospod aktuar govoril.
V .srce segajoč« Mdrzi Maehovi f*> grozno malo itčinikovali nanj. Obraiz se uradniku ni izpremenil, in Ikaj kmalu se je zdelo, da ga brwnje utruja. Bremehai -je itrenu-tek, »li da srvojo dolžnost izpolni in Icnjižrieo pobere ikafkor t rob a, je 'brad 'znova in sicer že napol še pet a je. Kmalu so ae mu nehale ustnice gubati, oči pa so mu de preftmOe vterase, nato je lis« dbr-«|>et šaprtal, umolknil — de

mežika, zapira jih, zdaj se je zamajal čop*k njegove nočne čepice in že mu je omahnila utrujena glava na prsi ter — blaženo kima.
Prebral je cela dva spevia in i«!"1"11' n5ti lht"5 se i inštruktorja
tretji'(ga ko mu ostali zadnji ver-tlli>4lil ta(ko	kaJ<op <^uge j
krati.
Saimo to je tbilo danes nenavad- j no. da je })il gospod aktuar že j doma. Va\Tena .je iučil. lUnugc kratrt je gospodična lx>Ci prihajala ob tem času po to ali ono. /daj se iz ifmve sobe še genila ni. Ko je bil ojk> uri. je Vavrena rxl-haj»l. Go.spoil Aktuar je gledaje kralja Herodeža ustavil in-struk-torjia in ga nagovoril. Povedal je na svoj maloanairni način, da je uradnrik. ki mora biti reden, da im«ra red zahtevati torej tndi od drugih. Gospodu in-srtiv.ilktorju pa da je preveč mar dmugih stvari, kar ni prav in nin bo še bol j škodilo iko zdaj. Naj 'bi samo studr-ral in se ne brigal za rrfbeljone in 3ie.jK>trebno 'namdrijašlt vo -'tdr druge kazil.
—	Žižka In cesar Jožef sta bila tudn <'eha. — »to pot pa ni dodal: __ in ta naša cerkev j? po njih za spomin, — temveč: — pa iii»*a brala tankih neumnih, brezbožnih iknjig, kakor z njimi nila-dfim pnflieam pamet mešate. O-mu punci knjiga Kuhalnica, pa 1 ne ibuikve! Tudi hočem, da Fri-cek — —
—	Gospod aktuar, blagovolite mi na kraitko povedati, kaj žeili-te?
Akt na rje v ]x>gl(?*l je zapustil kralja Herodeža in obtbčaJ na tem imele m mladeniču, kar je poim-nilo, da je bil Roubinek nemalo osirpei Lii presenečen.
—	Mislim, da si d rugega — i list ruktorjia — in tu irnatfe za mesec — — .pa je pdkazai na mfcto, kjer je Ležmla Va\irenova ine-^e;"-nina za maj.
Vavrena je pnijiomnil. da si (ega denarja še ni zaslužil, so zahvalil in odšel brez denarja.
RoubLnikova in hči -sta bili razočarani. Meniili sta, da bo Vavrena n ničen, da se bo izgovarja'1 — ali orn ise je samo pi-rklmiiil ter po-norno odael.	'
—	OJi ti ]>revzetnost orša.hna ! Kako .smo se v njem zmotilS! — je vzkliknila akttuarica. ki ga je prej talko rada imela. Mislila je liainreč, da. se je prav gortovo v Ijotinko izaljubil, kar jI- bilo či-Kto nararvno, kakor tudi to. tki je svoja čustva tako malo kazal. Rada ga je imela Ikljub teanu. da .je ibll št!U<Vent. zato. ker je bila ffl-epričanai. da vzame Lotiiiko za ženo, ko doštudira in postane go-wikkI doiktoi'. To bi brla imtmitna partija, boljša kot pa če bi njena hči dobila kakega uradniška.
On pa je zavrgel krasno, bogato Lotittko in si je izbral listo hr laponnemibno eraJaško Lenko. . .
Od akrtuarjevih Vavrena ni šel naravnost domov, temveč je kre-flil -zložnih ikoraikov vun iz mesta, dokler se ni znašel v nedowinj-skem gaju.
Mladi filozof je bil za miši.jen. Pri den ise je zavedel, je obstal nedaleč starega vehastega drevesa v globini gaja. Lezel je spet tja ipod njegovo krono in gledal nepremično k mogočni veji, h kateri je bilo prt lepi jhno njegovo gnezdeče.
Bilo je celo, dobro ohranjeno. In šel je da'l'je, dokler ni sedel na klopico tpod staro trakvo; njegove misli pa so hile še zmerom pri starem drevetsu, kjer je stal z Lenrko, 'kjer ji je rolko stiskal.
Kiadco ji ipošlje obljubljeno spo-ločiio; kako bo za na,pre j. — — Gospofft&na Elis rn njeni štn-dentje so 'bili že daivno poveeeirja-li. ko je iprišel Va-vrena. Obstal je v Turedmji .sobi.
—	Gospodična, zgodilo se je. fcafkor ste prerofcovali.
—	Odpovedali so vam! — in prestrašeno se je ozrla na mladega moža.
—	Da — v škodo mi -bo, »H ne bo me ufoiio. Toda —
—	Razumem, gospod VaVrena. Kdo ve, česnu je dobro, in zvesto-
u»ocawooo ummdwoo^ m v
S.lika nam kaže newyor.-vkrga mi'-Iiju-narja RroAvnintra v njegovi delovni s^l>i. Po mi n.ih jv vx ■ pclno fotografij, ki so mu jih poklale deklice, želeč. da i»i jih pohčeril. Odločil se je za eno in sicer za t tih in jo Mary Spas. Sprva je bilo lvčrno. da. je stara Mary petnajst let. pt»znej. se je pa it-Jkaizalo. tla je i- dovršila 21. lelo. Ker pa ni imel ž njo bas očetovskih namenov, je pobegnila od njega.
Ženski poklici v Jugoslaviji.
kazen, — je m-aiomaiHno govoril Kouibinek in re<no iizpustil oWnk dim«.
Lrnka. katera je bila prej hipec kakor osupla, je dvignila zdaj glavo in urno od'sla. V dušo jo je uža- i lila ta bremitno^t in omejenost.
—	Ta 'bo še lepe »uganjatia, — je menil i Lrtfi. iko je S st.nicma odšla.
—	T;i .bo še 'bolj trmasta ! Na. es wird sieh j a zeijyen!
Od gospodične Elis je odšla hišna crospotdinja, ko ji je bila nehote povzročila vrl iko skrb. Mt-rična mati ji je namreč povedala, kar je ziaslišala o študentih, podobno o Vaivreni in Friboritu.
Po-Jtfirna, drobna gospodična je « dela v tesnobnem pričakovrn ju.
vas — da
Silednjie je zaropotalo na stopnicah in v vobo je naglo stopil ve-seM Ha,n»ajk.
—	Ah, gospod Fribort. da vendar že greste. Srce se ni i krči od bojazni. Povejte mi, kaj se godi?j Oilikod greste? »
—	Od zaslišanja.
—	Pa .je n s.--da
boste morali stran?
Filotzof se je zasmejal. — Spoditi bodo morali vso filozofijo. Vsi 7a\ enega !
—	In kaj če so tako zgodii?
Fribort se je znova zasmejaL
—	In vi se še smejete? Ta sramota !
—	Nič slabega nisem storil. Braniti ;smo staro šego.
—	Pa bo konc*» študiju.
—	Kar mi je (treba vedeti, da sem ^pošten državljan to a-eni; knjiigožer pa bi iz mene £ta.k ne bil.
—	Pa Ma-rinka?
—	Marinka? Rada me ima, pa me bo vizela. če bom ikmet na Ilanl. prav tako kakor če bi bil kak advokat.
—	Kaj vi, »toda gospod Vtvre-na, kaj bi ta poecO?
—	Oni «a bodo pač premislili, preden t&kega izvrstnega študei*t(a ]>oženo in skaze. Sicer pa, pater German se bo »zavzel izanij in Kled-»ijič: moribns prima, cetera vminenter!
Gospodična, iki je imela že toliko let sem štude.nite, se je že .naučila (te latinske rede na izpriče-vaflih m je dobro raizumela, kar je Pribart dejal.
—	Da bi le Bog dal! Ali je že konec zasliševanju ?
—	Da, jtutni morda bo že razglašena traasodbai
—	Kje (pa Je gospod Vavrena ?
—	K uri je Sel.
ba tzmafguje! —- je pomembno Vavar«na je om atopnioaih oA p^ "pitirtavil«.
Ni še dolgo tega. ko je splošno vladal predsodek, da ženska iz boljših krogov ne sme. delali. Bog ne daj, da bi -•>! morda /. delom -hižila denar. MdščJnska dekleta bi se bila smatrala za onečaščena. ako bi bila prr^d vstopom v zakon delale kaj druirega. ikot malo i-grale klavir. ]>f!le in slfkale. Kako malo jih je »prijelo kuhalnieo v roko!
Ca-^i so se pa spremenili. ]>r>-manijkanje je potrkalo na vrata in žer.-tke pričele, sevetla na skrivaj, kil Ik-ijatii čipke, izvrševati vnjzenine. šivati perilo, vse to za večje ali manjše tvrdke in to-vanje. To drlo se je pa skrivalo dolgo časa <za štirimi zidovi, kot da bi bilo nemoralno.
Le počasi je uspela "e^kei ja in-teligentmih In po<?umnih žm-sk »,-i'etl tean .predsodkom. le. In ji«' ^o s,» r|ovi poklici začeli odpirati ž en-kam na vseh kon<"*h. Razvoj v tej smeri je pospešila vojna in začaisno pomanjkanje moških, dela T>»kTh sifl "v Vsr-h pfl»K> sra h javne-sra življenja.
Danes smo že tako dali č. da .in splošno razširjeno mnemj-e. dn i-
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo sa Greater New York in okolico, ink.
—GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik:
VINCENT ZEVNIK
12S St. ilurks riacet
New York City Podpredsednika JOHN KAL.1SH
323 E. t-5 Street
New York Citv Tajnik:
Joseph roe ACi ix i k.
56 Ten Eyck Street,
Brooklyn. *N. Y-
Biagajnik:
rKTER UuDE,
7^4 Park Avenue.
Hoboken. X. J.
Zapisnikar:
JOHN NAOIITIGAL
221 Madison Street
Iloboken, X. J.
Nadzorni Odbor: ANTHONY KOS I UN I K. 10121 - S5th Ud..
liii hmond Hill. L. Isl. ANTON rVETKOVIOH.
li'l 2 l.inden Street. JANEZ DERtT,AR.
2CJS Silver Street.
itirtgewvod. X. Y.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženji! ali članstvn. Društvo ;e v tem kratkem času svojega obstanka izplačala že skoro devet tinoč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni nad S10.000.
DruStvo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prosmrih v Beethoven Hali, 5. St. med drupo in tretjo Ave.. Xew Y..rk,
lj'i.ije :i!i zvt ri, Snai več pavijani.[ Kada bi i/.ve.le-la kje sU' nahaja
trgovini prija žeiv kam pred-\-tm d !o po fiisiirnali. Njih snažno, točno in v/rt rajno delovanje jih napravja sposobne za <U*1o k« -. .ie na or. -froj,.pi>je in >tenojrra-fija.. Dandatie.s	vsi'ka rotibi-j
na v stanu žrtvovati tolikd. da domaTia hčerka iizobra.7.i v tem in si more taiko na ]vkštim način služiti svoj vsakdanji kruh.
Tudi dva znanstvena poikliea omenjam, ki >tia na prvi pogled rarašr za ženske, namreč fairnia-eija in iemija. Manijnuiaeije v
ki mi bili doslej znani pre .ival->ivit za m rnejši- opiee. Or ••"!■» pa na svoje delo zelo prefripan-i. 1 'ri napi.lib na živino jih vodi nekaki nad/yinik izmed njih. Dei; pavijanov -m- zbere na en nil kom-Hi pašnika tam zase ne jo kričati li* se dreiti i.:i v>e pretefre. Tako
<'b!iiejo pozornost p;;>,tii*jev na-i-e. ostala skupina pavijanov pa i- vrže meti t eni na droibieo in tudi na večje živali. Pavijani zadati • svoje doljre nohte v meso živine iu jo razmera ri jo.
POZOR ROJAKI!
1 'leše preŠiit «rro/.ilje in mlini za mečkat, se dobe pri: Ivan Česen,
moj mož MIKE MILLER. Ho
že ti let odkar je p.rstil mene in dva <>m roka v Sa.n Kranei-.eo. ('al. Cula som, da .ie bil pred 2 letoma v stari Mehiki. Težko ira je .-»pozna!?, ker govori pol lt sloven-.keua d<"bro anjrleški. v.emški i>i ni'diikan-ki jezik. '/.<■-lim. da se povrne, ker jaz <ra n»l l»om nadlegovala, da mi vrne. kar sem mu posodila. — Mary Miller, Box 58. Grand Canyon, Ariz.	(2x 1.2)
teh poklicih zahtevajo pot,rpežlji- j407 East 82- st-» New York. N. Y.
vost m natančnost, dve svojstvi, ki ženskam ne manjkate. 1 Danes imamo r ženske v veli kih množinah poklieov. toda reei moramo, da marsikateri izmed rs.iili n-kii.kor ni zanje, predvsem mi-Iini tu n;i razne težike .službe v tc.varnah. ki ženski orpramizem naravnost uničujejo in na ta način
< ix 3.4..",)
IŠČE SE DOGARJE.
Le dobri in izv.žbani dolarji do-j lie delo za več let, najboljši lex in| ru.jvišja plača. Oglasite se pri: G. S. Fleischer, .Box 593, DeRidder, La. 'fi.1:1.-20.-27 :>J0.17.24)
si'no ncugodno vplivajo na nn-j FARMAXAPIiODAJ.HHakrow rod. Tu bi bilo treba, da se za toi13 krav, 3 konji, prešiči, orodje in ])obrii»a zakonodaja in k«-era i! i ženske ne hi «nneb
določi, iVsL pridelki, pripravna za 30 krav.
C'ena $4.">00. del v jrotovini. —-
Izdal sem novi cenik
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IMPORTIRANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa 7. rlnf-kom, i Rn ran t Iran epa jekla. CO, 65. TO n 75c:n «l..lf;e. «2.— Kosa poliranka z rimkom, •».">, 70 in 75 «m. «lol{;e ................ $1.50
Klepilno orodje ................ $1.2"»
nrusni kamen "Bergamo" ......
Pniloa ...........................30
M.itiku .....9<>c; Srp za kit pati .S5c
Hibc-ž^n za repo. z dvema nožema ............................. 51.25
Blajro poSiljam poštnine proeto.
MatK. Pezdir
Box 772. City Hall Sta., NEW YORK, N. Y.
j ravjrbti. To bi bilo v splošno ko-i
ma žena pra-vieo voliti med <rospo-1 Načrt za "avtonomijo" Rima.
dinjsikim življenjem in izvrseva-, Tako j po fasistovsk(.m "-zavze-ujem socijalnejra pokliea.	njit" Rima. -o nameravali fašisti
Naj bo že samica ali vdova, pri- dati mostu popolno avtonomijo, siljtvn ie delati i,n živeti od t epa T,-, načrt, ki ie liil do sedaj poza-
Murdock Real Estate Agency. Coopers t own. N. Y.
Cix 2.3,4 )
svojeira d/ bi. Vprašanje je pa ka-|Mj«>n. oriliaja na dan v druari o-teri pok'iie najbolj prtija ženski, j bl'.ki. Do<-damji občinski svet
ZAJEDAVEC.	|
Izmed vseli zajedavrev na svetu j<- tra- '
kulja najhujši zajeduve--. Vsi drugi ži- ;
ve (mI produktov delavcev, t rak ulja je !
pa tak X!ijeda.ver, da jemlje Kost ti :".iv-Ijenje s tem da mu sa počasi odjecia. I.e predstavljajte si, k^j pomeni, hraniti kak ii petdeset čevljev <1<> trakuljo. ki vsesava vasi- vse dotni soke, katere Cr-jut želode«- iz lirane, ki jo pojeste in ki 1e namenjena, da očisti in obogati kri. Ajeiia aktivnost jr> sblbša. a bot i l.J.j bi odpravil, na njegovo l»e- |Ta Strašna pošast »»<> v primeroma krat-
__• i . , v, t-s ,	! .	• , •	, .	kem času podrrtiiiirala zdravje bolnika.
ratra-jn-a. kot moška. Dela mnogo, slo pa ui.| bi prrse* "rimski se-jxihc-e ne more živeti brez hram . tra-
lolj enakomerno, brez začas-neera nat" iz 100 članov ki bi bil neno-'!cu,ja pa krvi en,,st:ivn<' '-'i"-«-
'	' . i	.	1 |bavo. Vsak dan postaja večja, in bolnik
prekonasilneiira nazora. ]>a tudi srerliio odvi-en od notranjega mi-.mora tn>eti ».znosne imi.-čine i-r pre-
hrrrz popobienra prenehanja.	jni^rstva. Senatorje za dobo S l^'^tl^SfJ ^.u Z
Tzrzomši p-otovi/h kapric, ki nn ; i a j bi imenoval ministrski svet. lava kot s,e vi- <v hi '»«>teii s strupom
. .	.	.	, j	'usmrtiti, bi usmrtili tudi samega sebe.
ne rzviraljo ly. ntru.ieinostl. vrši svo	|.Je ]>a čudovit nauin za odpravo te stra-
delo zelo redno in kaže na ta	Roparski pavijani.	I^f. cloveStva- vsie<i katere Bre toliko
r	J	I ljudi v prerani KT"b. I.axtan je zdravilo,
način ritem svojega fiziološkega V kolom-iji Keniji v Afriki je katero se splošno uporablja. Tmkuije ne
v- »• -	, j	. ,	..	1 umori, ampak jo spravi samo v neza-
Kivfloenja.	i vlada razpisala prem ho za vsake-|Vest, nakar j«, ostale sestavine hitro
Značaj ženske organizacije in ^ pavijana, ki ;-a dobi živeča ali , s»>ravijo « vašega telesa. Ko i,o enkrat
^	_	_	|ven. boste blagoslavljali dan. ko ste < i-
Senvkega dela -4ta enaikomornost1 mrtvesga. Dognalo r;e je da je pa-uaii ta članek. i>a se iznebite tmkuije.
In kontimiitrta.	vijan. ta velik* <-pua. velik ropar
Rctze-n v domačem gospodinj-''11 ti,t- Pavijan je danes nadloga Ktvu in v .slnžibi v tuji liKii lahko ™ vso deželo. Doliro čas<i ni nihče izvaja ženska svojo a-vtoniteto ill5ti slutil, da pavijani kradejo
kot sjtrežniea v bolnišnicah in pri Iwlniikih v dnur/inah.
Streči bolnrkoan jta eden onih pdklicov., za katerega je ženska
tudi živino. V koloniji je tnimam /manjkala /Ivina Pastirji so tlo-"oili na paši raztrgano goved, ko-z? ovc«. svin je ir-: pa so izginile
ne nii»rete plačati preveč. X.uW-ite daiieu P"liio zdravljenje T^axtana za $10.4S. Prodaja ca sitno l^ixal Co* 13"» I.axal Hldpr . B«ix «j6:{, Pittsburgh, Pa. Xe kupujte nadomestil. ampak naročite pravo stvar. Roljše je plačati za dobro zdravilo kot da bi plačali vaši sorodniki za vaš pogreb. Za zavarovanje zavojčka pridenite
25 centov posebej. I*o C. <>. 1	ne po-
šilja. <Oopy 3 .)	—A d v't. t
PRVA IN NAJSTAREJŠA TOVARNA
TAM3URIC V AMERIKI—
ki iz-lt-luj.- n.Ljboljše tam-btiriee in plf-de d- la prekosi vse tvrdke te vrste.
Tamburii-e iz llloj,. tovarn*- so priznano najboljše glede oblike, točnost: in glasu, kar pričajo priznanja zborov in poedincev. Naročen«- l.la-go pošiljam v vse kraje sveta. Pišite po cenik, katerega po?ljeni zastonj.
IVAN BENČIČ
St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Pozor citate! ji.
Opozorite trgovce lm e-brtnike, pri katerih kupa jote ali naročate in ste « njih postrežbo ladovoljni, da oglašujejo v liBtu "Gla* Naroda". E Um bost« ▼stregli vsem.
Uprava "GHas Haroda'
kot nalašč ustvarjena. V pariš- kar v	XekaJ ras-1 so sl,nji-
kiJi bolnišnicah na pr. vedno bolj izginjajo moški st reža ji in knialn bodo vso potstrežniško službo o-pravljak ženske. Ostali bodo samo težatki.
Vzgoja otrok postaja tu d i vedno bolj monopol ženskega spo- i la. me samo pri nas, t can več tudi l po dirngiJi državah. Tudi v nižjih j razrt »dih deških ljudskih šol na-domeiščajo veidno »bolj učiteljice učitelje in uspolii so bili najboljši. O otroških vrtcih .sploh ne govorim, ti so že od nekdaj v rokah učiteljic.
Otroku je le v korwt, da ga vsag do osmega razreda poučuje ženska. Ta šolska vzgaja pa se mora vršiti po istih metodah kot martlcirrnaka vagoja, ki jo enostavno nastavlja.
li, da izvršuje te tatvine divje zamorsko pleme masajeev. Domačini so začeli prežati na roparje. Silno so so začudili, ko so morali slednjič ugotoviti, da tatovi niso
— Da — upam, verujem, tod? ri morate ibiti iz mamo!
ESis mu je podal« svojo drobno. tsuho roko, ilci jo je mladi fi-tozof hvaležno stisnil. ^

_•
__:_
(IMie mttedBHiij
_________
Proti bolečinam
v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite
Several Gothardol.
Hišni liniment za mazanje
zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralfične bolečine.
Cena. SO in 60 ccntor.
Zahtavajt« iMjprc) prt klcnjv.
CEDAR	P
___________
Naznanilo«
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseli delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3Jc.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika.
Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
BRIQITA
ROMAN. — Spisal C. M.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
ZNANI ČASNIKAR IN INDIJANSKI GLAVAR
bo
S	(Nadaljevanje.)
Dr. F rensen je zrl od strani na lepo mlado lice r. ljubkimi potezami.
Njeni pogledi so plavali pn iko hiše in parka. Z občudovanjem je sprejemala va*e lepote okolice.
—	Kako lepo je tukaj, — je konečno rekla svojemu spremljevalcu.
Dr. Frensnn je smehljaje prikimal z glavo ter užival ble.^k 1»;-pih dekliških oči.
—	Kaj ne, krasno posestvo? — je rekel.
—	Čudovito krasno! Ah, če bi le .smela ostati tukaj! — je re £la potiho.
—	To vam želim prav iz srca, gospodična. Neglede na par majhnih posebnosti vaše bodo«"n gospodinje je mesto, ki ga boste zavzemali v tej hiši, skrajno prijetno. Pameten človek se lu-tro sprijazni z majhnimi posebnostmi. Kljub najinemu kratkemu zmanstvu vas smatram za zelo pametno žensko.
Vesel smehljaj je hušknil preko lvtsnega, mladega lica.
—	Zelo semi vam hvaležna za to dobro mnonje, gospod, doktor. Sploh pa bi vam rada izkazala svojo hvaležnost za to, da prte med številnimi prosilkami priporočili ravno mene, — j> rekla gorko.
—	O, izbral -< m vas le za ožjo volitev. Gospa Kilavdina sama se je odločila za vsls, — je rekel notar.
Gospodična je dvignila pogled.
—	Ali ni.ste rekli, da je jro-pa Stenska prepustila vsem vam?
—	loj rr<. a vašo sliko si je sama iabrala. To je ena njenih majhnih poscbn<rsti. Ona ho<V, da upliva nanjo le oseba. Vaš obraz ji je na vsak nac n ugajal.
Mlada dama se je nasmehnila.
Dr. Frenseu j0 ZOp,.t opazoval z velikim dopadajenjem ter si mUlil pri tem. da je bil še pr.'d euo suro zelo v dvomu, če naj pri-Mode to mlado dumo k Kvoji klijcntinji. Pred eno uro je naanreč prvikrat slišal njeno ime ter ni bil gotov, če ne bo to ime motilo go .spe Klavdine. Vvprieo njene občutljivosti ni bilo to izključeno. Le-pe oči mlade dame pa so ga kljub temu napotile povesti jo v hišo gospe Klavdine.
—	T o n?j od va.v ga pametnega obnašanja bo odvisno, gospodična. Seveda tudi še od dragih, vsakovrstnih malenkosti. Skušati morate pridobiti si simpatije gospe Stcuske.
Obraz mlade dame je postal skoro žalosten.
—	Ali je mogoče namenoma storiti nekaj, da si pridobimo simpatije človeka i — je vprašala pritajeno.
Dr. Frrnsrn je razmišljal.
—	Mogoče vendar. Le ne obupati, gospodična.
—	O, jaz sem pogumna. Jako težko pa je najti primerno služ-
—	posebno če nima človek dovolj časa za čakanje.
—	No, če bi proti vsem prieakovanjfron ne ugajali gospej Klav-dini, se bom z vseljrm potrudil, da vam preskrbim drugo mesto. Moja žena in jaz imava namreč dosti zvez.
Mla<La dama j.' hvaležno zrla v dobrotne oči spremljevalca.
—	Z« lo dobri »te z menoj, jrospod doktor in tudi vaša gospa j' bila zelo 1 jubeznjiv'a z menoj. ko sem čaka na vas v vašem stanovanju. Dala mi je par dragocenih navodil, kako se moram obnašati proti gospej Klavdini.
Dr. Fimsen se je na tihem smejal.
—	Tako, tako, moja /ena vam je dala navodila ? Draga gospodična. že to je uspeh. Moja žena ponavadi ni zaupljiva proti človeku tekom prvi« ure znanstva.
—	Tem višje cenim torej njeno zaupanje ter sem zelo hvaležna.
Medt eni sta dospela do vhoda.
—	Tukaj sva. — je rekel stari gospod. Vrata so bila odprta in vezi je že »tal o ki za b ink t r čakal.
Ta veza je napravila okrajno soliden utis. Tla so bila pokrita z umetniškim mozaikom. Sredi veže je stal mramornati vodomet, okrašen z zelenjem.
V	kotih sob -o bile postavljene skupine ,zof in ob vsaki skupini je k zala v« likd. dt ag-ocei.a preproga. Dva visoka, s slikami okrašena okna na obeh straneh portala sta sjnuščala v vestibil gorko. raznobarvno luč.
Mlada dama se je za trenutek pomišljala. Želelo se ji je kot da jo za t« mi zidovi pričakuje usoda.	|
Nato pa je odkorakala naprej.
Zadaj so vodile -široke stopnjiee do neke vrste balkona, odkoder so vodile nadaljne Ktopi.jice na obeh straneh v prvo nadstropje. Gospoda t >ki prostori in kuhinja so se nahajali v pritličju.
V	prvem nadstropju so se naliaje sobe lastnice. Drugo nad-tropje |»a j« obstajalo iz sob za go»te, dveh sob za dnužabnieo in sobe hišnice.
Dr. Vnosen je rekel služabniku, naj ga pri javi. gospej Klavdini. Služabnik je obsinil mlado damo s bistrim, radovednhn pogledom ter rekel ponižno:
—	Milostljiva gospa se je odpeljala ven, gospod doktor, ter vas pios« oprošeenja. Potrebne komrtejNke «eje ni bilo ipogoče odgo-diti. Dobil sem povelje <la privedem novo gospdiČno k hišnici Ter se informiram glede vaših želja. Do ure za čaj se bo gospa vrnila.
Dr. Frcnsen je zrl na mlado damo v zadregi, kaj naj stori.
—	Zalibog m morem čakati toliko časa. gospodična, Žal mi je, najti rad bi vas sam predstav H gospej. No. hišnica bo za enkrat skrinja za vas. Torej dobro srečo! Friderik, priporočite me gospej ter odvedite gospodično k hišnici
Dr. Freiuscn je gorko stisnil gospodični roko ter odšel.	*
Friderik se jc obrnil z zaupnih obraizom proti njej ter rekel:
—	Pojdite, gospodična.
Korakala je poleg njoga po stopnjicah navzgor, ne da bi se brigaia za njegov zaupni smehljaj. Na balkonu jima je prišla nasproti srednje velika, okrogla ženska Nosila je črno obleko in bel predpasnik. Na glavi je imela belo čepico rn v roki je nosila šop kiju cev.
Bila je hiinica gosj>a Palčič. Pozorno je motrila novodošlo.
—	Nova gospodična, kaj ne? — je vprašala smehljaje.
Mlada dama je olajiano vadihnila. Prijavni obraz stare ženske
se ji je zdel kol dobro znamenje.
—	Da, nova gospodična je, ^ospa Palčič. Gospod doktor je ta-Vj zopet odšel — je sporočil tiužafonik.
^r ^/*0.1?™' Friderik, Lahko! se zopet vrnete na svoje mesto. Sa-m*,hoocjn.povesti go^odična -nav-zgor.
____ (Dalje prihodnjič.)	^ - . \
UMDEKWOOD A UNDCMWOOD. N v
Znanega ameriškega časnikarja Irvina S. Cobba, ki se mudi na po-č it ni e ah v kempi pri Heltonu, členit., je te dni obiskal gLavar Blakefeet Iiulijaaiccv. Glavar nosi ]>onosno ime Bull Calif Staj-.
A. Kuprin:
B
ezgov grm.
Nikolaj Jevgrafovič Almaizov je komaj pričakoval, da mu je žena odprla vrata, in ne da bi .sle-kel površnik, je v čepici odšel v svoj kabinet. "Ko ie žena zagledala njegov namrgodeni obraz s sti-sn j ornimi i oI«*vmi in z nerv(*zuo spodnjo ustnico, jo takoj spoznala. da se je dogodila velika nesit*-ča. Molče mili je sledila. V kabinetu je, Almazov po-rtail kratko minuto na istem mestu s pogledom, uprtim nekam v kot. Potem je izpustil iz rok portfelj, ki je pati! na t bi. in se odprl, sam pa se je vrg«d v naslanjač in zlolmo Iirusitnil s sklenjenimi prsti.
AlmaizoC. mlad nebogat častnik. je obiskoval predavanja na akademiji generalnega štaba in sc je pravkar vrnil odondot. Danes je bil predložil profesorju zadnjo in najtežjo praktično nalo-«io — instrumenalui ]>o>net< k pokrajine.
Vse izpite je doslej prebil srečno. in samo Booru in ženi ALinazo-va je bilo znano, kakšnega strašnega truda je to Ma,lo. Ze vpis na akademijo se je zdelx>d samega začejka nemogoč. Dve leti zapored je Almazov slavnostno pogorel in š< Ie tretje leto je z naporom vseh sil premagal zapreke. Da ni bilo ž« ne. bi najbrž ne imel dovolj energije in bi v.scs opuštil. No. Vjeročka mu ni dala. da bi klonil v. duhom in ga je neprestano vzpodbujala. Navadila sc je sprejemati vsak njegov neuspeh z jasnim skoraj veselim obrazom. Odpovedala se je vsemu nujno por tbne-mu. samo da bi mogla dati možu cenen, vendar pa človeku. zapoT slenem z duševnim delom, nujno potreben kom fort. Vsled skrajne Voti-ebe je bila njegova proplso->alka. lisanka. Ijtktorica. ropertito-rica in beležna knjižica.
Minulo je j>et minut težkega molka, ki ga je turobno motil hromi tek budilnika. davno znam in dolgočasen, ena, dve, tri — tri: eiva čista udarca, tretji pa zateg-njeno liripa.v. Almazov je sedel v suknji, pokrit s čepico in obrnjen v stran. V j ira je stila dva koraka ocl njega. Molčala je. Na lepem. nervoznem obrazu se ji je poznalo trpljenje. Naiposled je spregovorila r-na prva s tisto pre-
Seellu j' na področuik naslanjača in o vrla loko okoli vratu *A1-mazova. Ni se profiv::l. toda gie dal je v kot z razžaljenim obrazom.
"Kakšen madjež? Kolija.?" ga .je vprašala še enkrat.
"Ah, navaden madež, z zeleno barvo. Saj veš. da nisem šel včeraj do treh spat. Treba je bilo na logo končati, ilisba je imenitno osvetljena. To pravijo vsi. Zasedel sem sc včeraj, utrudil sem se. l-oke so se ni i začele t rast i, — pa sem napravil madež ... In tako «rost. ma<sten madež. Začel sem ga brisati, pa sem še bolj zauia-zal. Mislil sem in mislil, kaj naj napravim iz njega, pa sem sklenil. da narišem na mestu kopico dreves . . . Zelo se je posrečilo in ufe more se opaizliti. tla je bil tam madež. Prinesem danes nalogo proesorju. "Tako, tako. m-da. toda odkod se vam je zelo tu-le grmovje ?*' Moral bi bil kar povedati. kako je :s stvarjo. Morebiti b- se bil saino nasmejal . . . Sicer pa bi se ne zasmejal — tak okru-t n Nemce, pedant je. Pa mu rečem: "Tu raste res grmovje". On pa pravi: "Ne, to pokrajino poznam kot svojih pet prstov. Tu ni -ii ne more biti grmovja." Bes eni a je dala besedo in začelo se je prerekanje Tam pa je bilo še mnogo naših častnikov. "Ako trdite-.'' pravi,v"da je na tem sedclcu grmovje. pa izvolile jutri tja jahati z menoj. Dokažem vam, da ste nepazljivo delali ali j>a naravnost pre risat i s karte ..."
"Kako pa ela tako prepričan govori, da tam ni grmovja?"
"Ah moj Bog. zakaj.' Kakšno otrotko vprašanje! Zato, ker že dvajset let pozna to pokrajino boljše kot svojo spalnico. Najnc-sramnejši pedant je. kar jih je na svetu, pa še Nemec povrhu . . . In koncem koncev se izkaže, da la-žem jaz in da sem prepirljivec . . . Poleg tega . .
Ves čas pogovora je jemal Almazov iz pepelnika porabljene v-žigaliee in jih lomil na drobne koščke, ko pa .je utihnil, jih je srdito vrgel na tla. Izgledalo je*, da gre ti mm močnemu človeku na jok.
Mož in žena sta dolgo sedela v
vidnostjo, s katero govore samo, težkem prem išl je vam ju. ne da bi ženske ob postelji hudo bolnega 'spregovorila besedo. Naenkrat pa
bližnjega jim človeka.
"Kolja, kako je s Tvojo nalogo? .. . Slabo?"
Skomizgnil je z rameni, ne da bi odgovori!.
"Kolja, ali je Tvoj načrt pro-Iiadel i Povej vendar, potem bova stvar skupaj pretehtala."
Almazov sc jc hiro obrnil k ifc-ni in začel govoriti z razburjenimi in razelražljivim glasom kot se menda srovori, kadar ela ješ duška dolgo zadržani nejevolji.
"No da1, no da. propadel, ako bi že tako rada vedela. Mar ne vidiš isama? Vse je šlo k vragu. Vso to prism oda ri jo," — pri teh besedah je zlobno brcnil poartEolj z risbami, "vso to prismodarijo lahko takoj vržeš v peč! Pa jo i-iflas. akademijo! Čez mesec pa zopet k polku in še s sramoto! In to zaradi nekakšnega madeža . . . Hudič!"
'' Kakšen madež, Kolja t Ničesar ne razumem."
jc Vjeročka z energičnim sun kom skočila z naslanjača.
"Cuj, Kolj>a, še to minuto morava oditi. Hitro se napravi!"
Nikolaj Ji• vgTafovič se je ves na mršil kot od neznosne fizične bolečine.
"Ne govori neumnosti. Vjera Mar misliš, da se pojil eni opravičevati im prositi oproščen ja? To bi pomenilo podpisati sjvojo obsodbo. Ne delaj, prosim te, neumnosti."
"Ne. ne nr/umnosti," je odgovorila Vjera in udarila z nogo ob tla. "Nihče te ne sili. da bi se šel opravičit . \ . Stvar je prirprosta. A'ko tam ni takega bedastega grmovja, ga je treba posaditi, in «cer takoj."
"Posaditi?" . . . Grmovje?" ... . je Lzfculjil oči Nikolaj Jevgrafovič.
"Da, posadiifi. Ako si že govoril neticisnico, je treba to popravi« ti. Napravi se, daj mi klobuk, jo-
pieo . . . Ne iščeš prav, poglej v omaro . . . Dežnik!"
Medtem ko je Nikolaj Jevgrafovič, ki je skušal ugovarjati,-toda ne da bi Vjefa poslušala, iskal klobuk in jopico, je Vjeira hitro vlekla iz miz in omaric preilale. j email a v m košarice i« škatljiee, jih odpirala in metaila po tleh.
"Thani . . . Niso bogve koliko v realni . . . ^a nje nič ne elobiš. Ta-le prstan z dem aunt om je i»a dragocen . . . Treba ga bo na A-suk na črn odkupiti. Škode, če bi zapadel. Zapestji\ a ... Za njo tudi ne bova tl>sti do4»ila . . . stara je in upognjena . . . Kje je tvoja srebrna doza za cigare, Kolja?"
Cez pet minut so bile vse dragocenosti položene v ročno torbico. Vjera že oblečena, se je zadnjič o/.rla naokoli, da se prepriča. <če nista nio sar pozabila doma.
"Pojdiva," je rekla naposleel odločno.
"Kam pa greva.'" je skušal protestirati Almaaov. Takoj bo tema, do mojega zemljišča pa je ko raj deset vrst."
"Nenanno^t . . . Pojdiva."
Najp.-ej sta se Almazova odpeljala v zastavljalnico. Oči vidno je bil ce.nil te že tako zdavnaj vajen vsakodnevnih pa-izonov človeških nesreč, da ga sploh niso ganila. Tako metodično in elolgo je ogle 'doval prinesene stvari, da se je Vjeročka že pričela razburjati. Zlasti jo je razjezilo, da je pivis-1 kal briljantni prstan s kislino Ln j ga cenili, ko g*a je stehtal, na trii i ubi j?.
"Saj to je pisavi briljant." se je razburjala, "velja trideset se-defn rublje v in še to med brati.T
Cenilec jc z utrujenim obrazom l avnodmšno zaprl oči.	»
"To riiiin je vseeno, gowpa. Kamnov sq>Ioh ne jemljemo," je rekel, de vaje na tehtirico sledieči predmet,- "cenimo saano kovine."
Zaito pa j};' bila starinska in za-]K)gnjcina zapestnica .popolnoma nepričakovano iza Vjero cenjena zelo visoko. Skupaj se je vendar nabralo okoli dvajset in dveh rnbljev. Te vsote je bilo več kot dovolj.
Ko .sta se Almazova pripeljala k vrtnarju, se je bela petro^rraj-ska noči že razlila po neliu in zraku kot sinje mleko. Vrtnar, Čeh majhen starček v zlalih naočnikih, je bil pravkar sedel s svojo družino k večerji. Bil je .zedo pre-senečen in nejt»voljen zaradi j>oz nega prihoda oeljetmailcev in njune čudne prošnje. N omara je sumil kakšno nvistifikacijo in na Vjerine silne prošnje je cnlgovo-ril zelo isuho:
"Oprostite, toda ponoči ne morem pošiljati delavcev v tako daljavo. Ako želite jutri zjutraj, tedaj sem vam na razpolago."
Tedaj je ostailo samo eno sredstvo: povedati vrtnarju vso zgodijo z nesrečnim madežem. Vjeroč ka je to storila. Ko pa je prišla Vjera'do tega. kako sc ji je rodila nibj ,1 posaditi grm, je postal mož bolj pozoren in se je paukrat sočutno nasmehnil.
"No pa naj bo," je pritrdil, ko je Vjera nehala pripovedovati. "Povejte, kakšno grmovje naj vam posadimo."
Od vseh vrst, ki jih je imel vrtnar, ni nobena odgovarjala; hote — nehote se jc? 'bilo treba zediniti za b ezgov grm.
Zaman jc Almazov pregovarjal ženo, da naj gre domov. Odpravila se je skupaj z može.m na mesto. Ves čas dokler so sadili grmovje se je nervozno sukala okoLi delav-ccv kn jim bila v na<potje. Šele tedaj se je dala odvesti domov, ko se jc prepričala, ria niše okoli grmovja nima.lo ni razločiti od trave, ki je pokrivala deibelee.
Drugega dne Vjera ni mogla rtrpeti doma in sla je na ailico možu nasproti. Že oddaleč, samo po žrvailmi in nekoliko poskakujoči hoji moževi je spoznala, da se je historija z grmovjem iztekla ugodno . . . ln res, Almazov je bil sicer ves prašen in se je komaj držal na nogah od utrujenosti in glada, toda obraiz mm je sijal od zmagoslavja.
"Dobro! Imenitno!" je zakli-cal že na de&eit korakov v odgovor na vzm imirjeni izraiz ženinega obraza. "Pomisli, prihajala sva z njim k tiatemtu grmovju. In kako ga je gledal in gledali, celo list je
Kretanje pantikov - Shipping
6. septembra:
Paris, Havre; Levlatb&a, Cherbourg; Orbita, Hamburg.
S. septembra:
Martha Washington, Trat: Reliance, Hamburg:.
t. septembra:
Aquitania, Cherbourg, George Washington, Bremen.
10. septembra:
Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra:
France, Havre. Majestic, Cherbourg;
15.	septembra: Republic, Bremen.
16.	septembra: Berengaria, Cherbourg.
17.	septembra:
Belgenland. Cherbou. Deutsch-land, Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam: Suffren, Havre; Orduna. Hamburg; America, Bremen.
22.	septembra; Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauretania, Cherbourg; Zeeland Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen.
30. septembra:
Aquttajila, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen.
1. oktobra:
1-apland. Cherbourg: Columbus, Cherbourg. Bremen; Cleveland. Hani-lurg; De Grosse, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg-; Majestic, Cherbourg: Fiance, Havre.
6.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance. Hamburg.
7.	oktobra.
Berengaria, Cherbourg.
8.	oktobra:
Pittsburgh, Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic. Cherbourg: Oeorge Washington. I'.remi-n: Andania Cherln.urg, Hamburg. 14. oktobra:
Mauretania, Cherbourg: l.a Savo e, Havre; Berlin, Cherbourg. Bremen.
17. oktobra:
Taris, Havre; Homeric, CherUxirg.
21. oktobra.
Aquitania, Cherbourg; Suffren, H a vre: America. Bremen.
24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: France, Havre; Martha Washington. Trst.
28.	oktobra:
Berengar-a, Cherbourg; Rorhnm-beau. Havre: I'res. Ro«>sevelt. Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschlund, Hamburg.
Naravnost« Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pristanejo tako v domovini, da Je treba potovati le par ur * železnico. Nobenih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKO ODPLUT.TE
MARTHA WASHINGTON
9. septembra
PRESIDENTE WILSON
6. oktobra
Cena za. Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vStevSi davek. Tja in nazaj $162 in davek. Železnica, od Trsta do Ljubljane samo $1.06: do Zagreba $1.90, do Beograda $4.75. Vnaprej plačana, vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.TiO. Posebne cene za vožnje tja In nazaj. Najboljše cene in najbolj ugodna pot zu
potovanje.
GOSOLIGH LINE of TRIESTF
Phelps Bros. & Co.,2 We«t st..
'New York
odtrgal ill ga požvečil. "Kakšno (jrevo jo to?*' mo vpraša. ' No vem, Vaša Prevzvišonost," pravim
i "Nemara je brozii, Va.ša Provzvi-•.si'iiost," mu odvimevn. Ttdaj so jo obrnil k meni Ln mi celo roko ponudil "Oi>rostito, poroonik," pravi, 'morda sem se zaool starati. da sem pozabil na to grmi«"je."
"Imeniten -človek jo. ta-le pro fesor, in t;i!ko jvianeten. Kar ž:il »ni je. da sjnu'ga provaril. Eden najboljših našili profesorjev. Z nanjo nara\mast čudovito. In krtk-ršna hitrost ln toč nasi v oceni te rena — čud ovito!''
No. Vjeri je bilo malo	kar
je povelal. Priganjala ga jo še in >:e. da i i pove v poti rodnost ili ves pogovor s profesorjem. Zanimala so ji za najmanjše detaJje: ka.k-šen je bil izntz profesorjevega obraza. s kakšnim tonom je govoril o svoja starosti, kaj Je občutil pri tem Ičolja sam . . .
In šli .sta domov tako, kakor da ravz^n njiju ni in i kogar na ulici: držala sta so za roke in se ne-prcis*ano smejala. PaSiir.ti so se neraaumijivo ustavljali, da bi si mi enkrat ogb dali ta čudni parček .. .
So nikoli ni Nikolaju Jevgra-foviču večerja tako dišala kot ta <ian. Ko mu je prinesla Vjera po večerji v kabii.et čašo čaja. sta mož in žena istočasno zagrne j aln in pogledala drug dmigega.
C"nm ti smojiš?" je \-pra-žala Vjera.
"Čemu pa ti?"
"Xe. ti povej prvi. jaa potem."
•'Tako, neumnosji. Spomni' •■fiii se na zgotlbo z bezgom. In ti ; **
"Jaz tudi neumnosti in tudi zaradi bezga. Hotela som povedati, da mi bo bezeg odwlej vedno nnjljubš? drevo.^'
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potovati v
«t*rl kr»J, Je potrebno, da Je na tanc-no poučen o potnih Uatlb, prt UaKl ln druglb stvareh.
Pojasnila, U ram Jih »a m o re®, dati vsled naSe -dolgoletne izkušnje Vam l>o«lo KotoTO v kt»rist; tudi jirl-poroOaino veduo le prvovrstne |»ir nlke, ki Imajo kabine tudi t 111 raaredo.
Glaaoa nove aaselniftke |h>duif ki Je ■ topila t veijevo b 1. julijem 1024, camurejo tudi ne«lrit< vljnt« dobiti dovoljenje oetatl r domovin eno leto ln ako potrobno tudi d*lj tozadevna dovoljenja izdaja ralnl naselnlSkl komisar v Warh Ington, D. C. Prošnjo za tako dt voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred odr*>*ovauJem, te-as poSUe prosilcu t atari kraj da som nanovejše odredbo.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKEGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodnika al •▼ojea ls starega kraja, naj naa prej ptte ca pojasnila. Is Jujtoala Tlje bo prlpn55enlh ▼ pribodnJU treh letih, od 1. Julija 1924 naprs ▼sako leto po 671 prleelJeneeT.
AmerlSkl državljani pa samnrej dobiti aem žene ln otroke do 18. 1« ta bres, da bi bili gteti v kvoto T rojene osebe se tudif De Utejejo kvoto. Star LSI in otroci od 18. d. 21. leta amerlSklh državljanov 9 Imajo prednost v kvoti. Plftt* s pojasnila.
Prodajamo vosne liste sa vse pr»
ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani aedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt 8t., New York
NAPRODAJ ČEVLJARNICA
obstoječa IS let z vsemi najnovejšimi stroji, edina v mestu z 1-100 probivalcev, najemnina $25 na me--o. in naredi nad $4000.00 na leto. Kdor hoče napraviti denar, r.ai ne zamudi te prilike. Cona -+1000.00: velika zaloga. Za p«»jas-r.ila pišite na: John Terria, Box 253, Monon, Ind.
2.3.4)
Prav vsakdo—
kdor kaj 1š6%) kdor ka]
ponuja; kdor kaj kupuje: kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uapek —<
. MALI OGLASI
?"Gla§ Harodi"
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company 88 Cortlandt Street	New York, N. Y.