čins porocevo ST. 6 ec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale izhaja dvakrat mnr čnn, vsa gcavpodinjsrva v občini ga dobivajo brezplačno (.lasiio ureja uredniški odbor v Malavi Kani Kusar, Matjaž Brojan, Maks Jeran, Franc Tekuvec. Darko (.ognjavet Marjan BoDtar, Matjaž Mrpnik. Ivana Seirerl in JoZe Skok. (.lavni niedruk: Karel Kuaar tel 721482, odgovorni urednik; Matjaž Brojan, tel.: 721406, tahniCni urednik: Franc Ravnikar, tel : 7?I-082. Glasilo izhaja v nakladi I 2 000 izvodov in ga tiska Delavska univerzi Domisle. KiaVonfV sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, narr* iTiic oglase sprejema Delavska univerza Domžale, kolodvorska 6 Rokopisov ne viačaioo fotografije pa le izjemoma Glasilo jp na podlagi sklepa številka 421 I /72 z dne II I v 74 Sekretariata za iuloimaci je. Izvrlnega sveta SK Slovenije oproščeno plačila letneljnega davka od piomela proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 30. april 1980 Leto XIX 'p človeka, njegove osebnosti, njego-I vega dela se borimo vsaki dan. Tok I revolucije, neizprosen boj za ures- izdelke ženske higiene, otroške higiene in izdelkov za bolnišnice. V proizvodnem programu je tudi mnogo drugih manjših izdelkov, ki pa gospodarsko nimajo tolikšne teže. Cigaretni filtri - ki sicer niso glavno „orožje" Tosame - predstavljajo v dohodku tovarne delež ene četrtine. Izvoz — velike možnosti V izvozu se Tosami kažejo še velike perspektive, saj danes denimo ne morejo izdelati toliko, kolikor bi lahko izvozili na tržišče ZR Nemčije in sploh zahodnih držav. Še nekaj podatkov: lani so izvozili za 3,2 milijona dolarjev, uvozili pa za 5,8 milijona dolarjev blaga. Približno isto razmerje med izvozom in uvozom (negativna trgovinska bilanca) se ohranja tudi letos: Od januarja do konca marca so izvozili za 717.000 dolarjev izdelkov, uvozili pa za 1 milijon 108.000 dolarjev. To torej pomeni, da so v izravnavanju te zunanjetrgovinske bilance še tiste naloge, ki jim bodo morali pristopiti z večjo skrbjo. Predstavljamo dejavnost podjetja »Kinematografi Domžale« V kinu se nekaj premika . . . .J pa ne žive slike, kot so kinematografski dejavnosti večkrat dejali. . . Nemara je že vsak domžalski občan opazil, da je z organiziranostjo podjetja „Kinematografi Domžale" drugače kot je bilo. Filmov je več, gosteje se menjavajo, reklama je živahnejša, filmi so aktualnejši, skratka — premika se. Očitno je, da so se v tem podjetju, ki ima obeležje kulturne ustanove, pa mu tega obeležja z nikakršnimi ugodnostmi ne potrjujemo, saj mora poslovati ekonomsko-komercialno uspešno — lotili dela nanovo. Kako je s tem? To je bilo prvo vprašanje, na katerega sta odgovarjala direktor kinematografskega podjetja Franc Gabrovšek ter programski vodja podjetja Bojan Krištof. V podjetju so združeni trije kinematografi in sicer iz Domžal, Mengša in Radomelj. Podjetje vodi 8-članski odbor družbenega upravljanja. Vanj so poleg predstavnikov podjetja vključeni tudi predstav- niki tistih krajevnih skupnosti, kjer se kinematografi nahajajo, v njem pa je tudi predstavnik kulturne skupnosti. Ta organ je odgovoren za upravljanje, v njegovi domeni so (Nadaljevanje na 4. strani) 3 (Nadaljevanje s 3. strani) tudi gospodarske pristojnosti. Glede na to, da je organizacija posebnega družbenega pomena, bi ji morali kot kulturni ustanovi posvečati večjo skrb. Kot gospodarske ustanove . . . Kinematografi Domžale so torej delovna organizacija, ki mora poslovati ekonomsko uspešno. Temu dejstvu (ker nima nikakršnih subvencij pomoči ali bonitet), je prilagodilo svoje delo, oziroma ga je organiziralo tako, da prinaša večji dohodek. Tako so za letošnje leto predvideli, da bodo ustvarili 210.000 dinarjev ostanka dohodka, to pa naj bi bil tudi pričetek lepših vizij prihodnosti domžalskega kina . . . Novo v organiziranosti Uvodoma smo omenili, da je občanu moč opaziti novosti v poslovanju kina. Povedali so nam, da so te novosti in programske obogatitve rezultat programsko-tehničnega dogovora med domžalskim podjetjem in „kinematografi Ljubljana". Prednosti tega dogovora so v tem, da vsi trije kinematografi iz naše občine prejmejo določene teme (s soglasjem distributerjev) neposredno potem, ko je konec predvajanja filma v Ljubljani. Primer: Film SCPERMAN so vrteli takoj, ko so s projekcijo nehali v Ljubljani. Ob vsem tem ni čudno, da se je obisk povečal, kinematografi so dobili nove obiskovalce, v naše kinematografe hodijo celo gledalci, ki so zamudili predvajanje v Ljubljani. Prei so taki filmi prišli na spored domžalskih kinematografov šele po 6-ih mesecih od tedaj, ko so jih predvajali v Ljubljani. Tako uspešne filme kot je denimo „Superman", so prej vrteli 2—3 dni, sedaj pa jih ob menjavanju v treh kinematografih - 10 dni. Dogovor med kinematografi Ljubljane in Domžal zagotavlja Domžalčanom sveže aktualne filme. Pa ne le to: dosegli so, da v enem dnevu zavrtijo celo več filmov, kar je za gledalce zelo zanimivo, saj si vsak dan lahko izberejo film oziroma predstavo, ki jo bodo šli gledat. Tako delo se je rezultiralo v številu gledalcev. Teh je bilo samo v januarju letošnjega leta več kot 8000, kar je preseglo vsa pričakovanja. Načrti: filmsko gledališče Kot je povedal programski vodja ..Kinematografov Domžale", delavci v njem še iščejo pravi način dela. Le—to zahteva njihovo večjo gibljivost in boljšo organiziranost, zlasti če bodo uresničili načrte, ki jih imajo za delo v prihodnje. Eden takih načrtov se imenuje - filmsko gledališče. Predvideli so ga že za iztekajoče se srednjeročno obdobje. Tuje tudi aktualna pobuda Republiške kulturne skupnosti in ZKO Slovenije, da bi v občinah te stvari premaknile z mesta, pa se zastran filmskega gledališča tudi v Domžalah še niso ... Le tega bi bilo moč kaj hitro postaviti na noge ob skupnem prizadevanju kinematografov in Zveze kulturnih organizacij, ki je zanj že pokazala zanimanje. Ob tem gledališču bi lahko mnogo laže uresničevali t.i. filmsko vzgojo, da siceršnjega pozitivnega vpliva filma ob ustreznem vodenju — (estetika, likovna vzgoja idr.) — sploh ne omenjamo. V to filmsko gledališče bi bile vključene v prvi vrsti šole. Vsi skupaj bi morali čimprej ustanoviti za to ustrezen odbor, v katerega bi bili vključeni poleg predstavnikov delovne organizacije še predstavniki društev ZKO, kulturne skupnosti. Tako bi se lahko dogovorili za vse nadrobnosti, ki bi jih bilo za nemoteno delo gledališča treba urediti. Poleg tega gledališča bodo v kratkem ustanovili še komisijo za filmsko vzgojo mladine z namenom, da bodo skupno sestavljali poseben program kinematografskih predstav za mladino. Ta program naj bi ob ustreznem strokovnem vodenju mladi šolajoči se mladini zagotavljal kinopredstave z ustreznimi vzgojnimi in izobraževalnimi smotri. Čemu „seksi" filmi? Nekateri občani so postavili to vprašanje in prav je, da pristojni v kinematografih Domžale odgovorijo nanj. Bojan Krištof: „Taka je ta reč: S kinematografi Ljubljana nas veže programs-ko-tehnični dogovor in taki komercialni filmi so sestavni del tega dogovora. Drugo, kar je najvažnejše: mi smo tretirani kot vsako drugo podjetje in jasno je, dmora biti naš cilj ustvarjanje večjega dohodka. Nobenih bonitet ali subvencij nimamo, da bi nam lahko kdo povrnil izpad dohodka, ki ga prinese komercialni film. Sicer pa menim, da s temi filmi ne pretiravamo, četudi se je v množici filmov, ki smo jih zavrteli, res pojavilo nekaj golote . .." Kaj pa dvorane? V podjetju zagotavljajo, da tri dvorane v občini (obišče jih letno okrog 140.000 gledalcev) za naše razmere po številu sedežev kar zadoščajo. Drugače pa je s „standardom" gledalcev v teh dvoranah. Najslabše je v Domžalah. V podjetju upajo, da bodo v SPB—1 lahko kupili ob pomoči vseh, ki so in morajo biti zainteresirani za kulturno sprejemanje kinopredstav. V SPB-1 bodo zgradili dvorano z 220 - 250 sedeži, kolikor je - tako zatrjujejo - optimalna dvorana. Bolje je imeti manjšo pa večkrat polno dvorano, kot pa veliko — in prazno. Cene niso pretirane .. . Filme so si izposojali oziroma kupovali po njihovi vrednosti, le za komercialne filme je šel določen odstotek od zneska vplačanih vstopnic. Letos morajo za vse filme plačati distributerji odstotke od inkasa. Gledalci so še lani plačevali vstopnice za različne sedeže po različni ceni. Že nekaj časa pa je treba plačati enotno ceno, 15 dinarjev, ki jo je odobril Izvršni svet skupščine občine Domžale. Ta cena je praviloma taka za film normalne dolžine t.j. do 3000 m filmskega traku. Če je film daljši od 3000 m, se poveča tudi cena. Obveščajo. .. Ne le o programu, tudi o vseh novostih dela žele obveščati občane. Opazili ste, da so postavili nove vitrine, obveščajo preko časopisa, želijo pa, da bi občani zvedeli podatke o predstavah tudi na radiu. Kajti dosedanje oblike obveščanja, očitno niso zadosti. Skoraj vsak film-ima predfilm, ki obvešča o prihodu drugega novega filma; teh oblik obveščanja ni' nikdar zadosti, če bi želeli, da bi bile kinopredstave resnično polno obiskane. To je torej informacija o delu „ Kinematografov Domžale" po novem. Nas bi pa zanimalo, kaj o programu, ki ga uresničujejo, menijo občani. Se jim dozdeva, da je to — kar imajo priliko videti, tisto, kar od kina pričakujejo. Je njegova vloga v oblikovanju estetskih, moralnih umetniških kriterijev med mladimi primerna? Pišite nam, kaj menite! Uredništvo Akcija slovenskih pionirjev in celotne družbe Ena od najmnožičnejših in najbolj priljubljenih akcij slovenskih pionirjev je prav gotovo KURIRČKOVA POŠTA. Vsako leto na tej akciji sodeluje okrog 180 tisoč udeležencev, kar pomeni 85 % vseh slovenskih pionirjev. Če pa prištejemo tudi vse sodelujoče odrasle, je vseh udeležencev še mnogo več. Za pionirje je ta akcija zelo privlačna zato, ker obuja spomin na partizanske kurirje, ki so bili povečini stari toliko kot so sedaj pionirji in ki so na svojih samotnih poteh neštetokrat doživljali hude trenutke - trenutke, koje šlo za biti ali ne biti, ko jih je korak ločil od smrti. Za današnjega pionirja pa pomeni sodelovanje na tej akciji nekakšen preiskus samega sebe, preiskus iznajdljivosti in tudi sposobnosti preživljati se v naravi. Zasede in pasti ob njihovih stezah sicer niso resnične, vendar se pionirji lotijo naloge z vso resnostjo. Za ilustracijo dogodek izpred dveh let, ko je pionir - kurir zašel v ,,zasedo". Izhoda ni imel, ker je bil obkoljen s treh strani, na odprti strani pa mu je zapirala pot Kamniška Bistrica. Brez obotavljanja je zabredel v mrzlo vodo in tako rešil pošto in ko je ves premočen s torbo prišel v šolo je z njegovega obraza sijalo zadovoljstvo in tudi ponos, saj je dokazal, daje pravi kurir. In kako poteka akcija „Kurirčkova pošta"? Zaupno sporočilo je čestitka slovenskih pionirjev tovarišu TITU za rojstni dan. Čestitka je skupna za vse pionirje Slovenije in jo pionirji preberejo na slehernem mitingu, proslavi ali večji prireditvi. Poleg skupne čestitke pa je v torbi polno pisem posameznih pionirskih odredov, v katerih pionirji na svoj način izražajo čestitke ljubljenemu tovarišu Titu. Torbica, ki jo nosijo pionirji, pa vsebuje še dnevnik in zemljevid poti. V dnevnik pionirji vpisujejo dogodke na svoji poti, na zemljevidu pa vrisujejo smer poti. Ohranjanje tradicij NOB in vzgoja pionirjev v patriotskem duhu mora biti domena celotne družbe, zato pri pripravi Kurirčkovc pošte sodelujejo tudi člani Zveze borcev, Zveze komunistov, Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze rezervnih starešin in tudi sami občani. Skupaj z mentorji pionirskih odredov, pionirji in vodstvo šol pripravijo nepozabne programe, ki pripomorejo, da je dan, ko potuje čestitka tovarišu Titu mimo njihovega kraja, praznik. Letos bo potekala Kurirčkova pošta po ozemlju občine Domžale od 28. aprila do 9. maja pod naslovom ,,Varno mimo pomnikov NOB". Vse krajane, člane vseh organizacij in vse ostale vabimo, da se pridružijo mladim kurirjem in da sodelujejo ob sprejemu pošte in sicer: Blagovica 28.4. ob 10,30 uri Hrastnik 29.4. ob 13,00 uri Moravče 29.4. ob 9,00 uri Vrhpolje 29.4. ob 10,00 uri Studenec 29.4. ob 13,30 uri Brezje 29.4. ob 14,45 uri Krtina 29.4. ob 15,15 uri Dob 30.4. ob 9,30 uri Prevoje 30.4. ob 12,00 uri Brdo 5.5. ob 9,00 uri Vrhpolje 5.5. ob 10,00 uri Radomlje 5.5. ob 12,00 uri Homec 5.5. ob 14,00 uri Mengeš 6.5. ob 10,00 uri Trzin 6.5. ob 12,00 uri Rodica 7.5. ob 9,00 uri Zaboršt 7.5. ob 10,00 uri Domžale-pokop. 7.5. ob 12,30 uri Dragomelj 7.5. ob 14,00 uri Ihan 8.5. ob 10,00 uri Koren t - svečana predaja pionirjem iz občine Ljubljana -Bežigrad 9\5.ob 10,00 uri. To je torej Kurirčkova pošta - akcija slovenskih pionirjev, kjer sama zasnova akcije ni taka, da bi tradicije NOB le obujali v spominih in jih prenašali na mlajše. Tu gre tudi za to, da postanejo te tradicije del mladega človeka in se živo razvijajo v njem ob vseh sodobnih dogajanjih, kako ohraniti eksistenco v primeru vojne ali elementarne nesreče. To pa Kurirčkova pošta s takim konceptom omogoča. Vinko Cedilnik r ŠKOFIC MARTINA OPTIKA - KAMNIK čestita delovnim ljudem in občanom za praznik in se priporoča. Dejavnost pionirske in mladinske organizacije Delovno na Homcu Pionirji in mladinci Osnovne šole Olge Avbelj smo kot vsi ostali pionirji in mladinci v občini, delavni in aktivni na vseh področjih. Naj omenim le nekaj dejavnosti in tudi uspehov, ki smo jih dosegli. Izvedli smo zbiralne akcije: divjega kostanja, trajnic za okrasitev šole, starega papirja (vendar akcija še teče). Sodelovali smo tudi v akciji „PAR COPAT - VSE BOGASTVO SVETA" in zbrali 2.160 din. Zelo radi sodelujemo na športnem področju. Zato smo v letošnjem letu ustanovili Šolsko športno društvo. Tekmujemo predvsem v atletskih panogah, ker za športne igre nimamo pogojev za vadbo. Vsako leto pa se udeležimo področnih in republiških iger šol s prilagojenim programom in dosegamo lepe rezultate. Udeležujemo se tudi vseh razpisanih atletskih tekmovanj na nivoju občine. Učenci sami pa organizirajo prijateljska srečanja z učenci drugih šol v malem nogometu. Mladinci se poleg tega udeležujejo tudi športnih tekmovanj, kijih organizira OK ZSMS Domžale. V mesecu marcu smo v okviru ŠŠD izvedli SMUČARSKI TEČAJ na Krvavcu. Udeležilo se ga je 10 učencev. Za prehrano in učenje smučanja sta skrbeli tovaiišici iz naše šole. Tečaj je omogočila delovna organizacija HIDROMETAL iz Mengša, ki nam je odstopila kočo na KRVAVCU za 4 dni in delovna organizacija UNIVERZALE, ki nam je podarila 7 smučarskih kompletov. Brez njihove pomoči ne bi mogli izpeljati tečaja. Obema delovnima organizacijama se zahvaljujemo za izkazano razumevanje. Naši najboljši namiznoteniški igralci so vključeni tudi v namizno-teniško sekcijo pri TVD Partizan Jarše. To pa še ni vse. Kot mladi planinci delamo tudi v planinskem društvu JANEZ TRDINA MENGEŠ. Za svoje delo smo prejeli tudi priznanje Planinske zveze Slovenije. Ob tej priliki se zahvaljujemo tovarišu Lavriču za vso pomoč pri vodenju izletov in organiziranju planinske šole. Preizkušamo se tudi kot taborniki in tako že tri leta delamo v taborniški organizaciji. Sodelujemo pri vseh akcijah, ki jih prireja odred SKALNIH TABOROV DOMŽALE. Za likovno dejavnost imamo na naši šoli zelo težke pogoje. Učil- nice so izredno majhne, v njih ni vode, niti toliko prostora, da bi lahko shranjevali polizdelke. Grafični stroj imamo kar na hodniku. Kljub vsem težavam pa smo vseeno aktivni. V mesecu novembru smo imeli razstavo slik, grafik in tapiserij v Domu upokojencev v Kamniku. Likovna dela še danes krasijo hodnike njihovega doma. Zelo smo z njimi razveselili oskrbovance, kar je razvidno tudi z njihovega pisma v katerem so zapisali: „Vaše lepe risbe so še vedno pri nas. Zelo razveseljujejo oči in srce, radi se vedno ustavljamo ob njih. Skrbi nas le, koliko časa bodo še ostale pri nas in kdaj jih izgubimo. Morda ne vseh? " V mesecu decembru smo se odzvali na razpis „STAVKA ŽELEZNIČARJEV" in jim poslali 28 likovnih del v različnih tehnikah. Tudi na XII. srečanju LIKOVNI SVET OTROK v Šoštanju, smo bili gostje. Teh priznanj smo najbolj veseli. Pri vsem svojem delu pa vztrajno mislimo na NOVO ŠOLO. Za okrasitev nove šole smo že letos izdelali 30 plastičnih pustnih mask, jih pobarvali z veselimi barvami ter shranili v škatlo. Jo bomo lahko kmalu odprli? Ko bo topleje, nas bo tovarišica popeljala v naravo in na dvorišče, kjer bomo lahko oblikovali tudi iz gline in mavca. SMUČARSKI TEČAJ Smučarski tečaj na Krvavcu je vodila tovarišica Bronka Mulec. Na Krvavec smo šli v začetku marca. Tam smo bili štiri dni. Devet učencev je imelo šolsko opremo in le eden je imel svojo. Vreme je bilo zelo lepo. Smučali smo vsak dan dopoldne. Potem smo šli na kosilo. Kuhala je tovarišica Anica. Bilo je zelo dobro. Po kosilu so dežurni pomili in pospravili posodo. Ko je bilo vse pospravljeno, smo se Šli smučat. Potem smo se smučali do večera. Ko smo prišli v kočo, smo malicali. Po malici smo se igrali do večerje. Po večerji smo šli spat. Tudi tekmovali smo. Bil sem deveti. ' Z gondolo smo se odpeljali v dolino. V dolini nas je čakal šolski šofer s kombijem. Šli smo domov. Domov sem prišel pozno zvečer. Smučarski tečaj na Krvavcu mi je bil zelo všeč. Bilo je zelo lepo. Tega tečaja ne bom nikoli pozabil. Marjan Tihelj, 8. a Titova štafeta - Viktor Kuhar, POS Olge Avbelj, Homec Daleč od doma - Bojan Koželj, 8. r POS Olge Avbelj, Homec Mati mesi kruh - Franc Leveč, 8. a, i POS Olge Avbelj, Homec Zidar - Marjan Baričevič, 8. c, POS Olge Avbelj, Homec Pionirji iz Mengša so dobili pomoč V rokah mije obstal nenavaden zapisnik sestanka, na katerem so se zbrali delegati ZB NOV, DPM, staršev, delovnih orj-nnizacij, ZSM, kulturnega društva, SZDL, AMD in KS. Človek si skoraj ne more predstavljati, kaj naj bi imela tako pisano sestavljena skupina občanov skupnega. Šele, ko prebereš sklepe, ki so jih sprejeli, vidimo, da jih druži želja po načrtnem delu s pionirji. Med mnogimi sklepi in zadolžitvami poglejmo naslednje: 1. ) Skrbeli bomo, da se med letom ne bodo vključevali v delo pionirjev organizacije in društva z nalogami, ki bi obremenjevale delo pionirjev, ampak morajo biti vse naloge dogovorjene najkasneje do 10. septembra vsako leto. 2. ) Koordinirali, povezovali in seveda tudi usklajevali bomo program z drugimi organizacijami in društvi, ki sodelujejo s pionirskim odredom. 3. ) Pionirjem bomo pomagali pri njihovem programiranju in izpeljevanju nalog in akcij. Z ustanavljanjem takih skupin občanov — imenujemo jih sveti pionirskih odredov - bomo doseg- li,- da se bo že skoraj izrabljena fraza, da se šola odpira navzven, realizirala tudi v praksi. Vsestransko razvijanje otroka ni samo dolžnost šole, temveč tudi družine in družbe. Šoli je potrebno dati možnosti in ji pomagati pri izpolnjevanju njenega programa, h kateremu sodijo tudi dejavnosti v pionirjevem prostem času. Pri dejavnostih prostega časa se dogaja, da se delo pionirjev vključuje v najrazličnejše organizacije, ustanove in društva, ki delujejo v KS, šolskem okolišu in se seveda povezujejo tudi s šolo. Te organizacije so ponekod v svojem delu s pionirji že dosegle lepe uspehe. Drugje pa te organiza-(Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) cije skušajo uveljaviti svoje programe nekoordinirano in jih vsiljujejo pionirskim odredom in seveda vodstvom šol. Ne želijo, da bi se njihov program uskladil s programi in organizacijo drugega dela s pionirji in mladinci na osnovni šoli. Tak način dela se vidi predvsem proti koncu šolskega leta, ko se vrste razne prireditve in tekmovanja, ki jih pripravljajo posamezne organizacije. Nakopičeno število prireditev pa povzroča preobremenitev pionirjev, mentorjev pa ne nazadnje tudi organizacije vzgojno-izobraževalnega dela — same osnovne šole. Seveda pa s takim načinom dela ne moremo pričakovati zaželenih uspehov, predvsem pa ne vzgojnih. Če hočemo, da bo delo pionirjev načrtno in v zvezi s tem tudi vzgojno, je nujno potrebno, da se pri vseh pionirskih odredih ustanovi svet pionirskega odreda, tako kot so to storili na OŠ Matije Blejca — Matevža v Mengšu. Za tak način dela pa se zavzema tudi svet za delo s pionirji pri Zvezi prijateljev mladine občine Domžale. Svet pionirskega odreda, ki naj bo delegatsko sestavljen, naj vključuje delegate DPM kot mentorske organizacije pionirjev, RK, gasilcev, tabornikov, tehnikov, planincev, jamarjev, AMD, kulturnih in športnih društev, SZDL, ZK, ZSM, ZB NOV, delovnih organizacij, staršev in drugih. Tako sestavljen svet bo v sodelovanju z vodstvom šole in s pionirji sestavil enotni program dela s pionirji v njihovem prostem času in v katerega ne bodo dovoljevali vrinjenja dodatnih nalog, ker bi tako samo dodatno obremenjevali izpolnitev zastavljenega programa osnovne šole. Vse to so si zastavili v svojem programu dela člani prvega ustanovljenega sveta pionirskega odreda v naši občini. Učiteljice - mentorice pionirskega odreda na osnovni šoli v Mengšu bodo tako ob pomoči članov sveta, ki ga vodi tovariš Janez Zibelnik in ob uspešnem sodelovanju z ostalimi učitelji na šoli veliko lažje vodile celotno delo piorirjev. Pionirji sami pa bodo akcijeorganizirali veliko lažje in še z večjim veseljem. Svet za delo s pionirji pri ZPM Domžale želi pionirjem in njihovim mentorjem ter članom sveta na osnovni šoli Matije Blejca -Matevža čimveč uspeha pri nadaljnjem delu. Pričakujemo, da bodo po stopinjah pionirskega odreda iz Mengša stopili tudi ostali odredi. Vinko Cedilnik Intervju s predsednico mladinske organizacije V tem intervjuju vam bom predstavila predsednico MO. Ime ji je Barbara Podlipnik, hodi v s. c razred, osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah. Kdaj in kako si postala predsednica mladinske organizacije? Izvoljena sem bila za predsednico mladinske organizacije na zaključni volilni konferenci, ki je bila 25. maja 1979. Kako si se počutila, ko si bila sprejeta v mladinsko organizacijo? Zalo sem ponosna, da so mi mladinci zaupali in izvolili za pred-sednicu mladinske organizacije, saj je to pomembna in odgovorna naloga. Ali je uspeh dela v mladinski organizaciji odvisen le od predsednika? Uspeh ni odvisen le od predsednika, temveč od vseh mladincev. Kdaj in kje imate sestanke? Sestanke imamo vsakih 14 dni in sicer v četrtek v večnamenskem prostoru na šoli. Ali imate na šoli svoj prostor, če ne zakaj ne? V šoli zaradi pomanjkanja prostorov nimamo svojega prostora, ker smo zaradi velikega števila učencev morali pionirsko sobo predelati v dve učilnici. Ali te funkcija pri delu ovira? Ta funkcija me pri delu prav nič ne ovira. Kakšen je v šoli tvoj uspeh? Po uspehu sem odlična. Kateri predmet, ti je všeč? Meni so vsi predmeti všeč, pri vsakem se nekaj naučiš in tudi zveš. Ni predmeta, ki bi mi bil posebno všeč. Tako nam je predsednica mladinske organizacije odgovorila na nekaj vprašanj, ki so verjetno tudi vas zanimala. . Bogdana Govekar, 8.c OŠ ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE Dopisniški krožek MOJ ZAKLAD Nisem še hodil v šolo, ko mi je mamica začela kupovati knjige. Najprej mi je kupovala pravljice in pripovedke. Moja zbirka pravljic šteje okoli 50 knjig. Med njimi so mi ostale najbolj v spominu Pepelka, Ostržek, Rdeča Kapica in Sneguljčica. Ko pa sem že hodil v šolo, pa mi je začela kupovati tiste knjige posebno, ki sem jih rabil za čtiva. Moja celotna knjižna zbirka šteje preko 100 knjig. Vse knjige imam zložene v knjižni omari. Zbirko knjig sem v celoti prebral. Najbolj pa so mi ostale v spominu naslednje mladinske knjige: Tonček, Mule, Solzice in Lukec in njegov škorec. Do knjig imam veliko spoštovanje. Iz knjig se učim in utrjujem besedni zaklad. Zelo si želim, da bi se moja knjižna zbirka iz leta v leto večala. Poleg knjižne zbirke pa imam tudi manjšo zbirko značk. Čeprav je moj zaklad bolj skromen, sem ga vseeno vesel. Marko Hrovat, 4.c OS ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE V letošnjem letu poteka 30 obletnica socialističnega samoupravljanja pri nas. Samoupravljanje je postalo sestavni del vseh naših delovnih ljudi. Naletelo pa je na močan odmev tudi v svetu; predvsem zaradi reševanja osnovnega problema, ki ga mnoge družbene ureditve niso v stanju rešiti -da človek vlada s pogoji in rezultati svojega dela. Spremembe, ki so bile sprejete z ustavo leta 1974 in Zakonom o združenem delu, so pripomogle, da se sistem samoupravljanja spreminja, dopolnjuje in gradi, da postaja v njem človek sam svoje sreče kovač - kot je dejal tovariš Kardelj. Šola, ZSM in Pionirska organizacija imajo glavno nalogo, da mlade čimprej pripravi za aktivno delo v razvoju samoupravljanja. V jubilejnem letu so se mladi v šolah, v 00 ZSM, v KS in delovnih organizacijah poleg ostalega dela, vključili v tekmovanje „TITO - REVOLUCIJA - MIR" pod naslovom „30 let samoupravljanja." Ko seje več kot tristo mladih v občini pripravljalo na to tekmovanje, je spoznalo razvoj socialističnega samoupravljanja. Vsi ti so z aktivno udeležbo pripomogli, da bo praznovanje tako pomembnega KAJ Ml POMENI BESEDA TITO?_ Prvič sem spoznala tovariša Tita, ko sem bila še majhna. Spominjam se, ko se je peljal skozi Mengeš. Vsi smo ga pozdravljali z zastavicami. Tito je naš velik revolucionar. Veselim se, ko ga vidim na televiziji. Veliko sem že prebrala o njem. Zelo rad ima otroke. Kmalu bo dan mladosti, ko bo naš tovariš Tito praznoval svoj 88 rojstni dan. Z njim bomo praznovali tudi mi vsi. Želim si, da bi sprejel štafetno palico, tako kot vsa druga leta, vesel in nasmejan v krogu nas vseh mladih in tudi odraslih ljudi. Moja največja želja pa je, da bi ozdravel in še naprej vodil našo domovino. Maja Koncilija, 3.c OŠ Matije Blejca-Matevža Mengeš TOVARIŠ TITO Naš predsednik je tovariš Tito. Imam ga zelo rada. Tudi on me ima rad. Lansko leto sem ga videla, kako se je peljal skozi Mengeš. Vsi pionirji smo mu mahali. Oblečeni smo bili lepo. Na glavi smo imeli modro kapo, okrog vratu pa rdečo ruto. Videla sem ga po televiziji in slišala o njem tudi po radiju. jubileja delovno. Po končanih šolskih tekmovanjih in tekmovanjih v OO ZSM, se je na občinsko tekmovanje uvrstilo petdeset tekmovalcev iz osnovnih šol in 00 ZSM. Tekmovanje samo je pokazalo, da je znanje mladih o razvoju samoupravljanja na visoki ravni. Pokazalo pa je tudi to, da je to tekmovanje, kjer so zmagovalci, ni pa poraženih, ker znanje ne more nikoli doživeti poraza. Pohvale tako zaslužijo vsi tekmovalci in seveda tudi njihovi mentorji. Med dobrimi poznavalci zgodovine samoupravljanja pa so se posebno izkazali: Moldovan Branka iz osnovne šole Josip Broz Tito, Hribar Sašo iz OŠ Venclja Perka, Marčun Saša iz OŠ Jurij Vega, Stopar Sonja iz ESŠ Domžale, Leveč Olga iz 00 ZSMS Krašnja, Suhovešnik Irma iz ESŠ Domžale in Lavrič Joži iz 00 ZSMS Krašnja, ki se bodo udeležili področnega tekmovanja v Ljubljani. Vsem udeležencem tekmovanja „TITO - REVOLUCIJA - MIR" želim polno uspehov pri pridobivanju novega znanja o naši samoupravni, socialistični in neuvrščeni Jugoslaviji. C. V. Tovariš Tito nam je pridobil svobodo, on in mi želimo, da ne bi bilo vojne. Tovariš Tito se mi zdi zelo prijazen. Mateja Zakrajšek, 2.c OŠ Matije Blejca-Matevža Mengeš NASE DELO V„COS"JE ZELO PESTRO IN ZANI MIVO! Hodim v osnovno šolo ŠLANDROVE BRIGADE v Domžalaj, v kateri smo trije 4. razredi. Smo v kletnem prostoru, na koncu hodnika, kjer imamo zelo urejeno. Na steni imamo tapison, na katerem so različni izdelki, ki jih učenci naredimo prostovoljno ali pa pri krožkih. Imamo tudi vitrine, v katerih so razstavljena dela nas učencev. Za to poskrbijo tovarišice - učiteljice. Jaz hodim k dramskemu krožku. Trud našega dela pokažemo na različnih prireditvah in ob proslavah. Tudi druge krožke lahko pohvalim. Vedno, ko pridem v šolo, opazim na tapisonu ali v vitrinah nekaj novega. Med odmorom si učenci to tudi ogledamo. Ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju smo risali našega največjega pesnika, dr. FRANCETA PREŠERNA in imeli kviz tekmovanje. Sedaj pa se že pripravljamo na nove prireditve. Tako vedno nekaj ustvarjamo - SAJ TITOVI PIONIRJI MORAJO USTVARJATI 2E MLADI IN VEDNO VEC! Simona Mavko, 4.b. OŠ ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE Na podlagi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79) je skupščina občine Domžale na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 21.4.1980, zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22.4.1980, sprejela naslednji SKLEP Potrdi se statut Centra srednjih šol Domžale, ki je bil sprejet na zboru delavcev z referendurom dne 26.2.1980. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 022-7/80-11 Datum: 22.4.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 11. člena Zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78) in 236. in 240. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/79) sta zbora združenega dela na seji dne 22.4.1980 in zbora krajevnih skupnosti na seji dne 22.4.1980, sprejela SKLEP Skupščina občine Domžale daje soglasje k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini v občini Domžale, za leto 1979 in znaša 0,32 % od revalorizirane vrednosti. Številka: 428-1/80 Datum: 22.4.1980 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC.l. r. CENTER SREDNJIH SOL DOMŽALE Ljubljanska cesta 105 RAZPISUJE dela in naloge dveh CISTILK za poln delovni čas. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pismene prijave oddajte ali se osebno zglasite v tajništvu na Ljubljanski c. 105. OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM OBRTNE DEJAVNOSTI Za odmerno leto 1979 bo davčna uprava predpisala oz. obračunala prispevke in davke, katere navajamo le v primerih, kjer je nastala sprememba: — republiški davek iz bruto osebnega dohodka se bo za leto 1979 obračunaval po stopnji 1 % (v letu 1978 izračunana stopnja 0,83%, ker ni bil predpisan za vse leto 1978); — občinski davek iz bruto osebnega dohodka se bo obračunaval po stopnji 0,50% (v letu 1978 izračunana stopnja 0,29%, iz istega razloga kot republiški davek); — krajevni samoprispevek se bo obračunal po stopnji 1,67% (izračunana poprečna stopnja: od 1/1-1979 do 30/4-1979 - 1 %; od 1/5-1979 do 31/12—1979 pa 2%) od osnove, ki jo dobimo tako, da od davčne osnove (BOD + presežek) odštejemo davke in prispevke (Ur. list SRS, št. 13/79 in Ur. vestnik občine Domžale, št. 7/79); — članarina gospodarski zbornici se bo za leto 1979 povečala od 1,10 % na 1,52 % glede na leto 1978. Ta stopnja je sestavljena: — za obrtno združenje 0,56 % — za Zvezo obrtnih združenj Slovenije 0,46 % — za revijo Obrtnik 0,20 % — članski prispevek Gospodarski zbornici Slovenije 0,28 % — članski prispevek za medobčinsko GZ Ljubljana 0,02 % Skupaj: 1,52 % Te stopnje so objavljene v Vestniku zbornice št. 12 z dne 22/3—1979, št. 15 z dne 12/4—1979 in okrožnica Zveze obrtnih združenj Slovenije, št. 402-4/79-1 z dne 18/7-1979. — V letu 1979 se uvede dodatni prispevek solidarnosti iz dohodka za odpravo posledic potresa, ki je prizadel Črno goro (Ur. list SRS, št. 34/79). Obračunaval se bo po 1 % stopnji od osnove za odmero davka od obrtne dejavnosti (presežek) za leto 1978. — Prispevek za republiško izobraževalno skupnost se bo v letu 1979 obračunaval po poprečni stopnji 4,69 % od BOD (izračunano poprečje iz stopenj, ki sta veljali od 1/1-1979 do 31/3-1979 - 4,61 % in stopnje 4,72% ki je veljala od 1/4-1979 do 31/12-1979). Objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 27/78 in 8/79. — Prispevek za republiško skupnost otroškega varstva se bo v letu 1979 obračunaval po poprečni stopnji 2,17 % od BOD (izračunano poprečje iz stopenj, ki sta veljali od 1/1 do 31/3-1979 - 2,20% ter od 1/4 do 31/12-1979 po 2,16% stopnji od BOD), objavljeno v Uradnem listu SRS, št. 27/78 in 8/79. — Podpora starim obrtnikom, ki niso mogli izpolniti pogojev za pridobitev pravic do pokojnine in ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, po 50 din mesečno (dogovor z dne 16/3-1978 pod št. 1191/1-78/13-3. DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Oddelek za splošne in družbene službe OBJAVLJA na podlagi 13. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO NAJDENIH STVARI dne 14.5.1980 v Domžalah, Krakovska 26, ob 9. uri. Na javni dražbi se bodo prodajala najdena kolesa, mopedi, ure in drugi predmeti. Oškodovanci, ki imajo dokazilo o lastništvu omenjenih predmetov, imajo možnost ogleda, dne 13.5.1980 od 11. do 13,30 ure v Domžalah, Krakovska ulica 26. Oddelek za splošne zadeve in družbene službe RAZPIS Republiški sekretariat za ljudsko obrambo in Republiški odbor Rdečega križa Slovenije razpisujeta VIII. republiško tekmovanje ekip prve pomoči. Zaradi tega sta oddelek za ljudsko obrambo SO Domžale in občinski odbor Rdečega križa Domžale razpisala občinsko tekmovanje ekip PP in CZ. Občinsko tekmovanje bo 17.5.1980 v Osnovni šoli Šlandrove brigade ob 9. uri. Na občinskem tekmovanju bo tekmovalo 20 ekip PP in CZ iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti ter ena ekipa PP krajevne organizacije Rdečega križa Domžale. Prvouvrščena ekipa bo tekmovala na republiškem tekmovanju, ki bo v mesecu juniju. Do 17.5.1980 se bodo prijavljene ekipe PP urile pod strokovnim vodstvom zdravnikov - predavateljev. OBVESTILO TENIŠKI KLUB DOMŽALE obvešča vse člane, da bomo 25/4-1980 z otvoritvenim turnirjem odprli teniško sezono za leto 1980. Prijavijo se lahko samo člani, ki so plačali članarino za leto 1980. Prijave sprejemamo na teniških igriščih v Športnem parku Domžale. kulturna skupnost domžale v. razpisuje KERSNIKOVE PLAKETE IN KERSNIKOVE PLAKETE Z NAGRADO ZA LETO 1980 za dosežke na področju kulture Kersnikove plakete in Kersnikove plakete z nagrado se podeljujejo posameznikom, društvom in ustanovam ter drugim kot priznanje za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek k življenju delovnih ljudi občine Domžale, oziroma so doživeli pozitiven odmev v slovenski kulturni javnosti. Plakete z nagrado se praviloma podeljujejo za ustvarjalno in poustvarjalno življenjsko delo ter za posebno aktivnost ali uspeh na domžalskem področju, oziroma za dosežke pomembne v slovenskem kulturnem prostoru. Plakete se praviloma podeljujejo nosilcem, ki so prispevali k obogatitvi kulturnega življenja v daljšem časovnem obdobju in niso neposredno povezani s kulturnim ustvarjanjem ali poustvarjanjem. Kandidate za nagrade lahko predlagajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, Zveza kulturnih organizacij Domžale in društva. Predlog za podelitev plakete z nagrado, oziroma plakete mora vsebovati poleg osebnih podatkov kandidata tudi utemeljitev z navedbo kulturnih dosežkov. Predlog za nagrade je potrebno poslati najkasneje do 25. maja 1980 na naslov: Kulturna skupnost Domžale, Ljubljanska 61, 61230 Domžale. Slavnostna podelitev Kersnikovih plaket ter plaket z nagrado bo predvidoma 4. junija 1980 v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobijah pri Domžalah. *************** Naša kulturna dediščina: Ko je Ivan Lamberg s Črnela in Japelj skupaj s svojim sinom Žigmun-tom v začetku 16. stoletja grad postavil, verjetno ni mislil, da se mu bo nekoč kljub njegovi bogati zgodovini tako slabo godilo, kot se mu danes. Ni pa ta grad kar tako, saj je v njem nekaj časa živel sin prvega slovenskega literata Primoža Trubarja, vsi pa vemo, da je to tudi rojstna hiša znanega slovenskega pisatelja Janka Kersnika (vsaj njegove rokovnjače ste že brali, ali ne? ). Pa vendar bi lahko rekli, da gradu, ki je v času kmečkih uporov v letih okoli 1515 doživljal težke čase, danes skoraj ni pomoči. Medtem ko so tedaj Spfaltreri našli dovolj finančnih sredstev in ga v Valvazorjevih časih obnovili ter mu prizidali gospodarska poslopja in uredili vrt z ribnikom, danes ni denarja niti za obnovitev spominske plošče na gradu, ki so jo v grajski stolp vzidali ob 40—letnici Kersnikove smrti in jo obnovili ob 100—letnici njegovega rojstva (1952 kdaj je že tol). Tudi strela, ki je grad skušala z ognjem zbrisati z zemlje, mu ni mogla do živega in zopet so ga postavili in graščina je zaradi enotnega arhitektonskega koncepta spadala med naše najpomembnejše renesančne stavbe. Štirje trakti z ogelnimi stolpi četvero-kotnega dvorišča so dobili z barokiza-cijo arkadne hodnike. Nerazčlenjeno Humoreska, ki to ni: zunanjščino je karakteriziral predvsem podstrešni konzolni venec z barokizira-nim zgornjim delom. Od vsega tega danes ni skoraj nič. Spomeniški zavod je v letu 1959 sicer začel obnavljati zunanji zid, rekonstruiral je baročni venec, to pa je bilo tudi vse in od tedaj bi lahko rekli, da grajsko poslopje, kolikor ga je še ostalo, počasi, a vztrajno propada. Včasih se človek resno sprašuje, kako bi se pravzaprav dalo rešiti razvalino, kje bi dobili verjetno kar nekaj milijard, da bi grad vsaj malo obnovili in tako pustiti tistim, ki pridejo za nami, vsaj delno sliko nekdanjega kulturnega bisera. Vendar niti milijonov za obnovo gradu ni, kjer bi dobili milijarde? Pa vendar bi bilo nujno vsaj delno urediti zunanje zidove, kajti grad stoji tik ob cesti, po kateri hodijo ljudje in po kateri dan za dnem hodijo tudi vrste šolarjev v bližnjo šolo, in če bo grad tako vztrajno propadal, se lahko zgodi, da bo kamenje, ki se vsipa, kdaj zadelo tudi koga od tistih, ki hodijo mimo. Se bomo tedaj zdramili? Prava sramota je tudi spominska plošča, ki je vzidana v grajski stolp in naj bi opozarjala ljudi, da je to rojstni dom Janka Kersnika. Naj bi, pravimo, kajti črke so tako zbledele, da se mora človek prav potruditi, priti čisto zraven zidu in skušati prebrati črke, ki jih skoraj ni. Ob plošči tudi ni primernega prostora za šopek ali venec ali pa svečko, ki jo včasih prinesejo otroci, ki si hodijo ogledovat rojstni kraj Janka Kersnika. Pravo nasprotje je seveda urejen grob na pokopališču, za katerega pa včasih obiskovalci, ki jih ni malo, niti vedno ne vedo. Kje so sanje okoličanov, da bi v gradu uredili knjižnico, kjer bi si skupine učencev lahko ogledale izvode pisateljevih knjig, prizadevanja pa tečejo vsaj v tej smeri, da bi v šoli, ki se imenuje po njem, dobili njegov spomenik, ki ga tudi še ni. Bo mogoče postavljen ob 130—letnici njegovega rojstva, kdo ve? Ker vemo, da smo v lanskem letu dobili v last grad Krumperk, ki je precej bolje ohranjen, pa bo prav tako zahteval veliko finančnih sredstev, se sprašujemo, kjer bi dobili vsaj nekaj finančnih sredstev za najnujnejša popravila gradu. Bodo mogoče naši prošnji prisluhnili tovariši v Spomeniškem varstvu Kranj, ki se oglasijo vedno, ko gre za njihove interese, ko pa gre za to, da slučajno kakšna streha ne bi zakrila pogleda na grad. Kaj bo pa pomagalo, če bodo vse strehe nižje od gradu, gradu pa ne bo več, se je to že kdo vprašal? V. Vojska Smeti so, toda... Vsled česa se dviga ,,prah"? Na kratko povedano, zaradi smeti, ki jih je ponekod res zelo veliko, nekje pa skoraj nič. In zato, ker pripelje (koder pač pripelje) smetarsko vozilo mimo hiš, ne glede na to, koliko kje nasmetijo, naj bi ta mimohod plačali tudi gledalci. - Očitno je, da se vsi s tako računico ne strinjajo. Prav bi bilo, da se razčisti kdo ima prav. Vsi ljudje niso enaki onesnaževalci! So pa med nami nekateri tako hudi uničevalci okolja, da jim lahko rečemo, da so potencialni morilci. Ali so onesnaževalci, ki zastrupljajo reke s kemikalijami, o čemer se toliko razpisujejo vsi časopisi, sploh kaj drugega'.' Alije uboj človeka (npr. na mah) hujši prekršek od ubijanja ljudstva po obrokih? Vsi živeči ljudje v občini, podjetju so in bodo deležni iste usode. Pa tudi tisti brezobzirneži, ki zametujejo vse vprek (npr. resolucije, predpise, zakone. . .), ki odmetavajo kemikalije koderkoli in kamorkoli, se bodo enkrat zastrupili. Enako kot pri smeteh, je tudi z našimi vodami. Če bi bilo drugače, bi bile naše vode čistejše kot so! Res je, da se ponekod že uporabljajo vodomeri, ter zato na prvi pogled tu ni videti nič groznega. Dejansko stanje pa je vendarle — recimo s pravo besedo - zanič! Da ne bi preveč dolgo streljal daleč od tarče, se bom poslužil živega primera: Nekoč sem gledal enega ,,blokada" pri britju. Ves čas britja, umivanja, parfumiranja, pomadiranja, replja-nja, spakovanja itd., itd., je pustil vodo teči v polnem curku, tako da je komaj sproti odtekala. Dejansko se je ta človek počuti! pri odprti pipi tako, kot da je pri žuborečem potoku. Čudovito, ni kaj! Sedaj pa vesoljno občinstvo lahko modruje, kaj se tu lahko stori, ukrene. Ko že toliko govorim o smeteh in vodi, pa še nekaj besed o centralni kurjavi. Tu želim reči, da bi se moralo v blokih urediti tudi merjenje porabe toplote. V nekaterih stanovanjih grejejo radiatorji ,,z vso paro", medtem ko se stanovalci teden dni veselo smučajo v gorah? ! In kaj lahko potem rečemo o izgubah toplote in onesnaževanju ozračja? * Sedaj pa si oglejmo še ljudi „z druge strani", tiste občane, in smeti skorajda ne „proizvajajo", ki vode ne razmetavajo, ki pozimi ogrevajo le kuhinjo in eno sobo, so pa kljub temu deležni vsak dan bolj onesnaženega zraka in vode. - Kmet, to.je tisti, zaostali prebivalec, ki se še vedno obotavlja vključiti v ,,sodobne" tokove in vozi gnoj iz hleva s samokolnico tudi po uro in dve. Kmetica - s težkim in dolgim delovnim urnikom preobremenjena ženska -utegne odpadke sortirati in jih koristno uporabiti. Pred leti sem se peljal z vlakom iz Ljubljane v Zagreb in naprej . . . Sneg je skopnel in budila seje pomlad. Groza! Grmovje in drevje ob Savije bilo ovešeno s polivinilastimi vrečkami; travniki in njive so bile posute z odpadki vseh vrst! V Zagrebu, ko nekje pelje proga ob mnogih stolpnicah, je bilo tako, kot da se peljemo skozi „Odpad". Najbrž je stanje danes še slabše. Kateri „kmetje" so to naredili? ! Kmetje, tisti nesrečniki, ki imajo zemljo ob železnici in Savi, imajo samo pravico pobirati vso tisto nesnago, grabiti jo in zažigati... ali kakorkoli že . . . Oni imajo čas! Da bi jim dali odškodnino zato? Ja, kako, saj vendar ne gre za organiziran odvoz! Ta pravica gre samo tistim, ki lahko pomahajo z odlokom! Tistega, ki neorganizirano odmetava odpadke z vlaka, ali jih spušča po vodi, pač ne bomo lovili. Držali bomo tistega, ki ga lahko; tistega, kije privezan na domačo zemljo, ki jo ima rad, ki jo čuva. Mislim, da je skrajni čas, da se vprašamo to-le: Ali se mi (in naši otroci) nikdar več nimamo namena sprehajati po gozdu in ob vodah? Le čemu se je potem začelo gibanje za zaščito okolja, če je sedanji obseg onesnaževanja rezultat in kazalec naše razvitosti? „Razvitosti" čigavih možgan? M. Slevec Kersnikov grad na Brdu — boš stal •še zanamcem? Če se peljete po glavni cesti iz Ljubljane proti Mariboru, vas med krajema Prevoje in Lukovica z majhnega hribčka pozdravlja grad Brdo, ki pa bi mu sedaj zelo težko rekli grad, saj zaradi štirih zidov, ki še obstajajo in ki jih je vsako leto manj, in velikih težkih grajskih vrat, ki pričajo, da je bil to nekoč res grad, ki mu ni bilo para, težko govorimo o^gradu. NAŠ PRISPEVEK K VARČEVANJU Z NAFTNIMI DERIVATI To je naša usmeritev: varčevanje z bencinom, naftnimi derivati je na prvem mestu. Da bi dosegli manjšo porabo - tudi s kurilnim oljem. To! Tudi mi občani prispevamo k zmanjšanju primanjkljaja zunanjetrgovinske bilance in kupujemo kurilno olje le po 25 litrov . . . Že zjutraj sedemo v avto - hči z osemmesečnim sinom in jaz -pa hajd na domačo črpalko. Črpal kar natoči 25 litrov na osebo -torej 75 litrov kurilnega olja. Doma gre olje v cisterno, žena pa s hčerjo, sinom na črpalko: črpalkar se otrok seveda ne spomni in vnovič je tričetrt hektolitra olja doma. Sedem v avto vnovič sam in se odpeljem tokrat v bližnje mesto z otrokoma kot prvič: 75 litrov natočijo in vnovič je olje doma. Olje gre v cisterno, žena pa s hčerjo, sinom na to črpalko: 75 litrov. Črpalkar se otrok ne spomni in seveda je vnovič tričetrt hektolitra olja doma. Ura je trinajst: pardon ena popoldne. „Posadka na črpalkah se menja," ugotavljava z ženo in komaj je še čas, da nekaj vržemo vase . .. V avto sedemo — hči z našim osemmesečnim sinom in jaz - pa hajd na domačo črpalko. Črpalkar natoči 25 litrov kurilnega olja na osebo — torej 75 litrov. Doma gre olje v cisterno, žena s hčerjo, sinom pa na črpalko .. . Tako polnimo našo hišno cisterno. Pa nam pri tem ni hudo, kajti zavedamo se, da na ta način po svojih močeh prispevamo k zmanjševanju porabe kurilnega olja. Kaj pa bencina? O, madona... Si KONCERTI GROBLJE 1980 Predstavljamo vam izvajalce na prireditvah »Groblje 1980« Mešani pevski zbor Domžale Slovenski oktet Mladinski pevski zbor R TV Ljubljana Otroški pevski zbor R TV Ljubljana Oktet bratov Pirnat I. del Letošnje deseto (jubilejno) programsko in koncertno leto v Grobljah, v cerkvici — Muzeju Jelov-škove umetnosti, je posvečeno slovenski ustvarjalnosti. Organizator (Zveza kulturnih organizacij Domžale) je s finančno pomočjo Kulturne skupnosti Domžale letošnje prireditve razdelil v tri dele. Prvi del predstavljajo koncerti vokalne narave, drugega instrumentalni koncerti, s tretjim delom pa odpira objekt v nove razsežnosti, saj je namenjen slovenski monodrami. V naslednjih številkah Občinskega poročevalca vam bomo ločeno predstavili izvajalce letošnjih obogatenih prireditev v Grobljah. Vokalni del letošnjih koncertov bo za vse ljubitelje pevske kulture gotovo izredno zanimiv. Koncerte bosta otvorila otroški in mladinski zbor RTV Ljubljana, ki jih vodi Matevž Fabijan. Otroški zbor bo ob klavirski spremljavi Leona Engelmana predstavil glasbeno pravljico Darijana Božiča „Rdeča kapica". Mladinski zbor pa bo predstavil skladbe slovenskih skladateljev od Gallusa do sodobnikov. Ta zbor je bil ustanovljen leta 1957 za zadovoljevanje vedno vetjih programskih zahtev. Iz stalne zahteve po vedno boljših izvedbah, kvaliteta zbora neprestano raste in je z uspehi nastopal po Jugoslaviji na najvidnejših glasbenih prireditvah. Koncert otroškega in mladinskega zbora RTV Ljubljana bo v sredo, 14. maja 1980. Naslednji teden, v sredo 21. maja 1980, pa se bo predstavil eden najbolj reprezentativnih in najpopularnejših jugoslovanskih vokalnih ansamblov: Slovenski oktet. Do konca leta 1979 je oktet izvedel skupno približno 2.115 nastopov, od tega kar 545 na tujem in je gostoval na vseh petih kontinentih. Umetniški vodja okte- ta, ki si je oblikoval zahteven program, ki obsega poleg izbranih del slovenskih avtorjev skladbe evropskih mojstrov qd renesanse do danes ter ljudsko pesem jugoslovanskih narodov, je Anton Nanut. Za koncert v Grobljah bodo v prvem delu predstavili renesančne in delno romantične skladatelje (Gallus, di Lasso, Scande-llo, Gastoldi, Monteverdi, Bach in Mozart), v drugem delu pa slovensko umetno pesem (Foerster, Mašek, Prelovec, Gerbič, Tome, Srebotnjak, Vrabec, Simoniti in Jež). Izhajajoč iz usmeritve, da bi v vsakem delu letošnjih prireditev sodelovala tudi vsaj po ena domača skupina, bosta vokalni del koncertov v Grobljah zaključila v sredo, 28. maja 1980 Oktet bratov Pirnat in Mešani pevski zbor Domžale. Obe glasbeni skupini v občini tako dobro poznamo, da jih ni potrebno posebej predstavljati, saj redno sodelujeta na občinskih prireditvah in proslavah, na revijah pevskih zborov, pa tudi izven naše občine. Obe skupini sta za svoje uspehe prejeli najvišje občinsko priznanje za delo na kulturnem področju Kersnikovo plaketo z nagrado. .Medtem ko je Oktet bratov Pirnat z umetniškim vodjem Tonetom Juvanq,m za koncert v Grobljah pripravil predvsem vokalno polifonijo 15. in 16. stoletja (Gallus, Arcadelt) ter skladbo pravoslavne liturgije (Davidovski) pa še Schu-berta in V. Mirka; Mešani pevski zbor Domžale, ki mu dirigira Karel Leskovec, pa je pripravil celovit program s skladatelji Gasparinijem, Gallusom, Hasslerjem, Bachom, Brahmsom, E. Adamičem in Tomcem. Vsi koncerti bodo v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pri Domžalah s pričetkom ob 20. uri. Milan Marinič VABILO K SODELOVANJU NA 9. SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, zato vabi k sodelovanju vse pesnike irj pisatelje začetnike, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških srečanjih. Poleg osrednjega srečanja, ki bo 7. in 8. februarja prihodnjega leta, bo v jeseni tudi področno srečanje za Gorenjsko in sicer na Jesenicah. Sodelujete lahko z literarnimi prispevki vseh vrst proze, poezije in dramatike v slovenskem jeziku. Napisani morajo biti s pisalnim strojem in v treh izvodih. Podpisani naj bodo s šifro, pravo ime in naslov pa priložite v zapečateni kuverti, pripišite pa še starost, poklic in izobrazbo. Na večjo ovojnico napišite zadaj le vašo matično občino Dom Žale. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega srečanja) na način, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Tričlanska žirija, ki jo bo imenoval organizator območnega srečanja, bo med pravočasno prispelimi prispevki izbrala najboljše avtorje, najboljši med temi pa se bodo udeležili tudi zaključnega srečanja. Prispevke pošljite najkasneje do 15. maja 1980 na naslov: ZKO Slovenije, Kidričeva 5, 61000 Ljubljana, za 9. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, kjer dobite tudi dodatne informacije (tel.: 22-541, interna 18). N O > -C o 2 C d) o E o O o 0> iS (D C O. o C. >c C C C s ■c > N o -D o s 00 8 N O > 'E k. o > o r ■E 'E x E 0 i/E- d goMvriNis» Z gradnjo kanalizacijskega kolektorja v Domžalah je potrebno urediti obvoze v času gradnje kolektorja. Izgradnja kolektorja se bo vršila v etapah in sicer tako, da so etape podrejene čimbolj nemotenemu odvijanju prometa v času gradnje. Sama gradnja je razdeljena na tri glavne faze gradnje, ki imajo skupno devet etap. Osnovne tri faze gradnje obsegajo izgradnjo kolektorja na sledečih odsekih: 1. Na Savski cesti (11-371) od Krakovske ceste do Rondoja. Odsek obsega izgradnjo v 4. etapah: — v prvi etapi izgradnje, ko se bo vršil nočni prekop na Krakovski cesti, je cesta zaprta/za ves promet in je obvoz preko Črnuč. — za ostale tri etape izgradnje kolektorja po Savski cesti, je cesta zaprta za prevoz tovornjakov, z obvozom preko Črnuč. Za osebni promet pa so predvideni obvozi po Krakovski, Kidričevi in Ljubljanski cesti. V slučaju intervencije (gasilci) je možen dostop do kompleksa južno pod Domžalami s severne strani tudi preko Depale vasi. Zapora Savske ceste bo v času od 8.5.1980 do 23.6.1980. Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale Humoreska: DOMŽALE NISO NAVADEN KRAJ, ŠE PRI KANALIZACIJI JE NA PRVEM MESTU: 'STROKOVNOST" Veste, lahko je — kar tako — položiti kanalizacijo! Skoplješ jamo, položiš ustrezne cevi in zasuješ. V Domžalah pa stvar ni tako preprosta, ker smo se te stvari že pred 20 leti lotili strokovno. Strokovne analize strokovnjakov so bile temelj za strokovno operativno pripravo del. Izkopi so bili izvedeni strokovno, strokovno so položili cevi in jame strokovno zasuli. Pristojne strokovne službe in strokovnjaki so zagotovili, da bo zahvaljujoč strokovnemu pristopu k delu — kanalizacija v centru Domžal zadoščala potrebam naslednjih sto gospodovih let. Pa se že čez dvajset let zgodi, da strokovnjaki strokovno ugotove, kako kanalizacija ne zadošča, da je cokla razvoja kraja... Te dni so se v Domžalah strokovno — (kako drugače pa — lepo vas prosim) lotili priprav na novo kanalizacijo. Strokovne analize so bile temelj za strokovno operativno pripravo del.. . Matjaž BROJAN E T A - ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti VEČJE ŠTEVILO DELAVK Osebni dohodek od 5.000 do 6.000 din Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije. ČESTITKA MODA - TRGOVSKO PODJETJE ELITA KRANJ PRIPOROČA SPECIALIZIRANO PRODAJALNO NOGAVIC V KAMNIKU, Maistrova 4, telefon: 831-579. v__J Spoštovani občani! Trenutno se nahajam v JLA, a kmalu pridem domov. Iščem sobo s tušem v Domžalah ali okolici, v juniju. Ponudbe na naslov: Brane Orešek, V.P. 1098/40c, Kranj ali Veljka Vlahoviča 7, Domžale. Polagam vse vrste keramičnih ploščic. Ponudbe v uredništvu glasila na DU pod šifro: „Ugodna cena". V centru Domžal iščem prostor za obrtno dejavnost. Naslov v uredništvu glasila na Delavski univerzi. Vlečno službo vršim na vseh relacijah NON-STOP NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, pošta Radomlje Telefon (061) 721-784 KRAJEVNA SKUPNOST LUKOVICA RAZPIS delovnih nalog in opravil TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA Razpisni pogoji: — srednja strokovna izobrazba — prednost imajo krajani KS Lukovica — zaposlitev je 21 ur tedensko od 1.5.1980 dalje — opravila in delovne naloge po 122. členu Statuta KS Lukovica — rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa in velja do zasedbe. Prijave pošljite na Svet KS Lukovica, 61225 Lukovica. Vsa pojasnila dobite osebno v krajevni pisarni ali telefonično na številko 735-090. OBVESTILO V Osnovni šoli Matije Blejca — Matevža v Mengšu bomo v soboto, dne 10. maja 1980 od 8. do 12. ure vpisovali otroke v malo šolo /1980-81/ odnosno otroke za vstop v prvi razred /šolsko leto 1981-82/. Vpisovanje bo v zbornici šole. Starši naj pridejo skupaj z otrokom in naj prinesejo s seboj rojstni list otroka in potrdila o cepljenju. V „malo šolo" bomo sprejemali otroke rojene leta 1974, otroke rojene do 31. marca 1975 in pogojni sprejem za otroke rojene do 1. septembra 1975. ZAHVA LA Ob nenadni, boleči izgubi našega dragega-in nepozabnega moža in očeta ANTONA BLEJCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost, nam ustno in pismeno izrekali sožalje, darovali Pokojniku cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. osebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Mengeš za vso pomoč, govornikom za tople poslovilne besede in recitatorjem Osnovne šole Mengeš. Zahvaljujemo se družbenopolitičnim organizacijam občine Domžale in kraja Mengša, Krajevni skupnosti in društvom Mengša in Bukovice- Utik, številnim praporščakom, delovnima organizacijama TRAK in HIDROMETAL Mengeš, Mengeški godbi in pevskemu zboru SVOBODA Mengeš. Vsem šc enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega Z A J C MIHA st. iz Cepelj 7 sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin, še posebej pa sosedom za pomoč, praporščakom, pevcem, obema govornikoma ter g. župniku z Brda za poslovilni obred ter darovalcem cvetja. Žalujoča Zajčcva družina ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA ČERNETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi prerani zadnji poti ter za vsa izrečena sožalja. Posebej sc zahvaljujemo delovnemu kolektivu Papirnice Količcvo, govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru Društva upokojencev in župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči, mnogo prerani izgubi našega dragega moža, atita, starega ata, brata, strica, tasta in svaka VLADOTA STARINA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, tovarišem, sosedom I in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na| zadnjo pot. Najlepšo zahvalo smo dolžni vodstvu DO HELIOS, ZK, ZB NOV in gasilcem I za izkazano veliko pozornost ob slovesu od svojega dolgoletnega člana ter I izrečene poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi. MICKI V SPOMIN! Letos 16. maja bo preteklo eno leto, kar nas je zapustila Marija Špendel, ki smo jo vsi poznali kot „Micko iz Bobovnika". Bila je članica ZB, med vojno jc veliko pomagala partizanom ter imela zato tudi priznano dvojno delovno dobo. Vsa mlada leta in vse svoje moči je pustila pri bogatih kmetih, kjer jim je pred vojno garala od jutra do večera. Bila je poštena, dobra po srcu, nikoli sc ni odrekla raznim prispevkom, ko so bile nabiralne akcije in vedno darovala več, kot je bilo potrebno. Odlikovala jo je njena izredno odkrita narava, saj ji je marsikdo zameril, ker je vsakemu povedala v obraz resnico brez prizanašanja. Kot njena najbližja soseda sc zahvaljujeva vsem, ki so jo spremili na njenem pogrebu in pomagali, da je bil pogreb tak, kakršnega si je Micka zaslužila. Posebno sc zahvaljujeva predsedniku ZB NOV Lukovica za poslovilni govor, pevcem - upokojencem, praporom ZB NOV Lukovica in Prevojc, Gasilskemu društvu, dr. Pippu za zdravljenje ter g. župniku iz Brda za njegovo spremstvo pri pogrebu, obred in poslovilni govor. Vsem iskrena zahvala. Soseda čestitamo H fjnai TOVARNA POZAMENTERIJE Mengeš Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove DELAVSKA UNIVERZA \\ DOMŽALE PRIPOROČA SVOJE USLUGE NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, TISKARSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA! Radomlje proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode 7^ (3* Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate. Se priporočamo ms DOMŽALE AVTOSERVIS Domžale Čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vozilih VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake in avtobuse MELODIJA MENGEŠ Čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke v naprodok jj\\W dontiale Kolektiv delovne organizacije »NAPREDEK« Domžale TOZD PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM se priporoča na nakup vsakovrstnega potroš-nega blaga v svojih prodajalnah širom občine <2t, EKSPLOATACIJA PREDELAVA IN OPLEMENITENJE NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA nudi ge svoje proizvode in kvalitetne uslu- Kovinsko in strojno podjetje izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, izgradnja regionalnih vodovodov, preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo INDUSTRIJSKI KOMBINAR "PLANIKA" KRANJ TOZD "MOJCA" LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik Restavracija z garni hotelom "PRI KONŠKU" Trojane — avtobusna postaja — parkirni prostor — domača in mednarodna kuhinja — krofi — zavitki — klobase — pečenice z zeljem — piščanci. Garni hotel - neprekinjeno odprt — 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalnica oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje, sestanke poslovnih ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa. Priporočamo se ! GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DO M 2 A L E Priporoča svoje storitve in čestita /a praznik ZAVAROVALNICA "TRIGLAV" Poslovna enota Mengeš Čestitamo za praznik in priporočamo svoje storitve GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku Čestitamo Vmai DO TOKO n.sol.o. Domžale, Kidričeva 1 61230 DOMŽALE S svojimi TOZD: — Galanterija — Potovalni izdelki — Torbarstvo Maribor — Usnjarna — Maloprodaja — Commerce in DS Skupnih strokovnih služb Proizvodni program: Damske torbice, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, izdelki iz reptilij. Vrhnje usnje in usnjena podloga. Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije UNIVERZALE DOMŽALE Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih -\ r KOMUNALNO PODJETJE DOM2ALE DOM2 A LE, Ljube Sercerja 4 K> Priporoča svoje storitve Kolektiv čestita "M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE VSEM OBČANOM ČESTITAMO HELIOS BARVE LAKI EMAJLI DEKSTRINI LEPILA UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA induplati Jarše So v vašem domu zavese, prti in garniture Induplati? Taborite v šotorih Induplati? Uporabljate koridorje in zračne hale Induplati? Torej nas že poznate kot fleksibilno delovno organizacijo, katere moto je nenehen razvoj — in kvaliteta. TOSAMA DOMŽALE Papirnica Ko icevo POŠTA DOMŽALE z d e I u j e m o : raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, zlasti s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Opravlja: zidarska, ključavničarska, steklarska in parke-tarska dela Priporoča svoje, usluge in čestita za praznik! IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE SEMESADIKE MENGEŠ z delovišči: Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOVI Živilski kombinat »ZlTO« LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE ČESTITAMO EMONA TOZD Kmetijska kooperacija s poslovalnicami kmetijskega repromate-riala v Domžalah, Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita TEKSTI L TOZD filc O. sol. O. 61234 MenoeS J V. izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne talne obloge za pode. Delovni kolektiv čestita vsem občanom