st m.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti drejemana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
*/,...........10  »     •
V............  5  .
Posamične Številke stanejo 10 viu.
„SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu »Kažipot po Soriškem In GradliCanskem", in „fcaiipot po IJnMjaRi in kraiftifln mestmV^alJe dVd*n trat v leta „Vo7.at red železnic,  parnlfco? in poitail ves".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki' ulici 5 te v. 7 I. nadstr. v »Gorigki Tiskarni« A.. Gabr§ček Na naročila bret doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se radunijo po P«titrvrstah,jie ¦iskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Boklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v četrtek dne 24. septembra 1908.
Tečaj XXXVIII.
Pajer-Gregorčič.
Ta za slovenski narod sramotna zveza se je pokazala v včerajšnji seji deželnega zbora v vsej svoji • žalostni nagoti. Šest let sta vladala našo ubogo deželo glavar Pajer in njegov zvesti oproda Gregorčič ; kakšna je »u<* za nas Slovence dolga doba šestih suhih let, smo dovoljno dokazali in ožigosali. Pripovedovali smo, da sta Pajer in G regorčič zopet zvezana kakor neločljiva sijamska d~ojčka in da hočeta Se nadalje gospodariti po stari navadi, ali klerikalni listi so sramežljivo- tajili tako zvezo. Dogodki včerajšnje seje so do pike potrdili vse, kar smo trdili mi. Videli smo dr. Gregorčiča v objemu Pajerjevem in za Gregorčiča so se tepli in stepli laški liberalci. Vsi tisti, ki so 5. julija divjali po goriških ulicah proti nedolžni kolesarski veselici, vzročitelji vseh škandalov proti nam Slovencem, so včeraj lomili kopje za dr. Gregorčiča i in njegovo stranko. Dr. V e n i e r in dr. Pi nau- I cig (da drugih ne omenjamo) sta kot moža gotovo vsega spoštovanja vredna, ali kot politika stojita Slovencem skrajno sovražno nasproti. Včeraj pa sta kar besnela v ljubezni za dr, Gregorčiča, ki je po vsem vrhu še duhovnik. Venier, Pinaucig, Pajer, Bernardelli — in v njih sredi slovenski duhovnik! To bi bila slika za „SimpUcissimusu i Za kaj je šlo?
Voliti je bilo treba verifikacijski odsek, ki bi dobil v presojo protestovane volitve. Tu pa je hotel dr. Gregorčič obvarovati H e r b u č a iq razveljaviti izvolitev poslancev Štreklja in Savni k a. V ta namen je sprožil dr. Gregorčič, naj se izvoli v odsek 10 članov, tako da bi jih imel njegov in laški klub ~ petorico. Ker je predsedstvo zbora itak v Pajerjevih in njegovih rokah, bi bilo tudi delovanje odseka popolnoma v njihovi oblasti. Ostala petorica bi se mogla boriti proti vsem spletkam edino na ta način, da bi preprečila delovanje odseka in — izostala; AH tudi ta korak bi bil le v korist Gregorčiču in Še posebe prof. Berbuču.
Večina deželnega zbora je s 15 glasovi i'roti 13 odklonila odsek 10 članov. Tu pa je stekel iz zbornice dr. Gregorčič s svojimi štirimi pristaši, na drugi strani pa je šlo za njim 8 laških liberalcev.
Deželni zbor je bil vkljub temu sklepčen, ker je ostalo z glavarjem vred 16 poslancev. Tu pa je dr. Pajer pozabil, da je — deželni glavar, pozabil je na svojo prisego, kntero je položil v roke cesarskemu namestniku, da bo vodil seje nepristransko, — in zaCutil je v sebi edino laško-Iiberalnega stranka rja. Prelomil je prisego in — zbežal iz d v o r a n e tudi on.
Takega škandala še ni videla kaka druga dežela v Avstriji! Ker ni bil sprejet neki predlog — manjšine, zbežita iz zbora glavar in po d g! a v ar in večina zbora je ostala brez predsednika!
Svoječasno smo govorili v j,SočiK in tudi aa druge načine o možnosti, da Že takoj od 2nčetka nastopi večina zbora proti predsed* blvu. Ali nikdo ni mogel sanjati, da se bo prpdsedstvo, katero je imenoval cesar in je to ivs.irju položilo tudi prisego, obnašalo nasproti veČini zbora tako nečuveno, kakor *nio to videli včeraj.
Predsedstvo deželnega zbore goriškega je dobilo z rečenim glasovanjem sijajno nezaupnico, ali to predsedstvo se tako malo zaveda parlamentarne dostojnosti, da ni podalo takoj demisije ter bi na tak edino opravičljiv naSin onemogočilo nad&ljno zborovanje, —   pač pa je   predsedstvo  sama   ob-
UrednlStvo
se nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti Z urednikom je mogoib govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od J. do 5. popoldne; ob nedeljah in. • praznikih od 9. do 12. dopoladne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v   tiskarn1
Naročnino ia oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredniltvn.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvo.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočeč vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60.
>Soča« in »Primoreoc se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk« ul., Jellersitz y*Nunski u!., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter LreVlj v Kapucinski ulici, I.. Bajt v po kopališčni ulfi>&. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafisk v Korenski ijgtSt. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčio na' trgu deJftGteerma.
avčiČ v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. PabSič) tiska i
struiralo proti večini zbora ter ušlo iz dvorane. —
Kaj stori vlada, ki je najbolj blnmirana s tem predsedstvom? Ali morda to, da bo nadlegovala volilce, ki bo v zadnjih dveh letih že toliko volili? Naj poskusi! Odgovor bo sledil po zasluženju. Laški liberalci so grozili : Na svidanje pri novih volitvah I Nu, prav oni se nimajo nič dobrega nadejati od novih volitev, — & slovenske klerikalce zadene pravična kazen razkačenega naroda. — Omenjamo to le vsled grožnje z novimi volitvami, ker po parlamentarnih običajih v to še ni nikakega povoda. Vlada naj predsedstvo, ki je prelomilo prisego in ki zahteva od večine, da se mora pokoriti manjšini, odstavi in imenuje novo predsedstvo iz večine. Ako tudi potem ne pojde naprej deželni voz, naj se zbor razpusti. To je ediua rešitev iz zagate, v katero je prišla vlada  po lastni krivdi.
Toliko danes.
A. G.
Pogreb žrtev v Ljubljani.
Podrobnosti. — Odmevi.
Ljubljana je bila v torek v žalni obleki. Vse mesto je bilo v črnih zastirali, ljudstvo je nosilo žalna znamenja, dijaki so imeli črne kravate v znak žalosti za umorjenim tovarišem. Po ulicah se je gnetlo ljudij. Prišlo je tudi mnogo občinstva z dežele". Postavilo se je reditelje s slovenskimi trobojnimi znaki na levem rokavu. Po mestu so gorele svetilke z žalnimi znaki. Vsa pot iz mesta do pokopališča pri Sv. Krištofu je bila skozi dve uri polna občinstva. Dolgo je trajalo, predno se je mogel razvrstiti sprevod. Sprevod je šel od pokopališča pri Sv. Krištofu skozi mesto po Dunajski cesti na novo pokopališče. Nad 30.000 ljudij se je udeležilo pc-greba. Vodil je kondukt prost Sajovic s 5 duhovniki. Udeležniki so bili po večini v žalnih oblekah ; jako velika je bila udeležba od straui dam. Sprevod se je pomikal, velikanska množica, celo mesto v črnih zastavah, svetilke gorijo, prodajalne so zaprte, istotako gostilne in kavarne, zvonovi pojo ;.robne pesmi o nesrečnih žrtvah ¦— res !< 'sen trenotek vseobčega slovenskega žalovau. •; —-25 društvenih zastav je bilo v sj>revodu, mi-broj lepih vencev, Sokolov je bilo 500, teV vaduega odseka 50. Socialistov v sklenjenih vrstah je bilo i>00. Na pokopališču so napravili Sokoli šp?,lir, Sokoli so nesli krsti do groba.' Tisoči in tisoči ljudstva so se razvrstili po pokopališču in okoli, društva z zastavami in venci okoli grobov. Ko je prost Sajovic opravil molitve, je govoril žrtvam v slovo župan Hribar, za njim je govoril dr. T a v č a r. Tako iz srca so šle besede govornikoma, da so ljudje ihteli, jokali, neiz-rečna ginjenost je zavladala med občinstvom,-župan Hribar je moral prekiniti svoj govor, ker so ga zalile solze, čez čas je nadaljeval. Užaljena slovenska duša je jokala ob grobu nesrečnih žrtev, Hitela je ter dajala duška svoji neizmerni bolesti. Župau Hribar je govoril ognjevito o ljubezni do domovine, tolažil nesrečne rodbine in vskliknil, da naj iz te prelite krvi vsklije sloga med nami, ki je tako nujno potrebujemo. Dr. Tavčarjev govor pa je bil mogočen klic užaljene du-o, ki se poglobi v svoji žalosti, da da tolko glasneje duška svojemu Čutilu. To je bil pomemben klic proti sistemu, avstrijskemu biro-kratizmu, ki ima na vesti obe žrtvi, Zaorila je iz tisotev grl prisega:   Boj temu sistemu.
Veličastna groza je objemala ndeležnike, pre-; vevali so jihf čuti, da iz prelite krvi žrtev vsklije nova doba slovenske zavesti, slovenskega ponosa in neizprosnega boja proti našim sovragom. Pevci so zapeli pod vodstvom Hubadovim žalostinko, na kar je govoril zastopnik socialne demokracije A. Kristan, ki je izrekel med drugim željo, naj skoro nastopi socialna in demokratična država, potem ne bo več takih žrtev.... Mrak je legal na zemljo, občinstvo pa je zapuščalo pokopališče ter se polagoma razšlo. Po mestu je bil mir.
* ' * Vojakov v torek popoludan ni bilo ha ulici. Niso smeli. »Pridni nemški vojaki" so morali sedeti lepo doma v vojašnicah. — Poti do vojašnice „ vrlih" Belgijcev so bile zastražene od orožnikom — Prebivalstvo je bilo poslušno pozivu ljubljanskega župana, noj bo mirno. In res se mir ni kalil. Dokler bo imeli javni mir in red v rokah vojaki in vlada,  je  bilo strašno, sedaj pa je bil takoj
mir. - Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je konfisciralo 5 dopisnic, na katerih so se banali »Belgijci", kako so streljali Slovence.
—    Kakšni sutoveži so ti „brnve Soldaten" 27. polka, se vidi iz tega, da so še v ponedeljek skozi okna vojašnice kričali na pa-sante:   „Wiudisebe Hunde!"   »Lausbuben 1"
—  Slavni poročnik Maver jo imel baje dopust pa je šel prostovoljno v službo; rekel je baje: „Ich umss die \viudischeu Hunde tot schlagen."
Postojna je bila v torek v čEnih zastavah. Ne mško-slovenski napisi so bili obliti s Črnilom. Ljudstvo je kazalo veliko narodno zavednost ter zahtevalo slovenščino za uradni jezik, slovenske napise in slov. deželnega predsednika. — Ves Kranj je bil odet v črne zastave. Opoldni; so zaprli vse trgovine. — Za časa demostracij je t'•;¦•. izročenih sodniji v Ljubljani 26 oseb. 6 so jih izpustili, 20 jih je še v zaporu. — Vojaki Belgijci so drli v nedeljo celo v Frančiškansko cerkev; ženice so debelo gledale, kaj iščejo vojaki v cerkvi.
Prizor na pokopališču.
V ponedeljek je bila mrtvašnica pri Sv. Krištofu cel dan nabito polna. Ljudstvo je glasno jokalo. Popoldne so prišli na pokopališče Lundrova mati, oče in nevesta. Kmalu za tenu pr !:?«•» v mrtvašnico brat Adamičev Krnil, uči"*!.« in skladatelj, ter njegova mati. Ko Tml zagleda brata, se začne glasno jokati, se vrže na njega, ter ga začne objemati in poljubovati. Naenkrat pa Emil vstane, grozno zakriči in se zaleti z glavo v zid. Ljudje misleči, da je Emil zblaznel, začno vreti iz mrtvašnice. Mati Adamičeva je položila mrtvemu stuu roke pod glavo rekoč: ., Kamen je 7endar nretrd za teu, nakar se je onesvestila. Ko jo odpeljejo iz mrtvašnice, se postavijo pred njo tri nemške gospodične, ter se ji začno glasuo v obraz smejati, med tem ko je vse drugo jokalo. Kmalu nato jih srečata gg. Petričeva in Bahovčeva, ki sta bili tudi na pokopališču, pred „Unionomtt. Bile so še vedno dobre volje in se razgovar-jajo o svojem junaštvu. Ko so jim pa omenjene gospe povedale par krepkih v obraz, so takoj utihnile in osramočene odšle. Grozovitosti vojakov.
Pripovedujejo: V noči od sobote na nedeljo so dragonci izbirali posameznike in so jib gnali v park pred ju stično-palačo; tu so jih potem,poedince, ki so se rešili pred konjskimi
*9piti ^k«* obdelavali s plosko sabljo neusmiljeno po hrbtu ia po stegmTHd. Zraven so se pridušali: „čak, hudič, jaz tibom že pokazal. Potem so sekali s sabljami v grmovje, če bi bil kdo skrit, bi ga gotovo ubili. — V nedeljo je videlo mnogih prič, kako so dra-gonci vodili aretirance v »Verpflegsmagazin« in jih pretepali in suvali. Zakaj pa je sodnija tu in policija ? Tako postopanje je ljudi silno ogorčilo ter je najhujše obsodbe vredno!
Deželni uradnik Haine je bil v nedeljo zvečer pri Slonu. Tam je videl, kako je pso-val vojak od oddelka, ki ga jo vodil Maver, občinstvo ter ga suval s puško. Nato je stopil H. k Maverju ter mu rekel: »Sehen Sie, wie die Soldaten vorgehen ?" Ta mu pa odgovori: „Das geht Sie gar nichts an, marseh", vojakom je pa zapovedal, „nur scharf vorgehen". In res so vojaki z bajoneti šli za množico ter jo tirali po Frančiškanski ulici do Prešernovega spomenikn. Od tam bo množico zopet nazaj gonili. En vojak je stopil celo v Frančiškansko cerkev z bajonetom, ter starčke in stare žene preganjal. Pri Mallču je Haine stopil k Mathiasu ter ga opozoril, kako delajo vojaki, a ta mu je kratko in malo obrnil hrbet.
DOPISI. Iz goriške okolice.
iz Mirni. (Tolovajski napad. - Mlrenskl čuki junaki kamenja!) — Kakor vsako leto, tako se je tudi letos vršila na Gradu nad Mirnom običajna cerkvena slavnost. Seveda trpi |pri takih prireditvah le nižje ljudstvo; kakor pri plesih — kaj ne, g. župnik? No, letos hvala bogu, je bila udeležba nekoliko manjša, kakor navadno. Vidi se, da se ljudstvo spametuje. — Že na predvečer omenjenega dne so pokali topiči na Gradu, znamenje, da bode treba polniti v nedeljo nenasitno farovško bisagoin zaklade ubogega rimskega papeža. G. župnik si je na vse mogoče načine prizadeval, da pokaže ta dan, kaj on premore v Mirnu in je zato tudi skomandiral svojo „Črno paradno stražo" v rdečih srajcah isti dan na Grad. Kakor farizeji so nmolili" ti ljudje pred altarjem za svoje črne duše. Po končani maši so se nekoliko pokrepčali, vsak si je kupil trobento, ter izzivajo trobil proti nekaterim mladeničem, kateri so jim tudi na isti način odgovorili. Ko je odšla ta »bojna četa" z Grada, šlo je več ljudi za njimi in med njimi tudi par mladeničev, kattri so k :; potjo trobentali. No, čukom pa to ni bilo ^ volji, ker nekdo je stopil iz vrste ter zagrozi omenjenim, če bodo še nadalje trobentaii. Odgovorili so mu, da tega jim pač ne more nihče zabraniti in šlo je vse dalje v istexrc redu. Kar naenkrat se sredi poti za hribom usiavi četa „krščanskih vojakov" i n nekaj posebno discipliniranih čukov i je pridrvilo nazaj in navalilo na one mladeniče. Začel se je boj za krščanska načela. Spredaj čuki, zadaj drugi možje iz Orehovelj, Mirna in Vrha, čez petdeset ljudij ^ naskočilo šest mladeničev, kateri se niso ničesar nadejali, čuki so imeli takoj kamenje v rokan in pobili vse na tla. Kdor se ni pravočasno rešil, mu je bilo gorje. Enemu izmed onih šestih mladeničev so še na tleh ležečemu dajali s kamenjem po glavi, da je bil takoj ves krvav. Da ni prišlo še do več krvi, gre hvala onim mladeničem, ker se niso hoteli tepsti, ampak
se le branili, da so odnesli zdravo kožo. Ko ' se je prikazal g. nune, je bilo boja takoj ko- j nec _ in euki so odšli naprej in ž njimi tudi j ..usmiljeni samaritan" g. župnik Roječ. — Po- I poldne so prišli Čuki spet na Grad, ampak v Večjem številu. Gotovo so-mislili, da jih kedo J napade. AH zmotili so se. Nikomur ni prišlo na misel kaj takega.
Da je bil to tolovajski napad, je razvidno iz tega, ker po se čuki ustavili naša-motnem kraju in organizirali tudi druge ljudi zadaj, kateri so jim takoj priskočili na pomoč, da branijo »krščanska načela*. Tudi so pustili zastavo na Gradu, da bi imeli več proste roke in imeli zurke oblečene.
T8ko so torej pokazali čuki svojo vzorno disciplino, katero so tako iBkali pri Sokolih. Po katoliških naukih novega evangelija, katerega jim oznanujejo njih dušni pastirji in razni klerikalni voditelji, so nastopili tako barabsko za svoja „katoliška načela«. — Tako je torej tisto Izraelovo ljudstvo, katero stoji z eno nogo že v nebesih, po katerih naj se ravna človeški rod. Tako uporablja to izbrano ljudstvo nauke svoje cerkve, nauke Kristusa, to je tistega, katerega bi oni še enkrat križali, če bi prišel spet na svet. Da, to je kultura bojevite katoliške cerkve. Lepe vspebe imajo poučna predavanja klerikalnih zdraž-barjev iz Kranjske. Ne izobraževanje ljudstva, podivjanje ljudstva hočejo onv Kličejo je na boj! na nož! Toda: svaka sila do vremena! vi prijatelji v Kristusu.                                    j
Čuki pridejo pred sodnijo.                       |
IZ VHJto. — V soboto večer 19. septembra je vladalo pri nas izredno veselje. Praznovali smo dogodek, kakoršnega nismo že nad 25 let. Končale so občinske volitve starešinstva, ki so se vršile potom kompromisa mirno in nemoteno. Vsi starešini v vseh treh razredih so izvoljeni enoglasno. Ni čuda, da so se rodoljubni Vrtojbenci spomnili pri tej priliki naših prekoristnih šolskih družb. Nabralo se je 20 K 72 v. Darovali so sledeči gospodje starešini in drugi: Ivan Černe5 K; po eno krono: Miha Gorkič, Avgust Cejan, Pran Gorkič, Ivan Mermolja, Fran pl. Loca-telli, Ivan Gorkič, Alojz Humar; po dve kroni: Ivan Zorn, nadučitelj. Ostali zneski so darovali razni Vrtojbenci v manjših svotah. Ob tej priliki se je slišalo par fopih govorov iz ust domačinov, ki svedočijo, da razpolaga Vrtojba z dobrimi govorniki. Posebno je omeniti: Ivana Mermolja, Miha Gorkič in Franca Gorkič, ki so v lepih besedah slavili bratstvo in edinost, ki je zavladala med obema Vrtoj-bama.
Vrtojbenci, pokazali ste, da znate biti možje. Bodite vedno taki! Proč z nepotrebnim prepirom in uničujočim sovraštvom! Bodite edini in složni povsod in bodočnost lepa Vas čaka.
Deželni zbor.
H. seja.
Druga seja se je vršila v torek zvečer. Kaj se je. godilo v tej seji, smo povedali na kratko Že v torkovi številki.
Navzoči so bili vsi poslanci. Galerija nabito polna.
Dnevni red je obsegal dve točki: naznanila predsedstva in volitev odsekov.
Ko je otvoril deželni glavar sejo ob 5'/t, se je spominjal najprvo v toplih besedah pokojnega poslanca Holzerja ter slavil njegovo mnogostransko delovanje. Med govorom so vstali ysi poslanci, enotna manifestacija se zabeleži v zapisnik..
Deželni glavar je naznanil potem, da mu je izročil poslanec dr. Gregorin v imenu aSlov. kluba" takle predlog:
»Visoki deželni zbor skleni, da se v znak žalosti povodom žrtev padlih o predsi-nočnjih demonstracijah v Ljubljani pod kroglami c. in kr. vojaštva seja dvigne ter preloži z istim dnevnim redom na jutrišnji dan".
Dež. glavar pravi, da je samo po sebi umevno, da je ta predlog nujen, na kar spregovori dr. Grego rin takole:
»Visoki deželni zbori — Kakor znano vsem čestitim členom tega visokega deželnega zbora, so se vršili v Ljubljani predsinočnjim veletragični dogodki. Povodom protinemških demonstracij v Ljubljani, izzvanih po znanih dogodkih v Ptuju, je vojaštvo smatralo za potrebno streljati na ljubljanske demonstrante in vspeh je bil grozen: dva mrtva, sedem težko in nebroj lahko ranjenih oseb, od katerih ee nekatere borijo s smrtjo. Ne le Ljubljana, nego  ves slovenski narod,  kateremu
spada tudi veči del  goriškega prebivalstva, J stojita danes pod groznim utisom tega krvo- I prolitja. A prepričan sem, da tudi vsi naobra- j ženi človeško čuteči in pošteno misleči drugo- I redči sočutstvnjejo z nami. Ni moja  naloga, I da v tem žalostnem  trenutku, ko se v Ljub- I Ijani polagajo  k  večnemu  počitku  nesrečne I žrtve, preiskujem,   so li bile demonstracije umestne ali ne, a tudi nimam pravice do tega. Narodna duša je govorila kakor je mislila, da mora govoriti in nam je le konstatirati dejstvo. Istotako  nočem preiskovati v tem tre-notku in na tem mestu, je-li bilo vojaštvo opravičeno tako brezobzirno  postopati, kakor je postopalo ali ne. O tem se bo govorilo v mirnejšem času in na kompetentnejšem mestu. Samo nekaj moram konstatirati in to je, da mi ni znan slučaj, v katerem bi bilo naše vojaštvo z enako strogostjo postopalo proti nemškim demonstrantom, kakor je postopalo sedaj v Ljubljani. Tako so n. pr. Nemci demo-lirali večkrat na Češkem češke šole - a ni j se streljalo;  v Hebu so Nemci metali opeke na vojake ter na iste streljali iz revolverjev — a vojaštvo ni streljalo; v Gradcu so Nemci dejansko napadali  bosanske vojake in zopet se ni streljalo;  slednjič so Nemci vandalsko takorekoč do tal  demolirali v Inomostu po- . slopje, namenjeno za italijansko univerzo — a ni se streljalo. Pač pa se je stresalo v Pragi, v Trstu in sedaj — v Ljubljani. — Komentar naj si napravi vsak sam. Nam slovenskim poslancem tega visokega deželnega zbora je danes samo do tega, da izrazimo svoje sočutje radi žrtev, padlih o ljubljanskih demonstracijah, nadejajo se, da se tej   naši manifestaciji pridružijo tudi italijanski zastopniki kakor so se svoječasno pridružili v tem deželnem  zboru manifestaciji  italijanskih  poslancev  radi do- j godkov v Inomostu tudi slovenski poslanci in \ kakor so se  pridružili manifestaciji  italijanskih mestnih svetnikov v Trstu radi krvopro-litja po tržaških ulicah tudi tržaški slovenski mestni poslanci.
Stavljam torej nastopni nujni predlog (kakor prej naveden.;
Ko je končal, je sledilo živahno ploskanje.
Na to je tojvoril dr. Marani, ki je izjavil v imenu lahkih poslancev, da stojijo na tem stališču, dt je življenje osebe sveto ter se ra<3i tega razloga pridružujejo stavljenemu predlogu. Ploskanje.
Zastopnik vlade grof Aitems je reagiral na   Gregorinov   govor,   češ,    da     je    primerjal postopanje vojaštva, ko gre proti Nemcem ali proti drugim   narodnostim. Rekel je, da mora protestirati proti očitanju, da je vo-: jaštvo  pristransko postopalo. (Na  galeriji je j bilo živahno pomembno mrmranje.) Dr. Gre-gorin se je prijavil k popravku, rekoč, da ni napadal vojaštva kot takega, ker ve, da je le j orodje vlade, kritikovati pa je hotel sistem, ki ! izkorišča vojake v  svoje namene.   Ploskanje. ' Predlog je bil sprejet in dež. glavar je sejo | preložil na sredo ob 11. uri dop.
III. seja,
L?eza slovenskih klerikalcev z laškimi
liberalci.
Zveza Pajer-Gregorčič še vedno v veljavi.
Seja je bila sklicana včeraj na 11. uro dopoldne, pričela* je pa opoldne. V dvorani je bilo polno občinstva. Med poslanci so vstopili j v dvorano zadnji skupno laški liberalci in slovenski klerikalci. Ko se otvori seja, se oglasi k besedi
Dr. Frank o:   Dovoljujem si vprašati g. predsednika, kako zamore opravičiti to, da je bila sklicana seja  na 11. uro dop., pa da I nas pusti  tako   dolgo  čakati, kajti sidaj je [ ura 12. Jaz izjavljam v imenu ^Slovenskega [ kluba", da si  takega postopanja ne pustimo I dopasti in  da bomo  v prihodnje, akp bi se [ to   ponavljalo,  izvajali   posledice.    —   Deželni glavar dr. Pajer pravi,   da je bil on v deželni hiši  že ob 10.30,  da pa ni kriv on I zakasnitve, ampak je temu krivo posvetovanje zborničnih strank. Potem se prečitata zapisnika I prve  in  druge  seje.   Pri  Čitanju   drugega I zapisnika se oglasi
I          Dr. Gregor in: Predlagam, da se za-
j pisnik popravi. Zapisnik namreč ne navaja, da i sem jaz v svojem govoru naglašal, da- so bili i v Gradcu napadeni bosanski vojaki, a voja-I štvo ni streljalo, v Hebu so Nemci metali na I vojake opeko in streljali nanje z revolverji, j a vojaki niso streljali. Pač pa se je streljalo I v Pragi, Trstu in Ljubljani. Nadalje bi prosil, I da se dopolni zadnji stavek, ko sem odgo-I varjal g. vladnemu-zastopniku. Stavek namreč | konča tam:   „Ni  napadal   vojaštva,   ampak
vladni sistem." Ta stavek naj se torej po- I polni 1 „Ni napadal voja&tva ampak vladni sistem, ki izkorišča vojaštvo v svoje namene/ Na pojasnilo glavarjevo, da je protokol le posnetek iz stenografičnlh beležk, izjavi g. poslanec dr. Gregorin, da se Rtrinja s tem, da pridejo ti popravki zabeleženi v stenogra-fičnem zapisniku.
Potem so bili prečitani razni predlogi dež. odbora v laškem jeziku. Na zahtevo „SIov. kluba" so se čitale tudi slovensko.
Nato se oglasi k besedi
Gabršček: Moram grajati postopanje bivšega deželnega odbora, da nam je predložil tako dolge litanije samo v enem jeziku, tako da je moral ubogi g. tajnik tukaj na lepem vse prevajati, kar ni bilo posebno lahko, in smo zaradi tega toliko časa izgubili. Mi v poslovanju deželnoga odbora ne poznamo nikakih prevodov, ampak poznamo edino-le izvirnike, t. j. slovenske in italijanske. Deželni odbor je dolžan predložiti vse v obeh deželnih jezikih. Da se zanaprej ne bo več kaj takega dogodilo, zahtevam odločno v imenu »Slov. kluba", da pošilja deželni odbor v zbornico vse spise v obeh jezikih. Potem bo naša stvar, da se med seboj dogovorimo, da morda skrajšamo delo na ta način, da se danes čita v enem jeziku, jutri v drugem, ker na vsaki strani je nekaj gospodov, kateri razumejo italijansko oziroma slovensko in da se v potrebnih slučajih, ako bi kdo česa ne razumel, popraša in se mu stvar pojasni, Zahtevamo torej, da se vsi spisi, ki pridejo od strani deželnega odbora, predlagajo vedno v obeh deželnih jezikih. — Dež. glavar pravi, da ni v poslovniku nikake take določbe ter dani nič zakrivil; skliceval se je celo na rajnkega Tonklija, da slom :o na nekdanjem sporazumu med slov. in laškimi poslanci.
Gabršček: Jaz tega ne morem sprejeti. G. predsednik ste se naslanjali na neki privatni razgovor, toda to je bilo! Za nas to sedaj ne velja več. Deželni odbor je dolžan, da pošilja v zbornico vse spise v obeh dež. jezikih. — Si pridržujem, da svoj čas predložim deželnemu zboru predlog, kako naj se uredi jezikovno vprašanje v zbornici, deželnih uradih itd.
Deželni glavar naznani došle predloge in interp elacije. Franko je predlagal, naj se voli tudi deželne odbornike že v tej seji.
Clemente je interpeliral notranje mini-sterstvo radi delovanja okr. glavarstva v Gradišču ob Soči, Faidutti radi imenovanja vodje tukajšnje realke, Gabršček radi imenovanja Streinza za dež. šolskega nadzornika in radi dvebnemških profesorjev za Gorico. Interpelacija, katero je predložil Meizlik, je razburila glavarja. Poslanci laške ljudske stranke vprašajo glavarja, kako to, da ob slavnostnem sprevodu na Dunaju samo Furlani niso bili zastopani ter ga vpraša, kako hoče p o-praviti tak udarec cesarju ter kako hoče dati zadoščenje za tako žaljenje furlanskega patrio-tičnega prebivalstva. Pajer je bil ves iz sebe ter je rekel, da se ga dolži raz-žaljenja Veličanstva, da on se ne Čuti Čisto nič krivega; da je pa tu sodna .oblast, in če ga pokliče, se pojde opravičit ponosnim čelom. Laški liberalci kričijo na poslance laške ljudske stranke : Ovadubi, sramujte se, posebno kričita Vraier in Pinavčič.
Pri volitvi za verifikacijski odsek se i oglasi k besedi
Dr. F r a n k o:  Predlagam, da se voli
i v verifikacijski odsek  9 članov. — Dr.  Ma-
! r a n i hoče odsek  10 članov, češ,  da so se
tako domenili prejšnji dan; čudi se premembi
v Frankovem predlogu.
Gabršček:   Oglašam   se  k besedi. Omeniti imam nekaj v popravo, kar je povedal g. dr. Marani.   On je dejal, da smo bili včeraj predsedniki vseh štirih klubov pozvani na neki dogovor.  Popravljam,  da smo šli v predsednikovo sobo samo za tisto,  kar je g. predsednik povedal, namreč: da se dogovorimo, kedaj naj bi bila seja. Predsedniki klu-I bov so se pri svojih somišljenikih o tem in-I formovali in so bili tudi od njih edino glede I tega pooblaščeni sklepati. To se je tudi zgo-I dilo. Pri tej priliki je prišlo v razgovor tudi vprašanje glede verifikacijskega odseka.  Tu I sem jaz za svojo osebo  in  tudi   za   »Slov. I klub" predlagal 9 članov, kakor smo mi o I tem pogledu  že  enkrat prej   sklepali.  Vse K drugo, kar se je govorilo o  10 članih,   sem I jaz za svojo osebo in za »Slov. klub" sprejel I samo na znanje, da klubu o tem referiram. I »Slovenski   klub"   pa ja  ostal pri svojem I  sklepu, mmM  da predlaga v verifikacijski
odsek 9 članov in sicer radi tega, ker odsek mora imeti neravno število v izogib težav radi predsedstva. Tako imamo pri vseh drugih odsekih. Zato „Slov. klub" vstraja pri svojem predlogu, ki je popolnoma primeren in je s tem preskrbljeno, da so vse skupine primerno zastopane. — Dr. Pinavčič še zavzema za Maranijev predlog. — Dr, Gregorčič ,se pridružuje predlogu dr. Maranija in sicer iz tega razloga, češ, da je evidenten namen »Slov. kluba", ki hoče na ta način pridobiti za-se enega člana več na škodo klerikalcev. Člani »Slov. kluba" bi imeli potem pri verifikaciji lahko delo. „Slovenski klub" ima 9 članov, klerikalci 5. Edino pravičen po i njegovem mnenju je predlog dr. Ma-| ranija. (Štrekelj: „0 pravičnosti Vam pa zapojem jaz eno pesmico".) I           Dr.  Faidutti je  naznanil   svojemu
klubu predlog Maranijev, ali klub je ostal pri številu 9.
Štrekelj Alojzij: Visoka zbornica l Ne bi se bil oglasil pri tej priliki k besedi, da se ni oglasil g. dr. Gregorčič, ki se že od nekdaj dela kakor daje vse poštenje zajel v zakup. (Šum.) Ko je bila volitev v delegacije na Dunaj, je g. dr. Gregorčič, ker je zmagal z večino, mojo osebo popolnoma p r e z r 1 in postopal, proti meni skrajno zaničljivo. (Šum narašča) On govori danes tukaj o poštenju, ki ni niti omenjal moje osebe ob oni priliki, ker je mislil,
da je vse njegovo..... Nastane ropot in krik.
Štrekelj s povzdignjenim glasom najostreje obsoja Gregorčičevo nesramno postopanje proti njemu. Gregorčič kriči, se trese pa je popolnoma poražen pod utisom Štrekljevib besed. V e n i e r je nekaj kričal) Faidutti odgovarjal, (krik in vik.) „Mi smo pošteni" je rekel Ve-nier, Faidutti pa: monopola na poštenje nima dr. Venier. Nastane na laški strani kričanje: Izdajalci, sramujte se — vse na naslov poslancev ljudske stranke od laških liberalcev.
Pajer je mečkp! in mečkal, da je bilo čisto nejasno, kako naj se glasuje. Gabršček je zahteval, naj se pojasni način glasovanja tudi slovensko, kar se zgodi.
Potem je prišlo do glasovanja. Maranijev predlog je padel: za 13, proti 15. Na to so vstali laški liberalci in ž njimi njihovi zavezniki slov. klerikalci ter so šli iz dvorane s klicem: Na svidanje pri novih volitvah. Laški liberalci so zopet kričali: Izdajalci itd, Šum je bil tudi na slovenski strani, padale so besede semintje.
Deželni glavar si je na to hitro pomagal, da je navada (1), če polovica poslancev zapusti dvorano in tej pripada glavar, se tudi ta odstrani, pa je šel ves jezen iz dvorane, in konec je bilo „Špasa".
Končna beseda b klerikalnemu
škandalu ob odkritju nagrobnika
pesniku S. Gregorčiču.
»Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" nam je poslal tak-le »popravek":
Slavno   uredništvo »Soče"
v Gorici.
Odnosno na članek »Odkritje nagrobnika in spominske plošče pesniku S, Gregorčiču", objavljen v št. 104. »Soče" t. 1., in odnosno na članek istega naslova, objavljen v št. 105 »Soče", t. 1., zahtevamo v smislu § 19. tisk. zak., da objavite sledeči popravek:
Ni res, da ni »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" nikjer poprašal po pevcih za sodelovanje pri Gregorčičevi slavnosti; res pa je, da se je obrnil odbor v tem oziru po svojem članu do »Pevskega in glasbenega društva".
Ni res, da so najeli klerikalci, ko so brali ostro obsodbo »Primorca", hitro par klerikalnih študentov; res pa je, da je imel preč. g. Kokošar zbran svoj pevski zbor slovenskih dijakov raznih političnih struj že pred zadnjimi šolskimi počitnicami.
Ni res, da so peli na grobu in na Vršnem pri odkritju spominske plošče pesnika Gregorčiča laški pevci; res pa je, da so pevci, ki so nastopili pri tej slovesnosti, S loven ci in da so v tem slovenskem pevskem zboru i sodelovali le štirje goriški cerkveni pevci, izmed katerih je le eden po rodu Italijan, a še ta ima Slovenko za ženo.
Ni res, da ni bilo ob odkritju nagrobnika S. Gregorčiča prostora za slovensko za-' stavo; res pa je, da je   na 'cerkvi sv, Lo-
vrenca pri tej priliki vihrala 3 metre dolga slovenska trobojni ca
V Gorici, dne 18. septembra 1908. fca »Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" : Butar                          Dr. K. Oz v a Id
podpredsednik.                              tajnik.
„Popravka" ni hotel podpisati predsednik »osrednjega odbora" klerikalni politik Ber-buč, ampak podpisala sta ga sodni nadsvetnik podpredsednik ttutar lfftajnikprof:drst©zva1ayJ Češ, da ne bo dišal preveč po klerikalni politiki. Spisal ga je in na pošto oddal c. kr. vadnični učitelj Franc Sivec.
j,PopravekB so poslali „SoČi". v soboto, ali predno ga je poslal nam slavoL.»Qsre4nji odbor", je čutil pot:ebo, priobčiti »popravek" najprej v svojem glasilu, to je v »Gorici". Osrednji odbor je s tem jasno pokazal, da plava v klerikalni vodi, kakor smo mi vedno trdili. Če bi ne bila »Gorica" glasilo »osrednjega odbora", bi bil ta »odbor" pač poslal „popravek" »Soči" ter počakal, da ga priobči. Pa ne I V svojem glasilu je moral najprvo povedati javnosti, kak ^popravek" je poslal »Soči". S tem je popolnoma izpod-bita tista svoječasna trditev v javnosti, da je »osrednji odbor" neutralen. Izpodbil jo je »odbor" sam s priobčenjem omenjenega »popravka".
Nad vse značilno je, da je »Gorica", ta lažnjivi in falotski list, ki je v pravo sramoto goriškim Slovencem, ta list, ki je V laži in falotstvu dosegel rekord, odkar ima pri njem besedo »Slovencev" učenec, nad vse značilno je, da je ta list glasilo »osrednjega odbora"; »osrednji odbor" se ga posilili celo, ko pošlje svojo popravkarijo drugemu listu! To je pač škandal! Eden več ali manj, kaj to de Berbuču in klerikalni stranki, ki je gospodovala nad »osrednjim odborom" t
Pa kaj so popravili?
Pravijo, da ni res, da ni »osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" nikjer poprašal po pevcih za slavnost, ampak da je res, da se je obrnil odbor v tem oziru po svojem članu do  »Pevskega in glasbenega društva".
Na to pribijemo, da ni res, da bi se bil kdo obrnil do »Pevskega in glasbenega društva" glede- petja pri slavnosti. „Pevsko in glasbeno društvo" ni bilo poprašano ne pismeno ne nstmeno za sodelovanje. To je
resnica in nič drugega. Če je »odbor", oziroma Kokoš ar! — kaj naročil kakemu odborniku, pa ta ni storil tega, kar mu je bilo naročeno, naj »odbor" prime radi tega onega gospoda —»Pevsko in glasbeno društvo" pa naj pusti pri miru, ker ni ničesar zakrivilo. »Osrednji odbor" ve tako dobro, kakor mi, da »Pevsko in glasbeno društvo" ni bilo poprašano za sodelovanje — čemu torej popravlja nekaj, česar ne more popraviti?!
Bes je, da je Kokošar zbobnal skupaj par - študentov zadnji hip ter jih pridejai laškim cerkvenim pevcem, to pa zategadel, ker. se je bal še hujšega odpora v javnosti. Vedel je pač, da se tudi med [klerikalci obsoja njegov namen: poslati na Gregorčičev grob laške pevce, zato je zadnji trenotek zvabil nekaj študentov, da so šli pet k nagrobniku; da jih je res zadnji hip pridjal k laškim pevcem, o tem priča okoliščina, da je vežbal med počitnicami le one štiri laške pevce, slovenskih študentov pa ne. Da je imel Kokošar zbor dijakov pred počitnicami, to je res; saj ga je imel celo leto (tudi harmonijo lih je učil) — ali kaj? No, kaj? Kaj se morda opere s tem madež glede} laških .pevcev, kateri so se vežbali med počitnicami, ako je imel Kokošar slovenskih študentov 2bor pred počitnicami, med počitnicami pa ne ?! To postavlja le še v gršo luč njegov namen: poslati na grob slovenskemu pesniku laške pevce. Slovenske študente je imel na razpolago," vežbal je pa laške pevce. Slovenski Študenti so mu morali služiti šele takrat, ko je čutil vihar v javnosti. Taka je resnica!
Tu pa pridemo do klasičnega dela »popravka8: ni res, da so peli laški Pevci, ampak res je, da so oni pevci Slovenci ter da so sodelovali le štirje cerkveni petci, in izmed  teh je le  eden   »po   rodu i Italijan", pa ima Slovenko za ženo. — Ta je j lepa! Za smeh! Za  kratek   čas! Torej  oni i Štirje laški pevci niso Lahi na no! en   način! I
Cela Gorica ve, da so vsi Štirje Lahi, samo odbor za Gregorčičev spomenik jih proglaša 2a Slovence. — Brata Cr ali a sta laško i vzgojeno, pišeta laščino za svoj občevalni jeaifc,doma občujeta laško, otroci so v loški Šoli — vendar pa sta po modrih sklepih »osrednjega odbora" Šlo venca i" Ja, takih „8lo- I
vencev" je v Gorici nad 15.0001 Ne smešite se vendar! — Tretji laški pevec je Bernard, Lah, pa sin tirolskega Nemca, četrti je le »jpo rodu Italijan" pa ima slovensko ženo. Torej tudi Slovenec! Piše se Marostica.
—  Še nikdar se ni sanjalo Marostici, da je le po rodu »Italijan", ampak oa je Lah, čeprav ima Slovenko za ženo. Slovenke, poročene z Lahi, rodijo laške otroke. To bi moral vedeti  tudi  si.   »osrednji odbor".  — Taki
[fSf&m^cti^t^j^                               pevci.
—  Pa goriški klerikalci so "znašli posebno vrsto Slovencev v Gorici, v katero spada tudi gospodar »Krojaške zadruge" Teodoro Hribar. Ta človek je danes tako zagrizen Lah, kakor je bil pred 10 leti, slovensko govori samo s slovenskimi strankami (oficielni jezik v »Zadrugi" je 1 aš č i n a!), se giblje le v laški družbi — ali v „Gorici« je Slovenec! - Pa dosti! Trditve glede »Slovencev"   v   tem   delu   popravka so naravnost
Kar se tiče končao slovenske zastave, javljamo, da se nam z nova poroča, da je ni bilo, To pravijo ljudje, ki so bili pri slavnosti. Želeli pa bi, da bi bila resnica, da je res vihrala tam gori 3 m dolga slovenska trobojnica 11
Par besed prihodnjič.
na  nesramnosti v »Gorici"
Zveza narodnih društev.
Peisho-tambur. druitvo »Podaora" i Podpri priredi v nedeljo dne 27. sept. t. 1. veliko veselico v novi dvorani g. Štef. Breganta. — Vspored: 1. Godba. 2. Ant. Hajdrih: »Hercegovska". 3. Tamburanje. 4. Jos. Prohazka: »Moč ljubezni". 5. Godba. 6. Slavnostni govor. 7. Tamburanje. 8. J. Aljaž: »Na bregu". 9. Godba. 10. Tamburanje. 11. J. Ogrinec: »V Ljubljano jo dajmo", veseloigra v treh dejanjih, — Začetek ob 3. uri popoludne. Po veselici ples in prosta zabava. Pri veselici in plesu sodeluje voj. orkester 47. pešp. Vstopnina k veselici 40 viir, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., III. vrste 40 vin. Vstopnina k plesu 3 listki 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Veselici v Podprl. — Prihodnje nedeljo dne 27. t. m. se bo vršila velika veselica Pevskega in tamburaškega društya »Podgore* v Podgori. Vkljub mnogim svojim nasprotnikom vrši temeljito svojo nalogo na tako ek-sponiranem kraju kot je ravno Podgora. Dolžnost vsakega Slovenca je, da poseti v nedeljo podgorsko veselico ter pripomore do boljšega uspeha. Ako je društvo krepko, močno in žilavo, je s tem postavljen že nasprotnikom trden jez. Podprimo društvo z obilno udeležbo.
Razne vesti.
Kdaj bo prihodnja seja? — 15 poslancev je poslalo deželnemu glavarju zahtevo, naj skliče takoj sejo deželnega zbora,.ker je veliko važnega dela itd.
Deželni glavar je odgovoril, da se strinja z mnenjem, da je dolžnost vseh poslancev sodelovati z vsemi močmi v to, da se reši ono veliko in različno delo, katero pričakuje dežela od svojih zastopnikov. Ta potreba je toliko bolj utemeljena vsled znauoga vladinega programa.
Toda več poslancev je odpotovalo iz Gorice in pod utisi dogodkov zadnje seje ni z gotovostjo pričakovati složnega delovanja. Tudi pride v Gorico odposlanec poljedelskega mi-nisterstva, s katerim bo imel deželni odbor opravilo 25. in 26. t. m,, — zato sklicuje deželni glavar prihodnjo sejo na ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
106 K 62 llil. se je nabralo v Gorici v časten spomin in mesto venca na krsto nedolžnim žrtvam vojaških pušk pri ljubljanskih demonstracijah. Od teh se izroča možki podružnici »sv. Cirila in Metoda" v Gorici K 81-62 in 25 K za Tanjence v ljubljanski bolnišnici.                                                F. & Z.
Za družbo sv. Cirili in Metoda poslal g
Gorjup iz Kanala dne 28. VI. t. 1. K 2-—, koji znesek so nabrali rodoljubi iz Avč v gostilni »pri Vrhovcu" v Kanalu. Hvala!
Za družbo sv. Cirila in Metoda poslal Ferdo Jelinčič, nadučitelj v Podmelcu, K 5' 12, koji znesek so nabrali podmelski napredajaki po odhodu vrlih tolminskih slavčic in slavč-kov dne 20. t. m, v znak ogorčenja nad ptujsko nemško kulturo!
Soriški gliMKljcI darujejo »Družbi sv. Cirila in Metoda" 33 K 20 V mesto venca na grob tovariša Adamiča, ki je padel*kot žrLev nemške bestialnosti od strelov c. kr. pušk. K temu znesku so prispevali četrto-šolci 11 K 42 vin.
Kluba večine i deželnem zboru, to je »Slovenski klub" in klub laške ljudske stranke, ata poslala takoj včeraj vsak klub zase poročilo o seji na ministerskega predsednika ; j>ridjan je protest proti pristranskemu* postopanju deželnega glavarja.
Mesto venci m grob padflm žrtvam v Ljubljani daruje za družbo sv. Cirila in Metoda K 9"— učiteljsko osobje »Šolskega doma".
Poslanec Sibršaek je starti včeraj interpelacijo radi imenovanja nemških profesorjev dr. Binderja na realki,' Kreisla na gimnaziji in radi novega začasnega voditelja realke v Gorici, Giersch-a, (slično interpelacijo je stavil tudi dr. Faidutti) in radi Streinza, ki utegne biti imenovan dež. šolskim nadzornikom v Primorju, ker se taka mesta oddajajo brez razpisa in brez predlogov dež. šolskega sveta. Interpelacijo priobčimo. »Slov. klub" je posredoval v tej stvari tudi pri dež. šolskem svetu, ki je zavzel jednako stališče.
Ljubljanski mestni svet je imel sinoči izredno sejo, v kateri je med drugim župan Hribar izrekel sožalje mosta družinam nesrečnih žrtev ter se spominjal teh v gioljivih besedah. Z veliko indignacijo" je vzelo mno-gobrojno občinstvo na znanje, da sta bili žrtvi zadeti zadej, kakor tudi drugi ranjenci. V mestnem muzeju otvorijo dvorano, ki bo imola naslov »d v orana Žrtev 20. septembra", v kateri bode shranjeni trakovi vencev, ki so bili položeni na krsti. Roditeljski odsek, obstoječ iz vseh treh slov. strank, bo deloval naprej, da pomaga ranjencem ter da se napravi padlim spomenik. Izda se oklic za prispevke. Župan je naznanil sožaljke mest Praga in Zagreb. Končno je ožigosal nemške časnike, ki so tako lagali o Ljubljani, prijel tudi nemškega ministra Pradeja, katerega je informirala neka histerična ženska. Na predlog dr. Tavčarja se je izrekla zahvala deželnemu zboru goriškemu za manifestačno sožalje.
Imenovanji. — Deželnosodna svetnika M. Butar in E. pl. Kuhačevic v Gorici sta dobila naslov in značaj viših deželnosodnlh svetnikov. Visi sodni svetnik Fr. Ciani v Gorici je imenovan svetnikom pri visi deželni sodniji v Trstu. — Predsednikom okrožne sodnije v Rovinjn je imenovan svetnik Covaz iz Pulja.
Vabilo k ustanovnemu obfi. zboru Sokola i Minui, kateri bode v nedeljo 27. t. m. ob 3*/« pop. pri g. M. Faganeli. Odzovite se temu vabilu vsi Mirenci in okoličani, ter pristopite v kar mogoče velikem številu k društvu, ter tako na dostojen način odgovorite na barabski napad Čukov. Širimo &>kolsko idejo. Na zdar i Pripravljalni odbor.
Ni riZStlVO »QirokK v Ljubljani nameravani izlet goriških gospa — odpade iz lahko umljivih razlogov. To na znanje priglašenim gospem in gospodičnam zunaj Gorice.
Kanal je bil v torek ob času pogreba nesrečnih žrtev v Ljubljani v črnih zastavah*. Trgovine so bile zaprte. Prav! Čast vrlim Kanalcem, ki so se tako pridružili občemu slovenskemu žalovanju!
Berbuč bi bil na vsak način rad poslanec, pa kaj le poslanec — odbornik. —
Včeraj so se tepli zanj :v zbornici laški liberalci, on sam pa razlaga po .Gorici", da je bil izvoljen že pri prvi volitvi, da naj se druga volitev ovrže. Torej priznava, da v drugi ni izvoljen. Nd, ker se pa kaže povsem jasno, da v drugi ni izvoljen, mora biti njegova ^izvolitev« ovržena in Berbuč ne pride več v zbornico; Rešili pa bi ga radi laški liberalci, ker vedo, kako koristen za laško reč v deželni hiši je gospod profesor Berbuč!
Slov. bralno In podporno društvo v Gorici na-znaja, da se vršijo pevske vaje vsak četrtek in soboto ob 8. uri zvečer. Za začetnike se poučuje tudi teorija.
Vsi oni, ki imajo veselje do lepe naše pesmi, naj zahajajo redno,k vajam.
Wleserju, znanemu našemu nemškemu prijatelju na državnem kolodvoru v Gorici, ki je naklepal goriškim Slovencem Že toliko lepili rečij, so so v pbnd. hlače tresle. Bal se je, da ne dobi kaj plačila za nemške surovosti — Baje se ni počutil nič kaj dobro tudi L. Wb« diezka, novi ravnatelj tovarne v Podgori, ki daje podložnim dobro čutiti svojo nemško pest ter hoče vse ponemčiti v papirnici 1
Druitvo »6or. Slov. Mladina" naznanja svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 26. t. m. ob 9. uri zvečer v prostorih »Jelena".
Najden poročni prstan. — v soboto pred-
poldne je bil najden ženski poročni prstan na Tekališču Fr. Josipa pred hišo dr. Wein-Iechnerja. Na notranji strani prstana je ude-lano; C. U. 14. X. 1903. — Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Jos. Sirku, ulica Mo-relli 32.
Napadeni. -- V nedeljo ponoči je kakih 10 Lahov napadlo 3 hrvatske mladeniče, ki so šli čisto mirno po V. Tekališču. Imeli so napadalci nože in revolverje. Napadalci so naznanjeni policiji.
Ustnica. — Izostati je moralo več do* pisov in drugega gradiva — odložiti pa smo morali tudi marsikaj, kar bi bili radi že danes povedali. Toliko več v soboto.
Trgovska-obrtae in gospodarite vesti.
Sadna razstava v Bovcu. - V nedeljo se oN vorl v Bovcu sadna razstava, ki bo trajala do 4.
okobra t. 1. Več jutri v »Primorcu" in soboto v »Soči".
Josip Patek
naslednik KarolaČufer
prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Aniona št. 7. (v hiši g. Kopača)
izvriuje vsa stavbena in galanterijska dela pn načrt h.
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem zd: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vifryol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike; Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
SVOJI K SVOJIM!
Moda 1908.-9.
Pregrad & kmetic
Gorica — »Trgovski Dom",
Naznanjava slav. občinstvu, da so ravnokar izšle novomodne barve za damske obleke in bluze, katere sva založila v velikanski izberi.
Vsak teden nova razstava dnevnih novosti, posebno nove compose" za angleške in francoske fazone.
m. Horuat
klobučar v Gorici, Gosposka ulica šl. 12.
Edina  izdelovalnica  raznovrstnih čepic za društva.
L^fipe za e Notarje.
Velika izber raznovrstnih klobukov. Gene zmerne blago prve vrste.
Naznanilo!
naznanja se s!ao. občinsluu, da od 25. nouembra se zopet
^^= otuori salon Robes. =====
Po približno 40 dneonem poučnem potouanju in po absol-oirani šoli za umetnost damskih oblek, I. dunajske umetniško-krojaške šole B. finkelstein 8 Bruder, je mogoče ustreči usem zahfeuam u nouejši damski modi angleške in francoske fazone.
Proda se
ali v najem se odda
za več let, jako znana in dobro idoča gostilna „Perše", z hišo, zemljiščem in vsemi pritikli-nami vred. Ista se nahaja na razpotju Volče, Tomin, Kobarid, z pravico prodaje tobaka
in žganja. Pogoji se lahko  zvedo   vsaki dan   pri   lastniku  FranCU
Bernik, Volče.
Boljša gostilna
v tržaški okolici se odda v najem ali od litra izvežbanemu krčmarju, čegar soproga je dobra kuharica. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega po možnosti tudi nemškega jezika.
Natančneje se izve pri upravnišfvu.
TrLoV5ko-obrtr\a zadruga V Gorici
regletrovana sadruga ¦ neomejenim Jamstvom
Na8elBtvo ta nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na oreraeniena ta dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daie svojim Slanom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vBakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca doto« tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */«L prispevka v poBebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje pc 4%*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala,vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, nnj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo*
GORICA.
GORICA.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Giriei Csrsi Franc Gin. št. 2. =^^-  Filijalka ? Dornbergn.   ^e=e
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove*, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke,
fino pecivo, lina  vina in  likerje
po zmernih cenah.
Za veliko   noč   priporoča   goriške
plnce, potice itd.  ,
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Slovenci, kupujte užigalice v korist
družbi sv. Cirila in Metoda!
Odlikovana pekarija in sladeiCarna
Karol Draščik
v Gorici na Korau v (laitni hiši)
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In Ilkorja
na drobno ali v originalnih  butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu m mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih cenah. -*<
Anton Potatzky v Corioi.
Na sredi BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeneje kupovaliče ilroberikega In dnbaega blaga ter tkanin, proje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevlja, ie.
Svetlnjlce. — fiožni venci. — Masne knjižice.
f išna obuvala za vse letno čase,
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje,
kro&njarje, prodajalce po Bejmih in trgih
_____            ter na deželi.     '    35—*i
Anton Kuštrin
trgovec z jedilnim blagom
v Eorici, gosposka ulica št. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Prua goriška touarna
umetnih ognjeu
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske  sueče,
kolesa itd. itd.
posebnost - papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm' = 100 x 150 z monograinom. =
ferd. Fllakuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik Gorica, tekališče Frana Jos. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „D o g a n aB tik sodnijske palače.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovence gospiinje! Poskušajte milo iz te domače tovarne! Mettje izvrsten. Cene olp!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.
Poskusite in sodite!
Svoji le svojim t